Sociislno delo. 27. 1988/4	309
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV*
Ksenija Ramovš
Uvod
Kluba zdravljenih alkoholikov Martin Krpan in Rožnik,
ki ju vodiro od ustanovitve pred štirimi leti. delujeta v
zdravstvenem domu SiSka v Ljubljani. V obeh skupaj je 24
družin oziroma enot. kajti med njimi jih je nekaj samskih, z
drugimi pa obiskuje klub redno tudi po več odraščajočih
otrok, tako da je v njima skupno 40 članov. Povprečna doba
abstinence je 1,8 leta. od začetnikov pa do 8 let. Povprečna
izobrazba je med poklicno in srednjo šolo. Večina družina se
vključi po hospitalnem zdravljenju.
Rehabilitacija v klubih poteka po socialno andragoški
metodi za učenje zdravega življenja in skladnih medsebojnih
odnosov (Rugelj, 1963; Ramovš, 1963) v okviru Hudolinove
alkohološke šole, kjer klubi zdravljenih alkoholikov pred-
stavljajo srčiko vsega urejanja alkoholika in njegove
družine (Hudolin. 1982). Delovni program uresničujemo tako,
da je vsako leto poudarek na eni od njegovih dejavnosti.
Lani smo se na primer posebno posvečali planinarjenju, ki je
odlično terapevtsko sredstvo, saj omogoča telesno sprostitev
in utrjevanje. pristen stik z naravo in odlično priložnost
za medčloveško povezovanje. Za nas Slovence tudi tradicio-
nalni del kulture (Kmecl. 1964). Z vsem tem je planinarjenje
odlično sredstvo za doživljajsko prebujanje zdravljenih
alkoholikov in doživljajsko zdravljenje njihovih svojcev
(Ramovš, 1985 c). Letos pa se trudimo posebno z bibliotera-
pijo (Zalo)iar/Divja)i, 1967). to je branjem leposlovnih in
poljudnoznanstvenih knjig ter pisanjem utrinkov ob njih.
Osnovno učenje novega sožitnega sloga v KZA traja naj-
manj tri leta. ko sta terapija in socialno učenje intenzivni
in strokovno vodeni; seveda ob predpostavki, da morajo biti
zdravljeni alkoholiki vse življenje tesno med seboj povezani
v skupini za samopomoč.
KZA med etrokovnlm vodenjem in skupino za samopomoč
Ko sem analizirala nekajletno delo v KZA. so se mi po-
rodila različna vprašanja in dileme.
'Predelan in dopolnjen referat na 3. kongresu KZA Jugosla-
vije in Italije v Zagrebu. 3. do 6. oktobra 1987.
Sociislno delo. 27. 1988/4	310
Strokovno vodenje v prvih letih med osnovnim zdravlje-
njem je predvsem organiziranje različnih dejavnosti, vodenje
skupinskih procesov in osebna odgovornost terapevta za
Dober potek rehabilitacije. Terapevtova vloga v KZA je v tem
času zelo vidna: ni le eden od članov za strokovno sveto-
vanje, ampak stvarni vodja terapevtske skupine. To je umetni
učni oziroma terapevtski skupini naravna nuja, ne more pa
trajati v nedogled, kajti KZA naj bi bil trajna temeljna
prijateljska skupina za samopomoč zdravljenih alkoholikov in
njihovih družin.
Zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci pa se v tem
času ne učijo samo novih vzorcev vedenja za boljSi sožitni
slog, ampak tudi terapevtovih vzorcev, ko strokovno vodi
klub. Postavlja se torej vprašanje, kakšne vzorce vodenja
naj sami zdravijenci v klubu uporabljajo v kasnejših letih
ter kje in kako naj se jih naučijo.
Eden od osnovnih smotrov rehabilitacije v KZA je. da se
etične lastnosti, kot so odgovornost. ljubezen, pozornost,
dolžnost. dobrota, krivda in druge, zdravo vgradijo v živ-
ljenjski in sožitni slog, to je. da se spontano kažejo v
vedenjskem vzorcu. Dokler je skupina umetna. strokovno
vodena. je paradoksno, da bi to lahko dosegli. Dilema je
torej, kako iz umetne terapevtske skupine preiti v temeljno
prijateljsko skupino in kako v njej delati, da bodo tako
povezani zdravijenci in njihovi svojci trajno rasli v
zdravem življenju in skladnih medsebojnih odnosih (Ramovš.
1985 b). Poleg tega je treba upoštevati. da gre navadno v
KZA za velik osip zdravijencev in svojcev ter da tako zdrav-
ljeni alkoholiki po nekaj letih ostanejo brez stvarne
zaščite pred recidivo. kar je glede na alkohološka spoznanja
negativno oziroma tvegano.
O vseh omenjenih dilemah sva se tudi z možem zelo
veliko pogovarjala. prebirala strokovno literaturo predvsem
o delu in izkušnjah AA in Al-anon. Pri tem sva se odločno
nagibala v smer prijateljskih skupin. ki naj bi se organsko
razvijale ob delu kluba, kar so kot dobro izkušnjo opažali
že tudi drugod (Ramovš. 1985 a). V obeh klubih smo iskali
nove možnosti za nadaljnjo skupno pot. V tej "pripravljalni
fazi" so vsi zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci razmi-
šljali in pisali. kako si zamišljajo svoje nadaljnje skupno
urejanje tako glede vsebine kot glede oblike programa.
Hkrati pa so dozorevale tudi okoliščine za formiranje
prijateljskih oziroma tovariških skupin. kakor smo jih
pozneje imenovali. Te so bile zlasti:
1. Medsebojni odnosi med člani v naših dveh KZA so
postali pristnejši in prijateljski. K temu so bistveno pripo-
mogli skupni pohodi v gore. Opazili smo. da so odpadli vsi
tisti, ki v prvih treh letih rehabilitacije v KZA niso
Sociislno delo. 27. 1988/4	311
pridobili nobenih osebnih prijateljev. Po analizi se je 70%
od teh zapilo, 15% se jih je vključilo v kak drug KZA, jih
abstinira ne da bi bili včlanjeni v kak KZA, za 10% pa nimamo
podatkov.
2.	Drugi pogoj je zadostna zrelost članov. To pomeni,
da so ie vidno napredovali v procesu urejanja, zlasti pa da
so hoteli in zmogli prevzeti pobudo in odgovornost za svojo
nadaljnjo osebnostno rast in za zaščito pred recidivo. Z
drugimi besedami to pomeni, da so vidno napredovali v smeri
"biti" po Frommu (Froirni, 1976). ko se je v njih prebudila
želja po zahtevnejšem programu za osebnostno rast, čut za
pomoč mlajšim članom KZA in podobno.
3.	Ob teh dveh okoliščinah je bila pomembna še ena:
situacija v klubih. Prihajali so namreč novi člani, ni pa
bilo terapevta, da bi klub delili. Zlasti je bilo skoraj
nemogoče v istem klubu istočasno zagotoviti zadostno začetno
urejanje novih članov. obenem pa ustrezne pogoje za nenehno
napredovanja starih članov.
Na teh temeljih smo začeli daljno in bližnjo pripravo
na formiranje tovariških skupin. Zanje je bistveno, da so
dovolj majhne (največ štiri družine), da so v takem prija-
teljskem odnosu, da tvorijo temeljno človeško skupino in da
so sistemsko povezane s svojim matičnim KZA.
Delovni program tovarifike skupine
Ob predlogih. ki so jih napisali člani KZA in ob
nabranih spoznanjih. sva z možem sestavila delovni program
za "tovariške skupine zdravljenih alkoholikov in njihovih
svojcev". Program Izhaja iz spoznanj Hudolinove alkohološke
šole (Hudolin. 1987) oziroma Rugljeve ambulantne socialno
andragoške inačice le-tega (Rugelj. 1983) ter iz izkušenj
svetovne družine anonimnih alkoholikov (AA. 1986: AA, 1987;
Al-Anon. 1985; Al-Anon. 1986; AJ-anon 1987). širšo časovno
utemeljitev pa mu daje sodobni socialni trend skupin za
samopomoč (Moeller. 1978).
Delovni program naših tovariških skupin je sestavljen
iz osmih temeljnih dejstev in spoznanj ter osmih stopnic za
napredovanje. Tukaj ga navajamo v celoti.
PROGRAM TOVARIŠKE SKUPINE ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
IN NJIHOVIH SVOJCEV
Program našega skupnega urejanja temelji na
sledečih dejstvih in spoznanjih:
Sociislno delo. 27. 1988/4	312
I.	Alkoholizem je smrtonosni življenjski slog za
tistega, ki je zapit in za vse, ki živijo z njim.
II.	Pot iz alkoholizma je trajna abstinenca ter
nenehno učenje zdravega življenja, skladnih medse-
bojnih odnosov in duhovnega poglabljanja.
III.	Po tej poti napredujemo le, če skupaj tovorimo
življenjska bremena in si med seboj podarjamo svoje
dobre izkušnje, prostovoljno povezani v trajno
tovariško skupino. Namen bomo dosegli, če se bomo v
skupini dobivali redno in točno, pa najsibo po do-
movih. na pohodih v naravi, na kulturnih in tera-
pevtskih prireditvah. Na naših srečanjih ni nihče
nikomur nadrejen, zato nihče nikogar ne uči. ampak
si pomagamo tako. da vsak govori o tragičnih izkuš-
njah v preteklosti in o svojih dobrih izkušnjah na
poti učenja zdravega življenja, skladnih odnosov in
duhovnega poglabljanja.
IV.	Do vsakega posameznika v skupini bomo pozorni,
se vživeli v njegovo trenutno stanje in mu govorili
iz svoje izkušnje tisto, kar si želimo, da bi nam
govorili drugi, če bi bili v podobnem položaju.
V.	Naš napredek in razpoloženje sta odvisna od
tega, koliko je vsak od nas iskren, odprt, dejaven
in doseden pri izvrševanju našega programa.
VI.	Sestajali se bomo redno vsak teden. ob uri in
dnevu. ki smo ga določili. Skupaj bomo vsaj eno
uro. da izmenjamo izkušnje ter se pogovorimo o
osebnih stiskah in težavah. Vsak naš sestanek vodi
drug član skupine. ki ga določimo na predhodnem
sestanku.
VII.	Sodelovali bomo na sestankih matičnega kluba
zdravljenih alkoholikov s svojo prisotnostjo,
izkušnjami in mentorstvom. da ne pozabimo svojih
prvih korakov naše poti. ko so nam drugi stali ob
strani in nam pomagali.
VIII.	Gojili bomo temeljno naklonjenost in dejavno
povezanost ter se zgledovali po dobrih izkušnjah
vseh. ki se urejajo zaradi alkoholizma, bodisi v
okviru našega sistema urejanja, svetovne družine AA
ali vseh drugih, ki si prizadevajo za rešitev iz
spon alkoholizma.
V zdravem življenju in skladnih medsebojnih odnosih
Sociislno delo. 27. 1988/4	313
napredujemo po teh stopnicah:
1.	Uvidel in sprejel sem dejstvo, da sem pred
alkoholom nemočen in da nisem mogel več usmerjati
svojega življenja (1. stopnica AA).
2.	Dojel sem. da na tej poti potrebujem Prijatelja,
to je nekoga ali nekaj. kar mi dviga duha. da ee
vsak trenutek lažje odločam za smiselno doživljanje
in ravnanje.
3.	Dojel sem. da je to pot možno hoditi samo. če
smo trajno povezani v tovariSko skupino zdravljenih
alkoholikov.
4.	Dojel sem. da moram skrbeti za zdravo telo in za
sproščanje napetosti z rednim telesnim naporom.
5.	Dojel sem. da se moram stalno učiti dobrih
medsebojnih odnosov v zakonu, družini, med prija-
telji in drugimi, s katerimi sem povezan.
6.	Dojel sem. da moram trajno človeško rasti iz
zakladov človeške izkušnje v literaturi. glasbi,
gledališču, znanosti in drugih kulturnih zvrsteh.
7.	Spoznal sem. da moram narediti temeljit obračun
nad lastno preteklostjo. ga sproti poglabljati za
sedanje ravnanje in ta svoja spoznanja stranpoti
zaupati drugim na isti poti urejanja.
8.	Dojel sem. da preteklost s pivskimi zablodami ni
več v moji oblasti. da pa lahko njene bridke
izkušnje vgrajujem v dobro sebi in drugim, posebno
še zdravljenim alkoholikom. ki začenjajo z ureja-
njem.
Bližnja priprava na samostojno delo tovariških skupin In
dosedanje Izkuftnje pri njihovem delu
V klubih smo se začeli sistematično pripravljati na
samostojno delo tovariških skupin. Terapevtovih "pet minut"
je bilo posvečeno vrednotam. kot so spoštovanje, pozornost,
iskrenost, tovarištvo in podobno.
Delo tovariških skupin smo začeli s trimesečnim poskus-
nim delom dveh tovariških skupin. V eno se je povezalo sedem
članov - dva para in trije samski, v drugo šest - trije
zakonski pari. Shajali so se tedensko po domovih, hkrati pa
Sociislno delo. 27. 1988/4	314
so Se redno prihajali v svoj matični klub zdravljenih
alkoholikov. O težavah, na katere so naleteli pri delu v
svojih skupinah, smo se sproti pogovorili in iskali rešitve.
Z aprilom 1987 sta obe tovariški skupini prešli na
samostojno delo v celoti. V začetnem obdobju se je pojavila
težava, ki smo jo predvidevali, to je kriza vodenja skupine.
Konkretno so člani čutili negotovost, kdo je odgovoren za kaj
in če so njihovi načrti realni. Ker še niso imeli izkušenj in
kriterijev. so se v skupinah počutili negotovo. zato so
pogosto prihajali v matični klub, kjer so se počutili varne.
Približno po pol leta dela sta se tovariški skupini toliko
utekli, da je ta potreba prenehala. Sedaj redno prihaja na
vsak sestanek matičnega kluba en samski član ali pa en
zakonski par iz vsake tovariške skupine. Seveda se razpore-
jajo sami .
Vse tri razsežnosti tovariških skupin, to je formalno
strukturirana ali "obredna" oblika rednih srečanj, vsebinsko
ustrezne dejavnosti in domače vzdušje, se počasi razvijajo in
zorijo. Tudi težave so. Bilo je obdobje, ko so v zanosu nad
skupnim počutjem v tovariških skupinah za nekaj časa zanema-
rili osebnostno poglabljanje in iskanje ter se skupinsko
usmerili v razne dejavnosti od plesnega tečaja do zahajanja v
gledališče in intentivno planinarjenje. Toda doživeli so tudi
recidivo člana. kar je seveda poseben preizkusni kamen
zrelosti skupine in primernosti programa. Značilno je, da je
recidivist tudi omamljen toliko zaupal tovarišem iz skupine,
da jih je takoj obvestil, oni pa so reagirali na to kot
razširjena družina: shajali so se vsak dan, šli konec tedna
skupno v planine in podobno. Slo je torej za temeljni prija-
teljski človeški odnos, ki pa je imel zaradi znanja in
ozaveščenosti o alkoholizmu tudi terapevtski značaj. Ko so me
o recidivi čez nekaj dni obvestili, je bila akutna problema-
tika že rešena.
Tovariška skupina zdravljenih alkoholikov je torej po-
skus premagati nasprotje med osnovno alkohološko zahtevo, da
morajo biti zdravljeni alkoholiki trajno med seboj povezani,
da lahko ostanejo urejeni in ustrezno napredujejo. ter med
dejstvom, da je strokovno vodena terapevtska skupina ali klub
zdravljenih alkoholikov po svoji naravi umetna učna skupina,
ki ne more biti trajna. Tovariška skupina zdravljenih alkoho-
likov lahko uspe le toliko. kolikor postane takoj v začetku
temeljna prijateljska človeška skupina. Kot taka daje zdrav-
ljenim alkoholikom možnost za trajno oblikovanje in poglab-
ljanje samega sebe. usklajevanje njihovih družin ter za
uspešno delo in sožitje v širši družbi.
Sociislno delo. 27. 1988/4	315
Literatura
AA. Anonyine Alkohol iker. Anonyme Alkohol iker deutscher
Sprache, 1096 (5. Auflage).
AA. Zwolf Schritte unč Zwolf Traditionen. Anonyme Alkoholiker
deutscher Sprache. 1987 (4. Auflage).
AA. Trocken bleiben - niichtern leben. Anonyme Alkoholiker
deutscher Sprache. 1987 (4. Auflage).
Al-Anon. Leben mit einem Alkohol iker. Al-Anon Farni 1 iengruppen
Interessengemeinschaft. 1985 (5. Auflage).
Al-Anon. Kursbuch zur Arbeit an dir Selbst. Al-Anon Fami-
liengruppen Interessengemeinschaft. 1986 (6. Auflage).
Al-Anon. Nur einen Tag nach dem anderen in AJ-anon. Anon
Fami1iengruppen Interessengemeinschaft, 1986 (7.Auflage).
Al-Anon. A lat t en - Hoffnung fiir Kinder von Alkohol ikern. Al-
Anon Fami1iengruppen Interessengemeinschaft. 1987.
Fromm E. , Haben oder Sein. Deutsche Verlags-Anstalt. Stutt-
gart 1976.
Hudolin V.. Klubovi Iječenih alkoholičara. Jumena. Zagreb
1982.
Hudolin V., Alkoholizam - stil života alkoholičara. Skolska
knjiga. Zagreb 1987.
Kmecl M.. Moje veselje je na gorah. Planinski vestnik. 1984;
84:289-291 .
Moeller M.L., SeIbsthi1fegruppen. Rovohlt V., Reinbeck bei
Hamburg 1978.
Ramovš J.. Boj za življenje družine. Mohorjeva družba, Celje
1983.
Ramovš J., Prijateljska podskupina. V: Rugelj J. Zmagovita
pot. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985: 249-258 (a).
Ramovš J., Alkoholizem, zdravljenje alkoholikov in anonimni
alkoholiki. V: Duval L.A. Otrok, ki se je igral z luno.
Ognjišče, Koper 1985: 105-127; v skrajšani obliki kot Alkoho-
lizem in urejanje alkoholikov. Delo. Sobotna priloga, 7. dec.
1985: 26-27 (b).
Ramovš J., Awakening of experiencing as the most significant
index of prognosis in the treatment of the alcoholics and his
Sociislno delo. 27. 1988/4	316
farni ly. Referat: 13. mednarodni kongres psihoterapije IFTiP,
Opatija, 6.-12.10.1985. Doživljajsko prebujanje kot
najvažnejši kazalec prognoze pri urejanju alkoholika in
njegove družine. Zdravstveno varstvo. 1985: 409-412 (c).
Rugelj J., Dolga pot. Rdeči Križ, Ljubljana 1981 (2. izdaja).
Rugelj J.. Uspešna pot. Rdeči križ, Ljubljana 1983.
Zalokar-Divjak Z., Vloga in pomen leposlovja pri prebujanju
in poglabljanju doživijanja pri zdravi jenih alkoholikih in
njihovih partnerjih. Magistrska naloga. Medicinski fakultet
sveučilista. Zagreb 1987.
Ksenija Ramovš, socialna delavka. Center za socialno delo
Ljubijana-Siška, Celovška 195, 61000 Ljubljana