3B7176 f%}nc UDK 911.375(497.12) (082) ISSN 0354-0596 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani Department of Geogiaphy, Faculty of Arts, University in Ljubljana DELA 11 GEOGRAFSKA PROBLEMATIKA SLOVENSKEGA ALPSKEGA SVETA IN SLOVENSKIH MEST GEOGRAPHICAL PROBLEMS OF SLOVENIAN ALPS AND SLOVENIAN TOWNS LJUBLJANA 1995 Izdajateljski svet — Publisliing Board Borut Belec, Adrej Černe, Anton Gosar, Marijan M. Klemenčič, Jurij Kunaver, Mirko Pak Odgovorni urednik — Responsible Editor Anton Gosar Uredniški odbor — Editoral Board Andrej Čeme, Anton Gosar, Marijan M. Klemenčič, Darko Ogrin, Mirko Pak Urednik — Editor Marijan M. Klemenčič Namizno založništvo — Desktop Publishing Iztok Saj ko Prevodi — Translations Branka Klemene Tisk — Printed by VB&S d.o.o. Ljubljana Izdano s pomočjo Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani Naklada 500 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.375(497.12) (082) GEOGRAFSKA problematika slovenskega alpskega sveta in slovenskih mest = Geographical problems of Slovenian AIps and Slovenian towns / [urednik, editor Marijan M. Klemenčič]. - Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 1995. - (Dela/Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, ISSN 03.'i4-0596; 11) 1. Klemenčič, Marijan M._ 50812416 Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-100/92 mb z dne 16.2.1992 štejejo Dela med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. VSEBINA - CONTENTS Uvodnik........................................................................................................................5 Raziskovanje slovenskega alpskega sveta.....................................................................6 Proučevanje slovenskih mest........................................................................................8 Hrvatin Mauro Nekatere morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape..........................9 Some Morphological and Hydrographic Features of the Bača Headwaters.....19 Darko Ogrin, Marko Krevs Nekateri rezultati klimatskih meritev v Planici s poudarkom na meritvah terminalnih poganjkov dreves............................................................................21 Some Results of Climatic Measurements Performed in Planica, with the Emphasis on the Measurements of Terminal Increments ofTrees......................44 Marijan M. Klemenčič Krajevna identiteta na primeru Srednje in Zgornje Gorenjske...........................47 Local Identity in the Čase of Central and Upper Gorenjsko..............................56 Jurij Kunaver Plužna pri Bovcu, primer transformacije obmejnega naselja, njegovega prebivalstva in zemljišča....................................................................................59 Plužna by Bovec: A Čase ofTransformation of a Settlement by the Border, its Population and Lands...................................................................................75 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin v republiki Sloveniji....................................77 Definilion of Cilies and City Municipalities in Slovenia..................................108 Andrej Čeme Magistralno in regionalno cestno omrežje in občinska središča v Sloveniji.....113 Main and Regional Road Network and Municipal Centers in Slovenia...........119 Mirko Pak Socialnogeografska zgradba slovenskih mest na kvalitetnem prehodu............121 riogeo^phicai Structure ofSlovenian Towns in Qualitative Transition... 129 vi'''' S I •J 17)»*: Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ob uporabi metode razvrščanja v skupine na primeru Celja, Kopra in Novega mesta..........................................131 Typology of Residential Districts Throiigh the Application of Cluster Analysis in the Cases of Celje, Koper, and Novo mesto..................................................148 Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane................................................151 Neighbouring Recreation of the Residents of Ljubljana..................................168 Andreja Slavec Značilnosti, vzroki in posledice procesa deindustrializacije v Mariboru..........169 Characteristics, Causes and Results of Deindustrialization in Maribor..........179 Dušan Plut Teoretično-metodološki vidiki sistemskega geografskega raziskovanja pokrajinske degradacije....................................................................................181 TheoreticalMethodological Aspects of Systemic Geographical Investigation into Landscape Degradation......................................................204 UVODNIK Raziskovalna dejavnost članov Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je izredno bogata in pestra, saj "pokrivajo" večino geografskih tematik. Zaradi svoje strokovnosti in še ne povsem ustrezno razvite infrastrukture, ki je potrebna za raziskovalno delo, so člani oddelka vključeni v najrazličnejše raziskovalne projekte na različnih geografskih in negeografskih ustanovah. Prizadevanje, da bi Oddelek za geografijo nastopal celovito tudi na raziskovalnem področju, trajajo že nekaj časa. Poleg sodelovanja posameznikov pri raziskovalnih projektih drugih ustanov, so člani oddelka kot celovita ekipa vključeni v dva večja raziskovalna projekta: v proučevanje severozahodnega dela slovenskega alpskega sveta in slovenskih mest. V enajsti številki DELA so objavljeni prvi raziskovalni rezultati večine sodelavcev pri omenjenih dveh raziskovalnih projektih. Ker se raziskovalno delo še nadaljuje, je predstavitev teoretskih izhodišč, metodoloških pristopov in prvih rezultatov analitičnega dela priložnost za ovrednotenje dosedanjega dela in morebitno preusmeritev težišča raziskovalnega dela na področja, ki so se pokazala kot posebno aktualna. Zelo živ pa je še en cilj: da bi se od večjega števila sorazmerno ločenih tematik približali k celovitemu prikazu pokrajinske stvarnosti. Iskreno upamo, da bo tudi ta objava dosedanjkih rezultatov olajšala dosego tega cilja. Urednik dr. Marijan M. Klemenčič RAZISKOVANJE SLOVENSKEGA ALPSKEGA SVETA V tej številki revije Dela je zastopanih pet prispevkov, ki obravnavajo slovenski alpski svet, zlasti njegov severozahodni del. V njih se zrcalijo nekateri rezultati raziskovalnega dela, ki ga na Oddelku za geografijo FF opravljamo od leta 1993 v okviru projekta Pokiajinska struktura in problematika severozahodnega alpskega sveta Slovenije. Projekt financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru nadprojekta Slovenska kulturna dediščina pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete. Pri projektu sodeluje deset učiteljev in sodelavcev z Oddelka za geografijo. Osnovna usmeritev projekta je raziskovanje nekaterih najpomembnejših pojavov in procesov v fizičnem in družbenem okolju severozahodnega dela slovenskih Alp. Nekatere raziskave so se začele že pred tem in se v okviru projekta le nadaljujejo, druge, posebno tiste, ki so rezultat novejših sprememb v vrednotenju alpskega prostora v ce-lofi, ali pa imajo ekološki pomen, pa so se začele na novo. Program projekta je pri tem moral upoštevati problemsko in regionalno usmeritev posameznih raziskovalcev. Zato v razmeroma kratkem času obstoja projekta in ob razpoložljivih finančnih in raziskovalnih zmogljivostih ni mogoče pričakovati, da bi obdelali večji del ozemlja in geografske problematike severozahodnega alpskega sveta Slovenije. Projekt je bil prvotno programsko bolj ambiciozen, a pokazalo se je, da so tri leta za tak program prekratka in razpoložljiva finančna sredstva preskromna. Na Oddelku za geografijo zaradi znanih pogojev, v katerih delajo tudi mnogi drugi na Univerzi, manjka tudi kadrovske, organizacijske in tehnične podpore, ki je potrebna ob takem delu. Zato smo kljub večjim pričakovanjem zadovoljni z doseženim. Pomembna vzpodbuda prizadevanjem v okviru projekta so bile terenske vaje študentov geografije, ki }ih oddelek že osem let organizira na območju Zgomjesavske doline oziroma v dolinah Tamarja in Velike Pišnice in v sosednjih gorskih območjih. Posamezni raziskovalci so poleg tega strokovno že dolgo povezani s problematiko sosednjih alpskih dolin, kot so Zgornje Posočje, Kanalska dolina in Avstrijska Koroška. V teh krajih v zadnjih letih potekajo tradicionalne prireditve, kot so Alpski mladinski raziskovalni tabori v Zgornjem Posočju, Soški razgovori v Bovcu in druge akcije skupaj s sosednjimi univerzitetnimi ustanovami. Zato je nekaj razprav in člankov na alpsko tematiko že izšlo tudi v publikacijah omenjenih prireditev. Med območji, ki jih raziskujejo sodelavci sta zastopana tudi Baska grapa in območje Tržiča, kar je izraz namere, da opravljamo raziskave tudi v širšem slovenskem alpskem prostoru in ne samo v njegovem severozahodnem delu. Konkretneje bilo doslej največ pozornosti usmerjeno v naslednje raziskovalne sklope, najprej s področja fizične geografije: - sledovi poznoglacialne stadialne poledenitve; - recentna geomorfološka in geoekološka dinamika nekaterih značilnih območij, med njimi prelaza Vršiča ter Baske grape; - proučevanje značilnosti prsti in rastja v območjih intenzivnejše recentne geomorfo-loške dinamike, kot so melišča in vršaji; - mikroklimatogeografska opazovanja in rajonizacija s pomočjo merjenja terminalnih poganjkov pri različnih drevesnih vrstah; - hidrološka problematika Zgornje Savske doline s poudarkom na proučevanju talne vode ter njenem ekološkem in vodooskrbnem pomenu. Med družbenogeografskimi temami izstopajo naslednje: - vpliv novejšega zgodovinskega in družbenega razvoja, zlasti sprememb državne meje, na regionalni razvoj in pokrajinsko preobrazbo Zgornjega Posočja, posebej na poselitev in demografski razvoj alpskega obmejnega prostora; - značilnosti prekomejnega pretoka ljudi, blaga in informacij med Dolino, Zgornjim Posočjem ter sosednjimi pokrajinami v Avstriji in Italiji in gospodarska soodvisnost pokrajin ob meji; - funkcija oskrbne infrastrukture v regionalni zgradbi in razvoju slovenskega alpskega sveta; - turistična funkcija Alp in razmerje do ekoloških pogojev; - preobrazba regionalne gospodarske in socialne strukture v slovenskih Alpah. Prihodnost bo pokazala, ali bo mogoče prestopiti iz pretežno individualnih raziskav tudi na področje timskega dela in iz ugotavljanja rezultatov posameznih naravnih in družbenih procesov v zasledovanje kompleksne dinamike teh procesov. A zato je potreben še korak naprej v raziskovalni opremljenosti in splošnih pogojih raziskovalnega dela. To bi bilo koristno zaradi večje zaokroženosti raziskovalne problematike, njene primerljivosti in uporabnosti rezultatov. Zlasti je to aktualno v zvezi z ekološko problematiko, razvojnimi možnostmi in strateškimi usmeritvami. Velika pestrost zgornjih tem kaže na mnoge izzive, ki jim skušajo biti kos raziskovalci, čeprav je docela jasno, daje za to potreben daljši čas. V sklepu lahko ugotovimo, da s tem projektom slovenska geografija v prenovljeni obliki nadaljuje svoje tradicionalno zanimanje za slovenski del Alp. Dr. Jurij Kunaver 7 PROUČEVANJE SLOVENSKIH MEST Triletna raziskovalno-razvojana naloga Slovenska mesta poteka od leta 1993 v okviru raziskovalnega programa Ministrstva za znanost in tehnologijo. Naloga je usmerjena v proučevanje najnovejšega razvoja slovenskega mestnega omrežja, socialnogeografske zgradbe posameznih mest ter njihovih centralnih funkcij in vplivnih območij. Posebej proučujemo nekatere mestne funkcije, zlasti industrijsko in prostočasno. Specifično pozornost pa smo namenili tudi okoljevarstveni problematiki. Potrebo po opisanih, vendar novih urbanih raziskovanjih so narekovale novejše spremembe družbenega reda in na njem temelječi učinki. Med najnovejšimi razvojnimi težnjami, ki prinašajo pomembne geografske spremembe tudi našim mestom, izstopajo zlasti naslednji pojavi: ugašanje ali propadanje pomena nekaterih dosedaj težiščnih industrijskih panog in podjetij s prizadevanji za njihovo nadomestitev ali tehnološko in organizacijsko prenovo; pojavljanje novih, večinoma manjših proizvodnih podjetij takoimenovanega drobnega gospodarstva; spreminjanje strukture storitvenih dejavnosti; hitra rast osebne motorizacije in z njo povečana mobilnost; izreden porast blagovnega transporta tako v okviru Slovenije kot med njo in drugimi evropskimi regijami. Nove ekonomske in socialne razmere pospešujejo tudi suburbanizacijske težnje, nove oblike preživljanja prostega časa, ne nazadnje pa ob uspešnem reševanju nekaterih "starih" ekoloških problemov tudi povečevanje ali celo nastajanje novih (vedno večji problemi odstranjevanja odpadkov, navzkrižja pri poseganju v naravne strukture zaradi gradnje avtocest itd.). Našteti in drugi pojavi s svojimi pokrajinskimi učinki vzbujajo našo raziskovalno pozornost. Obravnavana raziskava je zasnovana na tematskem delu, v katerega so vključeni: akad. dr. Igor Vrišer predvsem z raziskovanjem mestnih funkcij in vplivnih območij ter širitve mestnih območij; dr. Andrej Černe z aspekti prometne problematike, še posebej z vprašanji o vlogi mest kot vozlišč prometne infrastrukture; dr. Mirko Pak s proučevanjem socialnogeografske zgradbe in ustroja mest ter dr. Dušan Plut z raziskovanjem stopnje onesnaženosti okolja naših mest. Nosilec naloge je dr. Matjaž Jeršič, ki hkrati v njenem okviru raziskuje tudi prostočasne navade slovenskega mestnega prebivalstva z njihovimi pokrajinskimi učinki. Članki predhodno navedenih sodelavcev, objavljeni v pričujočem zvezku, predstavljajo torej le del doseženih rezultatov, ki so že bili doseženi na tej raziskovalni nalogi, katere zaključek predvidevamo ob koncu leta 1996. Dr. Matjaž Jeršič Maiiro [Irvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape Izvleček UDK 911 -2:551.-1:556.5 (497.12 Baska grapa) Baska grapa spada med geografsko slabše proučene predele Slovenije. V članku predstavljamo nekatere morjbloške in hidrografske poteze povirnega dela te dline. Ključne besede: Baska grapa, morfologija, hidrografija SOME MORPHOLOGICAL AND HYDROGRAPllfC FEATURES OF THE BAČA HEADWA TERS Abstract UDC 911 -2:55L4:556.5 (497.12 Baska grapa) The Baska grapa valley has been one of geographically poorly invesligated parts of Slovenia. In the arlicle some morphological and hvdrographic features of the headwater section of this valley are presented. Key words: Baska grapa. Geomorphology. Hydrography UVOD Dolina reke Bače tvori ozko. vendar izrazito vrzel med Bohinjskim grebenom na severu ter pogorjem Porezna in Šentviško planoto na jugu. Ker je Bača zelo globoko vrezana med razvodna slemena in ker je ob njeni strugi ravnega sveta le za vzorec, se je za dolino uveljavilo ime Baska grapa. Porečje Bače se razprostira na okoli 150 km" površine. Natančnega podatka o površini vsaj za enkrat še ne poznamo, ker je potek razvodnice na območju zakrasele Šentviške planote ob nepoznanih podzemnih vodnih zvezah marsikje nezanesljiv. Dolina je tako v tektonskem, kakor tudi v kamninskem pogledu izjemno pestra, geološke razmere pa se zrcalijo v raznolikem reliefu. Prevladujejo vododržne kamnine, v katere so vode vrezale številne žlebove in grape. Izredna reliefna energija, ki se odraža v nenavadno strmih pobočjih, kaže na živahno * Dipl., geogr., a.sistenl. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija NEKATERE MORFOLOŠKE IN HIDROLOŠKE POTEZE POVIRJA BASKE GRAPE Hrvatin Mauro* Mauro Hrvatin_Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape 10 morfodinamično aktivnost najrazličnejših geomorfoloških procesov. Izdatna denuda-cija in erozija ter številni pobočni gravitacijski procesi že dolga tisočletja intenzivno spreminjajo obličje te pokrajine v iskanju novega ravnotežja. Visoko nad dolinskim dnom so v obliki morenskih nasipov mestoma ohranjeni sledovi ledenodobnega dogajanja. Glacialne oblike so najlepše razvite pri vaseh Kneške Ravne, Rut in Grant, zapustili pa so jih ledeniki, ki so polzeli po južnih pobočjih izpod grebena med Voglom in Rodico. Dolinske vode zbira rečica Bača, med njenimi pritoki pa velja omeniti predvsem Koritnico in Knežco. Hude strmine pospešujejo vodni odtok, zato ima mnogo vodotokov hudourniški značaj. Pretočni režim Bače je izrazito nivo-pluvialen. Poglavitni pretočni višek se pojavlja aprila in je posledica spoinladanskega dežja ter taljenja snežne odeje. Jesensko deževje povzroča sekundarni višek, ki običajno nastopi novembra. Najbolj skromne so poletne vode, ko je padavin nekaj manj, evapotranspiracija ob višku vegetacijske sezone pa največja. Lega med sredogorskimi slemeni pogojuje razmeroma ostre podnebne pogoje, ki jih do neke mere blaži odprtost proti soški dolini oziroma bližnjemu Sredozemlju. Pozimi se v dnu doline pogosto pojavlja temperaturna inverzija, zato se večina naselij raje drži pliocenskih teras v prisojnih pobočjih (Berginc, 1978). Med naravno vegetacijo prevladuje predalpski jelovo-bukov gozd, ki z naraščajočo nadmorsko višino prehaja v zgomjegorski bukov gozd in še višje v subalpska travišča. Pregled literature pokaže, da so geografi v Baško grapo le redko zahajali, še redkeje pa so o njej kaj zapisali. Celo pri Meliku (1954) je opis te doline nenavadno skromen. Vse kaže, da bo regionalnogeografski oris, ki gaje podbrški ravnatelj A. Berginc pripravil ob geografskem zborovanju v Zgornjem Posočju (1978), še vrsto let ostal edini objavljeni pregled tako naravnih, kot družbenih razmer te odmaknjene pokrajine. Ker smo menili, da bi utegnilo preučevanje vseh naravnih značilnosti porečja Bače predstavljati prevelik zalogaj, smo se omejili tako vsebinsko, kakor tudi teritorialno. Izmed naravnih dejavnikov smo izbrali predvsem relief in vodno omrežje, ozemeljsko pa smo se osredotočili na povimo območje. Slednje obsega skrajni severovzhodni del Baske grape. Na severu je območje omejeno z grebenom, ki od Rušnega vrha (1786 m) pri Črni prsti poteka preko Šoštarja (1646 m), Koble (1498 m) in Slatnika (1609 m) do Lajnarja (1549 m), na vzhodni in južni strani pa poteka razvodnica po slemenih med Prontekom (889 m), Hočem (1514 m), Črnim vrhom (1377 m) in Špičnokom (1287 m). Meritve, ki smo jih opravili s planimetriranjem topografske karte merila 1 : 25.000 so pokazale, da tako omejeno povirje obsega 14,33 km". ^ Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape Slika 1: Pregledna karta povirja Bače porečje Save Bohinjke A Slalnik Rušni vrh porečje Selščice HoC GEOLOŠKE RAZMERE Povirni svet Baske grape gradijo kamnine mezozojske starosti, ki pripadajo kar trem različnim tektonskim strukturam: krnskemu, koblanskemu in rutarskemu pokrovu. Močno narivanje, ki je izoblikovalo pokrovno zgradbo, se v drobnem odraža v množici najrazličnejših gub ter številnih prelomov. Podrobnejši podatki o geološki zgradbi ozeinlja so povzeti iz lista osnovne geološke karte Tolmin in Videm ter ustreznega tolmača (Buser, 1986). Krnski pokrov pripada tektonski enoti Južnih Alp in se razprostira na obsežnem predelu Julijskih Alp. V povirje Bače seže samo skrajni južni del narivnega roba, ki se kaže v grebenu iz dachsteinskega apnenca med Črno prstjo in Soštaijem. Koblanski in Rutarski pokrov pripadata tektonski enoti Notranjih Dinaridov. Koblan- 11 Mauro Hivatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape skemu pokrovu prištevamo kamnine zgornjetriasne do zgornjekredne starosti, ki gradijo večji del prisojnega pobočja Bohinjskega grebena. Prevladuje apnenec, v manjši meri pa se pojavljata tudi dolomit in glinovec oziroma meljevec. V vseh navedenih kamninah so razmeroma pogoste pole in gomolji roženca. Rutarskemu pokrovu pripadajo kamnine v osrednjem in južnem predelu povirja. Še posebej je obsežno območje, na katerem se pojavljajo zgornjekredne flišne plasti, ki so na tem mestu razvite predvsem kot lapor, v manjši meri pa še kot glinovec, peščenjak in kalkarenit. Vršno gmoto Porezna gradi ploščasti volčanski apnenec z rožen-cem, v predelu okrog Špičnoka in Črnega vrha pa se pojavljajo ploščasti apnenci v kombinaciji z značilnim rdečim laporjem in rožencem. Geološka zgradba je seveda marsikje odločilno vplivala na razvoj posameznih geo-morfoloških oblik. Sami smo se o tem najbolj temeljito prepričali v asimetrično izoblikovanih grapah, ki razčlenjujejo severno pobočje Črnega vrha (slika 2). Terenski ogled je pokazal tesno navezanost asimetrične oblike grap z močno nagubanostjo ter vpadom kamninskih plasti. Obstaja možnost, da je pri oblikovanju omenjenih grap prihajalo tudi do občasnih podorov in kamnitih plazov (Dakskobler, 1992). RELIEF Najbolj izrazita morfološka lastnost povirja Bače je izredna strmina, kije pogojena z globoko vrezanostjo vodotokov med razvodna slemena, ki praviloma presegajo 1500 m nadmorske višine. Slika 2; Blokdiagram severnega pobočja Črnega vrha z značilnimi asimetričnimi grapami plasti ploščastega apnenca plasti rdečega laporja 12 Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Bažke grape Primerjavo tukajšnjih naklonskih kategorij s slovenskim povprečjem (grafi) smo opravili na osnovi računalniške analize mreže digitalnega modela reliefa z osnovnico 100 m (DMR 100, 1992). Medtem ko ozemeljski deleži posameznih naklonskih kategorij v primeru Slovenije vsaj v grobem spominjajo na normalno porazdelitev (izrazitejši odklon navzgor je opazen le pri kategoriji od 0° do 2°), je razporeditev istih kategorij v baškem povirju izrazito asimetrična v korist večjih naklonov. Le pri poldrugem odstotku površin nagib ne presega 6°, po drugi strani pa je več kot tri četrtine ozemlja nagnjenega preko 20°. Upravičeno lahko domnevamo, da bi se povirje Bače v tem pogledu uspešno kosalo z marsikaterim visokogorskim območjem. Močna nagnjenost terena marsikje izrazito stopnjuje učinkovitost geomorfoloških procesov. Ob izdatnejših nalivih prihaja v hudourniških grapah do močne erozije, ob iztekih pa do kratkotrajnega poplavljanja, ki ga spremlja nasipavanje kamninskega drobirja. Jeseni 1993 je na primer hudourna voda Krintovla, ki občasno priteka izpod Špičnoka, poplavila železniško progo in z gruščnatim vršajem prekrila bližnje zemljišče. Isočasno je potok izpod Kupa v zgornjem delu Podbrda žalil spodnje prostore hiše pri Andrejku ter poškodoval bližnje gospodarsko poslopje. Graf I: Primerjava naklonskih kategorij med povirjem Bače in Slovenijo v celoti 0 -2 3 - 6 7 - 12 13 -20 21 - 32 33 in več naklonske kategorije (v stopinjah) Z nadvse zanimivim primerom, ki kaže na intenzivnost tukajšnjih geomorfoloških procesov, smo se soočili v grapi Linderpoha, kije občasni desni pritok Kacenpoha. Grapo 13 Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape 14 Linderpoha prekinja navpična, skoraj sto metrov visoka apnenčeva stena, preko katere občasno pada slap Šprickovbl (Dakskobler, 1993). Krušenje skalnatega praga mora biti v času zmrzali izjemno učinkovito. Ob vznožju stopnje se namreč nadaljuje razmeroma strmo pobočje (27°), ki ga prerašča šest do sedem desetletij star bukov gozd. Na spodnjih delih bukovih debel se celo več decimetrov visoko od tal kažejo številne udarne poškodbe, ki so posledica kotalečih se odkruškov. Pri istih drevesih je opazna tudi značilna sabljasta ukrivljenost debla, ki je posledica preperelinskega polzenja. Med pobočnimi procesi je potrebno posebej opozoriti na nevarnost plazov in usadov. Ti procesi sicer niti niso tako pogosti, kot bi morebiti pričakovali na osnovi močne nagnjenosti površja. Na prestrmem terenu se preperelina enostavno ne more kopičiti, saj jo gravitacija ob pomoči denudacijskih procesov nezadržno in sproti odstranjuje. Ne sineino spregledati tudi varovalne vloge gozda, ki pokriva kar 78 % površin katastrske občine Podbrdo (Kenda et al., 1995), kateri v celoti pripada povirje Bače. Več preperelinskih zdrsov je opaznih že v samem Podbrdu, še posebej ob vznožju Tamarja. Povečini so se spožili ob zemeljskih delih, ki so spremljala gradnjo posameznih zgradb in prometnih poti. Usade so doslej sorazmerno uspešno sanirali z učinkovitejšo drenažo ogroženega območja ter z gradnjo podpornih zidov. Večji usad seje v zgornjem delu Baske grape sprožil pomladi 1975 nedaleč od domačije pri Prajngarju. Do zdrsa domala celotne preperelinske plasti je prišlo po hudem dvodnevnem deževju, nedvomno pa je svoj delež prispevala tudi načeta stabilnost pobočja zaradi širjenja lokalne ceste, ki vodi v Stržišče. Usajeno gradivo je zasulo cesto med Podbrdom in Hudajužno, začasno zajezilo Bačo in porušilo manjši most. Po dveh desetletjih je poškodba pobočja še vedno opazna, saj se zemljišče zaradi pomanjkanja prepereline le s težavo zarašča z grmičevjem. Navkljub precejšnji zastopanosti apnenca in dolomita med kamninami povirja Baske grape, bomo tod zaman iskali izrazitih kraških pojavov. Poglavitni vzrok za to, da zakrasevanje ne pride do izraza, je vsekakor pogosta izmenjava tankih plasti karbonatov z neprepustnimi kamninami (glinovec, meljevec, toženec). Pomembnejši kraški izvir s podzemno jamo se nahaja v grapi Potoka (ali Podravterce) pod vasjo Stržišče. Ob poletni suši leta 1993 je po vizualni oceni kraški izvir Pri malnah po svoji izdatnosti celo presegal pretok Bače pod Podbrdom. Posebej zanimiva se zdi v tem predelu problematika pleistocenske poledenitve. Že geološka kaita kaže na prisotnost nesprijete morene ob srednjem toku Kacenpoha v nadmorski višini okrog 700 m (Buser, 1986). Terenski ogled je pokazal, da gre za nesprijeto, vendar močno zbito ledeniško gradivo lokalnega izvora (temni karnijski apnenec, roženec, kredna apnenčeva breča). Po vsej verjetnosti ga je na tem mestu zapustil manjši pobočni ledenik, soroden z ledeniki, ki so se v poznoglacialnem ob- Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape dobju pojavljali drugod v Posočju (Kunaver, 1993). Zaradi prisotnosti kamnin, ki se močno razlikujejo po svoji trdnosti, so med gradivom pogosti številni oraženci. Sledovi preteklih obdobij, ki jih je zaradi hladnejšega podnebja spremljalo izdatno mehansko preperevanje, se kažejo tudi v obliki fosilnih melišč in vršajev periglaci-alnega gradiva. V cestnem useku med kmetijama Kacenpoh in Povdnar je lepo razkritih več zaporednih plasti različno debelega, sprijetega in zbitega apnenčevega grušča, kije mestoma pomešan s prstjo. Apnenčast periglacialni drobir je nadalje opazen na območju kamnitega plazu v povirju Batave. VODNE RAZMERE Povirno ozemlje Baske grape je močno razčlenjeno z gostim vodnim omrežjem, ki pripada štirim pomembnejšim vodnim tokovom: Kacenpohu, zgornji Bači, Potoku in Batavi. V povprečju pripada vsakemu km" površja kar 2563 m vodnega toka, od tega je 968 m stalnih vodotokov in 1595 m hudournikov. Opisane razmere lahko tolmačimo z razmeroma visokim deležem vododržnih ali slabo prepustnih kamnin ter s precejšnjo letno količino padavin, ki se giblje okrog 2500 mm. Graf 2: Podolžni profili vodotokov v povirju Bače 1300-r-rT 1200- - ' ' cd 1100-\\' C 1000- -TV '> 900- - ' 1 800--' E •o 700- •• ' C 600-'-j ,. 500- ¦ 400-l^r ? Bača 1 Potok 1 Kacenpoh la Batava dolžina vodotokov (1 člen = 100 m) Podolžne profile najpomembnejših potokov smo izdelali s pomočjo topografskih kart v merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000 (graf 2). Nadmorske višine smo odčitavali vzdolž to- 15 Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape kov v 100 m intervalih ter ugotovili, da imajo prav vsi povirni vodotoki zelo velik in neuravnovešen strmec. V povprečju ima največji strmec Batava (275 %o), najmanjšega pa Potok (152 %o). Zaradi nagle izmenjave različno odpornih kamninskih plasti se v strugah pogosto pojavljajo skalnati pragovi, ki jih vode premagujejo s slapovi in ozkimi soteskami. Morda je najbolj tipičen potok tega ozemlja hudourniški Kacenpoh, ki izvira visoko v pobočjih Šoštarja in Koble ter se nato vrtoglavo spušča vse do sotočja z Bačo (povprečni strmec 235 %o). V zgornjem toku premaguje izredno strmino v treh slapovih, spodnji del pa krasi temačna soteska Klovdre (Rojšek, 1991). Ob poletni suši je večji del struge suh in tedaj se vode Kacenpoha pojavljajo na površju šele nekje v višini istoimenske kmetije. Povsem drugače je ob nalivih, ko po strmi strugi zdrvi mogočna vodna masa, ki s seboj prenaša obilico kamninskega gradiva. Sotočje povimih vodotokov je v Podbrdu. V zgornjem delu naselja se z leve strani Bači najprej pridruži Potok (tudi Petrobrški potok in nepravilno Milpoh ali celo Mlečni potok), v središču Podbrda pa se v Bačo najprej z desne strani izliva Kacenpoh, kmalu za tem pa priteče z leve še Batava (ali Milpoh). Tako kot pri reliefu, se tudi pri vodah na različne načine odraža kamninska podlaga. Analize litološke sestave in zaobljenosti proda so jasno pokazale, katere kamnine se pojavljajo v zaledju in kolikšna je njihova odpornost oziroma obstojnost pri transportu. Graf 3: Litološka sestava proda iz vodotokov v povirju Bače Po i meljevec I dolomit GD roženec ? lapor I apnenec Kacenpoh Bača Potok Batava 16 Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja BaSke grape Za omenjene analize smo v vseh štirih poglavitnih vodotokih nabrali vzorce proda velikosti od 3 do 7 cm in sicer v neposredni bližini Podbrda. Vsak vzorec je štel 60 prodnikov, katerim smo določili litološko sestavo ter izmerili potrebne morfometrične parametre. Večja količina proda v vzorcih bi po naši oceni dala sicer natančnejše, vendar ne bistveno drugačne rezultate. Litološka analiza proda (graf 3) je pokazala, da prenašajo vodotoki predvsem lapor-nate in apnenčeve prodnike, pri čemer je delež laporja običajno za nekaj odstotkov višji. Ob zgornjem toku Bače najdemo še manjše količine roženca in dolomita, v strugi Kacenpoha, ki je glede litološke sestave najbolj pestra, pa se poleg omenjenih pojavljajo še prodniki značilnega rdečega meljevca. Preučavanje zaobljenosti proda po Cailleuxovi metodi (graf 4) kaže na precejšnjo stopnjo zaobljenosti, še posebej če upoštevamo, da gre za povirni svet, ki izključuje možnost daljšega transporta. Večina prodnikov je do vzorčnega mesta "prepotovala" le dober kilometer, nekateri izmed njih pa celo manj. Sorazmerno visoko stopnjo zaobljenosti lahko razložimo z litološko pestrostjo kamninskih delcev: prodniki, grajeni iz mehkejših, manj odpornih kamnin, se v prisotnosti trših učinkoviteje oblijo. Že na prvi pogled je bila denimo opazna očitna razlika med lepo zaoblenimi prodniki iz laporja ter neznatno načetimi drobci roženca. Graf 4: Zaobljenost proda iz vodotokov v povirju Bače ? Bača ¦Kacenpoh ¦ Potok ? Batava 0-100 201-300 401-500 601-700 801-900 indeks zaobljenosti (po Cailleuxu) 17 Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape Laboratorijska analiza trdote voda je postregla z rezultati, ki so bili v okvirih naših pričakovanj. Razmeroma skromna inineralizacija vode je glede na zastopanost karbonatnih kamnin in pokritost s prstjo razumljiva. Ravno tako ne preseneča skroinna magnezijeva trdota v primerjavi s kalcijevo, saj je dolomit v primerjavi z apnencem v podrejenem položaju. Tabela 1: Trdote voda v povirju Baske grape (v nemških trdotnih stopnjah) vodotok karbonatna t. celokupna t. kalcijeva t. magnezijeva t. Bača 5,6°N 6,3°N 5,5°N 0,8°N Batava 6,2°N 6,5 °N 6,0°N 0,5°N Kacenpoh 6.2°N 6,4°N 5,8°N 0,6°N Potok 5.9°N 6,rN 5,7°N 0,4°N SKLEP S fizičnogeografskega vidika Baska grapa doslej še ni bila ustrezno raziskana. Visoka, strma in težko dostopna pobočja zahtevajo veliko temeljitega terenskega dela, saj intenzivna morfodinamična aktivnost ter nenehno spreininjajoče se geološke in relieftie razmere ne dopuščajo nikakršnega posploševanja. Pomanjkanje ustreznih usekov oziroma profilov, ki bi nudili vpogled v kamninsko zgradbo, otežuje proučevanje pestrosti reliefnih oblik. Ob koncu moramo poudariti aplikativno vrednost, ki bi jo v prihodnosti morale imeti zlasti geomorfološke in hidrološke raziskave. Preučevanje stabilnosti pobočij ob posegih človeka in poznavanje geomorfološko-hidroloških razmer bi moralo služiti pri preprečevanju škode ob hudourniških strugah. LITERATURA Berginc, A. 1978: Geografski opis Baske grape. Zgornje Posočje, zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov, str. 265-273. Ljubljana. Buser, S. 1986: Osnovna geološka karta I : 100.000. Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Beograd. Dakskobler, 1. 1992: Gora z odkrušenim obrazom nad Batavo pri Podbrdu in njene skrivnosti. Proteus, 1. 55, št. 2, str. 54-58. Dakskobler, 1. 1993: Novo nahajališče kimastocvetnega grahovca v Julijskih Alpah. Proteus, I. 55, št. 5, str. 174-180. 18 Mauro Hrvatin Morfološke in hidrološke poteze povirja Baske grape SOME MORPHOLOGICAL AND HVDROGRAPHIC FEATURES OF THE BAČA HEADWATERS Summary The valley of the Bača river forms a narrow, but well pronounced gap betvveen the crest of Bohinj (Bohinjski greben) in the north, and the mountains of Porezen and Šentviška planota plateau in the south. Since the Bača cut its bed very deeply betvveen the two vvatershed ridges. and because there is but a little level land by its riverbed, the name of Baska grapa (i.e. the Bača ravine) was given to the valley. Geographical literature on Baska grapa is rather few in number, therefore this con-tribution is meant to present certain morphological and hydrographic features of the headvvater section of this valley. The most explicit luorphological character of the Bača headwaters is undoubtedly the extreiTie steepness. It is the result of the fact that the streams are very deeply cut between the two watershed ridges which suipass, as a rule, the altutude of 1500 m. Only in 1.5 % of the surface here, the inclination does not exceed 6 degrees, vvhile in iTiore than three quarters of the surface, the inclination exceeds 20 degrees. The steep inclination of the slopes greatly intensifies the efficiency of geomor-phological processes. From among the processes on slopes, the danger should parti-cularly be stressed, of land slides of various size, which are especially frequent after inadequate interferences by man. The headvvater area of Baska grapa is intensely dissected by a dense water system. Such circuiristances can be explained by the relatively high share of impermeable or poorly permeable rocks and the rather high quantity of annual precipitations vvhich amounts to approx. 2500 mm. Digitalni model reliefa Slovenije (DMR 100), 1992, Zavod RS za statistiko. Ljubljana. Kenda, M.; Kovačič, M.; Ličer, F.; Obid, E.; Pavšič, M.; 1995: Baska grapa v zaraščanju, seminarska naloga na Oddelku za gozdarstvo BTF. Ljubljana. Kunaver, J. 1993: Prispevek k poznavanju pokrajine in geomorfologije Tolminke in Zadlašce, zbornik Dolini Tolminke in Zadlašce, Alpski iriladinski raziskovalni tabori Tolmin 1988-1990, str. 7-43. Tolmin. Melik, A. 1954: Slovenski alpski svet. Ljubljana. Rojšek, D. 1991: Naravne znamenitosti Posočja. Ljubljana. 19 Mauro Hrvatin_Morfološi2.') strmo pobočje 400 m nad planinskim domom, pod grebenom Zadnje Ponce; 0-5 % skalovitost 20 Na vrtcu 1850 strmo pobočje 300 m pod Rdečo Skrbino na drevesni meji; 45-55 % skalovitost 21 Najen 970 lokalna depresija v dolinskem dnu. z vzhodne strani delno zasipana z meliščem; 0 % skalovitost 22 Pod skakalnicami 990 dno doline v okolici skakalnic; 0-5 % skalovitost * številke lokacij, prikazane na sliki 35 D. Ogrin. M. Krevs Nel polja. Čeprav je plužensko polje primerno za strojno obdelovanje, se tudi tu že pojavljajo nekateri nepokošeni travniki. Vse ostale vaške površine, zlasti nekdanji travniki na pobočjih nad Glijunom in Ročico, so opuščeni že vsaj 25 let in jih prerašča sekundaren gozd. Še dalj časa traja zaraščanje nekdanjih pašnikov ali vaške gmajne, zlasti pa od prepovedi paše koz po letu 1950. Pokrajinski videz robnih vaških zemljišč na območju dolinskega zatrepa nad izvirom Glijuna, hriba Poljance in pobočij Peči, se je zaradi mladega gozda temeljito spremenil (Kunaver, 1994, str. 236-237). S kmetijstvoin se na Plužnah preživlja le ena družina. Nekateri domačini še kosijo travnike na pluženskem polju, ne samo svoje ampak tudi sosedove. Vendar pridelanega sena zaradi vse manjšega števila živine zase ne potrebujejo več. Občasno ga 70 rudniica leta 1991 upokojili. Leta 1987 je bilo ugotovljeno, daje v vasi malih kmetij 12 ali 63,2 % in srednjih 7 ali 37,8 %. Ta podoba ni najbolj realna, vendar pa odraža vsaj to, da iina skoraj vsaka stalno naseljena hiša oziroma vsaka družina, tudi samski posamezniki, še precej obdelovalne zemlje. Tabela 4: Število aktivnih preivalcev po gospodarskih vejah leta 1987 in 1991 1987 1991 Jurij Kunaver Piužna pri Bovcu, primer transformacije ... RAZVOJ IN STANJE NASELJA Piužna kot naselje opisuje Melik takole: "Piužna presenečajo po svojem tločrtu, ki razodeva razpoloženost domov skoro v štirikotniku, okrog središčnega prostora, ki je v njem vodnjak. Samo severna stran tega štirikotnika je bolj slabo izražena, o ostalih treh pa ne moremo dvomiti. Najmočnejša je južna stranica, a zadaj za njo se tesno tiščijo še novo prirastle hiše, naslonjene na slabotno cestico, ki drži v dolino na veliko cesto" (Melik, 1962, str. 331). Opisani tločrt Plužne je brez dvoma zanimiv za proučevalca razvoja podeželske naselitve, ker je pomembna gradbeno-arhitektonska dediščina. Zato se sedanji tločrt in videz naselja ne bi smela bistveno spreminjati, obnoviti pa bi bilo treba vse stavbe, ki so v slabem stanju. Piužna predstavljajo tudi v pokrajinsko-estetskem smislu naselbinsko in krajinsko vrednoto, kar dokazujejo pogledi nanjo z različnih strani. Zaradi teh lastnosti in neperspektivnosti kmetijstva se že dalj časa vsiljuje misel, da bi lahko več pomenila na področju turistične ponudbe. A to bi se smelo zgoditi le ob čim večji udeležbi domačinov, ne pa brez njih. Toda dosedanji razvoj zaenkrat ne kaže na to. Miklavčič-Brezigarjeva (1988, str. 95-99) je leta 1987 skupaj z mladimi raziskovalci obdelala Plužno z vidika naseljenosti in strukture družin. Njene ugotovitve lahko primerjamo z današnjim stanjem in s popisom leta 1991 (graf 2). Zlasti se kaže postopno večanje števila počitniških hiš in števila opuščenih hiš. Od leta 1992 dalje ter v zadnjem času se močno povečuje število novih interesentov za nakup opuščenih hiš ali za gradnjo novih hiš za počitniške namene na Plužnah. To je jasen dokaz izrazite transformacije naselja iz nekdanjega kmečko-rudarskega prek kmečko-delavskega v mešano obliko kmečko-delavsko-počitniškega tipa naselja. Tabela 5: Naseljenost vasi Piužna 1987 1991 1995 stalno naseljene hiše 19 23 19 opuščene hiše (prazne) 3 6 9 začasno nenaseljene 2 počitniške hiše 21 24 22 hiše v obnovi 4 ruševina s številko 1 ruševina brez številke 1 Skupno stanovanjskih hiš 47 55 52 71 prodajajo bodisi icmetijsici farmi v Bovcu ali drugim kupcem, vendar stalnega povpraševanja ni. Na Plužnah je bilo leta 1995 vsega 5 glav goveje živine, od tega le ena molznica. Koz je bilo 35 in okrog 60 ovac, vendar se število drobnice med letom lahko močno spreminja. Jurij Kunaver Piužna pri Bovcu, primer transformacije .. >N Z) O) o z LU UJ < Z UJ z < w (N 5^ ?! 11 .2 1 1 O C f o > l\ 1 o C 4) C O n In Cl- \\ 1 I ¦ s I .1 E E i O) UJ o X 72 Jurij Kunaver Plužna pri Bovcu, primer transformacije ... ZAKLJUČEK IN PERSPEKTIVE Pojav razkroja socialne strukture nekdanjega kmečko-rudarskega in pozneje kmečko--rudarsko-delavskega naselja Plužna pri Bovcu sam na sebi ni posebnost, zlasti glede na njegov periferni, obmejni in podgorski položaj. Kaže pa neke samosvoje poteze, zaradi katerih je bilo treba osvetliti ozadje njegovega razvoja. Plužna so imela relativno velike kmetijske površine ter pašnike in planine na Kaninskem pogorju, a za preživetje relativno številnega prebivalstva to ni zadoščalo. Zato je bil nujno potreben dodatni dohodek, bodisi od rabeljskega rudarstva, dela v industriji, ali pa zaposlitev v zamejstvu. Do 2. svet. vojne je za številne mlade Pluženčane ostala zapolsitev v tujini edina možna alternativa. S tem je plužensko prebivalstveno jedro že pred 2. vojno izgubilo svoje najpomeinbnejše korenine. Najbolj drastično se je zmanjšalo prebivalstvo po letu 1926, kar je statistika zabeležila šele po 2. vojni. Takrat pa so že tudi presahnila rojstva, ko so se preostali mladi ljudje izselili v Bovec ali drugam in ko so pričeli umirati starejši Pluženčani. To se najbolj kaže v popisih med letoma 1971 in 1991. Plužna preseneča v primeijavi z drugimi naselji na ožjem Bovškem po svojem položaju, ki naravnost kliče k razvoju za turistično oziroma počitniško dejavnost. A razen vedno večjega števila počitniških hiš, ki so nastale iz nekdanjih kinečkih domov ali pa so v manjši ineri prezidane oziroma temeljito obnovljene, pravega turizma v tem kraju ni. Plužna kljub bližini Bovca, niso bila privlačna niti kot spalno naselje za delavce oziroina uslužbence, zaposlene v Bovcu, razen za redke, ki izvirajo iz vasi. Kljub praznim hišam je bil samo en primer začasne naselitve v vasi. Plužna torej postopoma Na ožjem območju Pluženje tudi precej manjših gospodarskih poslopij, tako starejših registriranih in nekaj tudi neregistriranih. Vas nima niti trgovine niti gostilne (bila je do 1. svetovne vojne), čeprav je bilo narejenih že več poskusov, da bi vaščanom olajšali oskrbovanje z najosnovnejšimi potrebščinami. Tabela 6: Število članov gospodinjstev leta 1987 vsa kmečka nekmečka I član 2 člana 3 člani 4 člani 5 članov 23 7 16 8 8 1 3 1 Miklavčič-Brezigarjeva je obravnavala tudi probleine, povezane s strukturo družin in ugotavlja, da v 12 stalno naseljenih hišah živi nepopolna družina (v 6 po eden, v 6 po dva ostarela zakonca), otroci so v Bovcu, na Žagi ali drugod. V tej odseljeni generaciji je le ena družina z več kot 4 otroci, ostale družine imajo le po enega ali dva otroka. Leta 1987 je bila na Plužnah le ena družina s starši, mlajšimi od 35 let in le dve, kjer živijo skupaj s starimi starši. Generacija od 35 do 65 se je torej v celoti izselila. Leta 1995 sta bila v vasi samo dva otroka, stara do 14 let. Jurij Kunaver_Piužna pri Bovcu, primer transformacije ... LITERATURA IN VIRI Benedejčič, M. 1988: Bovško kot obmejna regija. Pokrajina in ljudje na Bovškem. Zbornik Alpski mladinski raziskovalni tabori, Bovec, 1985-1987. Gibanje Znanost mladini, ZOTKS. Ljubljana. Jurkovšek, B. 1987: Tolmač listov Beljak in Ponteba. Osnovna geološka karta I : 100.000. Beograd. Dolenc, J. 1988: Prispevek za zgodovino Bovškega pod Italijo 1918-1941 (Delo zgodovinske sekcije 2. AMRT v Bovcu, 29.6.-7.7. 1986). Pokrajina in ljudje na Bovškem. Zbornik Alpski mladinski raziskovalni tabori, Bovec, 1985-1987. Gibanje Znanost luladini, ZOTKS. Ljubljana. Dolenc, J. 1988: Prispevek za zgodovino Bovškega 1942-1947. Pokrajina in ljudje na Bovškem. Zbornik Alpski mladinski raziskovalni tabori, Bovec, 1985-1987. Gibanje Znanost mladini, ZOTKS. Ljubljana. Gosar, A. 1978: Rast in razporeditev delovnih mest nekmečkih dejavnosti kot faktor oblikovanja območja koncentracije prebivalstva in gospodarstva. Zgornje Posočje. 10. zborovanje slovenskih geografov, Tolmin-Bovec, 1975, str. 159-166. Ljubljana. Hrvatin, M. 1988: Nekatere značilnosti zemljiške razdelitve in novejše spremembe izrabe tal na Bovškem. Pokrajina in ljudje na Bovškem. Zbornik Alpski mladinski raziskovalni tabori, Bovec, 1985-1987. Gibanje Znanost mladini, ZOTKS. Ljubljana. Klemenčič, M. 1982: Depopulation of Slovene AIps. Referat na simpoziju Sub-Com-mission on Rural Development in Highlands and High-Latitude Zones, Lapland. Klemenčič, M. 1984: Some geographical characteristics of agriculture in the slovene alpine area. Geographica lugoslavica V, 1983, str. 65-70. Ljubljana. Klemenčič, V. 1984: Population growth in the slovene alpine area. Geographica lugoslavica V, 1983, str. 91-98. Ljubljana. Kovač, S. 1988: Značilnosti gibanja in struktur prebivalstva Bovškega v novejšem času. Pokrajina in ljudje na Bovškem. Zbornik Alpski mladinski raziskovalni tabori, Bovec, 1985-1987. Gibanje Znanost mladini, ZOTKS. Ljubljana. izgubljajo svojo nekdanjo funkcijo in se spreminjajo v mešano kmečko-delavsko-po-čitniško naselje. Vprašanje je, kakšen delež domačega prebivalstva, ki se intenzivneje ukvarja z zemljo in negovanjem krajine, bi bilo treba ohraniti, da bi pokrajina še naprej obdržala vsaj del svojega nekdanjega videza. Zaenkrat si ni inogoče predstavljati, da bi bilo nazadovanje domačega prebivalstva še naprej tako močno kot doslej, in da bi v naselju prevladali tuji prebivalstveni elementi, ki s tradicijo naselja niso dovolj povezani. Kljub temu se glede nosilcev nadaljnega razvoja lahko upravičeno vprašamo, kdo bo tisti, ki bo znal vsaj nekoliko obuditi življenje na Plužnah, in znal ceniti ter izkoristiti osnovne naravne danosti? Preostali domačini ali priseljenci, ali oboji skupaj ? 74 Jurij Kunaver_Plužna pri Bovcu, primer transformacije ... PLUZNA BY BOVEC: A ČASE OF TRANSFORMATION OF A SETTLEMENT BY THE BORDER, ITS POPULATION AND LANDS Suminary Plužna is a small village lying at the foot of the Kanin mountains, near the Italian state border. Natural conditions are mean for farming, due to very agitated landforms and the karstic nature of the surface. The number of residents in the village reduced in the past 100 years fi-om 250 to 50. The main causes for such development were, as follows: The villagers always had to earn a living, besides farming on the nearby land, by vvorking outside their village. Towards the end of the 19"' century, young men used to go for a few months' seasonal vvork in Germany; at the turn of the century, they used to vvork in the nearby lead mine at Cave del Predil, and just before the outbreak of World War II, many of them left for the USA. In the time betvveen the tvvo vvars, vvhen this area vvas under the Italian rule, men vvere employed in the lead mine at Cave del Predil or found job in the construction or repairing vvorks on roads, cable lines, povver plants, etc. Some villagers left for France and Belgium to find vvork there. After World War II, emigration continued. Kunaver, J. 1975: H geomorfološkemu razvoju Bovške kotline v pleistocenu. Geografski vestnik 47, str. 11-41. Ljubljana. Kunaver, J. 1991: Nekatere oblike transformacije geografske podobe Zgornjega Posočja. Geografska problematika severovzhodne Slovenije. Dela 8, str. 138-142. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kunaver, J. 1994: Povojna usoda Bovškega v luči obmejnosti in perifernosti. Soški protokol. Izdajatelja Andreas Moritsch/Gudmund Tributsch, uredil Harald Krah-vvinkler. Mohorjeva založba, Celovec-Ljubljana-Dunaj, str. 227-242. Melik, A. 1954: Slovenski alpski svet. Slovenija, geografski opis II, 1. zv. Ljubljana. Melik, A. 1962: Bovec in Bovško. Regionalna geografska študija. Geografski zbornik. Vil. str. 307-388, SAZU. Ljubljana. Miklavčič-Brezigar, I. 1988: Prispevek k etnološki podobi Bovškega. Zbornik Alpski mladinski raziskovalni tabori, Bovec, 1985-1987. Gibanje Znanost inladini, ZOTKS. Ljubljana. Stres, P. 1988: Prebivalstvo Bovškega v času soške fronte. Pokrajina in ljudje na Bovškem. Zbornik Alpski mladinski raziskovalni tabori, Bovec, 1985-1987. Gibanje Znanost inladini, ZOTKS. Ljubljana. Sedmak, D. 1994: Ekonomska in politična migracija prebivalstva na Bovškem v letih 1850 do 1940. Soški protokol. Izdajatelja Andreas Moritsch/Gudmund Tributsch, uredil Harald Krahvvinkler. Mohorjeva založba, Celovec-Ljubljana-Dunaj, 1994, str. 79-125. 75 Jurij Kunaver Piužna pri Bovcu, primer Uansformacije ... 76 Thus, a third of viilagers in 1987 were older than 60 years. In 1991, four of altogether 22 active viilagers occupied themselves vvith farming. Due to the aged population and lack of vvorking povver, 70 % of meadovvs and almost aH fields were abandoned in the 90's. The majority of village lands on less favourable grounds for farming, are overgrovvn vvith several-decade-old vvoods. The village itself has undergone great changes. In 1995, from altogether 52 residential houses, only 19 are permanently inhabited by the locals; 22 houses have been changed into vacation houses, the rest of them are vacant or in ruins. Such an unfavourable development of this village is surprising since it is at 3 kilo-meters' distance only from the local center. On the other hand, the development of the village Piužna is a pattern of the general socio-economic development of a larger area of the Upper Soča Valley vvhich has suffered a century-long depopulation, similar to the neighbouring area in Italy on the other side of the state border. Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Izvleček UDK 911 -375:342.25 (497.12) Po predstavitvi dosedanjih opredelitev slovenskih mest so podana merila za dodelitev naslova mesto, ki slonijo na najpomembnejših socialnoekonomskih kazalcih. Ključne besede: opredelitev mest, urbanizacija, Slovenija DEFINITION OF CITIES AND CITV MUNICIPALITIES IN SLOVENIA Abstract UDC 911 -375:342.25 (49 7.12) After the presentation of the hitherto definition of cities in Slovenia, the criteria are given for the allocation of the status of a cilv municipalitv, based on some most important socio-economic indicators. Kev words: Definition of cities, Urbanization, City rights, Slovenia 1. PROBLEMI Z OPREDELJEVANJEM MEST IN MESTNIH OBČIN V SLOVENIJI' S sprejetjem "Zakona o lokalni samoupravi" (UL RS 72/93) se je v Sloveniji znova odprlo vprašanje opredeljevanja mest in inestnih občin. Navedeni zakon v 16. členu pravi, da "se na obinočju inesta zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja ustanovi mestna občina, na katero lahko država prenese opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti." Zakon dalje določa, da "mesto lahko dobi status inestne občine, če ima najmanj 10.000 prebivalcev in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja". "Izjemoma lahko pridobi status mestne občine mesto iz zgodovinskih razlogov. O zahtevi inesta, da dobi status mestne občine, odloči državni zbor". S temi določbami seje po letu 1955, po uvedbi "komunalnega sistema", znova odprla možnost, da tudi slovenska mesta, vsaj večja med njimi, oziroma tista s posebnimi * Dr., prof.. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univeree v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija ' Poročilo je nastalo ob sprejemanju novega zakona o lokalni samoupravi kot prispevek za razpravo. Ker gre obenem za dokaj nov poskus ovrednotenja pomena slovenskih mest, smo sodili, da bo morda zanimivo tudi za širšo strokovno javnost., ki se ukvarja z mestnimi problemi. OPREDELITEV MEST IN MESTNIH OBČIN V REPUBLIKI SLOVENIJI Igor Vrišer* 77 Igor Vrišer_Opredelitev mest in mestnih občin ... 78 zgodovinsicimi razlogi, dobijo poseben družbeni položaj in niso več izenačena z ostalimi naselji. Ob uvajanju "komunalnega sisteina" seje zakonodajalec namreč odločil, da opusti mestom in trgom dodeljene tradicionalne posebne pravice in jih preprosto izenači z drugimi vaškimi, industrijskiini, turističnimi, rudarskimi itd. naselji. Po tej odločitvi so v upravnih razdelitvah Slovenije še nekaj let navajali območja mest, kot so jih določili 1. 1952 (Zakon o obinočjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, UL LRS 24/55, ter kasnejše novelacije tega zakona, UL SRS 37/60, 3/61, 39/62, 39/62, 8/63, 35/64, 10/65, 42/66 in 3/71), pozneje pa so to zaradi drugačne zasnove opustili. S tem je bil v takratni Sloveniji (in Jugoslaviji) dejansko odpravljen pojem "mesta" in "trga" oziroma se ga je uradno priznavalo le v izjemnih primerih (npr. zaradi delitve Ljubljane na več občin je obstajal poseben mestni svet za ozemlje mesta Ljubljana). Po "komunalnem sistemu" so bile temeljne upravnopo-litične enote zgolj občine, ki so na svojem ozemlju obsegale določeno število naselij, med njimi tudi mesta. Vse statistične in druge navedbe o mestih so bile glede na to ureditev pravzaprav neuradne in so nastale zgolj zaradi primerjav s tujino (seznam mest in mestnih naselij, ki sta ga objavljala Statistički godišnjak SFRJ in Statistični letopis SRS) oziroma iz nekaterih praktičnih razlogov (npr. zaradi "Zakona o nacionalizaciji stavb in stavbnih zeinljišč", UL SRS 1/59). Drugi razlogi, da se je v upravi vendarle ohranjal pojem inesta, so bili komunalni, prostorskoplanerski in urbanistični (Zakon o uporabi zemljišč v gradbene namene UL SRS 13/56; Zakon o urbanističnih projektih, UL SRS 22/58; Zakon o urbanističnem planiranju, UL SRS 16/67) (3). Tako so mestom vendarle priznavali, da niso zgolj teritorialni pojem, ampak so dejansko obsežnejši in dokaj zapleteni družbeni in prostorski organizmi. Prav to je skozi vsa zgodovinska obdobja teijalo od upravljalcev posebno obravnavo mest in s tein v zvezi njihov drugačni pravni položaj ter, ne nazadnje, tudi opredelitev njihovega ozemlja. Upravna obnovitev pojma mesto, ki izhaja iz zakona o lokalni samoupravi, je postavila Državni zbor Republike Slovenije in druge upravne organe pred nalogo, da odločijo o več različnih problemih in dilemah: - 1. Katerim mestom priznati status mestne občine na podlagi preseženega števila 10.000 prebivalcev in večjega geografskega, gospodarskega in kulturnega pomena. 2. Kako določiti število prebivalcev v inestih, ko mesta v Sloveniji niso bila z enotnimi merili teritorialno opredeljena oziroma seje njihovo pojmovanje v statistični službi mešalo s takoimenovanimi "inestniini naselji". Razen tega sta se "Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občine" (UL SRS 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in UL RS 30/90) in "Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb" (UL SRS 5/80) različno uporabljala, kar je pripeljalo do znatnih razlik v velikosti in ozemeljskem obsegu mest in mestnih naselij. Igor Vrišer_Opredelitev mest in mestnih občin ... 2. DOSEDANJE OPREDELITVE MEST Ob vsem tem kaže opozoriti, da opredeljevanje mest tudi drugod po svetu ni najbolj smiselno in smotrno urejeno in da obstajajo med državami znatne razlike. V Evropi so na sploh prevladovali pravno-historični kriteriji, po katerih je dobilo naselje mestni naslov na podlagi vladarjeve, skupščinske ali vladne odločbe. Pretežna večina mest je te naslove prejela že v srednjem ali novem veku, manjše število mest, ki so zrasla v 19. ali 20. stoletju, pa je te pravice dobilo kasneje po posebni proceduri ali z nakupom naslova. Mestni status se je praviloma priznaval tistemu ozemlju, na katerem se je razprostirala mestna občina, vendar so mnoga mesta svoje ozemlje po dolgotrajnih upravnih postopkih razširila še na nekatere okoliške občine in jih vključila v mesto. Ta praksa seje uporabljala tudi na ozemlju sedanje Republike Slovenije, ko je še bila del Avstro-Ogrske oziroma Kraljevine Jugoslavije. Razvoj naselij in naselbinskega omrežja pa je marsikje to prvotno zgradbo mest (in trgov) prehitel in vnesel v mestno omrežje celo vrsto anahronizmov, kot so bila npr. stara "pritlikava" historična mesteca (pri nas Kostanjevica, Lož, Vipavski Križ ali Višnja Gora), ki niso imela niti mestnega pomena niti značaja. Do navzkrižij je prihajalo tudi pri inkorporacijah sosednjih občin v mestne, čemur so se prizadeti večidel krčevito upirali, čeprav je razvoj mest terjal takšne upravne spremembe (npr. inkorporiranje občin Šiška, Vič, in Moste v Mestno občino ljubljansko 1. 1936). Do posebnih težav je prišlo tudi tam, kjer so se mesta zaradi intenzivne urbanizacije združevala v enotno urbano maso, ki so jo delile le še preživete upravne meje. Po drugi svetovni vojni se je takšno zraščanje v somestja ali konurbacije pojavilo tudi v Sloveniji. Vse to je povzročalo, da so marsikje zelo kritično obravnavali historične opredelitve in iskali pota za posodobitev, vendar so se prizadeta naselja in mesta tovrstnim spremembam večinoma upirala. 79 3. Razmišljanja o podeljevanju naslova "mestna občina" zapletajo nekateri primeri so-mestij, ki jih je v Sloveniji kar nekaj (Piran-Portorož-Lucija, Ravne-Prevalje, Radov-Ijica-Lesce, Velenje-Šoštanj) in kjer bodo bržkone urbanistični interesi v navzkrižju z ljudskimi pogledi in odločitvami ne glede na funkcionalno povezanost in medsebojno prostorsko delitev dela med temi naselji. 4. Tudi možna uporaba pravno-historičnega kriterija pri dodelitvi mestnega naslova posameznim mestom odpira celo vrsto vprašanj: ne le da so pojmi "mesto" in "trg" v minulih štiridesetih letih izgubili nekdanji pomen, ampak je naselbinski razvoj prinesel celo vrsto novih tipov naselij, ki nimajo več veliko skupnega s historičnimi mesti, kaj šele z nekdanjimi trgi. Razen tega kaže upoštevati, da že pod Avstroogrsko in v Kraljevini Jugoslaviji podeljevanje mestnih in tržnih pravic ni bilo zgledno urejeno in je vodilo k nekaterim neupravičenim razlikam. Zato je moč pričakovati tudi glede tega zakonskega določila vrsto razprav in pomislekov. Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... V deželah, ki niso imele tovrstne historične dediščine, so inesta večidel opredeljevali z normativnimi kazalci, najpogosteje s številom prebivalcev. To stališče je prevladalo že na mednarodnem statističnem kongresu v Parizu I. 1887, ko so se odločili za spodnjo velikostno mero mest pri 2000 prebivalcih, kar je ustrezalo takratni urbanizacijski stopnji. Po drugi svetovni vojni so eksperti Združenih narodov priporočili za mesta spodnjo velikostno mejo 10.000 -prebivalcev. Ta številka bi v glavnem ustrezala napredku urbanizacije sirom sveta, ki se je po drugi svetovni vojni vsepovsod izredno povečala. V Jugoslaviji so po drugi svetovni vojni sprva razmišljali o uporabi meje 2000 prebivalcev, vendar se je pokazalo, da je to število za srbska in zlasti za vojvodinska in slavonska mesta odločno prenizko, za slovenska mesta pa marsikdaj previsoko. Zaradi velikih razlik med republikami in regijami je statistik Miloš Macura skušal izdelati kombinirani kriterij za opredeljevanje mest. Po njegovi zamisli, ki jo je potem zvezni zavod za statistiko uporabljal pri vseh popisih prebivalstva (1953-1981), so določili mestni značaj s kombiniranjem dveh kriterijev: števila prebivalcev v naselju in deleža neagrarnega prebivalstva. S tem se je skušalo izločiti velike panonske in balkanske vasi, ki so pogosto štele preko 2000 prebivalcev, a so po gospodarski ali funkcijski plati bile izrazito agrarne. S povezovanjem teh dveh kriterijev je prišla do večje veljave urbanost malih slovenskih, dalmatinskih in bosanskih mestec. V vsakokratnih publiciranih popisih prebivalstva (vendar le v določenih knjigah) so bila tovrstna naselja označena s črko G (= gradska), vmesna s črko M (= mešana) in vsa ostala s črko S (=selo) (5). Ta statistična opredelitev ni imela širšega pomena, saj je niso uporabljali v upravne namene. Slovenske oblasti tem statističnim pobudam niso sledile. V Kraljevini Jugoslaviji so ohranile staro opredelitev mest, prevzeto še iz Avstroogrske. Mestne pravice so dodelile le nekaterim novim krajem. Tako je bilo mestno omrežje na ozemlju Republike Slovenije sestavljeno iz: 1. starih fevdalnih mest, ki so prejela mestni naslov v srednjem ali novem veku; to so bila mesta: Brežice, Celje, Črnomelj, Idrija, Izola, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica, Kranj, Krško, Ljubljana, Lož, Maribor, Metlika, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Škoija Loka, Vipavski Križ in Višnja gora; 2. mest, ki so dobila mestne pravice v 19. ali 20. stoletju: Gornji Grad, Jesenice, Laško, Ljutomer, Postojna, Šoštanj, Tržič in v takratnem italijanskem delu Slovenskega Primorja Ilirska Bistrica. Skupaj je bilo torej 25 starih mest in osem kasneje proglašenih ali v celoti 33 mest. 80 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... 81 Po drugi svetovni vojni so oblasti v prvem desetletju izvedle nekaj obsežnih sprememb. Tako so I. 1952 na podlagi "Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine" (UL LRS 11/52) ter s kasnejšimi dopolnitvami in popravki (UL LRS 19/52, 31/52, 43/54) dodelile naslov mesta in poseben pravni položaj Ljubljani, Mariboru in Celju. Naslov "mestne občine s posebniini pravicami" so dobile občine: Bled, Idrija, Jesenice, Kairinik, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Škofja Loka, Trbovlje in Tržič. Status "mestne občine" pa je dobilo naslednjih 31 občin: Ajdovščina, Bovec. Brežice, Črnoirielj, Gornja Radgona, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Kočevje, Kostanjevica, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Metlika, Ormož, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šoštanj, Tolmin, Velenje, Videm-Krško, Višnja Gora, Vrhnika, Zagoije ob Savi. K temu seznamu mest so kasneje dodali še Žalec. Število mest je na ta način naraslo na 51. Delitev mest na te tri kategorije: mesta, mestne občine v sestavi okraja, ki imajo posebne pravice, ter druge mestne občine, je dejansko prinesel Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ul. LRS 19/52). S teini zakoni je bil mestom podeljen status pravne osebe. Z "Zakonom o območjih okrajev in občin v SR Sloveniji" (UL SRS, 35/64) ter njegovimi kasnejšimi popravki in novelacijami, kot tudi z "Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb" (UL SRS 5/80) ter "Zakonoin o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občin ter o območju občin" (UL SRS 28/80), so oblasti ozeineljsko opredelitev mest še ohranile, toda po pravnem položaju so odpravile razlikovanje med mesti, mesti s posebnimi pravicami in mestnimi občinami oziroina so postopoma mesta izenačile z drugimi naselji. Spiska mest iz I. 1952 sicer niso nikoli preklicale, vendar pa mu tudi niso pripisovale nobenega posebnega pomena. Takšne razmere so spravljale v zadrego vse tiste upravne službe, ki so se ukvarjale z mesti, saj seje vedno znova zastavljalo vprašanje, katere kraje šteti za mesta. Problem je bil toliko bolj aktualen, ker že navedeni spisek iz I. 1952 ni zajel vseh naselij, ki so imela vsaj deloina mestni značaj (npr Dravograd, Ruše, Mežica), priznal pa je mestni naslov nekaterim krajein, ki so bila v preteklosti zgolj trgi (npr. Bovec, Radeče) ali pa tudi to ne (npr. Sežana, Bled, Hrastnik). Spisek je postal v teku let močno zastarel, saj so v tein času trinoga naselja znatno povečala število svojega prebivalstva in pridobila v določeni meri mestni značaj in pomen (npr. Mengeš, Rogaška Slatina, Zreče, Portorož, Železniki itd.). Ob tem seznamu je ostalo tudi docela odpito vprašanje ali v mesta vključiti bližnja močno urbanizirana naselja, ki so se strnjeno povezala z mestom, ali ostati pri njihovem prvotnem teritorialnem obsegu. Iz teh razlogov so se na statističnem zavodu Republike Slovenije že v šestdesetih letih odločili, da sestavijo poseben spisek "inestnih naselij", ki bi zajel poleg pravih mest še druge močno urbanizirane naselbine kot tudi bližnja urbanizirana naselja. To je bilo Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... 82 potrebno, i10.000 Izola 10284. Ptuj 11269, ŠkotjaL. 12360 Indeks razvoja prebivalstva 1991 : 1953 1991 : 1981 221 111 >200 all>105 Trbovlje 120. Jesenice 142, Maribor 146 Jesenice 95, Ptuj 95, Maribor 97 Število zaposlenih 1. 1991 182.295 14.022 7.000 Izola 4963. Domžale 5358. Škotja L. 6562 Koefic.: prebivalci/zaposleni 1.39 <2,0 Domžale 2.0. Trbovlje 1.9. Škofja L. 1.88 Število kmečkega prebivals. % kmečkega prebivalstva 2367 182 0.9 <2.0 Novo mesto 2.4. Ptuj 2.4, Izola 1.2 Stopnja centralnosli - 3-5 4 in več Izola 3.. Školja Loka 3.. Število mestnih funkcij z nadpovprečnim deležem zaposlenih (1. 1991) 179 13,7 11 in več Velenje 5. Trbovlje 9. Jesenice 10 Število prebivalcev na - vicinalni ravni - inikroregionalni ravni - mezorcgionalni ravni 406.601 608.634 985.394 31.277 46.818 98.539 > 10.000 >25.000 >50.000 Izola 12991. Škofja L. 16257. Izola 12513. Trbovlje 21542. Izola -. Školja L.~. Domžale - Površina Go.stola prebivalcev na ha 18.988 13.76 >13 Jesenice 6.7, Ptuj 7,3. Novo mesto 7,4 Ustvarjeni družbeni proizvod v mil din 1. 1990 35.655 2742 >3000 Domžale 626. Izola 860. Jesenice 1309 85 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Za boljše razumevanje navajamo primer računanja točk za Jesenice: Kazalec stanje normativ ustreznost točke Indeks razvoja prebivalstva 142 ali 9.5 >200 ali > 105 prenizek - Število zaposlenih 9815 > 7000 presega 1 Koeficient: bivajoči / zaposleni 1,9 <2,0 ustreza 1 % kmečkega prebivalstva 0,1 <2,0 ustreza 1 Stopnja centralnosti 4 4 in več ustreza 1 Število mestnih funkcij 8 11 in več prenizko - Št. prebivalcev na vplivnem območju na - vicinalni ravni - mikroregionalni ravni - mezoregionalni ravni 19518 31090 53778 > 10000 > 25000 > 50000 presega presega presega 1 1 1 Gostota prebivalstva 6,9 > 13 prenizka - Ustvarjeni DP v mil din I. 1990 1309 >3000 prenizek - Skupaj 7 Podrobni podatki po naseljih so bili naslednji: Tabela 2: Varianta A: Seznam in razvrstitev mesmih občin ob upoštevanju zgolj ožjega mestnega naselja Mesto Prebi- Indeksi Zapo- K. % C Št Prebiv. Prebiv. Prebiv. P/ DP valstvo 91/ 91/ sleni p/z kp n f vicinal. mikror. mezor. ha 1990 1991 53 81 1991 raven raven raven Celje 40.710 214 107 29.131 1,3 0,7 5 15 48.811 88.068 208.490 17,2 6.319 Domžale 11.023 309 113 5.358 2,0 0,8 3 13 25.240 45.628 - 21,2 626 Izola 10.284 184 103 4.963 1,8 1,2 3 9 12.990 12.513 - 13,7 860 Jesenice 18.807 142 95 9.815 1,9 0,1 4 8 19.518 31.090 53.778 6,9 1.309 Koper 24.704 339 104 15.529 1,5 0,6 5 17 32.484 43.415 95.949 19,0 3.503 Kranj 36.456 204 108 26.295 1,3 0,7 5 6 57.915 67.567 117.174 13,9 5.280 Ljubljana 267.006 195 118 151.153 1,7 0,4 7 17 234.229 298.411 489.292 16,3 32.621 Maribor 103.961 146 97 65.928 1,5 0,4 6 13 109.569 182.333 257.988 9,7 12.013 M. Sobota 13.857 259 114 14.783 0,9 1,9 5 7 35.592 62,688 124,416 9,5 2.668 N. Gorica 14.638 378 102 10.503 1,3 0,6 5 16 36.928 48.016 118.261 41,3 1.975 N. mesto 22.333 264 113 19.668 0,7 2,4 5 10 32.585 52.063 96.750 7,4 3.801 Ptuj 11.269 176 95 11.958 0,9 2,4 4 13 38.632 68.020 83.920 7,3 2.259 Šk. Loka 12.340 291 251 6.562 1,8 0,4 3 7 16.297 30.353 - 27,6 1.387 Trbovlje 17.485 120 102 8.952 1,9 0,1 4 6 21.542 21.542 47.838 13,9 1.685 Velenje 27.337 677 120 18.778 1,4 0,2 4 2 28.076 37.671 38.818 21,7 3.875 86 Igor Vrišer_Opredelitev mest in mestnih občin ... 87 K. p/z = koeficient med prebivalci in zaposlenimi % kp = odstotek kmečkega prebivalstva Cn = stopnja v hierarhiji centralnih naselij Št f. = skupno število "urbanih" in "regionalnih" funkcij, ki glede na odstotek zaposlenih presegajo povprečje Prebiv. vicinal., mikron, mezor. raven = Število prebivalcev na vicinalni, mikroregionalni in mezorcgionalni ravni na vplivnem območju mesta P/ha = gostota prebivalstva, število prebivalcev na hektar DP = na mestnem ozemlju ustvarjeni družbeni proizvod v mil. din 1. 1990 in sicer na ozemlju mesta in v "mestnih naseljih". Slednji podatek smo uporabili tudi pri varianti C. Rezultat točkovanja je bil naslednji: 11 točk: Celje, Koper, Ljubljana, 10 točk: Nova Gorica, 9 točk: Kranj, Maribor, Velenje, 8 točk: Murska Sobota, Novo mesto, 7 točk: Jesenice, Ptuj, 6 točk: Domžale, Škofja Loka, 5 točk: Trbovlje 3 točke: Izola B: Prikazana slika se nekoliko spremeni, če posameznim mestom dodamo tista naselja, ki so po mnenju republiškega zavoda za statistiko "mestna naselja" in so hkrati bolj ali manj zraščena z mestom. Ta naselja so: Celje: - Domžale: Rodica, Spodnje Jarše, Šentpavel, Vir, Zaboršt; Izola: Jagodje; Jesenice: Blejska Dobrava, Hrušica, Lipce, Podkočna; Kamnik: Duplica, Jeranovo, Mekinje; Koper: - Kranj: Britof, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje; Ljubljana: Črna vas, Dvor, Lavrica, Lipe, Medno, Orle, Podgrad, Podmolnik, Stanežiče; Maribor: Bohova, Brestrnica, Dogoše, Hočko Pohorje, Hrastje, Kamnica, Košaki, Limbuš, Meljski Hrib, Miklavž na Dravskem polju. Pekel, Pekre, Pivola, Počehova, Razvanje, Ribniško selo, Rogoza, Rošpoh (del), Spodnje Hoče, Vinarje, Za Kalvarijo, Zgornje Hoče, Zrkovci; Murska Sobota: - Nova Gorica: Kromberk, Pristava, Rožna Dolina, Solkan; Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Novo mesto: - Ptuj: Budina, Krčevina, Nova vas pri Ptuju, Orešje, Rabeljčja vas, Rogoznica, Spodnja Hajdina, Štuki, Vičava; Škofja Loka: Grenc, Podpulferca, Puštal, Stara Loka, Suha, Sveti Duh, Trata, Vincarje, Virmaše; Trbovlje: -Velenje: - Tabela 3: Varianta B: Seznam in razvrstitev mestnih občin ob priključitvi bližnjih "mestnih naselij" k mestom (po opredelitvi republiškega zavoda za statistiko) Mesto Prebi- Indeksi Zapo- K. % C Št Prebiv. Prebiv Prebiv. P/ DP valstvo 91/ 91/ sleni P/z kp n f vicinal. mikror. mezor. ha 1990 1991 .53 81 1991 raven raven raven Celje 40.710 214 107 29.131 1,3 0,7 5 15 48.811 88.068 208.490 17,2 6.319 Domžale 15.506 378 141 7.055 2,1 0,7 3 13 25.240 45.628 - 15,8 1.296 Izola 12.083 152 102 5.945 2,0 1,2 3 9 12.990 12.513 - 11,0 877 Jesenice 21.800 143 99 10.190 2,1 0,1 4 8 19.518 31.090 53.778 4,3 1.372 Kamnik 12.988 248 109 8.947 1,4 0,9 3 5 18.525 24.693 - 12,3 2.030 Koper 24.704 339 104 15.529 1,5 1,2 5 17 32.484 43.415 95.949 19,1 3.503 Kranj 41.978 211 109 26.922 1,5 0,9 5 6 57.915 67.567 117.174 11,6 5.355 Ljubljana 270.511 195 106 151.664 1,7 0,5 7 17 234.229 298.411 489.292 13,6 33.767 Maribor 124.609 149 98 69.774 1,7 1,0 6 13 109.569 182.333 257.988 9,7 12.668 M. Sobota 13.857 259 114 14.783 0,9 1,9 5 7 35.592 62.688 124.416 9,5 2.668 N. Gorica 20.753 328 106 12.353 1,6 1,0 5 16 36.928 48.016 118.261 8,3 3.184 N. mesto 22.333 264 113 19.668 1,1 2,4 5 10 32.585 52.063 96.750 7,4 3.801 Ptuj 19.011 200 112 12.789 1,4 .3,0 4 13 38.632 68.020 83.920 7,0 2.352 Šk. Loka 15.442 213 137 8.180 1,8 1,1 3 7 16.297 30.353 - 7,9 1.656 Trbovlje 17.485 120 102 8.952 1,9 0,1 4 6 21.542 21.542 47.838 13,9 1.685 Velenje 27.337 488 119 18.932 1,6 0,6 4 2 28.076 37.671 38.818 21,7 3.975 Iz seznama je razvidno, da se je z dodajanjem bližnjih mestnih naselij uvrstil med mestne občine tudi Kamnik, povečala pa so svoje prebivalstvo mesta Domžale, Izola, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Ptuj in Škofla Loka. Ostala mesta, ki so takšno priključitev dejansko izvedla že prej, so glede na to ohranila dosedanje število prebivalstva (zaradi tega izkazujejo nekatera nesmiselno relativno rast, npr. Velenje, Koper). Rezultat točkovanja je bil naslednji: 88 Igor Vrišer_Opredelitev mest in mestnih občin ... Merilo mejna vrednost Razvoj prebivalstva: indeks 1991/1953 indeks 1991/1981 > 130 ali> 104 Delež kmečkega prebivalstva v % <7 Delež aktivnih bivajočih, ki delajo v drugem kraju v občini v % >62,5 Koeficient med številom prebivalcev in zaposlenimi v naselju >2,2 Gostota prebivalcev na ha (po popisu 1. 1991) >i,o Uporabljeni kazalci naj bi pokazali pretežno urbani značaj naselja (močnejša rast prebivalstva, večja gostota prebivalstva, nizek delež kmečkega prebivalstva), povezanost z mestom (visok delež v kraju bivajočih, ki delajo v drugem kraju v občini, to je v bližnjem mestu) in pretežno stanovanjski značaj naselja (koeficient med bivajočimi in zaposlenimi) Na podlagi navedenih meril, ki so se večidel izkazala kot smiselna, smo lahko določili okoliška naselja, ki bi jih lahko vključili v sedanja mesta. To so bila: Celje: Bukovžlak, Dobrovo, Košnica, Ljubečna, Lokrovec, Lopata, Osenca, Prekorje, Slance, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje, Tmovlje pri Celju, Vrhe, Začret, Zadobrova in Zvodno. Domžale: Podrečje, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Vir, Zaboršt. Izola: Jagodje. Jesenice: Blejska Dobrava, Hrušica, Kočna, Lipce, Podkočna. Kamnik: Duplica, Jeranovo, Mekinje, Nevlje, Oševek, Vrhpolje pri Kamniku. Kočevje: Mahovnik, Šalka vas. 89 11 točk: Celje, Koper, 10 točk: Ljubljana, Nova Gorica, 9 točk: Kranj, Maribor, Velenje, 8 točk: Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, 7 točk: Domžale, 6 točk: Jesenice, Škofja Loka, 5 točk: Kamnik, Trbovlje, 2 točki: Izola. C: Bolj zapletena je bila izvedba tretje možnosti, to je, da za vsa naselja v bližnji okolici mest določimo enotna merila in na njihovi podlagi opredelimo, katera naselja bi bilo treba vključiti v mesto. Takšen poskus smo napravili in določili naslednje vrednosti kot opredelitvena merila. Tabela 4: Merila za opredelitev naselij v neposredni mestni okolici, ki bi jih bilo mogoče glede na urbaniziranost in povezanost z mestom pridružiti k mestom Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Koper: Bertoki, Bošamarin, Kampel, Manžan, Prade, Šalara, Škocjan, (Triban). Kranj: Breg ob Savi, Bobovek, Britof, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje. Ljubljana: (Brezovica), Lavrica, Medno, Spodnje Gameljne, Stanežiče, Srednje Gameljne, (Vnanje Gorice), Zgornje Gameljne. Maribor: Bistrica pri Limbušu, Brestemica, Celestrina, Čreta, Dobravce, Dogoše, Dravski Dvor, Hotinja vas, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Meljski Hrib, Miklavž na Dravskem polju, (Orehova vas). Pekel, Pekre, Pivola, Počehova, Polana, Radizel, Razvanje, Ribniško selo, Rogoza, Skoke, Slivnica pri Mariboru, Spodnje Hoče, Trčova, Vinarje, Za Kalvarijo, Zgornje Hoče, Zrkovci. Murska Sobota: Čemelavci, Rakičan. Nova Gorica: Kromberk, Pristava, Rožna Dolina, Solkan. Novo mesto: Mala Cikava, Mali Slatnik, Prečna, Srebrniče. Ptuj: Brstje, Budina, Krčevina pri Ptuju, Nova vas pri Ptuju, Orešje, Rabelčja vas, Rogoznica, Spodnja Hajdina, Štuki, Vičava, Zgomja Hajdina, Žabjak. Škofja Loka: Binkelj, Grenc, Hosta, Podpulfrca, Puštal, Stara Loka, Suha, Sveti Duh, (Trata), Vincarje, Virmaše. Trbovlje: Gabersko, Ojstro. Velenje: Bevče, Hrastovec, Paka pri Velenju, Podkraj pri Velenju, Skale. Izvedena korektura je pokazala, da do večjih sprememb v sestavu mest z več kot 10.000 prebivalci ni prišlo — mednje sta se na novo uvrstila le Kočevje in Zagorje — pač pa so se znatno zvečala srednje velika mesta in na tej osnovi so se spremenile tudi nekatere opredelitvene vrednosti, kar je pripomoglo k večji diferenciaciji med njimi, kot je to razvidno iz tabele. Meji 10.000 prebivalcev so se približala še nekatera naselja, kot npr. Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem in Tržič. Presegla pa so to mejo somestja Piran-Portorož-Lucija in Ravne/K.-Prevalje. Tabela 5: C: Seznam in razvrstitev mestnih občin ob vključitvi bližnjih, urbaniziranih in z mesti tesno povezanih naselij (po merilih in metodi avtorja) Mesto Prebi- Indeksi Zapo- K. % C St Prebiv. Prebiv. Prebiv. P/ DP* valstvo 91/91/ sleni P/z kp n f. vicinal. mikror. mezor. ha 1990 1991 5.3 81 1991 raven raven raven Celje 48.085 196 107 30.352 1.5 0,5 5 15 48.811 88.068 208.490 17,2 6.319 Domžale 16.232 298 110 7.227 2.2 0,8 3 13 25.240 45.628 - 16,1 1.296 Izola 12.083 150 102 5.945 2.1 1,2 3 9 12.990 12.513 - 11,0 877 Jesenice 21.877 142 99 10.201 2.1 0,1 4 8 19.518 31.090 53.778 4,8 1.372 Kamnik 13.963 238 108 9.011 1,5 1,1 3 6 18.525 24.693 - 10,6 2.030 Kočevje 10.304 196 100 4.057 2.5 0,5 3 7 15.199 19.000 - 4,9 1.103 Koper 28.142 172 106 16.123 1,7 1,6 5 17 32.484 43.415 95.949 9,1 3.503 Kranj 42.461 139 108 26.958 1,5 0,8 5 6 57.915 67.567 117.174 10,9 5.355 90 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnili občin ... Ljubljana 278.924 202 108 151.766 1,8 0,5 7 17 234.229 298.411 489.292 15,1 33.767 Maribor 131.707 152 99 69.962 1,8 0,6 6 13 109.569 182.333 257.988 9,7 12.668 M. Sobota 16.568 244 113 15.724 1,0 2,9 5 7 35.592 62.688 124.416 6,4 2.668 N. Gorica 20.753 328 106 12.353 1,6 1,0 5 16 36.928 48.016 118.261 8,3 3.184 N. mesto 23.149 261 112 19.822 1,1 2,5 5 10 32,585 52.063 96.750 6,4 3.801 Ptuj 20.314 195 114 13.032 1,5 3,7 4 13 38.632 68.020 83.920 6,7 2.352 Šk. Loka 16.210 209 120 7.196 2,2 1,2 3 7 16.297 30.353 - 7,7 1.656 Trbovlje 17.994 119 102 9.201 1,9 0,1 4 6 21.542 21.542 47.838 11,1 1.685 Velenje 29.198 488 119 18.895 1,5 0,5 4 2 28.076 37.671 38.818 11,2 3.975 Zagorje 10.309 141 102 3.800 2,7 0,6 3 5 13.738 16.494 - 5,7 445 * s podrobnimi podatki o družbenem proizvodu po posameznih naseljih ne razpolagamo, vendar je velika verjetnost, da se bistveno ne razlikujejo od podatkov v varianti B; zato smo jih tudi uporabili. Tabela 6: Razvrstitev mest z več kot 10.000 prebivalci glede na variante A, B in C. točke Varianta A - zgolj sedanje mestno ozemlje Varianta B: mesta + "mestna naselja" (Zavod za statistiko) Varianta C: mesta + dodana urbanizirana naselja (Vrišer) 11 Celje, Koper, Ljubljana Celje, Koper Ljubljana, Celje 10 Nova Gorica Ljubljana, Nova Gorica Koper, Nova Gorica 9 Kranj, Maribor. Velenje Kranj, Maribor, Velenje Kranj, Maribor 8 Murska Sobota, Novo mesto Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj Novo mesto, Ptuj, Velenje 7 Ptuj. Jesenice Domžale Domžale, Murska Sobota 6 Domžale, Skofia Loka Jesenice, Škofja Loka Jesenice 3 Trbovlje Kamnik, Trbovlje Kamnik, Škofja Loka, Trbovlje 4 - — 3 Izola — — 2 Izola Izola, Kočevje, Zagorje Kot pri vsakem točkovanju, so tudi v tem primeru nekateri kazalci pri posameznih mestih izjemno nizki in znižujejo končni seštevek ter potiskajo mesto navzdol. Kot primer navajamo: - rast prebivalstva: Izola, Jesenice, Maribor, Trbovlje, Zagorje; - visok delež kmečkega prebivalstva: Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj: - neugodno razmerje med bivajočim prebivalstvom in zaposlenimi: Domžale, Izola, Kočevje, Zagorje; - število nadpovprečno razvitih mestnih fiinkcij: Jesenice, Kranj, Kamnik, Škofja Loka, Trbovlje, Velenje; - majhno vplivno območje: Izola, Trbovlje; - nizka gostota prebivalstva: Jesenice, Kočevje, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Škofja Loka, Zagorje; Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... - nizka vrednost ustvarjenega družbenega proizvoda: Domžale, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Murska Sobota, Ptuj, Škofja Loka, Trbovlje. 4. MERILA ZA OPREDELITEV NASELIJ, KI BI IZPOLNJEVALA POGOJE ZA DODELITEV NASLOVA "MESTO" Postopek, ki smo ga uporabili pri tehtanju dodelitve naslova "mesto" posameznim naseljem, je podoben tistemu, s katerim smo izbirali in vrednotili morebitno podelitev naziva "mestna občina". Omilili smo le kriterije oziroma dodali nove, manj zahtevne, saj so bila prizadeta naselja manjša in z manj izrazitim urbanim značajem Pri določanju meril smo si pomagali z vrednostmi, ki smo jih izračunali za celo Slovenijo in sicer: za "mesta in mestna naselja", za 47 mest (po seznamu mest iz 1. 1952, vendar brez Bovca, Kostanjevice, Radeč in Višnje Gore), posebej za Ljubljano in Maribor, za 45 mest (brez Ljubljane in Maribora) ter za ostala naselja. Rezultati, ki smo jih dobili in so prikazani v tabeli, so pomagali pri presoji, kje postaviti spodnjo mejo za posamezni kazalec "urbanosti". Tabela 7: Kazalci o urbanem značaju slovenskih mest in drugih naselij Merila Republika Mesta in Mesta (47 Ljubljana Mesta brez Ostala Slovenija mestna po številu) in Maribor Lj. in Mb. naselja naselja Prebivalstvo leta: 1991 1.965.986 993.049 814.022 379.967 434.055 972.937 1981 1.891.864 925.532 734.573 330.930 403.643 966.332 1953 1.504.427 497.551 415.607 207.087 208.520 1.006.876 Indeks razvoja preb.: 1991 : 1953 130,6 199,5 195,8 183,4 208,1 100,6 1991 : 1981 103,9 107,2 110,8 114,8 107,5 96,6 Zaposleni: število 878.789 606.699. 535.658 217.081 318.577 272.090 Bivajoči / zaposleni 2,23 1,63 1,51 1,75 1,36 3,57 Kmečko prebivalstvo 145.422 10.511 5.850 1.844 4.006 134.911 % kmečkega prebiv. 7,39 1,05 0,72 0,44 0,92 13,86 Stopnja, cent. naselja. - 1-7 2-7 6-7 2-5 <3 Povpr.št. mest. funkc. - - 10 15 10 - Štev. prebivalcev na - vicinalni ravni - - 1.140.720 343.866 798.852 825.266 v povprečju 24.270 171.934 17.707 - - mikroreg. ravni - - 1.645.159 480.744 1.164.415 320.827 v povprečju 35.000 240.372 25.875 - Površina v km- 20.256 1.193 658 201 456 17.668 Prebivalcev/km- 0,97 8,32 12,37 18,88 9,50 0,55 DP v mil din 1. 1990 150.730 122.315 95.657 45.635 50.021 28.415 92 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Na podlagi teh kazalcev smo pripravili mejne vrednosti o "urbanosti" posameznih naselij z več kot 2000 prebivalci in izračunali, kolikokrat je naselje preseglo spodnjo mejno vrednost. Vsakemu takšnemu primeru smo pripisali vrednost ene oziroma dveh točk; skupni maksimalni zbir je znašal 18 točk. Tabela 8: Mejne vrednosti pri opredelitvi naselij z več kot 2000 prebivalci, ki naj bi imela značaj in naslov "mesta" Merila 1 točka 2 točki Število prebivalstva 1. 1991; upoštevana so naselja z > 2000 prebivalci 5000-9999 >10000 Razvoj prebivalstva: indeks 1991:1953 Indeks 1991:1981 > 200 ali > 105 Število zaposlenih (delovnih mest) v naselju 1. 1991 1500-6999 >7000 Koeficient med številom prebivalstva in zaposlenimi (delovnimi mesti) <2,00 Delež kmečkega prebivalstva v % 1. 1991 <2,00 Stopnja v hierarhiji centralnih naselij 3 4 in več Število nadpovprečno razvitih dejavnosti v mestu (mestnih funkcij) a) glede na strukturo delovnih mest v mestu (urbani pomen) in b) glede na vsa slovenska mesta (regionalni pomen) 5-10 11 in več Število prebivalcev na vplivnem območju na: - vicinalni ravni - mikroregionalni ravni - mezoregionalni ravni > 10.000 > 25.000 > 50.000 Gostota prebivalcev na ha 6-13 > 13 Vrednost ustvarjenega družbenega proizvoda (v 10* Din) 1. 1990 1000-2999 > 3000 Tabela 9: Opredelitev mest v Republiki Sloveniji glede na izbrana merila (po merilih v tabeli 8) A = upoštevano je zgolj imenovano naselje, B = upoštevano je imenovano naselje in bližnja mestna naselja (po opredelitvi republiškega zavoda za statistiko), C = upoštevano je imenovano naselje in bližnja z mestom tesno povezana in urbanizirana naselja po opredelitvi avtorja razprave. 93 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Legenda: Preb. 1991 = število prebivalcev I. 1991: Ind 91/53 = indeks razvoja prebivalstva med I. 1953 in 1991, Ind 91/81 = indeks razvoja prebivalstva med I. 1991 in 1981; Zapos. = število zaposlenih (delovnih mest I. 1991); K = koeficient med številom prebivalstva in zaposlenimi; % k.p = delež kmečkega prebivalstva; s c n = stopnja v hierarhiji centralnih naselij; št. f. = skupno število tistih dejavnosti, ki so bile glede na delež zaposlenih nadpovprečno razvite v mestu (urbane funkcije), ali pa so presegale povprečje slovenskih mest (regionalne funkcije); Vpl. o. vicinal. ravni = število prebivalcev na vplivnem območju na vicinalni ravni; Vpl. o. mikror. ravni = število prebivalcev na vplivnem območju na mikroregionalni ravni; vpl. o. mezorg. ravni = število prebivalcev na vplivnem območju na mezorcgionalni ravni; Pr./ha = gostota prebivalcev na ha; DP v mil d. 1990 = družbeni proizvod ustvarjen v naseljih v milijonih din 1. 1990; Progi, trga / mesta = letnica proglasitve naselja za trg ali mesto; T = točke. A Prebiv Ind Ind Zapos. K % s št Vpl. 0 Vpl. 0 Vpl. 0. Pr./ DPv Progi. T B al. 91/ 91/ 1991 p/z kp c f vicinal mikror. mezorg ha mil d. trga/ C 1991 53. 81. n ravni ravni ravni 1990 mesta AJDOVŠČINA A 6166 207 109 5520 1,1 0,6 3 6 17006 23199 - 9,0 1412 1507 1952 10 B 6523 191 110 5536 1,2 0,8 3 6 7,6 1413 10 C B = Žapuže, C = Žapuže BREŽICE A 6856 183 123 2717 2,5 2,7 4 13 16277 26669 56199 7,7 650 13. st 1322 11 B C CELJE A 40710 214 107 29131 1,4 0,7 5 15 48801 88068 208490 17,1 6319 1323 1451 18 B C 48085 196 107 30352 1,5 0,5 7,2 17 C = Bukovžiak, Dobrova, Košnica, Leskovec, Ljubečna, Lokrovec, Lopata, Osenca, Prekorje, Slance, Škofja vas, Šmarjeta pri Celju, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje, Tremerje, Tmovlje, Vrhe, Začret, Zadobrovo, Zvodno 94 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... CERKNICA A 3455 245 114 1697 2,0 1,4 3 9 6660 13100 - 2,3 418 7 5 B M - » C " - ČRNOMELJ A 5462 229 115 3738 1,5 1,1 3 9 10282 15847 - 4,7 435 1277 1407 9 B 5817 223 115 3792 1,5 2,0 3 9 - 4,3 458 8 C 5825 225 116 3790 1,5 1,9 3 9 - 4,2 458 9 B = Kočevje, Vojna vas, C = Kočevje, Svibnik DOMŽALE A 11023 309 113 5358 2,1 0,8 3 13 25240 45628 - 21,3 626 1925 1952 12 B 15506 378 141 7055 2,2 0,7 3 13 - 15,8 1297 14 C 16232 298 110 7227 2,2 0,8 3 13 - 16,1 1297 14 B = Rodica, Spodnje Jarše, Šentpavel pri Domžalah, Vir, Zaboršt C = Podrečje, Rodica, Spodnje Jarše, Srednje Jarše, Vir, Zaboršt MENGEŠ A 5186 231 126 2310 2,2 1,6 2 6 6113 - - 3,9 520 1867 5 B - - » C - - II DRAVOGRAD A 3502 198 112 1265 2,8 0,1 3 14 4014 4014 - 14,7 178 1185 7 B - C - GORNJA RADGONA A 3778 281 103 3707 1,0 2,7 3 5 9198 19021 - 12,4 744 1907 1952 6 B - C - H RADENCI A 2215 430 117 1151 1,9 1,6 2 6 5018 1635 - 7,3 324 - 5 B " " " " " " " - C - » » GROSUPLJE A 5522 495 125 3330 1,6 1,2 3 10 10681 15376 - 10,5 496 - 9 B 5602 469 124 3384 1,6 1,6 3 10 10661 15376 - 9,6 568 9 C » » » - B = Brvace, C = Brvace 95 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin .. HRASTNIK A 6673 129 102 1,7 0,1 3 5 8038 8268 - 11,6 667 - 7 B " " " - " 1952 C 8508 148 101 4350 1,9 0,3 3 5 - 7,1 667 7 C = Bmica, Dol IDRIJA A 6171 123 90 3178 1,9 0,2 3 10 9996 14115 - 4,7 583 17, st 7 B " » - 7 C - ILIRSKA BISTRICA A 4880 134 101 3023 1,6 1,0 3 9 11899 15287 - 1,4 635 1911 6 B - » 1932 C - IZOLA A 10284 164 103 5519 1,9 1,2 3 9 12900 12513 - 13,8 860 ? 10 B 12119 186 120 5945 2,0 1,2 3 9 - 11,1 877 7 9 C " " " " " " " " - " " " B = Jagodje C = Jagodje JESENICE A 18807 142 95 9815 1,9 0,1 4 6 19518 31090 53788 6,8 1309 14. st 14 B 21702 143 99 10190 2,1 0,1 4 6 4,9 1489 1929 12 C 21877 142 99 10201 2,1 0,1 4 6 4,8 2500 12 B = Blejska Dobrava, Hrušica, Kočna, Podkočna C = Blejska Dobrava, Hrušica, Kočna, Lipce, Podkočna KAMNIK A 9695 255 116 7766 1,2 0,7 3 5 18125 24693 - 11,3 1718 1188 11 B 12988 248 109 8947 1,5 0,9 3 5 - 12,3 2030 1267 12 C 13963 238 108 9011 1,5 1,1 3 5 » » - 10,6 12 B = Duplica, Jeranovo, Mekinje C = Duplica, Jeranovo, Mekinje, Nevlje, Oševek, Vrhpolje KOČEVJE A 9265 208 100 5596 1,7 0,5 3 6 15199 19000 - 6,5 1089 1377 1471 10 B 9958 198 100 5654 1,8 0,5 3 6 - 6,3 1102 9 C 10304 196 100 5715 1,5 0,5 3 6 - 4,9 1102 9 B = Šalka vas, C = Mahovnik, Šalka vas 96 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin , KOPER A 24704 339 104 15529 1,3 1,2 5 17 32484 43415 95949 19,1 3503 ? 4-5 st 18 B » C 28042 172 106 16123 1,7 1,6 5 17 9,1 3503 17 C = Bertoki, Bošamarin, Kampel, Manžan, Prade, Šalara, Škocjan, Triban KRANJ A 36456 204 108 26295 1,4 0,8 5 6 57915 67567 117174 13,8 5280 ? 1221 17 B 41978 211 109 26922 1,6 0,9 5 6 11,6 5355 16 C 42461 139 108 26958 1,6 0,8 5 6 10,9 5355 16 C = Breg ob Savi, Bobovek, Britof, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje KRŠKO A 7085 268 111 7256 1,0 2,4 3 11 15555 26148 - 11,8 1267 14. st 12 B 8033 239 111 7537 1,0 2,6 3 11 It - 7,5 1273 1477 12 C 8263 239 111 7550 1,1 2,8 3 11 1, - 6,8 1273 12 B = Leskovec pri Krškem, C = Kremen, Leskovec pri Krškem SENOVO A 2531 139 112 1282 2,0 3,8 2 2 5966 - - 7,7 106 - 2 B » - - - C » - - » LAŠKO A 3641 241 157 2106 1,7 0,8 3 8 9524 10073 - 11,3 489 1227 7 B " - 1927 C 4451 211 144 2159 2,0 1,3 3 8 - 6,6 489 6 C = Jagoče, Marija Gradec, Strmca RADEČE A 2452 193 132 1222 2,0 0,4 2 2 6232 - - 8,4 932 ? 3 B - - " 1952 C 2576 175 144 1788 1,4 0,4 2 2 - - 7,6 932 5 C = Njivice LENART A 2531 126 101 2489 1,5 3,3 3 5 12659 11779 - 4,0 304 15. st 5 B - n C - 97 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin .. LENDAVA A 3807 152 103 3533 1,1 1,1 3 7 11782 19325 - 6,7 944 1366 7 B 4571 138 102 3732 1,2 2,8 3 7 - 2,9 954 1952 5 C 4315 144 104 3808 1,2 1,8 3 7 » 5,1 954 6 B = Dolga vas, C = = Lendavske Gorice LITIJA A 6540 236 116 2581 2,5 0,7 3 10 12840 16877 - 12,3 326 13. st 8 B 7930 214 124 3696 2,1 0,8 3 10 - 10,0 550 1952 8 C » " " " " - " " " B = Šmartno pri Litiji, C = Šmartno pri Litiji LJUBLJANA A 267008 195 118 151153 1,8 0,5 7 17 234299 298411 489292 16,3 33626 ? 18 B 270511 195 106 151664 1,8 0,5 7 17 » 13,6 33767 1220 18 C 278924 202 108 151766 1,8 0,5 7 17 H 15,1 33767 18 B = Črna vas. Dvor, Lavrica, Lipe, Medno, Orle, Podgrad, Podmolnik, Stanežiče; C = Lavrica, Medno, Spodnje Gameljne, Stanežiče, Srednje Gameljne, Zgornje Gameljne MEDVODE A 4655 330 112 2353 1,9 0,5 2 2 11486 - - 11,1 1038 - 7 B 6004 262 112 2723 2,2 0,9 2 2 - - 8,1 1246 - 7 C 6414 252 112 2872 2,2 1,0 2 2 - - 7,0 1246 7 B C = Goričane, Ladja, Spodnja Senica, Vaše = Goričane, Ladja, Seničica, Spodnja Senica, Vaše, Zgomja Senica LJUTOMER A 3651 332 110 4158 0,9 3,4 3 7 14915 20762 - 4,5 557 1265 6 B H - 1927 C - LOGATEC A 6411 258 123 2722 2,3 2,3 3 5 8030 8030 - 1,6 536 - 5 B - I, - " C - " " H MARIBOR A 103961 146 97 65928 1,6 0,5 6 17 109569 182333 257988 27,6 12013 1209 17 B 124609 149 98 69774 1,8 1,0 6 17 9,7 12668 1254 16 C 131707 152 99 69962 1,9 0,6 6 17 » 9,7 12668 16 B = Bohova, Bresternica, Dogoše, Hočko Pohorje, Hrastje, Kamnica, Košaki, Limbuš, Meljski Hrib, Miklavž na Dravskem Polju, Pekel, Pekre, Pivola, Počehova, 98 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Razvanje, Ribnišico selo, Rogoza, Rošpoh, (d). Spodnje Hoče, Vincarje, Za Kalvarijo, Zgornje Hoče, Zrkovci. C = Bistrica pri Limbušu, (Bohova), Bresternica, Celestrina, Čreta, Dobravce, Dogo-še. Dravski Dvor, Hotinja vas, Hrenca, Jelovec, Kamnica, Košaki, Laznica, Limbuš, Malečnik, Meljski Hrib, Miklavž na Dravskem Polju, (Orehova vas). Pekel, Pekre, Pivola, Počehova, Polana, Radizel, Razvanje, Ribniško selo, Rogoza, Skoke, Slivnica pri Mariboru, Spodnje Hoče, Trčova, Vinarje, Za Kalvarijo, Zgornje Hoče, Zrkovci. METLIKA A 3309 250 108 1987 1,7 3,2 3 5 7860 7418 - 4,0 550 1300 5 B 3633 231 108 2207 1,6 3,5 3 5 - 3,6 648 1365 5 C - " " B = Rosalnice, C = = Rosalnice MURSKA SOBOTA A 13857 259 114 14783 0,9 1,4 5 7 35592 62688 124416 9,5 2658 ? 15 B 1366 C 16568 244 113 15724 1,0 2,9 5 7 6,4 2821 14 C = Černelavci, Rakičan NOVA GORICA A 14638 378 103 10503 1,4 0,7 5 13 26928 48016 118261 41,5 1975 - 17 B 20753 328 106 12353 1,7 1,0 5 13 8,3 3185 1952 17 C B = Kromberk, Pristava, Rožna Dolina, Solkan C = Kromberk, Pristava, Rožna Dolina, Solkan ŠEMPETER A 3910 241 122 4940 0,8 2,8 2 5 8861 - - 5,8 1064 - 5 B - - - 5 C - - if 5 NOVO MESTO A 22333 264 113 19668 1,1 2,4 5 10 32585 52063 96753 7,4 3801 1304 15 B » H 1365 15 C 23149 261 112 19822 1,2 2,5 5 10 6,4 3801 15 C = Mala Cikava, Mali Slatnik, Prečna, Srebrniče ORMOŽ A 2298 179 110 2832 0,8 3,4 3 10 12148 14446 - 6,0 533 1304 7 B 2451 177 109 2845 0,9 4,3 3 10 - 3,8 533 1331 6 C 2541 177 109 2914 0,9 4,7 3 10 - 5,1 533 6 B = Dobrava, C = Hardek 99 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin PIRAN A 4788 133 96 1623 2,9 1,9 3 20 5068 10390 - 68,4 179 - 7 B » - 7.st C - LUCIJA A 5426 659 133 970 5,6 1,2 2 15 5103 (4845) - 12,4 67 - 6 B - - 6 C - 6 PORTOROŽ A 3073 201 104 2562 1,2 2,2 2 7 2832 - - 10,4 801 - 5 B - - » - C " " " " - - POSTOJNA A 8238 201 107 5409 1,5 0,7 4 13 12755 17025 29541 2,8 904 1498 10 B " " " " " " " " 1909 10 C 10 PIVKA A 2105 107 91 1373 1,5 1,4 2 5 6064 - - 3,3 280 - 3 B 2396 107 94 1467 1,6 2,4 2 5 - - 2,7 280 - 3 C » II " " " " " - - » " " B = Petelinje, C = Petelinje PTUJ A 11269 176 95 11958 1,9 2,4 4 13 38632 68020 83920 7,3 2259 ? 14 B 19011 200 112 12789 1,5 3,0 4 13 » 7,0 2352 861 15 C 20314 195 114 13032 1,6 3,7 4 '13 6,7 2352 15 B = Budina, Krčevina pri Ptuju, Nova vas pri Ptuju, Rabeljčja vas, Rogoznica, Spodnja Hajdina, Štuki, Vičava C = Brstje, Budina, Krčevina pri Ptuju, Nova vas pri Ptuju, Orešje, Rabeljčja vas, Rogoznica, Spodnja Hajdina, Štuki, Vičava, Zgomja Hajdina, Žabjak RADLJE A 2644 199 112 1742 1,5 2,7 3 9 5051 15552 - 19,8 292 1268 7 B 2890 180 111 1782 1,5 3,8 3 9 » » - 9,0 292 6 C 2644 199 112 1742 1,5 2,7 3 9 - 19,8 292 7 B = Zgornja Vižinga 100 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... MUTA A 2419 200 114 1350 1,8 1,6 2 4 6197 - - 4,6 249 1301 3 B - - - C - - RADOVLJICA A 6117 269 112 2267 2,7 0,4 3 16 13316 24555 - 12,4 353 1343 9 B 9065 258 113 4152 2,2 0,6 3 16 - 9,1 718 1510 9 C " " " " " " " - " 9 B = Lesce, C = Lesce BLED A 5664 147 106 3129 1,8 1,8 2 7 10486 - - 4,2 630 - 7 B " " " " " - - " 1952 C 5849 147 107 3144 1,9 1,9 2 7 - - 3,7 630 - 7 C = Koritno RAVNE NA KOROŠKEM A 8863 227 110 6705 1,3 0,1 3 3 10215 28266 - 43,2 1034 1361 11 B " " " " " - 1952 " C 9681 248 109 6818 1,4 0,2 3 3 - 26,2 1039 11 C = Dobja vas, Dobrije MEŽICA A 3747 270 102 901 4,1 0,4 2 6 4208 - - 21,5 160 - 5 B - - - C » - - - PREVALJE A 4352 179 101 2312 1,9 0,5 2 9 7357 - - 14,6 532 - 6 B - - » - » C - - - RIBNICA A 3302 244 99 3081 1,1 0,8 3 5 7741 11361 - 2,5 840 ? 6 B - - C 3912 197 109 3172 1,2 1,4 3 5 - 2,5 840 6 C = Breg pri Ribnica, Gorica vas RUŠE A 4705 190 105 2926 1,6 1,0 3 6 6861 10586 - 10,5 755 1453 6 B - - C H " » II - 101 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin .. SEVNICA A 5040 227 121 3805 1,3 1,3 3 3 13888 16513 - 10,1 636 1322 8 B - 1952 8 C - " " SEŽANA A 4866 300 101 4288 1,1 0,2 3 15 7717 19053 - 3,1 1037 - 8 B » " " " " " - 1952 II C - " SLOVENJ GRADEC A 6714 265 118 5945 1,1 0,5 4 6 14687 18546 57199 26,3 699 1251 12 B 8316 265 117 6208 1,3 1,5 4 6 8,6 1046 1267 12 C 9671 239 115 6363 1,5 2,1 4 6 6,0 11 B = Stari trg, C = Stari trg, Šmartno v Mislinjski dolini SLOVENSKA BISTRICA A 6683 260 110 5327 1,2 1,1 3 8 16712 24945 _ 9,0 1129 13. st 10 B fl " - » 1313 10 C 8434 181 111 5533 1,5 2,1 3 8 M - 4,6 1129 9 C = Devina, Kovača vas, Visole, Zgornja Bistrica SLOVENSKE KONJICE A 4882 277 116 4157 1,1 1,3 3 9 9940 15822 - 17,8 680 1251 8 B 4983 256 103 4170 1,2 1,4 3 9 - 15,9 680 1952 8 C 5075 238 109 4185 1,2 1,7 3 9 - 12,9 680 8 B = Blato; C = Blato, Škalce, Vešenik ZREČE A 2952 345 124 2772 1,1 4,4 2 2 5369 - - 4,9 630 - 3 B » " » " " " - - - M C - - It - ŠKOFJA LOKA A 12340 291 251 6562 1,9 0,4 3 7 16297 30353 - 7,9 1387 1248 12 B 15448 213 137 8180 1,9 1,1 3 7 - 7,9 1656 1274 13 C 16210 209 120 7196 2,2 1,2 3 7 - 7,7 1656 12 B = Grenc, Podpulferca, Puštal, Stara Loka, Trata, Vincarje, Virmaše C = Binkelj, Godešič, Grenc, Hosta, Podpulferca, Puštal, Stara Loka, Suha, Sveti Duh, (Trata), Vincarje, Virlog, Virmaše 102 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ŽELEZNIKI A 3129 203 112 2551 1,2 1,5 2 2 6523 - - 12,6 569 14. st 5 B - - » - C - - » II ŽIRl A 3437 167 105 4153 1,7 2,0 2 2 4693 - - 4,4 300 - 3 6 - - » - C - - » (Šmarje pri Jelšah) ROGAŠKA SLATINA A 4904 345 114 4153 1,2 2,5 2 7 10549 - - 9,4 538 - 6 B » » " " - - ti - C 5789 205 113 4296 1,3 3,9 2 7 - - 5,5 " 6 TOLMIN A 3851 235 108 2274 1,7 0,4 3 10 7478 21822 - 14,0 196 1820 8 B 4035 223 108 2291 1,8 0,9 3 10 - 8,5 196 1952 7 C 3851 235 108 2274 1,7 0,4 3 10 - 14,0 196 8 B = Žabce TRBOVLJE A 17485 120 102 8952 1,9 0,1 4 8 21542 21542 47838 13,8 1685 1926 13 B 1952 12 C 17994 119 102 9201 1,9 0,1 4 8 » » 11,1 1685 12 C = Gabrsko, Ojstro TREBNJE A 2804 259 120 2006 1,4 1,9 3 8 9709 14988 - 7,2 262 - 7 B n » - II - 7 C 3086 233 120 2057 1,5 3,1 3 8 - " 6 C = Dolenja Nemška vas, Pekel TRŽIČ A 4206 102 106 3529 1,2 0,2 3 6 14544 14544 - 7,9 554 1492 8 B 8250 157 103 4770 1,7 0,3 3 6 - 8,5 692 1926 8 C 9445 164 101 5009 1,9 0,4 3 6 - 1,6 692 7 B = Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Slap, C = Bistrica pri Tržiču, Loka, Pristava, Ročevnica, Slap 103 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin .. VELENJE A 27337 472 120 18778 1,5 0,2 4 2 28076 37671 38818 21,7 3975 1374 1952 15 B C 29545 488 119 18932 1,6 0,6 4 2 8,9 3975 14 C = Bevče, Hrastovec, Paka pri Velenju, Podkraj pri Velenju, Skale ŠOŠTANJ A 2950 119 93 1906 1,5 0,9 2 7 8801 - - 8,0 562 1348 1911 5 B " » " - - " » " C 3717 103 87 2016 1,8 1,6 2 7 - - 2,6 562 4 C = Družmirje, Lokovica VRHNIKA "a^ 7019 209 110 3860 1,8 1,2 3 7 14081 15812 - 3,7 700 1325 1952 8 B 8685 205 110 4260 2,0 1,3 3 7 - 3,2 796 7 C 9085 200 110 4330 2,1 1,6 3 7 - 3,1 796 7 B = Verd C = Sinja Gorica, Verd ZAGORJE A 7428 179 103 3294 2,2 0,3 3 5 13738 16494 - 27,0 445 - 8 B " " " " - " 1952 " C 10309 141 102 3800 2,7 0,3 3 5 - 10,9 445 7 C = Dolenja vas, Kisovec, (Loke), (Podkraj pri Zagorju), Selo pri Zagorju ŽALEC A 5314 274 121 3532 1,5 1,9 3 12 15712 30845 - 17,9 638 1258 12 B - " 1966 12 C 7642 141 102 3800 2,7 3,7 3 12 - 4,7 638 9 C = Gotovlje, Ložnica pri Žalcu, Vrbje 104 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Tabela 10: Pregled uvrstitve mest in mestnih naselij glede na dosežene točke po variantah A, B, C Toč ke Varianta A Varianta B Varianta C 18 Celje. Koper. Ljubljana Celje, Koper. LJubljana LJubljana 17 Kranj, Maribor, Nova G. Nova Gorica Celje, Koper, Nova Gorica 16 Kranj, Maribor, Kranj, Maribor 15 Murska Sobota. Novo mesto, Velenje (Ravne-Prevalje) Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj. Velenje (Ravne-Prevalje) Novo mesto. Ptuj, (Ravne-Prevalje) 14 .lesenice, Ptuj Domžale Domžale, Murska S. Velenje 13 Trbovlje Škofja Loka, 12 Domžale, Krško. Slovenj Gradec, Škofja Loka, Žalec Jesenice. Kamnik. Krško, Slovenj Gradec, Trbovlje, Žalec Jesenice, Kamnik. Krško, Škofja Loka, Trbovlje 11 Brežice, Kamnik. Ravne, (Piran-Portorož-Lucija) Brežice, Ravne, (Piran-Portorož-Lucija) Brežice, Ravne, Slovenj Gradec. (Piran-Portorož-Lucija) 10 Ajdovščina. Izola, Kočevje, Postojna. Slovenska Bistrica Ajdovščina, Postojna, Slovenska Bistrica Ajdovščina, Kočevje, Postojna 9 Črnomelj, Grosuplje, Radovljica Grosuplje, Izola, Kočevje, Radovljica Črnomelj, Grosuplje, Izola, Radovljica, Slovenska Bistr. 8 Litija, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Tolmin, Tržič. Vrhnika, Zagorje Črnomelj, Litija, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Tržič, Zagorje Litija, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Tolmin, Žalec 7 Bled, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Laško, Lendava. Medvode, Ormož. Piran, Radlje. Trebnje Bled, Dravograd, Hrastnik. Idrija, Laško. Medvode, Piran, Tolmin, Trebnje, Vrhnika Bled, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Medvode. Piran, Radlje. Tržič, Vrhnika, Zagorje 6 Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lucija. Ljutomer, Prevalje, Ribnica. Rogaška Slatina, Ruše Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lucija, Ljutomer, Ormož, Prevalje, Radlje, Ribnica, Rogaška Slatina Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Laško, Lendava, Lucija, Ljutomer, Ormož, Prevalje, Ribnica, Rogaška Slatina, Ruše, Trebnje, 5 Cerknica, Lenart, Logatec, Mengeš, Metlika. Mežica, Portorož, Radenci, Šempeter/G., Šoštanj, Železniki Cerknica, Lenart, Lendava, Logatec, Mengeš, Metlika, Mežica. Portorož, Radenci, Šempeter/G., Šoštanj, Železniki Cerknica, Lenart, Logatec, Mengeš, Metlika. Mežica, Portorož. Radeče, Radenci, Šempeter/G., Železniki 4 Šoštanj 3 Muta, Radeče, Pivka, Zreče, Žiri Muta, Pivka, Radeče, Zreče, Žiri Muta, Pivka, Zreče, Ziri 2 Senovo Senovo Senovo 105 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Dobljeni razpored mestnih naselij na podlagi točkovanja različnih kazalcev urbanosti, mestnega pomena in vloge dopušča, da oblikujemo naslednje sklepe 1. Uporabljene tri variante (A, B, C) niso bistveno spreminjale razporeditve mest. V glavnem je dodajanje obmestnih naselij k mestnemu jedru zniževalo število točk, ker seje znižala gostota prebivalstva, ali seje zmanjšal indeks rasti, ali seje spremenilo razmerje med bivajočimi in zaposlenimi, ali pa se je povečal delež kmečkega prebivalstva. Sodimo, da bi bilo vendarle pravilneje, da bi pri končnem sklepanju upoštevali varianti B in C, in ne varianto A, pri kateri so v določenih primerih obmestna urbana naselja že priključili k nekaterim mestom, v drugih pa ne. Menimo tudi, daje variamta C bolj objektivna od variante B, saj pri slednji niso uporabili enotnih meril in niso upoštevali vseh obmestnih urbanih naselij. Če sodimo, da so pri varianti C morda vprašljivi kriteriji, jih je mogoče spremeniti ali dopolniti. Dobljeni rezultati po tej varianti so strokovno še najbolj smiselni. 2. Sodimo, da večina naselij, ki je dosegla šest aH več točk, izkazuje mestni značaj. Vprašljiva je le uvrstitev nekaterih industrijskih naselij (Medvode, Ruše), turističnih krajev (Bled, Rogaška Slatina), manjših središč (Radlje, Ribnica, Trebnje) ali satelitskih naselij (Lucija, Prevalje) v to skupino. Po drugi strani so v razred s petimi točkami prišla v glavnem naselja, ki doslej niso imela mestnega statusa (z izjemo Metlike po C varianti), oziroma so se izraziteje urbanizirala šele v zadnjih desetletjih (Lenart, Cerknica, Logatec, Šempeter/G., Mežica). Glede na to je razmejitev med razredoma s šestimi oziroma petimi točkami kar prepričljiva. Vzrok za slabo uvrstitev nekaterih mest s pretežmo urbanim značajem ozirom urbano tradicijo (Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Ljutomer; Lendava, Ormož) je treba iskati v njihovem šibkem zaledju, populacijski stagnaciji, večjem deležu kmečkega prebivalstva ali nizki gostoti prebivalstva. 3. Položaj nekaterih mest bi se bistveno spremenil, če bi jih združili v somestja. Navajamo dva takšna primera za somestji Ravne-Prevalje in Piran-Portorož-Lucija. Združitev je toliko prepričljivejša, ker si navedena naselja že sedaj medsebojno delijo opravila in funkcije. Verjetno bi bilo smiselno združiti naselja še v nekaterih primerih (npr. Velenje-Šoštanj). SOMESTJE PIRAN-PORTOROZ-LUCIJA A 13287 192 110 5155 2,6 1,9 3 20 13003 10390 - 16,9 1978 11 B - 11 C » - » 11 SOMESTJE RAVNE-PREVALJE-DOBJA VAS A 13939 222 106 9123 1,5 0,3 3 17572 28266 - 22,7 1751 15 B - C - 106 Igor Vrišer_Opredelitev mest in mestnih občin ... BIBLIOGRAFIJA Abecedni spisak mešovitih i gradskih naselja. Savezni zavod za statistiku, Beograd, 1961. Cerovac, P. 1966: Porast števila prebivalstva mest v SR Sloveniji od leta 1869 do 1966, Prikazi in študije, Xll/11-12. Ljubljana. Cerovac, P. 1974: O problematiki prikazovanja mest in mestnih naselij v SR Sloveniji (1945-1973), Prikazi in študije, XX/St. 5-6. Ljubljana. Imenik naselij v SR Sloveniji, Stanje 1.7. 1982, Ljubljana, 1982. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji za I. 1991; Zavod za statistiko R Slovenije, Ljubljana, 1991. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31.3 1981, Ljubljana, 1984. Popis stanovništva 1953, Stanovništvo i domačinstva, knjiga XIII, Beograd, 1959. Pregled naselij po občinah Republike Slovenije in pregled občin SFRJ, Stanje 107 4. Iz prikazane razporeditve vseh slovenskih mest glede na njihov pomen in urbanost je končno mogoče tudi sklepati, katera mesta bi nedvomno zaslužila naslov mestne občine. To bi bila po naši sodbi lahko vsa tista mestna naselja, ki so presegla II točk; mednje bi se uvrstila: Brežice, Celje, Domžale, Jesenice, Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran-Portorož-Lucija, Ptuj, Ravne (ali Ravne-Prevalje), Slovenj Gradec, ŠkoQa Loka, Trbovlje in Velenje. S tem bi tudi popravili prvotno razvrstitev mestnih občin, ki je rezultat zakonske opredelitve, da se med mestne občine lahko uvrste le mesta z več kot 10.000 prebivalci. Glede na javno razpravo je Državni zbor sprejel med drugim dve preformulaciji zakonskega besedila, ki zadevata tudi obravnavano problematiko. Besedilo o mestnih občinah se sedaj glasi: "Mestna občina je gosto in strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva." Isti člen je tudi spremenil kriterije za opredelitev mestne občine: "Mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja." Uvedel je tudi pojem mesta: "Mesto je večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Ima več kot 3000 prebivalcev. Status mesta dobi z odločitvijo Državnega zbora. Glede mest, ki so status mesta dobila že v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve. Državni zbor samo ugotovi, da že imajo status mesta." Igor Vrišer_Opredelitev mest in mestnih občin ... DEFINITION OF CITIES AND CITV MUNICIPALITIES IN SLOVENIA Summary By passing the Local Autonomy Act (UL RS 72/93 of Dec 31, 1993) the Parliament of the Republic of Slovenia set the foundations for new municipalities and, also intro-duced the category of "city municipality" into the Slovenian administrative system. The latter should be formed in "the areas of bigger cities. As a rule, they should have over 10,000 residents each, and should be geographical, economic and cultural centers of their gravitation areas. Only exceptionally, the status of a city municipality could be allocated to a city for historical reasons." Because of the obscurity of the above definition, the state administration asked for an expert study on how many cities in Slovenia could be ranked into this category vvhich also entails greater autonomy. Tvvo expert studies vvere elaborated: one by Marjan 108 31.12.1990, Zavod Republike Slovenije za statistiko. Metodološko gradivo, št. 3/91, Ljubljana, 1991. Rebec, J. 1983: Razvoj naselij mestnega značaja z več kot 2000 prebivalci v SR Sloveniji 1971-1981, Prikazi in študije, XXVIII/ Ljubljana. Seznam sprememb naselij SR Slovenije (Preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) od leta 1948 do 1984, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, julij, 1985. Spisak gradskih naselja s šiframa opština i naselja — prema popisu stanovnika i stanova 1971. godine, Beograd, 1971. Statistični letopis (S)R Slovenije, 1964-1993, Pregled po mestnih naseljih. Ljubljana. Uradni list LRS 8/49, Uradni list LRS 11/52, Uradni list LRS 19/52, Uradni list LRS 24/53, Uradni list LRS 24/55, Uradni list SRS 35/64. Vrišer, I. 1974: Mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Značilnosti njihovega razvoja in družbeno gospodarskega pomena s posebnim ozirom na mala mesta. Geografski zbornik, XIV/3, SAZU. Ljubljana. Vrišer, 1. 1988: Centralna naselja v SR Sloveniji leta 1987, Geografski zbornik, XXVIlI/3, SAZU. Ljubljana. Vrišer, I. 1990: Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije, Geografski zbornik, XXX. Ljubljana. Vrišer, L; Rebernik, D. 1993: Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest. Geografski zbornik, XXXIII. Ljubljana. Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Ravbar, Ph. D., and the current one. It has turned out that the problems are more complex, and that it would aiso be necessary to re-introduce the category of city which was abandoned in the sixties ai^er the indroduction of "communes" (big municipalities). As to these facts, the study first attempts to evaluate vvhich settiements vvith more than 10,000 residents could be ranked into the category of city municipalities; the second part presents the valorization of the urban importance of individual cities in Slovenia, made on the basis of 13 indicators. In both cases, the assessment vvas expressed in points. The evaluation of the potential city municipalities has been based on the follovving indicators: Indicators Altogether Average Limits Number of residents: 1991 261,243 20,095 > 10,000 19.33 117,964 9.074 1981 234,287 18,021 Population development indeks: 1991/19.33 221 >200 or 1991/1981 111 >105 Number of the empIoyed in 1991 182,293 14.022 7.000 Coefficient: residents/the employed 1.39 <2.0 Number of rural population 2,367 182 % of rural population 0.9 <2.0 Degree of centrality - 3-5 4 or more Number of city functions vvith the above average share of the employed (1991) 179 13.7 11 or more Number of residents on: - vicinal level 406,601 31,277 > 10,000 - microregional level 608,634 46,618 >23,000 - mezoregional level 985.394 98,539 >30,000 Area 18,988 Population density per ha 13.76 >I3 Social product in millions of dinars in 1990 35,635 2,742 >3,000 109 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... Establishing the degree of "cityhood" has shown considerable differences between individual cities, due to the incorporation of neighbouring settlements into the cities. Therefore, the evaluation was carried out in three variants; we took into account: (A) the pure city only; (B) the city and the vicinal settlements which had already been taken as city parts by the Statistic Service, and (C) according to the author's criteria, the vicinal urbanized settlements vvere added to the city. The criteria employed vvere as follovvs: Population development: index 1991/1953 index 1991/1981 > 130 or> 104 The share of rural population in % <7 The share of active residents vvho vvork in some other settlement in the municipality in % >62.5 CoefFicient: number of residents / number of the employed in the settlement >2.2 Population density per ha (acc. to the 1991 Census) > 1.0 The ranking of cities vvith more than 10,000 residents, acc. to the A, B, C variants, vvas as follovvs: Poi nts (A) variant - only the current city area (B) variant: cities + "city settlements" (Institute for Statistics) (C) variant: cities + vicinal urbanized settlements (Vrišer) II Celje, Koper, Ljubljana Celje, Koper Ljubljana, Celje 10 Nova Gorica Ljubljana, Nova Gorica Koper, Nova Gorica 9 Kranj, Maribor, Velenje Kranj, Maribor, Velenje Kranj, Maribor 8 Murska Sobota, Novo mesto M. Sobota, N. mesto, Ptuj Novo mesto, Ptuj, Velenje 7 Ptuj, Jesenice Domžale Domžale, Murska Sobota 6 Domžale, Škofja Loka Jesenice, Škofja Loka Jesenice 5 Trbovlje Kamnik, Trbovlje Kamnik, Škofja Loka, Trbovlje 4 - - 3 Izola - - 2 Izola Izola, Kočevje, Zagorje 110 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... The assessment of the "cityhood" of settiements vvith more than 2,000 residents vvas carried out by applying similar criteria and points. Criteria 1 point 2 points Number of residents in 1991; settiements of > 2,000 residents vvere taken into account. .3,000-9,999 > 10,000 Population development; index 1991/19.33 index 1991/1981 > 200 or > 103 Number of the empioyed (vvorking posts) in the settlement in 1991 1,300-6,999 > 7,000 Coefficient; number of residents ; the employed (vvorking posts) <2.00 The share of rural population in % in 1991 <2.00 Rank in the central plače hierarchv 3 4 or more Number of the above average developed activities in city (city functions) a) as to the structure of vvorking posts in city (urban importance) b) as to ali Slovenian cities (regional importance) .3-10 11 or more Number of residents in the area of influence at; - vicinal level - microregional level - mezoregional level > 10.000 > 23.000 >30,000 Population density per ha 6-13 > 13 Social product value (in millions of dinars) in 1990 1,000-2,999 > 3,000 Also in this čase, the evaluation vvas carried out in the A, B and C variants. The obtai-ned results shovved relatively small differences in the "cityhood". Points A variant B variant C variant 18 Celje, Koper, Ljubljana Celje, Koper, Ljubljana Ljubljana 17 Kranj, Maribor, Nova Gorica Nova Gorica Celje, Koper, Nova Gorica 16 Kranj, Maribor, Kranj, Maribor 13 Murska Sobota, Novo mesto, Velenje (Ravne-Prevalje) Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Velenje (Ravne-Prevalje) Novo mesto, Ptuj, (Ravne-Prevalje) 14 Jesenice, Ptuj Domžale Domžale, Murska Sobota, Velenje 111 Igor Vrišer Opredelitev mest in mestnih občin ... 13 Trbovlje Škotja Loka, 12 Domžale, Krško, Slovenj Gradec, Škofja Loka. Žalec Jesenice, Kamnik, Krško, Slovenj Gradec, Trbovlje, Žalec Jesenice, Kamnik, Krško, Škofja Loka, Trbovlje 11 Brežice, Kamnik, Ravne, (Piran-Portorož-Lucija) Brežice. Ravne. (Piran-Portorož-Lucija) Brežice, Ravne, Slovenj Gradec, (Piran-Portorož-Lucija) 10 Ajdovščina, Izola. Kočevje. Postojna, Slovenska Bistrica Ajdovščina, Postojna. Slovenska Bistrica Ajdovščina, Kočevje, Postojna 9 Črnomelj, Grosuplje, Radovljica Grosuplje. Izola, Kočevje, Radovljica Črnomelj, Grosuplje, Izola, Radovljica, Slovenska Bistrica 8 Litija, Sevnica. Sežana. Slovenske Konjice. Tolmin, Tržič. Vrhnika. Zagorje Črnomelj, Litija. Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Tržič, Zagorje Litija, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Tolmin, Žalec 7 Bled. Dravograd, Hrastnik. Idrija. Laško, Lendava, Medvode, Ormož. Piran, Radlje, Trebnje Bled, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Laško, Medvode, Piran, Tolmin, Trebnje, Vrhnika Bled, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Medvode, Piran, Radlje, Tržič, Vrhnika, Zagorje 6 Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lucija, Ljutomer, Prevalje, Ribnica, Rogaška Slatina, Ruše Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Lucija, Ljutomer, Ormož, Prevalje, Radlje, Ribnica. Rogaška Slatina Gornja Radgona. Ilirska Bistrica. Laško, Lendava, Lucija, Ljutomer, Ormož, Prevalje, Ribnica, Rogaška Slatina. Ruše, Trebnje, 5 Cerknica, Lenart. Logatec, Mengeš. Metlika, Mežica, Portorož, Radenci, Šempeter/G., Šoštanj, Železniki Cerknica, Lenart. Lendava, Logatec. Mengeš, Metlika, Mežica, Portorož, Radenci, Šempeter/G., Šoštanj, Železniki Cerknica, Lenart, Logatec, Mengeš, Metlika, Mežica, Portorož. Radeče, Radenci, Šempeter/G., Železniki 4 Šoštanj 3 Muta, Radeče, Pivka, Zreče, Žiri Muta, Pivka, Radeče. Zreče. Žiri Muta, Pivka, Zreče, Žiri 2 Senovo Senovo Senovo Public discussions and the two studies resulted in the change of criteria for the definition of city municipalities (> 20,000 residents), and in the re-introduction of the category "city" into the Local Autonomy Act. 112 Andrej Černe_Magistralno in regionalno cestno omrežje ... Izvleček UDK 911 -375:656.1 (497.12) Predstavljeni so prvi delni rezultati prometno-geografske analize 56. nekdanjih občinskih središč v Sloveniji. Analizirano je cestno omrežje z namenom, da bi spoznali njegov pomen za no-dalnost nekdanjih občinskih središč. Ključne besede: cestno omrežje, občinsko središče, Slovenija MAIN AND REGIONAL ROAD NETWORKAND MUNICIPAL CENTERS IN SLOVENIA .Abstract UDC 911-375:656.1 (49 7.12) The first parlial results of the Iransporl-geographical analvsis are presented, of the former 56 municipal centers in Slovenia. The road network has been analysed with the purpose of establi-shing its signijicance for the nodality of former municipal centers. Key words: Road network. Municipal centers, Slovenia NODALNOST Urbani teoretiki trde, da obstajata dva učinkovita načina prometnega povezovanja urbanih središč, ki sta ju v obliki modela predstavila Christaller in Losch. V obeh primerih gre za poudarjanje "šesterokotnega načela". Christaller je opredelil šestero-kotni način povezovanja centralnih naselij, Losch pa je predpostavljal, daje nodalnost opredeljena z dvanajstiini prometnicami. Obe teoriji sta zasnovani na predpostavki, da v dolgoročnem smislu teži razporeditev centralnih naselij k optimalnemu prostorskemu ravnotežju. Razporeditev centralnih naselij naj bi imela obliko šesterokotnega omrežja, znotraj katerega so naselja razporejena v razmeroma enakomerni oddaljenosti drug od drugega. Christaller je zagovarjal šesterokotno hierarhijo centralnih naselij, ki je sestavljena iz šestih radialnih povezav, ki so usineijene k najbližjim centralnim naseljem. Losch pa je predpostavljal kvadratno strukturo hiererhije centralnih naselij. Trdil je, da je pravokotni sistem idealna organizacija prostora za vse tiste pokrajine, ki so imele "grid" za zasnovo poselitve (Losch, 1954). * Dr., izr. prof.. Oddelek za geogratljo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija 113 MAGISTRALNO IN REGIONALNO CESTNO OMREŽJE IN OBČINSKA SREDIŠČA V SLOVENIJI Andrej Černe* Andrej Černe_Magistralno in regionalno cestno omrežje ... 114 PROMETNO OMREŽJE IN OBČINSKA SREDIŠČA Pri analizi prometnega omrežja občinskih središč smo upoštevali 56 nekdanjih občinskih središč in njihov položaj v razmerju do poteka magistralnih in regionalnih cest in sicer tistih, ki vodijo neposredno v oziroma iz občinskih središč. Za osnovno analitično podlago smo uporabili Atlas Slovenije s topografskimi kartami v merilu 1 : 50.000. Za vsako občinsko središče smo določili radij 2 km in znotraj tega vse magistralne in regionalne ceste, ki vodijo v in iz občinskih središč. Pri določanju kategorije cest smo uporabljali kategorizacijo cest Republiške uprave za ceste. Na ta način sino analizirali 243 magistralnih in regionalnih cest, in sicer 107 magistralnih in 136 regionalnih. To pomeni, da vodijo v oziroma iz vsakega občinskega središča v povprečju 4,3 ceste. Med vsemi občinskimi središči je največ takih, ki imajo 4 magistralne in regionalne ceste. Delež teh znaša 34,0 %. Občinskih središč s tremi magistralnimi cestami je 23,2 %, občinskih središč s petimi pa prav tako 23,2 %. Štiri oziroma manj kot štiri magistralne in regionalne ceste ima 35 središč ali skoraj dve tretini (62,5 %) vseh, v in iz 21. središč pa vodi 5 in več magistralnih in regionalnih cest. To govori v prid kvadratni zasnovi magistralnega in regionalnega cestnega omrežja, ne pa o heksagonalni Christallerjevi teoriji o centralnih naseljih. Občinska središča, skozi katera ne potekajo magistralne ceste: Cerknica, Črnomelj, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Ljutomer, Mozirje, Ravne na Koroškem, Škofja Loka, Trbovlje, Zagorje ob Savi. Občinska središča z 9 magistralnimi in regionalnimi cestami: Ljubljana, Ptuj. Občinsko središče z 8 magistralnimi in regionalnimi cestami: Kranj. Občinsko središče s 7 magistralnimi in regionalnimi cestami: Novo mesto. Občinska središča s 6 magistralnimi in regionalnimi cestami: Brežice, Ilirska Bistrica, Maribor, Nova Gorica. Občinska središča s 5 magistralnimi in regionalnimi cestami: Celje, Domžale, Dravograd, Kamnik, Lendava, Litija, Logatec, Murska Sobota, Radovljica, Slovenske Konjice, Trebnje, Tržič, Velenje. Občinska središča s 4 magistralnimi in regionalnimi cestami: Črnomelj, Grosuplje, Idrija, Izola, Koper, Krško, Lenait, Metlika, Ormož, Postojna, Radlje ob Dravi, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Trbovlje, Vrhnika, Žalec. Občinska središča s 3 magistralnimi in regionalnimi cestami: Ajdovščina, Cerknica, Gornja Radgona, Hrastnik, Jesenice, Kočevje, Ljutomer, Mozirje, Piran, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Tolmin, Zagorje ob Savi. Občinska središča z 2 magistralnima in regionalnima cestama: Laško, Ribnica, Šmarje pri Jelšah. Andrej Černe Magistralno in regionalno cestno omrežje ... Tabela 1: Občinska središča in število magistralnih in regionalnih cest p O G 0 S T 0 S T Število 11 25 31 45 36 magistr. občinskih občinskih občinskih občinskih občinskih in regio. središč središč središč središč središč cest % % % % % 2 0 0,0 0 0,0 3 9,7 3 6,7 3 5,3 3 6 .34.6 3 12,0 10 32,3 7 15,6 13 23,2 4 4 36,4 9 36.0 10 32,3 13 .^3.3 19 34,0 5 1 9.1 8 32.0 3 16,1 12 26,7 13 23.2 6 0 0.0 2 8.0 2 6,4 4 8.9 4 7,1 7 0 0,0 1 4,0 0 0,0 1 2,2 1 1,8 8 0 0,0 1 4,0 0 0.0 1 2,2 1 1,8 9 0 0,0 1 4,0 1 3,2 2 4,4 2 3,6 11 100,0 2.3 100,0 31 100,0 45 100,0 56 100,0 PRIMERJALNA ANALIZA Pri primerjalni analizi prometnega omrežja občinskih središč nas je zanimala sestava magistralnih in regionalnih cest v občinskih središčih, glede na njihov prometno-geo-grafski položaj in glede na velikost središč. Prometno-geografski položaj središč smo določili na podlagi regionalnega položaja središč v celotnein omrežju inagistralnih in regionalnih cest, velikost središč pa s številom prebivalstva leta 1991. Za potrebe primerjalne analize sestave cestnega omrežja občinskih središč smo središča razvrstili v naslednje skupine: - občinska središča, skozi katera ne potekajo magistralne ceste (11); - občinska središča, ki leže vzdolž slovenskega prometnega križa (25); - občinska središča, ki leže izven slovenskega prometnega križa (31); - občinska središča, skozi katera potekajo magistralne in regionalne ceste (45); - vsa občinska središča (56). Občinska središča vzdolž slovenskega prometnega križa: - občinska središča vzdolž JZ-SV koridorja: Celje, Domžale, Gornja Radgona, Izola, Koper, Lenart, Lendava, Ljubljana, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Piran, Postojna, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vrhnika, Žalec; 115 Andrej Černe Magistralno in regionalno cestno omrežje ... - občinska središča vzdolž SZ-JV koridorja: Brežice, Grosuplje, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Trebnje; - Pri analizi občinskih središč vzdolž slovenskega prometnega križa smo Ljubljano upoštevali samo enkrat. Občinska središča izven slovenskega prometnega križa: - Ajdovščina. Cerknica, Črnomelj, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Krško, Laško, Litija, Ljutomer, Moziije, Nova Gorica, Onuož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškein, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Zagorje. Tabela 2: Zgradba magistralnih in regionalnih cest v občinskih središčih (v %). Število Število Število Število Število PLDP občinskih magistralnih regionalnih mag.+ reg. števnih 56 0. s.= središč cest cest cest mest ind. 100 II / 28,6 16,0 17,3 60 25 57,0 44,1 49,8 49,5 136 31 42,9 55,8 50,2 50,4 64 45 100,0 71,3 83,9 82.7 108 Občinska središča, ki so navezana na slovenski prometni križ, imajo večje število magistralnih in regionalnih cest v primerjavi z ostalimi občinskimi središči. 57 % vseh magistralnih in regionalnih cest, ki potekajo v in iz občinskih središč je navezanih na središča znotraj slovenskega prometnega križa, 43 % pa na ostala središča. Pri številu regionalnih cest pa je podoba obrnjena. Glede na število vseh magistralnih in regionalnih cest pa med občinskimi središči znotraj slovensekga proinetnega križa in ostalimi središči ni bistvenih razlik. Tudi ti podatki govore o razmeroma dobri medre-gionalni in regionalni povezanosti občinskih središč, izraženi seveda zgolj s številom magistralnih in regionalnih cest, ki vodijo v oziroma iz teh središč. Osnovne poteze razmerja ined sestavo prometnega omrežja občinskih središč in njihovim številom prebivalstva bi lahko strnili v naslednji splošni ugotovitvi: - v 21. občinskih središčih, ki imajo "heksagonalno zasnovo" magistralnega in regionalnega cestnega omrežja (občinska središča s petimi in več kot petimi magistralnimi in regionalnimi cestami) je leta 1991 živelo 608.262 prebivalcev ozoroma 72,1 % vseh prebivalcev občinskih središč; - v 35. občinskih središčih s štirimi oziroma manj kot štirimi magistralnimi in regionalnimi cestami pa je živelo leta 1991 234.908 prebivalcev ali 27,9 % vseh prebivalcev občinskih središč. 116 Andrej Černe Magistralno in regionalno cestno omrežje ... 117 Andrej Černe Magistralno in regionalno cestno omrežje . PROMETNI TOKOVI NA MAGISTRALNIH IN REGIONALNIH CESTAH V OBČINSKIH SREDIŠČIH Pri analizi prometnih tokov na inagistralnih in regionalnih cestah, ki. vodijo v oziroma iz občinskih središč, smo upoštevali podatke RCU o štetju prometa na omrežju magistralnih in regionalnih cest v obliki povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP) za leto 1992. Upoštevali smo 220 števnih mest, ki leže na magistralnih in regionalnih cestah, v neposredni bližini občinskih središč, saj števnih mest znotraj samih središč ni. Tabela 3: Prometna obremenitev magistralnih in regionalnih cest (PLDP 1992). PLDP 11 25 31 1 45 56 1992 občinskih občinskih občinskih občinskih občinskih središč središč središč središč središč števna števna števna števna števna inesta mesta mesta mesta mesta do 100 3 13,2 9 8.3 13 13.3 19 10,4 23 10.3 1000-2.300 13 39,4 33 30,3 33 29,7 30 27,3 61 27,7 2.301-.3000 13 39.4 19 17.4 46 41.4 51 28,0 69 31,4 3001-10000 2 3.3 23 23.0 17 13,3 38 20,9 42 19,1 nad 10000 1 2.6 23 21,1 0 0,0 24 13,2 23 11,4 38 100,0 109 100,0 111 1 100,0 182 : 100,0 220 100,0 Občinska središča, ki so imela na omrežju magistralnih in regionalnih cest več kot 10.000 motornih vozil, so bila leta 1992: Celje, Domžale, Grosuplje, Izola, Koper, Ljubljana, Maribor, Piran, Radovljica, Žalec. Samo na 10% vseh števnih mest je bil povprečni promet manjši od 1000 motornih vozil. Povprečna obremenitev na magistralnih in regionalnih cestah, ki vodijo v oziroma iz občinskih središč, je znašala torej leta 1992 več kot 5200 motornih vozil. . Pri primerjalni analizi med prometnim omrežjem, obsegom prometa na magistralnih in regionalnih cestah ter številom prebivalstva smo se oprli tudi na regresijsko analizo, pri kateri smo upoštevali razmerja med: - številom magistralnih in regionalnih cest, ki potekajo v oziroma iz občinskih središč ter številom prebivalcev v središčih (r- = 0,276902); - obsegom (velikostjo) prometa na magistralnih in regionalnih cestah ter številom prebivalcev v občinskih središčih (r- = 0,192074); - največjim obsegom (velikostjo prometa na magistralnih in regionalnih cestah ter številom prebivalcev v občinskih središčih (r- = 0,374977); 118 Andrej Černe Magistralno in regionalno cestno omrežje ... LITERATURA IN VIRI Atlas Slovenije, 1992: Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana. Burghardt, A.F. 1969: The Origin and Development of the Road Network of the Niagara Peninsula, Ontario, 1770-1851, Annals of the Association of American Geographers, Vol. 59, No. 3, str. 417^40. Černe, A. 1991: Geografija prometa — Metode in tehnike, skripta, Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. Ljubljana. Losch, A. 1954: The Economics of Location, New Hawen, Vale University Press. Nystuen, D.; Dacey, M.F. 1961: A Graph Theoiy Interpretation of Nodal Regions, Pa-pers and Proceedings of the Regional Science Association, Vol. 7, str. 29-42. Promet 1992. 1993: Podatki o štetju prometa na inagistralnih in regionalnih cestah v R. Sloveniji, Republiška uprava za ceste. Ljubljana. MAIN AND REGIONAL ROAD NETVVORK AND MUNICIPAL CENTERS IN SLOVENIA Summary Presented are the first partial results of the transport-geographical analysis of the for-mer 56 municipal centers in Slovenia. Within the scope of the research study "Geography of Towns" the netvvork was analysed, of roads running to/from 56 municipal centers, with the puipose to discover the regional road network of the above mentioned centers and to learn whether it speaks in favour of nodal structure of central places also from this aspect. Parallel to it, the centers vvere also analysed from the aspect of traffic flovvs along the above mentioned main and regional roads. - tangom občinskih središč glede na število inagistralnih in regionalnih cest, ki potekajo v oziroma iz središč, ter tangom središč glede na število njihovega prebivalstva (1-2 = 0,181445); - rangom občinskih središč glede na velikost (obseg) prometa ter rangom središč glede na število njihovega prebivalstva (r- = 0,160902); - rangom občinskih središč glede na največji obseg prometa ter rangom središč glede na število njhovega prebivalstva (r- = 0,183603). Na podlagi regresijske analize lahko sklepamo, da sestava prometnega omrežja v občinskih središčih in velikost občinskih središč, izražena s številom prebivalstva, nista v pomembnem statističnem razmeiju. Enako velja tudi za razmerja med prometnimi tokovi in velikostjo središč. 119 Andi-ej Černe_Magistralno in regionalno cestno omrežje ... 120 In the analysis of transpoit network of municipal centers, the former 56 municipal centers vvere taken into consideration, together vvith their positions in relation to the courses of inain and regional roads, that is to say those running directly to/froin the municipal centers. Altogether, 243 main and regional roads vvere analysed, 107 of vvhich vvere main and 136 vvere regional roads. It means that on the average, 4.3 roads run to/froin each inunicipal center Of ali municipal centers, the majority of them have 4 main and regional roads; their share amounts to 34.0%. There are 23.2 %> of municipal centers vvith three main roads, and further 23.2 % vvith five roads. Four or less than four main and regional roads run to/from 35 centers, vvhich is almost tvvo thirds (65.5 %) of ali; to/fioin the remaining 21 centers, five or more main and regional roads run. This fact speaks in favour of the grid square structure of main and regional roads, and not in favour of Christaller's hexagonal theory on central places. Basic traits of the relation betvveen the structure of road netvvork of municipal centers and their population nuinber could be summed up into the follovving general state-ments: - In 21 inunicipal centers vvith the "hexagonal netvvork" of main and regional roads (municipal centers vvith tlve or more than five main and regional roads), 608,262 residents lived in 1991, or 72.1 % of ali residents of municipal centers; - In 35 municipal centers vvith four or less than four main and regional roads, 234,908 residents lived in 1991, vvhich is 27.9% of ali residents in municipal centers. On more than a half of ali counter posts (59.1 %), the traffic flovv (i.e. the average nuinber of motor vehicies per day) in 1992 amounted to 1000-5000 motor vehicles. There vvere 19.1 % of counter posts vvith the average traffic betvveen 5001 and 10,000 motor vehicles, and 11.4% of counter posts vvith over 10,000 motor vehicles. Municipal centers vvith more than 10,000 motor vehicles per day in the netvvork of main and regional roads in 1992 vvere "as follovvs: Celje, Domžale, Grosuplje, Izola, Koper, Ljubljana, Maribor, Piran, Radovljica, and Žalec. The traffic flovv vvas lovver than 1000 motor vehicles only in 10 % of ali counter posts. Thus, the traffic flovv on main and regional roads leading into/out of the municipal centers amounted on the average to 5200 motor vehicles in 1992. Mirko Pak Socialnogeog. zgradba slovenskih mest... Izvleček . UDK 911 -375.64 (497.12) Na primerih nekaterih elementov socialne zgradbe Ljubljane, Maribora, Kranja in Velenja je prikazan najnovejši razvoj socialnogeografske zgradbe, kije zajel vsa slovenska mesta. Ključne besede: urbana geografija, socialna struktura, prebivalstvo, Ljubljana, Maribor. Kranj, Velenje. SOCIOGEOGRAPHICAL STRUCTURE OF SLOVENIAN TOWNS INQUALITATIVE TRANSITION Abstract UDC 911-375.64 (497.12) By exposing certain elements of social structure in Ljubljana, Maribor, Kranj and Velenje, the most recent development of the socio-geographical structure is presented, which has started in ali Slovenian towns. Key words: Urban geography, Social structure, Population, Ljubljana, Maribor, Kranj, Velenje UVOD Kolikor soglašamo, da se socialna geografija ukvarja s prostorsko organizacijo in s prostorsko relevantnimi procesi, ki izhajajo iz osnovnih človekovih fiinkcij (Schaffer, 1968), potem je jasno, da so naselja, še posebej urbana, vrh tovrstnega zanimanja. Družbene strukture v prostorskem sistemu funkcij in procesov so tiste, ki sestavljajo mestno zgradbo in usmerjajo njen razvoj. Nesporno je v osredju te zgradbe prebivalstvo z vsemi svojimi socialnimi in prostorskimi značilnostmi in vedno večjo dinamiko. Glede na to govorimo o "akcijskem prostoru", opredeljenem z določeno vrsto vpliva, ki je vedno rezultat sistema vplivanja večih elementov in dejavnikov. Zato vlada med bivanjem, akcijskim prostorom in zgradbo mesta tesna dinamična in funkcionalna povezava, (Horton, Reynolds, 1971). Pred leti izpostavljeno zanimanje geografov za socialne elemente in socialno zgradbo mest, zlasti Srednje Evrope, ter ponovno oživljena problematika segregacije v anglo- * Dr., prof.. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija 121 SOCIALNOGEOGRAFSKA ZGRADBA SLOVENSKIH MEST NA KVALITETNEM PREHODU Mirko Pak* Mirko Pak Sociainogeog. zgradba slovenskih mest... saških preučevanjih postaja vse bolj kompleksno. To pa pomeni vključevanje novih socialnogeografskih elementov zgradbe mest v geografska proučevanja. Schaffer je veliko pisal o socialnih skupinah kot nosilcih prostorskega razvoja v smislu njihovega gospodarskega potenciala in s tem povezanim načinom življenja (Schaffer, 1971). Bolj sintetske raziskave, zlasti ameriških geografov, pa vključujejo niz alternativnih kriterijev za človekov "well-being" (Herbert, Smith, 1979). Vendar je praksa pokazala, da tudi podrobnejše poznavanje posameznih socialnih elementov mesta omogoča njegovo razumevanje in razlago struktur ter procesov v mestnem razvoju. Socialnogeografska zgradba je na splošno sila občutljiva, spremenljiva in vitalna. Reagira že na najmanjše spremembe v strukturi in vrednosti mestnega prostora ter je pravzaprav v tem pogledu ekonomska kategorija, v harmoniji z drugimi zgradbenimi elementi naselij in posebej mest. V bolj razvitem okolju je vitalnost seveda večja. Glede na tržne zakonitosti, ki stopajo v ospredje tudi pri nas, se to vedno pogosteje dogaja tudi v naših mestih. En segment so nedvomno profitne najemnine z vsemi posledicami v socialni, pa tudi fiinkcijski zgradbi naših mest. Součinkovanje elementov in dejavnikov mestne zgradbe, temelječih na socialni osnovi je Schaffer prikazal v kratkem članku "Die Sozialgeographie des Aktionsraumes" (Schaffer, 1985). Socio-ekonomske značilnosti Prometni pogoji ----> Mestna zgradba—i Akcijski prostor Mesto bivanja Prepletenost dejavnikov Čas bivanja Objektivna struktura mesta Akcijski prostor predstavlja v bistvu regionalno sintezo, ki jo Wolf v kontekstu regionalne geografije opredeljuje kot reagiranje človeka v njegovem odnosu do regionalnega ekološkega stanja, oziroma celotnega življenjskega okolja (Wolf, 1994). 122 Mirko Pak_Sociainogeog. zgradba slovenskih mest ¦¦¦ IZBRANI ELEMENTI V SOCIALNI ZGRADBI NEKATERIH SLOVENSKIH MEST Medtem ko živahnejše spremembe v ekonomsko močnejših mestih razvitih evropskih držav zajemajo predvsem določene predele, doživljajo naša mesta močnejše spremembe praktično v vseh svojih strukturah v smislu spreminjanja vrednosti stanovanjskih in nestanovanjskih predelov. Nasploh seje vrednost osrednjih mestnih predelov povečala, kar hitro spreminja socialno sestavo prebivalstva in samo rabo prostora. To ne izrinja stanovanjske fiinkcije le iz mestnih središč, temveč tudi iz njihovih obrobij. Tovrstne nagle spremembe doživljajo tudi glavne ceste, ki mesta povezujejo z okolico. Ob tem se krepijo in širijo poslovni, poslovno-oskrbni in oskrbni predeli ter ulice. K temu prispeva precejšen delež še denacionalizacija. Sicer so še vedno redke študije socialne zgradbe naših mest pokazale na kompaktnost tega zgradbenega elementa, na visoko prisotnost podedovanih struktur predvsem iz industrijskega obdobja njihovega razvoja in na visoko soodvisnost z morfološko in funkcijsko zgradbo. Nekaj naslednjih primerov novejših preučitev posameznih social-nostrukturnih elementov v naših mestih naj bi zgornja izhodišča dokumentiralo. Za socialnogeografsko zgradbo Ljubljane, ki je zavoljo svoje vodilne fiinkcije doživljala najmočnejše in najpestrejše spremembe, je v osnovi značilna dvojna zasnova: radialna v odnosu do mestnega središča in modificirana z osnovnimi prometnicami, ob katerih so se razvijala središča bivših ljubljanskih občin. Glede na to sta se oblikovala tudi gostota in nacionalna sestava prebivalstva. Gostota prebivalstva, ki se v središču Ljubljane že desetletja zmanjšuje predvsem zaradi spremembe rabe prostora in v vedno manjši meri zaradi neugodnega naravnega prirastka, se je povečala le v predelih novogradenj, praviloma na mestnem obrobju. In ker je zlasti po letu 1980 novogradenj vedno manj, še posebej blokovskih naselij, je začelo prebivalstvo, ob splošni počasnejši rasti, nazadovati tudi izven tradicionalno depresivnega središča. Ob povprečni gostoti 19 ljudi na ha leta 1991, je podpovprečno gostoto imelo 41 statističnih okolišev (v nadaljevanju predelov), nadpovprečno pa 59, od tega 22 med 50 in 100 ter le 10 nad 100 prebivalcev na ha. In ker med slednje sodijo le predeli z obsežnejšimi novogradnjami, primerjava z letom 1971 pa kaže povečano heterogenost in depresijo središčnih predelov, je za samo središče in njegovo obrobje značilno sta- Z izpostavljanjem človeka kot izvora in nosilca vseh regionalnih sprememb (tudi v urbanem prostoru), pravzaprav utemeljuje bolj procesno-sintetsko-problemsko soci-alnogeografsko analizo. Ta pa še posebej velja za nadvse dinamični, visoko vredni urbani prostor. 123 Mirko Pak Socialnogeog. zgradba slovenskih mest... ranje prebivalstva (Pak, 1993). In ker je podobno v nekaterih predelih starejših blokov, je tak proces že zajel obsežen sklenjen mestni teritorij. S tem pa postaja starostna sestava prebivalstva prevladujoč dejavnik socialne zgradbe in trendov njenega razvoja. Druga analiza, ki postavlja v ospredje prostorsko analizo narodnostne, pa tudi izobrazbene in dejavnostne sestave prebivalstva, kaže predvsem na dva pojava: na velike spremembe v dvajsetletnem obdobju in na močno prostorsko heterogenizacijo (Pak, 1993). Leta 1971 je bilo neslovensko prebivalstvo v mestu dokaj enakomerno razporejeno, njihov delež nad 10% pa se je vezal na ekološko manj primerne lokacije, zlasti na južnem obrobju mesta in v industrijskih Mostah. Danes je to postal sre-diščno-periferni model s tem, da imajo nad 20 % neslovenskega prebivalstva poleg nekaterih predelov v ožjem središču, zlasti novejši blokovski predeli iz obdobja gradnje solidarnostnih stanovanj in nekateri robni predeli enodružinskih hiš, zgrajenih na naravno in sploh ekološko slabših lokacijah. Da so ti predeli v pozitivni korelaciji z nižjo kvaliteto bivalnega okolja, ni treba posebej poudarjati (graf 1). Podrobnejša analiza za leto 1991 pa ob vsej heterogenosti, ki je v Ljubljani mnogo večja kot v ostalih slovenskih mestih, kaže na precejšnje prostorske povezave med narodnostno, izobrazbeno ter dejavnostno sestavo prebivalstva. Graf 1: Ljubljana — delež Slovencev. 124 Mirko Pak_Socialnogeog. zgradba siovenskihi mest... 125 Tudi raziskave nekaterih socialnogeografskih elementov v zgradbi Maribora so pokazale novejše razvojne zakonitosti, ki močno odstopajo od tistih iz časa industrializacije po drugi svetovni vojni, pa tudi od zadnjih let. Žal tega ni mogoče primerjati z Drozgovo karto kvalitete bivalnega okolja, ker na njej ni vidna razlika med predeli z zadovoljivo in neprimerno kvaliteto, ki obsegajo veliko večino mestnega teritorija (Drozg, 1994). Zaradi poglobljenih gospodarsko-razvojnih problemov je v Mariboru skupaj z njegovim obrobjem razvoj prebivalstva prešel v fazo stagnacije. Takšen proces je zajel praktično ves mestni teritorij, na katerem je v obdobju 1971-91 kar 64 % vseh statističnih okolišev beležilo zmanjšanje števila prebivalstva. Ker se to nazadovanje in širjenje poglablja, lahko predvidevamo še za nekaj časa podoben razvoj. Nekdaj na socialno homogene predele zdiferenciran mestni prostor, je predvsem po letu 1970 postajal zaradi živahne urbanizacije obrobja mestnega središča vedno bolj heterogen. Posledica tega je dokajšnje prepletanje socialne zgradbe, ki seje kazala že v sedemdesetih letih. Še vedno pa daje osnovni pečat mestni zgradbi osnovni model z višjo socialno strukturo na levem bregu Drave ter z nižjo, predvsem industrijsko, na območju starih industrijskih predelov Melje, Tezno, Studenci, del Tabora in na Pobre-žju(Pak, 1991). Glede na to v obdobju 1971-91 ni več sklenjenih socialno enotnih predelov s podobnim razvojem prebivalstva, temveč je ves mestni teritorij močno heterogen. Višji porast števila prebivalstva tudi ni več odvisen od nižje ali delavske strukture, temveč od starostne sestave prebivalstva. Ta pa je ob prebivalstveno izrazito starem središču postala vedno bolj neugodna tudi v drugih socialno manj ugodnih, predvsem "delavskih predelih", še posebej pa v samih industrijskih predelih. Rast prebivalstva je značilna le za nova stanovanjska območja. Znotraj dvajsetletnega obdobja 1971-91 so velike razlike med obema desetletjema (1971-81 in 1981-91). V zadnjih desetih letih seje območje z rastjo in še posebej s hitrejšo rastjo prebivalstva močno skrčilo na predele novejše gradnje. Neugoden prebivalstveni razvoj pa je zajel že tudi vrsto predelov novejše pozidave (Pak, 1991a), (graf2,3,4). Pozidava prostih površin v mestnem središču, značilna za razvoj Maribora v osemdesetih letih (Lent in drugo), je nekaterim središčnim predelom prinesla ugodnejši prebivalstveni razvoj. Vrsta zlasti ekonomskih in ekoloških dejavnikov, ki so povečali privlačnost bivanja v mestnem središču in v mestu nasploh, pa so v Mariboru še posebej močno vplivali na izboljšanje središčnih predelov na levem bregu Drave in predelov enodružinskih hiš na obrobju središča Tabora, kar se je takoj poznalo v ugodnejšem gibanju števila prebivalstva (Pak, 1994). Mirko Pak Sociainogeog. zgradba slovenskih mest. I to > o. ¦> B 00 o 'biča 126 Mirko Pak Sociainogeog. zgradba slovenskih mest... SKLEP Socialna zgradba slovenskih mest je na splošno močno odvisna od ekoloških pogojev, oziroma od kvalitete bivalnega okolja, ki je vsaj v večini slovenskih mest opredeljena z njihovo industrijsko fijnkcijo, ob tem pa z industrijskimi ter delavskimi predeli. Glede na to in na časovni razvoj je povsod močno prisoten radialni model socialne zgradbe. Opazna je prostorska trojnost v socialno-zgradbenem razvoju mestnih središč: 127 Zaradi manjšega teritorija nekoliko poenostavljene, vendar podobne trende prostorskega razvoja, beleži kranjsko prebivalstvo, kjer je socialna struktura še bolj neposreden rezultat dokaj ostro ločene gospodarske zgradbe mesta. Blokovna gradnja je vedno pomenila tudi visoko gostoto prebivalstva, ki se je pomikala na vzhodno obrobje mesta. Več kot tretjina prebivalstva ureditvenega območja živi v soseskah Planina I, II in 111 na območju Planine in Primskovega. Samo še v območjih novejše stanovanjske gradnje Drulovka, Stražišče in Čirče beležijo v zadnjih letih nadpovprečno rast in tudi ugodnejšo starostno sestavo prebivalstva. V obdobju 1981-91 seje prebivalstvo Primskovega pomnožilo za 68,2 %, Planine za 38,0 %, Orehka-Drulovke za 28,9 %, Čirč za 4,9 % in Stražišča za 2,7 %. Drugod se je število prebivalstva zmanjšalo, najmočneje v mestnem središču. Poleg razvoja terci-arja je temu kriv neugoden naravni prirastek in negativni migracijski saldo, zaradi česar se prebivalstvo hitro stara. Podoben razvoj traja že od začetka sedemdesetih let, še posebej v redkeje poseljenih, obrobnih in industrijskih predelih. Nova blokovna naselja so pritegnila veliko mladega nizkokvalificiranega prebivalstva iz mestnega središča in iz okolice, zaradi česar se je razlika v socialni sestavi prebivalstva mestnih predelov močno povečala (Pak, 1995). Zaradi svojega mladega razvoja kaže še posebno zanimivo socialnogeografsko zgradbo Velenje. V naselje s 30.287 prebivalci se je večina prebivalstva priselila iz okoliških naselij, zaradi pomanjkanja domače delovne sile pa tudi veliko iz drugih republik bivše Jugoslavije. Neslovencev je bilo leta 1991 kar 21,2 %, delež mladega, do 14 let starega prebivalstva kar 25 %, nad 60 let starega pa 9,9 %. Socialna zgradba Velenja je izrazito povezana s kvaliteto bivalnega okolja, odvisnega od starosti in od vrst pozidave. Zato ima najmanj ugodno socialno sestavo predel najstarejših blokov severno od Pake, z visokim deležem starega prebivalstva, slabšo kvalifikacijsko sestavo in visokim deležem neslovenskega prebivalstva. Temu sledi ožje mestno središče s posebej visokim deležem neslovenskega in starega prebivalstva. Najbolj ugodno socialno zgradbo pa je vezana na nove predele enodružinskih hiš in blokov na vzhodnem obrobju naselja. Mirko Pak Socialnogeog. zgradba slovenskih mest... LITERATURA Drozg, V. 1994: Kvaliteta bivalnega okolja v stanovanjskih območjih v Mariboru. Trajnostni urbani razvoj, str. 105-115. Maribor. Herbert, T.D.; Smith, H.D. 1979: Social Problems, the City. Geographical Perspec- tives. Oxford. Horton, F.E.; Reynolds, D.R. 1971: Effects of urban spatial structure on individual behaviour. Economic Geography 47, str. 36^8. Pak, M. 1991: Socialnogeografska problematika "delavskih" predelov v zgradbi industrijskih središč, na primeru Maribora. ČZN, letnik 92, 1, str. 15-24. Maribor. Pak, M. 1991a: Nekateri elementi razvoja prebivalstva Maribora. Geografski vestnik 63, str. 81-96. Ljubljana. Pak, M. 1993: Geografska problematika narodnostne sestave prebivalstva v Ljubljani. Geographica Slovenica 24, str. 51-63. Ljubljana. Pak, M. 1994: Razvoj in struktura prebivalstva. Maribor — Marburg. str. 57-77. Maribor. Pak, M. 1995: Nekateri geografski elementi zgradbe Kranja. Kranjski zbornik 1995. Kranj (v tisku). Schaffer, F. 1971: Prozesstypen als sozialgeographisches Gliederungsprinzip. Mittei-lungen der Geographischen Gesellschaf^ in Munchen, 1971, str. 33-52. MUnchen. Schaffer, F. 1985: Die Sozialgeographie des Aktionsraumes. Angewandte Sozial-geographie 11, Universitat Augsburg. Wolf K. 1994: Die gesellschaftliche Auftrag der geographischen Landerkunde. Berichte zur deutschen Landeskunde 68, H 2, str. 361-367. Trier. 128 stanovanjsko funkcijo izgubljajo tudi širša mestna središča zaradi prevlade starega prebivalstva, kar v prvi vrsti vpliva na naravni prirastek prebivalstva; neugoden razvoj je tudi na obrobju mestnih središč in le obrobja mest z močnejšo novejšo urbanizacijo doživljajo ugoden prebivalstveni razvoj. Novejši razvoj je dokaj homogeno socialno zgradbo mest močno razrahljal, še posebej v ožjem pomenu socialne zgradbe, to je v ekonomskih obeležjih, ki so jim blizu zlasti starostna sestava in s tem povezana reprodukcijska sposobnost prebivalstva. Tako je ugodnejši prebivalstveni razvoj v naših mestih vezan izključno le na najnovejšo urbanizacijo. V ospredje stopa revitalizacija mestnih središč, ki vodi v vzpostavljanje ugodnejše strukture in ugodnejši prebivalstveni razvoj, zlasti v ekološko boljših predelih. V bistvu gre za korenite spremembe v socialni zgradbi naših mest, ki močno spreminjajo dosedanje stanje, kar prav v tem obdobju zahteva poglobljeno raziskovanje. Mirko Pak Socialnogeog. zgradba slovenskih mest... 129 SOCIOGEOGRAPHICAL STRUCTURE OF SLOVENIAN TOVVNS IN QUALITATIVE TRANSITION Summary Since the beginning of the eighties, Slovenian tovvns have been in transition. It has been manifested in several ways: from the social aspect, the interest has increased in residing in towns and their centers, and, consequently, the trend of impairment in the social structure has shifted to the trend of improvement; from the functional aspect, in the development of CBD; from the morphological-building aspect, in re-constructions of old and constructions of new buildings have been accellerated, built-up areas have become denser; from the economic aspect, the prices and the rents of space have risen. The rising of the value of urban space is, simultaneously, the cause and the result, and fiirthermore, it is the basic factor of the re-evaluation and transformation of urban space. The development of CBD and the processes of differentiation, modemization and "segregation" in the sense of social differentiation, which were ali relatively slow in the eighties, have recently got fiill swing. In general, the social structure of Slovenian tovvns heavily depends on ecological conditions or the quality of dvvelling environment vvhich is marked in the majority of Slovenian tovvns by their industrial function and industrial and vvorkers' districts. Spatial triplicity can be observed in the socio-structural development of city centers: the residential function is being lost; population is heavily declining also in the vvider centers due to the prevailing aged population vvhich, in the first plače, affects natural increase of the population; the unfavourable trend of development is also spreading to the edges of city centers, and it is only the suburban areas vvith more intense recent urbanization that are undergoing more favourable population development. The recent development has heavily shattered the relatively homogeneous social structure of tovvns, the social structure in the narrovver sense in particular, that is its economic characteristics vvhich are closely connected vvith the age structure and the related reproduction capacity of the population. Thus, a more favourable population development in our tovvns is strictly connected vvith recent urbanization only. Parallel to it, revitalization of tovvn cores is becoming ever more important, because it leads to the establishment of a more favourable structure and a more favourable population development particularly in the districts of higher ecological quality. Dejan Rebernik_Tipologija stanovanjskih območij ... Izvleček UDK 911 ¦375-64: 728 (497.12) S pomočjo metode razvrščanja v skupine so na osnovi nekaterih socio-ekonomskih in demografskih značilnosti prebivalstva ter morfoloških elementov mestne strukture določena homogena stanovanjska območja na primeru treh slovenskih mest. Ključne besede: morfološka sestava mesta, socialna sestava mesta, multivariantna analiza, Celje, Koper, Novo mesto TYPOLOGY OF RESIDENTIAL DISTRICTS THROUGH THE APPLICATION OF CL USTER AN AL YSIS IN THE CASES OF CEUE, KOPER, AND NOVO MESTO Abstract UDC 911 -375-64: 728 (497.12) By means of cluster analysis, homogeneous residential areas were defmed in the cases of three Slovenian towns, on the basis of certain socio-economic and demographic characteristics of the population and morphological elements of the urban structure. Key ¦words: Morphological structure of town, Social structure of town, Multivariant analysis, Celje, Koper, Novo mesto 1. PROBLEM IN CILJI NALOGE Na podlagi podatkov o socialni strukturi prebivalstva in morfološki zgradbi urbanega prostora želimo razdeliti mesto na homogena območja. Gre torej za problem kompleksne tipizacije mestnih območij. Iz teorije urbane geografije in urbane sociologije je poznano, da je mesto notranje strukturirano in razdeljeno na bolj ali manj homogena socialnogeografska in morfološka območja. Socialnogeografska in morfološka členitev mesta sta sicer dva ločena pojava, ki pa sta v mnogočem tesno povezana. V mnogih empiričnih analizah seje namreč pokazalo, da v določenem morfološkem tipu mesta (npr. staro mestno središče, predmestna naselja enodružinskih hiš, novejše blokovske soseske, obmestna poiruralna območja itd.) živi prebivalstvo s podobno * Dipl geog., asistent. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija 131 TIPOLOGIJA STANOVANJSKIH OBMOČIJ OB UPORABI METODE RAZVRŠČANJA V SKUPINE NA PRIMERU CELJA, KOPRA IN NOVEGA MESTA Dejan Rebernik* Dejan Rebernik_Tipologija stanovanjskiii območij ... 2. OPIS IZBRANE METODE IN PODATKOV Razvrščanje objektov v skupine, tako da so objekti znotraj skupin kar se da podobni med seboj, objekti različnih skupin pa kar se da različni, je zelo star in razumljiv problem. Ta problem je bil do nedavnega reševan ločeno v posameznih znanstvenih disciplinah, ne da bi se tako dobljeni rezultati povezovali in dopolnjevali. V šestdesetih letih je zaznati prve poskuse združitve različnih pristopov reševanja problema razvrščanja v skupine. Od tedaj se področje razvrščanja v skupine razvija kot samostojna disciplina znotraj multivariantne analize (Ferligoj, 1989). Nalogo razvrščanja v skupine lahko zastavimo takole: dane objekte je potrebno razvrstiti v nekaj skupin med seboj (znotraj skupine) podobnih objektov. Množico skupin imenujemo razvrstitev. Opisom posameznih objektov, kijih želimo razvrstiti v skupine pravimo enote. Enote so določene s spremenljivkami, tako da ima vsaka enota vrednost za določeno spremenljivko. Torej /-ta enota Xi je nabor vrednosti izmerjenih spremenljivk, Xi={Xil.Xi2,Xi3......Xim) pri čemer je m število spremenljivk. Enote predstavljajo izhodišče za nadaljno razvrščanje in zato izbor spremenljivk odločilno vpliva na smiselnost dobljenih razvrstitev glede na zastavljeni problem. Iz značaja problema razvrščanja v skupine je potrebno čim bolj natančno opredeliti, kakšne razvrstitve so smiselne. To storimo z določitvijo množice dopustnih razvrstitev in kriterijev razvrščanja. Razvrstitev enot, ki so določene z vrednostjo ene (ali več) številskih spremenljivk, je 132 socialno (premoženjsko, poklicno, izobrazbeno, starostno, narodnostno itd.) strukturo. Mesta v družbah z različno družbeno-ekonomsko ureditvijo, razvojno stopnjo in tradicijo poselitve so seveda zelo različno notranje strukturirana. Ponekod je prostorska ločitev (segregacija) različnih socialnih skupin prebivalstva zelo izrazita (npr. Angloamerika, Tretji svet ...), drugje pa v mnogo manjši meri. Tudi morfološka zgradba mest se zelo razlikuje po posameznih delih sveta. Cilj naloge je tipizacija mestnih območij na primeru treh srednje velikih slovenskih mest: Celja, Kopra in Novega mesta. V omenjenih mestih želimo poiskati območja, ki so si kar najbolj podobna po svoji socialni in morfološki strukturi. Pri tem nas zanima tudi prostorska razporeditev tako določenih mestnih območij. Iz analize smo namenoma izključili tiste dele mesta, kjer stanovanjska funkcija ni prisotna. Ta območja smo poimenovali nestanovanjska območja. Gre predvsem za industrijske in skladiščne cone, prometne terminale, rekreacijska območja in večje komplekse javnih zgradb. Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... 133 mogoče razbrati iz grafičnih predstavitev enot s točkami v eno ali več-razsežnem prostoru, kjer je vsaka razsežnost določena z eno spremenljivko. Skupine lahko v takem prikazu razberemo kot relativno gosto posejane točke, ki so obkrožene s praznim prostorom ali z relativno redko posejanimi točkami. Tako določenim skupinam pravimi naravne skupine. Naravne skupine morajo imeti dve lastnosti: interno kohezivnost (homogenost) in eksterno izolacijo (ločenost). Za razvrščanje enot z več spremenljivkami je grafična metoda neuporabna, ker je težko grafično predstaviti več kot tri razsežni prostor. V takih primerih je za razkrivanje strukture enot potrebno uporabiti metode, ki so ustrezne multivariantnemu načinu obravnave enot. Prvo delo, ki je urejeno povzelo različne pristope problema razvrščanja v skupine, je izšlo leta 1963 (Sokal in Sneath: Principles of numerical taxonomy, Freeman, San Francisco). Od takrat se to področje hitro razvija, kar potrjuje tudi število člankov različnih avtorjev (Bali, Hali, Fleiss, Zubin, Jardine, Anderberg, Bijen, Hartigan in drugi). Pri nas se z razvrščanjem v skupine največ ukvarjata A. Ferligoj in V. Bagatelj. Najpogostejši razlogi za razvrščanje enot v skupine so: - pregledovanje podatkov: z metodami razvrščanja v skupine je mogoče učinkovito pregledati podatke (poiskati tujke, proučiti strukturo podatkov ...). V tej fazi gre za postavljanje začetnih delovnih domnev o pojavih, kijih obravnavamo; - zgoščanje podatkov: namesto vseh enot analiziramo skupine enot ali predstavnike skupin, ki so bile dobljene z ustreznimi metodami razvrščanja v skupine (kadar imamo velike količine podatkov); - določitev tipologije: najpogostejši razlog za razvrščanje v skupine pa je empirična določitev tipologije pojavov. Pri razvrščanju v skupine gre za določanje skupin podobnih objektov. Analitična določitev iskane razvrstitve je povezana z vrsto problemov. Iskane razvrstitve namreč ni mogoče poiskati z eno metodo ali pristopom z natančno določenimi pravili. Večkrat se je potrebno tudi intuitivno odločati, kaj izbrati iz množice možnih izborov v določenem koraku reševanja zastavljenega problema. Osnovni koraki pri reševanju problemov razvrščanja v skupine so: - izbira objektov, - določitev množice spremenljivk, ki določajo enote, - računanje podobnosti med enotami, - uporaba ustrezne metode razvrščanja v skupine, - ocena dobljene rešitve. V naslednjem koraku se moramo odločiti, katera od metod razvrščanja je najprimernejša za reševanje postavljenega problema. Večino metod lahko uvrstimo v tri osnovne skupine: hierarhične, nehierarhične in geometrijske. Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... 134 Hierarhične metode so najbolj priljubljena metoda razvrščanja v skupine. Deliti jih je mogoče na metode združevanja, kjer v vsakem koraku postopka združimo dve ali več skupin v novo skupino in metode cepitve, kjer v vsakem koraku izbrano skupino razcepimo na dve ali več skupin. Pri hierarhičnih metodah ni potrebno vnaprej opredeliti števila skupin. Rezultat postopnega združevanja je mogoče nazorno predstaviti z drevesom združevanja (dendrogram). Nehierarhične metode se od hierarhičnih ločijo predvsem po tem, da je potrebno vnaprej podati število skupin iskane razvrstitve. Enote razvrščajo tako, da z izbranim optimizacijskim kriterijem izboljšujejo vnaprej podano začetno razvrstitev. Nehierarhične metode so iteracijske: začnejo z začetno razvrstitvijo s podanim številom skupin in na različne načine prestavljajo enote iz ene skupine v druge z namenom, da s temi prestavitvami dosežejo zmanjšanje (ali povečanje) vrednosti izbrane kriterijske funkcije. Ta proces se nadaljuje, dokler nobena prestavitev enote ne izboljša vrednosti kriterijske funkcije. Te metode v splošnem dajo le lokalno optimalne razvrstitve, zato je priporočljivo, da razvrščanje večkrat ponovimo z različnimi začetnimi razvrstitvami. Najbolj znani nehierarhični metodi sta metoda prestavljanj in metoda voditeljev. Geometrijske metode omogočajo preslikavo podatkov iz originalnega večrazsežno-stnega prostora v manj razsežni, pogosto kar v dvorazsežni prostor, v katerem lahko grafično ali kako drugače raziščemo strukturo podatkov. Najbolj znani geometrijski metodi sta metoda glavnih komponent in večrazsežnostno lestvičenje. Pri ocenjevanju dobljenih rešitev ne smemo pozabiti, da vsaka metoda pri iskanju strukture v podatkih vsiljuje strukturo, ki je vgrajena v metodi. Nekatere metode npr. znajo razkriti le krogle, nekatere le dolge "klobase" itd. Zato je priporočljivo obravnavane enote razvrščati z več različnimi metodami in primerjati dobljene rešitve. Stabilne so tiste razvrstitve, ki se ne spremenijo bistveno z dodajanjem novih enot v nmo-žico enot ali z dodajanjem novih spremenljik med izbrane merjene spremenljivke. Objektivnost razvstitve bi lahko opredelili s ponovljivostjo rezultata: neodvisni raziskovalci naj bi prišli z analizo enake množice podatkov z enakim potekom razvrščanja v skupine do enakega (ali vsaj podobnega) rezultata. Problem razvrščanja v skupine lahko zastavimo kot optimizacijski problem: Določi razvrstitev C* tako, da bo P(C*) = min P(0 Ce(i) Kar pomeni: če imamo množico razvrstitev (j) in izračunamo za vsako razvrstitev C&if vrednost kriterijske fiinkcije, je najboljša (najprimernejša) razvrstitev (C *) tista, ki ima najmanjšo vrednost kriterijske funkcije. Dejan Rebernik_Tipologija stanovanjskih območij ... 135 S iaiterijsko funkcijo torej opišemo, kakšna naj bo želena razvrstitev enot, ki so opisane z izbranimi spremenljivkami. Pri tem nas največkrat zanima interna kohezivnost (homogenost) skupin in večina kriterijskih funkcij meri prav to. Hierarhično združevanje v skupine temelji na zaporednem združevanju dveh (ali več) skupin v novo skupino. V naši analizi smo uporabili združevanje dveh skupin (Hierachical cluster v programu SPSS 6.0 za Windows). Potek združevanja si lahko grafično ponazorimo z drevesom združevanja — dendrogramom. List tega drevesa so enote, točke združitve pa sestavljene skupine. Višina točke, ki jo imenujemo nivo združevanja, je sorazmerna meri različnosti med skupinama. Pregled nivojev združevanja nam omogoča analitično določitev primernega števila skupin. To je še posebej dobrodošlo takrat, ko ne vemo koliko izrazitih skupin se skriva v strukturi podatkov. Zato smo se tudi pri izdelavi te naloge odločili za to metodo razvrščanja v skupine. Število skupin je določeno s številom vej drevesa združevanja, ki jih dobimo z rezanjem drevesa pri največjem skoku dveh sosednjih nivojev združevanja. Postopek združevanja je mogoče opisati s kriterijsko fiinkcijo. Iz te izhaja "požrešna" hevristika, kar pomeni naslednje: postopek začnemo z združevanjem enot, ki nato v vsakem koraku združi najbližji si skupini. V naslednjih korakih se lahko izkaže, da bi bilo bolje, ko bi v prejšnjih korakih združevali drugače. To pomeni, da so razvrstitve, dobljene z drevesom rezanja drevesa na višjih nivojih manj zanesljive. Iz tega razloga smo poskušali v tej nalogi razvrstitev dobljeno s hierarhičnim združevanjem v skupine "popraviti" še z metodo voditeljev. Metoda voditeljev sodi med metode lokalne optimizacije. Je iteracijska metoda, kjer seje potrebno odločiti v koliko skupin razvrščamo enote. Postopek se začne z vnaprej podano množico predstavnikov posameznih skupin — voditeljev. Metoda priredi enote najbližjim voditeljem, poišče centroide (težišča) tako dobljenih skupin — nove voditelje, zopet priredi enote najbližjim voditeljem. Postopek se konča, ko se nova množica voditeljev ne razlikuje od množice voditeljev, dobljene korak pred njo. Ker je množica enot končna, je končna tudi množica vseh razvrstitev. Čim boljšo razvrstitev poskušamo dobiti tako, da postopek ponovimo večkrat z različnimi začetnimi množicami voditeljev. Začetno množico voditeljev lahko določimo na različne načine; najpreprosteje je, če so določeni slučajno. Bolje je, če voditelje maksimalno razpršimo med proučevanimi enotami. Najbolje pa je, da voditelje določimo na osnovi predhodno opravljene analize podatkov in domnev o strukturi proučevanih podatkov. Kot je bilo že omenjeno, smo v tej nalogi kot množico začetnih voditeljev vzeli aritmetične sredine standardiziranih spremenljivk skupin, dobljenih po predhodno opravljeni metodi hierarhičnega združevanja v skupine. Za rešitev zastavljenega problema bomo uporabili metodo hierarhičnega združevanja v skupine in metodo voditeljev. Podatki o socialni in morfološki strukturi omenjenih Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... 136 mest (rezultati popisa prebivalstva, stanovanj in gospodinjstev 1991) so agregirani na nivo popisnega okoliša. Naše enote so torej popisni olcoliši. Kot je že bilo omenjeno v uvodnem delu, smo iz analize izključili nestanovanjska območja. Med nestanovanjska območja smo šteli tiste popisne okoliše, ki imajo manj kot 30 prebivalcev. Na ta način smo izločili nekatere industrijske cone, mestne zelene površine in večje komplekse javnih zgradb. "Mešane" popisne okoliše, kjer so se locirala tako stanovanja kot "ne-stanovanjske" dejavnosti, smo v analizo seveda vključili. V Celju je bilo po tem principu izločenih 16 popisnih okolišev, v Kopru 8 in v Novem mestu 8. Na kartah so ti popisni okoliši prazni. Glede na število enot (201 za Celje, 108 za Koper 121 in 97 za Novo mesto) je metoda hierarhičnega združevanja v skupine primerna. Za to metodo smo se odločili tudi zato, ker nam ni poznano število skupin, to se pravi število homogenih socialno-morfoloških območij v omenjenih mestih. Ko smo z metodo hierarhičnega združevanja v skupine enote razdelili v bolj ali manj homogene skupine, smo dobljeno razvrstitev vzeli kot izhodišče nadaljnega razvrščanja v skupine z metodo voditeljev. Sedaj nam je bila namreč poznana struktura podatkov, to se pravi število in značilnosti skupin v katere so ločeni podatki. Izbrali smo naslednje spremenljivke: - delež prebivalcev do 18 leta starosti - delež prebivalcev nad 65 letom starosti - delež prebivalcev brez šole. z nedokončano ali končano osnovno šolo - delež prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo - delež neslovenskega prebivalstva - delež industrijskih delavcev - delež vodilnih delavcev - delež zaposlenih v sekundarnem sektorju - delež zaposlenih v terciarnem sektorju - delež zaposlenih v kvartarnem sektorju - bruto odmerjena dohodnina na prebivalca - delež nezaposlenih - delež samskih gospodinjstev - stanovanjska površina na osebo - delež stanovanj v večstanovanjskih hišah - delež stanovanj, zgrajenih do leta 1918 - delež stanovanj, zgrajenih med leti 1919 in 1945 - delež stanovanj, zgrajenih med leti 1946 in 1970 - delež stanovanj, zgrajenih po letu 1971 Spremenljivke smo pred začetkom razvrščanja v skupine standardizirali. Uporabili smo "običajni" način standardizacije, to se pravi, da smo od vrednosti spremenljivke Dejan Rebernik_Tipologija stanovanjskih območij ... 137 za posamezno enoto odšteli njeno aritmetično sredino in jo delili s standardnim odklonom te spremenljivke. Podobnost med popisnimi okoliši smo merili z evklidsko razdaljo. Izdelali smo dendrograme z wardovo. minimalno in maksimalno metodo. Pri minimalni in maksimalni metodi je prišlo do učinka veriženja (v posameznih korakih združevanja se skupinam pridružijo le posamezne enote), tako da smo dobili večje število skupin s po eno samo enoto. Očitno je torej, da posamezne skupine niso posebno izrazito ločene med seboj, tako da seje za najbolj uporabno izkazala vvardova metoda. Drevesa združevanja smo v naslednjem koraku rezali pri največjem skoku dveh sosednjih nivojev združevanja in na ta način poskušali dobiti čimbolj izrazite skupine. Pri drevesu združevanja za Celje najprej izstopata dve skupini, ki pa nista posebno izraziti (nivoja združevanja sta zelo blizu skupaj). Zgornja skupina se razdeli na dve skupini, tako da dobimo tri izrazito ločeni skupini. Zgornji dve skupini lahko nadalje razdelimo vsako na dve skupini, tako da imamo skupaj pet skupin. Možni sta torej dve delitvi: na 3 oziroma na 5 skupin, odvisno od tega, kje režemo drevo združevanja. Za obe delitvi je značilno, da posebno izrazito izstopa spodnja skupina na drevesu združevanja (mera različnosti med to skupino in ostalimi je največja). Pri delitvi na 5 skupin pa lahko ločimo 3 "podskupine". Tudi pri drevesu združevanja za Koper lahko ločimo dve neizraziti skupini, če drevo režemo niže pa tri dobro ločene skupine. Srednjo skupino na drevesu združevanja lahko nadalje razdelimo še na dve skupini, tako da imamo na koncu štiri skupine. Najbolj izrazito izstopa spodnja skupina, nato zgornja, nekoliko bolj podobni pa sta si srednji dve skupini. Pri drevesu združevanja za Novo mesto lahko ločimo dve izrazito ločeni skupini. Spodnja skupina se nadalje loči na dve ne posebno dobro ločeni skupini. Kljub temu smo se odločili za delitev na tri skupine, od katerih pa sta si dve precej podobni. Z rezanjem dreves združevanja smo tako enote razdelili v skupine. Izkazalo se je, da je število izrazitih skupin po posameznih mestih različno: v Celju 3 ali 5, v Kopru 3 ali 4 in v Novem mestu 2 ali 3. Nato smo za vsako skupino izračunali še tipične lastnosti posameznih skupin, kar prikazujejo tabele 1, 2 in 3. V naslednjem delu naloge smo enote razvrstili še z metodo voditeljev (k-means v programu SPSS 6.0 za Windows). Kot začetno razvrstitev smo vzeli razvrstitev, ki smo jo dobili z metodo hierarhičnega združevanja v skupine. Tako smo za vsako Dejan Rebernik_Tipologija stanovanjskih območij ... 3. PREDSTAVITEV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV Osnovni namen analize je določiti, prostorsko omejiti in opisati homogena socialno-morfološka območja v treh slovenskih mestih. Z metodo razvrščanja v skupine smo popisne okoliše razdelili v homogene skupine, ki tako predstavljajo iskana mestna območja. Takšna delitev mest nam omogoča izdelavo tipologije mestnih območij, ki temelji na kompleksnem kriteriju, ki vključuje tako socialne značilnosti prebivalstva, kot morfološki zgradbo. Naslednji korak je opis osnovnih značilnosti posameznih socialno-morfoloških območij. Ker se obe razvrstitvi, to je po metodi hierarhičnega razvrščanja v skupine in po metodi voditeljev bistveno ne razlikujeta (kar je razvidno tudi iz priloženih kart), bomo interpretirali obe razvrstivi (dobljeni po obeh omenjenih metodah) hkrati. Zaradi razlik med številom homogenih, bolj ali manj izrazitih skupin med tremi proučevanimi mesti pa je očitno, daje potrebno obravnavati vsako mesto ločeno. Kot zaključek bo kljub temu izdelan poskus skupne tipologije mestnih socialno-morfoloških območij. 3.1 Celje: Iz tabele 1, ki podaja srednje vrednosti spremenljivk za skupine, dobljene po metodi hierarhičnega razvrščanja v skupine in končne voditelje skupin, je možno določiti osnovne značilnosti posameznih skupin, to se pravi socialno-morfoloških območij mesta. Značilnosti prve skupine so: prevlada enodružinskih hiš (le ena četrtina stanovanj je v večstanovanjskih hišah), nadpovprečen delež stanovanj, zgrajenih med obema voj- 138 skupino, ki smo jo dobili s hierarhičnim združevanjem v skupine, izračunali aritmetične sredine standardiziranih spremenljivk in jih določili za začetne voditelje. V primeru Celja so se voditelji ustalili po 6-ih ponovitvah (tabela 4). Tako dobljena razvrstev se ne razlikuje bistveno od začetne razvrstitve, kar nam pokaže primerjava začetnih in končnih voditeljev. Na splošno lahko rečemo, da so se voditelji posameznih skupin zbližali, skupine pa so ohranile osnovne značilnosti. Nekaj enot, to se pravi popisnih okolišev, pa je bilo kljub vsemu zamenjano med skupinami (precej enot se je iz prve "preselilo" v drugo skupino). Iz tabele 5 je razvidno, da so se v primeru Kopra voditelji ustalili že po treh ponovitvah. Skupine je zamenjalo le manjše število enot. Podobno velja tudi za Novo mesto. Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... nama in tudi pred letom 1918 ter izrazito malo stanovanj zgrajenih v zadnih dveh desetletjih (16%), relativno slaba premoženjska raven prebivalstva (odmerjena dohodnina le 235.000 SIT proti 273.000 za celotno mesto), nadpovprečen delež industrijskih delavcev in podpovprečen delež zaposlenih v kvartarnih dejavnostih ter vodilnih delavcev, slaba izobrazbena struktura prebivalstva (izrazito nadpovprečen delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo ali brez izobrazbe in majhen delež prebivalcev z visoko ali višjo izobrazbo) in nadpovprečno staro prebivalstvo. Vrednosti ostalih spremenljivk so blizu povprečju za celo mesto. Iz karte 1 je razvidno, da gre za mestno obrobje, oziroma za primestna naselja, ki so bila šele nedavno z širjenjem mesta vključena v urbano območje. Obsega obmestna naselja Babno, Šmarjeta, Tmovlje, Podgorje, Košnica in tudi del industrijskega predmestja Gaberje. Za to območje je torej značilna podpovprečna premoženjska raven in izobrazbena struktura, nadpovprečen delež industrijskih delavcev in starejših prebivalcev. Opazno je tudi, da v zadnjem časovnem obdobju v mestnem obrobju ni bilo posebno intenzivne gradnje novih stanovanj. Tabela 1: Srednje vrednosti in vrednosti voditeljev po posameznih spremenljivkah. Skupine srednje vrednosti (%) končni voditelji (stand. sprem.) spremenljivka I 11 111 IV V I 11 III IV V preb. do 18 leta 18,47 18,55 18,71 23,86 31,83 -0,45 -0,52 -0,38 0,22 1,29 prebivalstvo nad 65 let 19,36 13,71 15,58 14,23 3,60 0,36 0,26 0,23 0,07 -0,91 preb. s kan. OŠ ali manj 45,30 24,22 35,26 46,10 40,36 0,98 -0,95 -0,16 0,58 0,12 višja ali visoka izobraz. 6,89 17,70 12,23 5,37 9,79 -0,96 0,96 0,06 -0,61 -0,02 delež neslov. preb. 19.20 15,21 19,18 20.77 13,88 0,08 -0,28 0,28 0,46 -0,33 delež indust. delavcev 40,41 27,30 31,25 37,83 33,89 0,96 -0,64 -0,22 0,28 0,01 delež vodilni delavcev 1,67 7,27 2,75 1,10 4,02 -0,46 0,76 -0,28 -0,55 0,13 delež zapos. v sek. sektor 42,50 39,05 37,72 36,07 39,70 0,48 -0,28 0,08 -0,32 0,05 delež zapos. v terc. sektor 34,89 35,51 33,59 40,14 37,02 -0,12 0,07 -0,24 0,30 0,09 delež zapos. v kvari, sek 17.21 22,95 26,63 21,55 22,06 -0,44 0,07 0,41 -0,04 0,00 dohod/preb. v 000 SIT 234 354 298 200 257 -0,74 0,99 0,27 -1,14 -0,12 delež nezaposlenih preb. 5,62 6,10 7,84 17,88 5,98 -0,19 -0,30 -0,02 1,18 -0,22 delež samskih gospodinj. 25.19 16,12 27,72 33,50 18,42 0,06 -0,39 0,24 0,93 -0,44 stan. površina na osebo 24,67 27,97 23,29 24,98 19,80 -0,01 0,80 -0,22 0,14 -0,81 delež slan. v večstan. h. ^ 23,79 21,30 87,16 82,20 90,08 -0,92 -0,82 0,60 0,54 0,76 d. stan. zgrajen dol. 1918 26,47 7,66 7,44 82,68 3,56 -0,45 -0,52 -0,39 0,22 1,29 d. stan. z. med 1919-45 23,58 10,50 3,08 6,03 2,11 0,87 0,27 -0,46 -0,18 -0,44 d. stan. z. med 1946-70 32,51 40,32 80,69 4,79 2,75 -0,27 0,20 1,34 -0,84 -0,93 del stan. zgraj. po 1971 16,77 40,51 8,48 6,25 91,36 -0,40 -0,01 -0,68 -0,74 1,57 Druga skupina ima naslednje značilnosti: prevlada enodružinskih hiš, zgrajertih v povojnem obdobju (80%), manjši del (10%) tudi med vojnama, nadpovprečna 139 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... stanovanjska površina na osebo, majhen delež samskih gospodinjstev, zelo visoka premoženjska raven prebivalstva (354.000 SIT odmerjene dohodnine na prebivalca), dobra izobrazbena struktura, majhen delež industrijskih in visok delež vodilnih delavcev in nadpovprečno staro prebivalstvo. Podpovprečne vrednosti izkazuje tudi delež neslovenskega prebivalstva, delež samskih gospodinjstev in delež nezaposlenih. Iz karte je razvidno, da gre za novejše soseske enodružinskih hiš Ostrožno, Lava, Nova vas. Zgornja Hudinja, Medlog in Polule, ter za dve "'vilskr soseski, zgrajeni med vojnama: Otok in Aljažev hrib. To so torej deli mesta z "najvišjo" socialno strukturo, sovpadajo po z območji enodružinskih hiš. Karta 1: Celje — razvrstitev stanovanjskih območij v skupine. 5. skupina 4. skupina 3. skupina 2. skupina 1. skupina 140 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... V tretjo skupino so uvrščene blokovske soseske Otok, Dečkovo naselje ter del četrti Dolgo polje. Zgornja Hudinja in Glazija (tisti deli teh četrti, kjer prevladujejo večstanovanjske hiše). To so pretežno med leti 1946 in 1971 zgrajene blokovske soseske. Za njih je značilna socialna struktura prebivalstva, ki ne odstopa bistveno od povprečja za celotno mesto. Nekoliko nadpovprečna je premoženjska struktura ter delež neslovenskega prebivalstva, nekoliko podpovprečna pa izobrazbena struktura. Od ostalih skupin po svojih značilnostih zelo izrazito odstopa četrta skupina. V celoti se ujema z mestnim središčem, obsega pa tudi starejše industrijsko predmestje Gaberje. Velika večina stanovanj je bila zgrajenih pred letom 1918. Prevladujejo večstanovanjske hiše. Ti dve starejši območji mesta imata izrazito "slabo" socialno strukturo: prevladuje prebivalstvo z nizkimi dohodki (odmerjena dohodnina na prebivalca le 200.000 SIT!), slabo izobrazbeno strukturo, izredno visok je delež nezaposlenih (18%). Značilen je tudi izrazito nadpovprečen delež neslovenskega prebivalstva (21%) in delež samskih gospodinjstev (33%). Zanimivo je, da je nadpovprečen tudi delež prebivalcev pod 18 letom starosti in s tem delež mladih družin. Očitno je torej, da se starejša območja Celja (mestno središče in Gaberje) ujemajo z območji "slabe" socialne strukture. Tabela 2: Celje, osnovne značilnosti stanovanjskih območij. morfološke značilnosti socialna struktura prebivalstva 1. skupina obmestna naselja enodružinskih hiš nizki dohodki prebivalcev, visok delež industrijskih delavcev, slaba izobrazbena struktura 2. skupina soseske enodružinskih hiš visoki dohodki, visok delež vodilnih delavcev, dobra izobrazbena struktura 3. skupina blokovske soseske, zgrajene med leti 1946 in 1971 socialna struktura prebivalstva ne odstopa bistveno od povprečja za celo mesto 4. skupina starejši deli mesta zelo nizki dohodki prebivalcev, slaba izobrazbena struktura, zelo visok delež nezaposlenih, malo samskih gospodinjstev 5. skupina novejše blokovske soseske prevlada mladih družin, majhna stanovanjska površina na osebo V peto skupino so se uvrstile najnovejše blokovske soseske, zgrajene po letu 1971. To so deli četrti Lava, Nova vas in Zgornja Hudinja (tisti deli, kjer prevladujejo večstanovanjske hiše). Torej so vse tri soseske, zgrajene po letu 1971, razdeljene na 141 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... dva dela: "blokovski" in "enodružinski" del. Osnovna značilnost te skupine je prevlada mladih družin (delež prebivalcev do 18 leta starosti je kar 32 %). Značilen je tudi majhen delež neslovenskega prebivalstva, samskih gospodinjstev ter izrazito podpovprečna stanovanjska površina na osebo (kar je glede na prevlado mladih družin razumljivo). V vsaki skupini lahko torej izdvojimo nekaj spremenljivk, ki izrazito odstopajo od povprečja (visoke vrednosti končnih voditeljev!) in s tem označujejo posamezne dele mesta. Osnovne značilnosti posameznih skupin so razvidne iz naslednje tabele. 3.2. Koper: Tabela 3: Srednje vrednosti in vrednosti voditeljev po posameznih spremenljivkah. Skupine srednje vrednosti (%) končni voditelji (stand. spr.) spremenljivka 1 11 111 IV 1 11 III IV prebivalstvo do 18 let 22,94 22,96 16,92 24,86 0,09 0,09 -0,71 0,36 prebivalstvo nad 65 let 14,57 9,24 13,11 6.73 0,60 -0,06 0,42 -0,68 preb. s končano OŠ ali manj 40,77 46,86 22,82 37,52 0,22 1,0 -1,16 -0,05 preb. z višjo ali visoka izobr. 10.75 7,89 22,87 13,23 -0,29 -0,80 1,08 0,05 delež neslov. prebivalstva 24,10 24,32 27,97 20,79 0,05 0,03 0,29 -0,25 delež industrijskih delavcev 33,65 37,09 16,82 29.76 0,37 0,52 -1,00 0,07 delež vodilnih delavcev 1,58 2.22 4,84 4,34 -0,60 -0,33 0,48 0,32 delež zapos. v sekundar. sek. 20,93 30.21 19,24 26.26 -0,37 0,53 -0,48 0,23 delež zapos. v terciar. sek. 49,43 38,28 46,16 43,92 0,34 -0,52 0,23 -0,04 delež zapos. v kvartar. sek 27,04 27,72 30.27 26,72 -0,06 0,00 0,24 -0,10 dohodnina na preb. v 000 SIT 283 . 280 476 315 -0,37 -0,47 1,02 -0,11 delež nezapos. prebivalcev 15,70 12,08 8,40 11,77 0,53 -0,07 -0,56 0,05 delež samskih gospodinjstev 22,66 18,40 22,31 14,06 0,34 0,08 0,28 -0,48 stanov, površina na osebo v nf 25,31 21.05 29.43 22,21 0,10 -0,45 0,83 -0,33 delež stan. v več-stan. hišah .52,31 56,90 42,74 81,02 -0,26 -0,05 -0,41 0,51 delež stan. zgraj. do leta 1918 72,42 17,.39 2,42 2,25 1,68 -0,34 -0,57 -0,57 delež stan. zgraj. med L 1919-45 1,77 1,67 0,19 0,48 0,18 0,25 -0,24 -0,13 delež stan. zgra. med 1. 1946-71 10.88 57.45 76,11 3,64 -0,71 0,73 1,07 -0,73 delež stan. zgrajenih po 1. 1971 14,43 23,28 21,02 93,48 -0,77 -0,45 -0,53 1,22 Prva skupina obsega večino starega mestnega središča, poleg tega pa tudi manjši del soseske Olmo. Velika večina stanovanj je bila zgrajenih pred letom 1918, četrtina pa 142 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... tudi po letu 1946. Delež stanovanj v večstanovanjskih hišah je nekoliko podpovprečen. Za socialno strukturo prebivalstva je značilna relativno slaba premoženjska raven in izobrazbena struktura, visok delež nezaposlenih in industrijskih delavcev ter nizek delež vodilnih delavcev. Prav tako je značilen visok delež prebivalstva nad 65 letom starosti in delež samskih gospodinjstev. Karta 2: Koper — razvrstitev stanovanjskih območij v skupine. 4. skupina 3.skupina 2. skupina 1.skupina V drugi skupini so blokovske soseske Nova Šalara, Olmo in obmestno naselje Šalam. Velik del stanovanj je bil zgrajen med leti 1946 in 1970, del tudi po letu 1971 (23 %) in pred letom 1918 (17 % — Šalara). Delež stanovanj v blokih je relativno visok (56 %). Značilna je slaba premoženjska raven prebivalstva, poleg tega pa tudi slaba izobrazbena struktura in visok delež industrijskih delavcev. 143 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... Osnovna značilnost tretje skupine so zelo visoki dohodki prebivalcev, ugodna izobrazbena struktura, nizek delež industrijskih in visok delež vodilnih delavcev. Značilen je tudi nizek delež nezaposlenih in velika stanovanjska površina na osebo. Gre torej za izrazito nadpovprečno "visoko" socialno strukturo prebivalstva. Ta skupina obsega osrednji del naselja Semedela in del Žusterne, to se pravi območje, ki je bilo večinoma zgrajeno med leti 1946 in 1970. Prevladujejo enodružinske hiše, toda tudi delež večstanovanjskih hiš ni zanemarljiv. Gre torej za območje z najboljšo socialno strukturo prebivalstva. V četrto skupino pa so se uvrstila blokovske soseske, zgrajene po letu 1971: deli sosesk Nova Šalara, Olmo in Semedela (novejši zahodni del). Značilen je velik delež mladega prebivalstva oziroma mladih družin, kar potrjuje tudi nizek delež samskih gospodinjstev ter majhna stanovanjska površina na osebo. V ostalih značilnostih socialna struktura ne odstopa bistveno od povprečja za celotno mesto. Osnovne značilnosti posameznih skupin bi tako lahko ponazorili s tabelo. Tabela 4: Koper, osnovne značilnosti stanovanjskih značilnosti. morfološke značilnosti socialna struktura prebivalstva 1. skupina staro mestno središče nizki dohodki, staro prebivalstvo, visok delež nezaposlenih 2. skupina pretežno blokovske soseske nizki dohodki, slaba izobrazbena struktura, visok delež industrijskih delavcev 3. skupina soseske enodružinskih hiš zelo visoki dohodki, dobra izobrazbena struktura, visok delež vodilnih delavcev 4. skupina novejše blokovske soseske mlado prebivalstvo 3.3. Novo mesto: Prva ugotovitev, ki jo lahko potegnemo iz pregleda tabele 5 je, da so socialnomorfo-loška območja v Novem mestu manj izrazita, saj so razlike med srednjimi vrednostmi posameznih skupin razmeroma majhne. To je glede na velikost Novega mesta tudi razumljivo. Kljub temu pa ima vsaka skupina svoje posebnosti. Prva skupina obsega predvsem mestno obrobje, ki je v primeru Novega mesta še deloma ohranilo poiruralni značaj (delež zaposlenih v primarnem sektorju presega 7 %): Žabja vas, Gotna vas, Jedinščica, Brod, Kamence in Bučna vas. V celoti prevladujejo enodružinske hiše, zgrajene pretežno po letu 1971, deloma tudi med letoma 1946 in 1970. Značilna je nekoliko podpovprečna premoženjska struktura prebival- 144 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... stva, relativno slaba izobrazbena struktura, majhen delež samskih gospodinjstev in visok delež vodilnih delavcev. Tabela 5: Srednje vrednosti in vrednosti voditeljev po posameznih spremenljivkah. Skupina srednje vrednosti (%) končni voditelj (stand. spr.) Spremenljivka I 11 III I II III prebivalstvo do 18 let 26,99 23,09 27.85 0,04 -0,13 0,16 prebivalstvo nad 65 let 6,06 10,96 6,65 -0,32 0,37 -0,12 prebivalstvo s končano OŠ ali manj 38,75 32,74 33,03 0,28 -0,15 -0,18 prebivalstvo z višjo ali visoko izobrazbo 11,18 13,76 14,38 -0,19 0,10 0,13 delež neslovenskega prebivalstva 12,58 16,74 11,07 -0,11 0,21 -0,18 delež industrijskih delavcev 31,37 27,72 39,40 -0,01 -0,34 0,63 delež vodilnih delavcev 6,07 3,38 3,51 0.47 -0,29 -0,25 delež zaposlenih v sekund, sektorju 43,98 40,52 50.50 0,09 -0,49 0,70 delež zaposlenih v tercirnem sektorju 25,33 25,56 20,90 0,01 0,19 -0,35 delež zaposlenih v kvartarnem sektorju 23,34 25,22 26,58 dohodnina na prebivalca v 000 SIT 295 323 327 -0,24 0,08 0,24 delež nezaposlenih prebivalcev 2,86 7,01 3,00 -0,26 0,40 -0,27 delež samskih gospodinjstev 12,35 22,57 13,12 -0,40 0,48 -0,19 stanovanjska površina na osebo v m' 25.34 23,75 16,95 0,52 0,22 -1,25 delež stanovanj v večstan. hišah 5,27 44,05 92,17 -0,86 0,15 1,13 delež stanovanj zgrajenih do leta 1918 7,29 13,87 0,91 -0,14 0,40 -0,48 delež stan. zgrajenih med L 1919 in 1945 2,76 9,84 0,20 -0,24 0,51 -0,50 delež stan. zgrajenih med 1 1946 in 1970 30,80 54,18 3,18 -0.25 0,78 -0,96 delež stanovanj zgrajenih po letu 1971 58,87 21,64 95,47 0,34 -1,0 1,18 V drugo skupino se je uvrstila večina mestnega središča ter soseske Kandija, Grm, Šmihel, Regrča vas in Bršljin. To območje je po svoji morfološki zgradbi precej heterogeno, izstopa le delež stanovanj, zgrajenih med leti 1946 in 1970. Tudi socialna struktura prebivalstva ne odstopa bistveno od povprečja, razen nadpovprečnih deležev samskih gospodinjstev, deleža nezaposlenih in deleža starejšega prebivalstva. Tretja skupina se ujema z najnovejšimi blokovskimi soseskami (zgrajenimi po letu 1971). Odstopa predvsem visok delež industrijskih delavcev, majhna stanovanjska površina na osebo ter nekoliko nadpovprečen delež mlajšega prebivalstva. Tabela 6 prikazuje osnovne značilnosti posaineznih skupin. 145 Dejan Rebernik Tipologija slanovanjskihi območij Karta 3: Novo mesto — razvrstitev stanovanjskili območij v skupine 3. skupina 2. skupina 1 .skupina 146 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij .. Tabela 6: Novo mesto, osnovneznačilnosti stanovanjskih območij. morfološke značilnosti socialna struktura prebivalstva 1. skupina obmestna naselja enodružinskih hiš relativno slaba premoženjska in izobrazbena struktura 2. skupina mestno središče in predmestne stanovanjske četrti nadpovprečen delež nezaposlenih in delež starega prebivalstva 3. skupina najnovejše blokovske soseske mlajše prebivalstvo, visok delež industrijskih delavcev 3.4. Tipologija stanovanskih območij Primerjava med tremi obravnavanimi mesti pokaže, da so kljub različnemu številu skupin opazne nekatere podobnosti. \. Mestno središče in starejša predmestja: gre za najstarejši del mesta, večinoma zgrajen pred letom 1918. Značilna je slaba socialna struktura prebivalstva. Ta tip je izrazit v Celju in Kopru, precej manj pa v Novem mestu. 2. Stanovanjslie, pretežno blokovsice soseske, zgrajene v prvem povojnem obdobju. Značilna je socialna struktura, ki ne odstopa bistveno od povprečja za celotno mesto. Ta tip je opaziti v Celju in Kopru. 3. Novejše stanovanjske soseske s prevlado enodružinskih hiš. Tu se pojavlja izrazito visoka socialna struktura prebivalstva. Tudi ta tip je izrazit predvsem v Celju in Kopru. 4. Najnovejše blokovske soseske, zgrajene v zadnjih dveh desetletjih. Označuje jih visok delež mladega prebivalstva (oz. mladih družin). Pojavlja se v vseh treh obravnavanih mestih. 5. Mestno obrobje oziroma obmestna naselja enodružinskih hiš, ki so bila s širjenjem mesta vključena v urbano območje. Značilna je relativno slaba socialna struktura. Ta tip je prisoten v Celju in Novem mestu. Z metodo razvrščanja v skupine smo torej razdelili stanovanjsko območje mesta v značilne in relativno homogene tipe. Omenjena metoda omogoča kompleksno tipizacijo, ki temelji na celi vrsti spremenljivk. Dobljeni rezultati so potrdili naše začetne domneve o povezanosti morfološke zgradbe mesta in socialne strukture prebivalstva. Očitna je tudi prostorska socialna segregacija prebivalstva, ki pa ni posebno izrazita. Z nadaljnim povečevanjem socialnih razlik med različnimi skupinami prebivalstva lahko pričakujemo tudi poglabljanje tega procesa. 147 Dejan Rebernik_Tipologija stanovanjskih območij ... TVPOLOGV OF RESIDENTIAL DISTRICTS THROUGH THE APPLICATION OF CLUSTER ANALVSIS IN THE CASES OF CELJE, KOPER, AND NOVO MESTO Summary The aim of the study is to form a typology of residential districts in the cases of three medium-sized Slovenian towns: Celje, Koper and Novo mesto. In these three tovvns residential districts have been identified vvhich strongly resemble one another in their social and morphological structures. In doing this, spatial distribution of the so de-fined residential districts in tovvns has also been taken into account. City districts vvithout residential function have intentionally been excluded from the analysis, and named as the non-residential districts. These are, above ali, the zones of manufactu-ring industi7 and vvarehouses, transport terminals, recreational areas and larger com-plexes of public houses. Homogeneous residential districts vvere specified on the basis of the data on the social structure of population and the morphological structure of urban space. In fact, it is the matter of forming a complex typology of tovvn districts. For the Identification of typical homogeneous residential districts cluster analysis vvas applied. In the first part of the study, cluster analysis is presented in detail as a method vvhich renders possible the ranking of units or 'objects', defined by variables, into several groups. They are defined in such a way that the units vvithin an individual group are as much alike as possible, vvhile the groups differ one from the other as much as possible. For the purpose of the study, hierarchical cluster analysis and k-means ana- LITERATURA Bagatelj, V. 1979: Razvrščanje v skupine — osnovni pojmi, Seminar za numerično in računalniško matematiko, 159, DMFA SR. Ljubljana. Berry, B.L.; Hoiton, F.E. 1970: Geographic Perspectives on Urban Systems, Prentice Hali, Engelvvoods Clifs. New Jersy. Drozg, V. 1990: Členitev mestnega območja Izole. 15. zborovanje slovenskih geografov, str. 169-176. Portorož. Ferligoj, A. 1989: Razvrščanje v skupine. Metodološki zvezki 4. Ljubljana. Lichtenberger, E., 1986, Stadtgeographie. Teuber, Stuttgart. Pak, M. 1974: Geografski elementi socialnega razlikovanja v mestnem prostoru. Geographica Slovenica 3. Ljubljana. Seger, M. 1988: Die Stadtstruktur von Villach — Eine statistische Analise nach Zahl-bezirken, Stadt und Umwelt — Arbeiten zum Grunraumsituation in Villach. Villach. 148 Dejan Rebernik Tipologija stanovanjskih območij ... 149 lysis vvere applied. The advantage of the former is that the number of groups need not be known, vvhich thus renders possible the investigation of the structure and the inner differentiation of the data. And the iatter anaiysis heips to "improve" the obtained groups. The analysis inciudes 18 variables. They could be divided into variables specifying socio-economic characteristics of the population (the share of industrial vvorkers and the share of leading employees, the share of the unemployed, the shares of the em-ployed in secondary, tertiary, and quaternary activities, and the assessed income tax per inhabitant, the shares of the population vvith: completed elementary school only, high school, and university degrees, housing area per inhabitant), variables specifying demographic characteristics of the population (the shares of the population under 18 years, above 65 years, the share of non-Slovenian population, the share of single households), and variables describing morphological elements (the share of flats in multistorey houses, the shares of flats built in different periods of time). The clustering results in the division of a tovvn into more or less homogeneous dis-tricts. They have been called socio- morphological residential districts because they vvere determined on the basis of the population structure and certain morphological elements. Since the aim of this investigation is the analysis of residential districts, ali other functions vvere ignored on purpose, that is to say ali those functions vvhich, besides the residential ones, form urban space; non-residential districts vvere excluded. It has turned out that socio- morphological areas obtained in such a way slightly differ one fi-om another in individual tovvns. Nevertheless, a general type- classiflcation has been elaborated vvhich inciudes five typical groups: 1. City center and older suburbia; City center is the oldest part of a tovvn, mainly built before 1918, čharacteristic for its poor social structure of the population. This type is vveli pronounced in Celje and Koper, and significantly less distinctive in Novo mesto. 2. Residential districts, mainly consisting of blocks of flats built in the first postvvar period; čharacteristic is a social structure that does not significantly differ from the average of the entire tovvn. This type is evident in Celje and Koper. 3. More recent residential districts of prevailing single houses. An explicitly high social structure of the population is typical here. This type, too, is pronounced above aH in Celje and Koper. 4. The most recent districts of blocks of flats built in the last tvvo decades. They are characterized by a large share of young population (young families). It occurs in aH the three investigated tovvns. 5. Peri-urban areas or peri-urban settiements of single houses, vvhich have been included into urban areas through the extension of tovvns. Čharacteristic is a relatively poor social structure. This type occurs in Celje and Novo mesto. Matjaž Jeršič_Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane Izvleček UDK 911 -3:3 79.8 (497.12 Ljubljana) Prispevek osvetljuje rekreacijsko obnašanje Ljubljančanov ob koncu tedna in opredeljuje območja bližnje rekreacije. Ključne besede: bližnja rekreacija, turizem, prostočasovne dejavnosti, LJubljana NEIGHBOURING RECREA TION OF THE RESIDENTS OF UUBUANA Abstract UDC 911 -3:3 79.8 (497.12 Ljubljana) The articie casts light upon the recreational habits of the residents of Ljubljana at weekends and defines the areas of neighbouring recreation. Key words: Neighbouring recreation, Leisure activities, Tourism, Ljubljana. UVODNA POJASNILA V tem prispevku poročamo o rezultatih proučevanja bližnje rekreacije prebivalcev mesta Ljubljane. S pojmom bližnja rekreacija poimenujemo tisti njen del, ki je časovno omejen na prosti čas med tednom ali ob koncu tedna (ob nedeljah, sobotah in praznikih), prostorsko pa je osredotočen na mesto oziroma kraj bivanja in na njegovo okolico. Raziskava temelji na kazalcih, ki smo jih pridobili s posebno anketo in s kartiranjem. Proučevanje bližnje rekreacije terja namreč samostojno zbiranje osnovnih podatkov, saj redna turistična statistika za ta fenomen ne nudi ustrezne podatkovne baze. Statistika o obsegu turističnega prometa in o strukturi gostov v posameznih krajih temelji na prijavah v prenočitvenih turističnih obratih. Ker se večina udeležencev bližnje rekreacije zadržuje v ciljnih krajih le nekaj ur, ostajajo zato statistično nezabeleženi. Anketiranje smo izvedli v matičnem izhodišču bližnje rekreacije, torej v Ljubljani. Z uporabo tega načina je najlaže zagotoviti reprezentativni izbor anketiranih oseb. Drugi * Dr., prof.. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija 151 BLIŽNJA REKREACIJA PREBIVALCEV MESTA LJUBLJANE Matjaž Jeršič* Matjaž Jeržič_Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane NAMEN RAZISKAVE Raziskava je bila usmerjena v ugotavljanje rekreacijskega obnašanja in opredeljevanje območja bližnje rekreacije. V ospredju so bili naslednji proučevalni vidiki: - pogostost udeleževanja, - pomen posameznih prostočasnih aktivnosti, - oblike in prostorske relacije migracij bližnje rekreacije, - identifikacija območja bližnje rekreacije in pomembnejših ciljev. V ta prispevek smo zaradi omejenega obsega uvrstili samo del z anketo zbranih rezultatov; to velja še posebej za analitsko gradivo, ki je v primarnem elaboratu precej obsežnejše. PROSTOČASNE AKTIVNOSTI MED TEDNOM — IZVEN DOMA Prostočasne aktivnosti, s katerimi so se v spomladanskem, poletnem in jesenskem času (od aprila 1993 do novembra 1993) ukvarjali Ljubljančani, so izredno pestre (glej grafično prilogo), vendar je pomen posameznih oblik glede na populacijski delež neuravnotežen. Med številnimi aktivnostmi izstopata dve skupini dejavnosti, ki sta izrazito v ospredju. V prvi skupini sta sprehod in hoja ter obisk prijateljev, znancev in sorodnikov, v drugi pa obdelovanje vrta oziroma vrtička, sončenje s kopanjem ter obisk kulturnih ali zabavnih prireditev. Kot je razvidno iz seznama dosegajo nekatere aktivnosti precej višje deleže od ostalih. Na vrhu izstopa sprehod oziroma hoja, ki je edina prostočasna aktivnost, ki ne kaže odvisnosti od starostne strukture anketirane populacije. V zvezi z dejavnostmi, kot so: hoja, obdelovanje vrta oziroma vrtička, nabiranje gozdnih sadežev, je potrebno opozoriti, da velik del udeležencev teh aktivnosti ne uvršča med "čiste" prostočasne oziroma možni način, to je anketiranje v ciljnih krajih bližnje rekreacije, je namreč finančno in kadrovsko bistveno zahtevnejši. Rezultati, o katerih poročamo, so le prvi del časovno daljše, torej večletne raziskave, v katero bomo poleg Ljubljane vključili še nekaj drugih slovenskih mest. Anketo, s katero smo zbrali osnovne podatke, smo izvedli v mesecu maju 1994, med 800, nad 16 let starimi Ljubljančani. Vzorec anketiranih oseb se ujema z osnovno demografsko strukturo ljubljanske populacije. 152 Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA MED TEDNOM -SPOMLADI, POLETI, JESENI - IV. 93 DO XI. 93 AKTIVNOSTI S o > o 00 o o 600 500 -400 -300 -200 100 O 1 9 4 2 7 5 6 22 3 8 29 27 30 23 28 37 38 26 33 35 34 40 aktivnosti I moški H ženske Aktivnosti 1 sprehod, hoja 2 sončenje, kopanje 3 tenis 4 obdelovanje vrta 5 obisk lokala, 6 ogled kinopredstav 7 obisk kulturne prireditve 8 obisk športne prireditve 9 obisk sorodnikov, znancev 10 izlet, vožnja z avtom 22 kolesarjenje 23 badminton, squash 26 plavanje 27 tek 28 aerobika 29 igre z žogo 30 planinarjenje 31 atletika 32 turno smučanje 33 ples 34 kajak, kanu 35 namizni tenis 37 telovadba 38 fitness 39 borilne veščine 40 sprostitvene tehnike (joga, ...) 41 ogledovanje izložb 42 jahanje 43 obiskovanje tečajev 44 alpinizem 45 igranje šaha 46 jadranje 47 kegljanje 48 ribolov 49 balinanje 50 pevske vaje 51 hokej 52 delo s tekmovalnimi živalmi Na grafu niso prikazane aktivnosti z manj kot tremi odgovori (10, 31, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 52). 153 Matjaž Jeršič_Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane 154 zgolj z rekreacijo motivirane oblike, saj jim pomenijo hkrati ali vzporedno tudi bolj ali manj poudarjeno dejavnost oskrbovanja. Posebej indikativno je, da številni anketiranci uvrščajo med sprehod tudi hojo v trgovino ali po nekaterih drugih opravkih, pa tudi to, da najpogostejši prostor njihovega sprehoda (med tednom) niso le zelene površine, kot so mestni parki ali obmestni gozdovi (Rožnik, Golovec), temveč tudi mestne ulice. Obiskovanje znancev, prijateljev ali sorodnikov na visokem drugem mestu ni presenetljivo, saj je ta prostočasna oblika, motivirana z željo po druženju, medsebojnih stikih in izmenjavi informacij, visoko uvrščena tudi v anketah drugih evropskih mest. Njen pomen je očiten tudi v dnevni frekvenci mestnega osebnega prometa. Obdelovanje vrta ali vrtička na tretjem mestu je posledica dejstva, da pomeni pomembnemu delu starejšega prebivalstva ta dejavnost najpomembnejšo prostočasno aktivnost na prostem. Njen pomen se kaže v številnih večjih in manjših kompleksih vrtičkov v nezazidani okolici stanovanjskih sosesk z blokovno gradnjo, pa tudi na robu sklenjeno zazidanega mestnega pasu. Značilno je, da so površine vrtičkov Ljubljančanov intenzivno obdelane, v nasprotju s številnimi primeri iz zahodnoevropskih držav, kjer v zadnjih letih na vrtičkih kmetijsko obdelavo vse bolj nadomešča rekreacijska raba v obliki parkovne ureditve (gojena trava, bazen, vrtna uta itd.). V Ljubljani je torej za večino vrtičkarjev proizvodna funkcija teh površin še vedno zelo pomembna. Sončenje s kopanjem je uvrščeno "šele" na četrto mesto, saj za starejšo generacijo Ljubljančanov ta oblika ni več pomembna. Predpostavljamo, da je vloga sončenja s kopanjem med tednom odvisna tudi od "kopališke ponudbe", ki pa se je v Ljubljani zaradi onesnaženosti vodotokov (Ljubljanice in Save) ter zmanjšane privlačnosti rečnih obal zaradi regulacij, v zadnjih dvajsetih letih poslabšala. Visoko uvrščena aktivnost je še obisk kulturnih in zabavnih prireditev, nato pa sledi izrazitejši prag, pod katerim sta dve pasivni obliki: obisk lokala ter ogled kinopred-stav. Šele za naštetimi dejavnostmi sledita s precej manjšima deležema dve športni aktivnosti: kolesarjenje in tenis. Z bistveno nižjimi deleži pa nato slede druge, zelo raznolike, predvsem športne dejavnosti. Med prostočasnimi aktivnostmi med tednom v zimskem času (od novembra 1993 do aprila 1994) izstopata isti aktivnosti, kot v topli polovici leta (glej grafično prilogo). Zamenjan je samo njun vrstni red, saj je obisk znancev, prijateljev in sorodnikov pred hojo oziroma sprehodom. Tema dvema aktivnostima sledijo oblike, ki so navezane na zaprte (tople) prostore. Šele na šestem mestu je zimskošportna aktivnost na snegu, to je alpsko smučanje, kar pa je razumljivo, saj je med tednom "skok" na okoliška smučišča za večino zaposlenih prebivalcev časovno preveč zamuden. Matjaž Jeršič Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA MED TEDNOM - POZIMI - XL 93 DO IV. 94 AKTIVNOSTI 600 500 TiTi—T S) ¦o o o 400 300 200 -. 100 O II liJL 19 17 15 15 27 28 38 26 36 22 14 20 43 aktivnosti I moški 123 ženske Aktivnosti: 3 tenis 11 sprehod, hoja 12 kopanje v bazenu 13 alpsko smučanje 14 obdelovanje vrta 15 obisk lokala 16 ogled kinopredstave 17 obisk kulturne prireditve 18 obisk športne prireditve 19 obisk sorodnikov, znancev, 20 izlet, vožnja z avtom 22 kolesarjenje 23 badminton, squash 24 tek na smučeh 26 plavanje 27 tek 28 aerobika 29 igre z žogo 30 planinarjenje 31 atletika 32 turno smučanje 33 ples 34 kajak, kanu 35 namizni tenis 36 drsanje 37 telovadba 38 fitness 39 borilne veščine 40 sprostitvene tehnike (joga, ...) 41 ogledovanje izložb 42 jahanje 43 obiskovanje tečajev 44 alpinizem 45 igranje šaha 46 jadranje 47 kegljanje 48 ribolov 49 balinanje 50 pevske vaje 51 hokej 52 delo s tekmovalnimi živalmi Na grafri niso prikazane aktivnosti z manj kot tremi odgovori (32, 39, 41, 42, 45, 46, 47, 48,50,51,52). 155 Matjaž Jeršič Bližinja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane PROSTOČASNE AKTIVNOSTI OB KONCU TEDNA — IZVEN DOMA Številne tuje raziskave kažejo, da iz večjih zahodnoevropskih mest odhaja ob koncu tedna na izlet (zaradi prostočasnih motivov) od 20 % do 45 % prebivalcev. Ta delež preko leta zaradi vremena precej niha. Z našo anketo smo ugotavljali udeležbo Ljubljančanov pri izletih ob koncu tedna s tremi različnimi vprašanji: prvič samo za mesec april 1994, drugič za obdobje od spomladi do jeseni 1994 in tretjič za zimsko obdobje 1993. Prvo vprašanje smo omejili na čas enega, to je zadnjega meseca tik pred anketiranjem, in to zaradi dejstva, ker so odgovori posameznikov za celo leto le zelo približni. Na osnovi tega vprašanja sledi, da v aprilu 1994 20,3 % prebivalcev Ljubljane ni nikoli šlo na izlet iz mesta, 21,7 % jih je bilo na izletu večino "vveekendov", preostali del, to je približno 60 %, pa je bil na izletu enkrat do trikrat. 180 — 160 — > o 140 - o > 120 - 100 - •§ 80 - REKREACIJA OB KONCU TEDNA - IV. 94 POGOSTOST IZLETOV 3 4 pogostost izletov I moški ? ženske Pogostost izletov: 1 nikoli 4 3 krat 2 1 krat 5 4 krat 3 2 krat 6 5 krat 156 Matjaž Jeršič Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA -SPOMLADI, POLETI, JESENI - IV. 93 DO XI. 93 I .500- o 400 - §) 300-- o 200 T- o = 100 - ^ O-— 1 2 3 pogostost izletov I moški d ženske Pogostost izletov: 1 nikoli 2 1-10 krat 3 11-20 4 21-30 krat REKREACIJA OB KONCU TEDNA -POZIMI - XI. 93 DO IV. 94 POGOSTOST IZLETOV I 800 g 600 -o 400 0 200 1 O 6 7 pogostost izletov I moški ? ženske Pogostost izletov: 5 nikoli 6 1-10 krat 7 11-20 krat 8 21-30 krat 157 Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA - IV. 93 DO IV. 94 VZROKI ZA NEREDNO UDELEŽBO NA IZLETIH 500 400 - 300 - o > a ¦o o o 200 - > B 100 5 6 7 vzroki 10 11 I moški ? ženske Vzroki: 1 delo 2 pomanjkanje denarja 3 ne čuti potrebe 4 bolezen 5 majhni otroci 6 slabo vreme 7 utrujenost 8 ukvarjanje s tekmovalnim športom 9 ni vzroka oz. redna udeležba 10 odsotnost družinskega člana ipd. 11 bivalno okolje nudi dovolj možnosti za izlete Za celo toplo polovico leta 1993 smo ugotovili naslednje: delež tistih, ki so šli ob koncu tedna na izlet redno ali pogosto je znašal 13,9%; tistih, ki so odšli le redko oziroma parkrat, pa je bilo več od polovice (53,4 %). Med obema ekstremnima skupinama ostajajo osebe, ki so bile na izletu povprečno vsak drugi ali tretji konec tedna, njihov delež pa znaša 31,9 %. Za zimski čas, od novembra 1993 do aprila 1994, pa smo ugotovili precej nižjo intenziteto izletniških potovanj, saj je delež Ljubljančanov, ki je šel iz mesta redno ali pogosto dosegel komaj 1,4%; tistih, ki so šli le redko oziroma parkrat, pa kar 75 %. Primerjava med obema letnima obdobjema in še posebej z aprilom kaže, daje izletniška intenziteta bistveno večja v topli polovici leta. Tako kot med prostočasnimi aktivnostmi med tednom, tudi pri izletih izven mesta ob koncu tedna izstopata sprehod in hoja ter obisk prijateljev, znancev oziroma sorodnikov. Slednji motiv ni presenetljiv, saj velik del Ljubljančanov sodi v prvo ali drugo generacijo priseljencev v mesto in jih zato s podeželjem vežejo sorodstvene vezi, ki so 158 Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA -SPOMLADI, POLETI, JESENI - IV. 93 DO XI. 94 AKTIVNOSTI 500 > o o > o -O o o 400 -300 -200 -100 O 2 1 4 6 10 7 3 13 18 16 17 5 9 8 15 14 25 27 20 26 46 48 aktivnosti I moški H ženske Aktivnosti: 1 obisk sorodnikov, znancev, ... 2 spreiiod. hoja 3 planinarjenje 4 kopanje, sončenje 5 igre na prostem 6 nabiranje gob, gozdnih sadežev 7 piknik 8 lov, ribolov 9 obisk lokala 10 ogled naravnih in kulturnih znemenitosti 11 alpsko smučanje 12 hoja in tek na smučeh 13 kolesarjenje 14 tenis 15 tekmovalni šport 16 delo na lastni kmet. parceli, vinogradu 17 pomoč pri kmet. opravilih pri znancih 18 obisk športne, kult., zabavne prireditve 19 alternativne delavnice 20 badminton, squash 22 ples 23 jadranje na deski 24 jamarstvo 2.5 tek 26 jahanje 27 jadranje 28 potapljanje 29 padalstvo 41 kegljanje 43 fitness 46 veslanje 47 turno smučanje 48 igre z žogo 49 letenje s športnim letalom 50 alpinizem 51 sprostitvene tehnike (joga, ...) 53 balinanje 54 rally 55 paint bali 57 romanje Na grafu niso prikazane aktivnosti z manj kot tremi odgovori (19, 22, 23, 24, 28, 29, 41,43,47, 49, 50,51,53,54,57). 159 Matjaž Jeršič Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA -POZIMI XI. 93 DO IV. 94 AKTIVNOSTI 500 20 21 30 37 29 28 31 22 23 35 24 34 36 32 44 27 .52. 14 38 39 40 aktivnosti I moški E3 ženske Atktivnosti: 14 tenis 39 20 obisk sorodnikov, znancev 40 21 sprehod, hoja 41 22 planinarjenje 42 23 kopanje v bazenu 43 24 igre na prostem 44 27 lov, ribolov 46 28 obisk lokala 47 29 ogled naravnih in kulturnih znamenitosti 48 30 alpsko smučanje 49 31 hoja in tek na smučeh 50 32 kolesarjenje 51 34 tekmovalni šport 52 35 delo na lastni kmet. parceli, vinogradu 56 36 pomoč pri kmet. opravilih pri znancih 57 37 obisk športne, kult., zabavne prireditve 261 38 alternativne delavnice ples badminton, squash kegljanje tek fitness drsanje veslanje turno smučanje igre z žogo letenje s športnim letalom alpinizem sprostitvene tehnike (joga, ...) sankanje hokej romanje jahanje Na grafu niso prikazane aktivnosti z manj kot tremi odgovori (26, 41, 42, 43, 46, 47, 48, 49, 50,51,56, 57, 261). 160 Matjaž Jeršič_Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane PROSTORSKA USMERJENOST IN POGLAVITNA CILJNA OBMOČJA IZLETNIŠKIH POTOVANJ Raznoliki motivi, ki sprožajo izletniška potovanja na eni strani, ter pokrajinska raznolikost Slovenije, ki omogoča različne oblike preživljanja prostega časa, na drugi strani, pogojujejo razvejano usmerjanje izletov. Ciljna območja bližnje rekreacije smo ugotavljali na podlagi vprašanja, v katerem so bila glavna potencialna izletniška območja vnaprej omejena oziroma rajonizirana. Na ta način smo želeli anketirance spomniti na vse pomembnejše cilje in zagotoviti poenoteno analitsko obdelavo. Iz priloženih tabel in kart o relativni pomembnosti ciljnih območij poletne bližnje rekreacije Ljubljančanov izstopajo kot posebej pomembne naslednje značilnosti: - Na vrhu seznama najpomembnejših ciljev je nekaj območij, ki so neposredno ob robu mesta in je možen njihov obisk peš ali le s kratko petnajstminutno vožnjo; to so: Golovec, Rašica, Šmarna gora, Polhograjsko hribovje. Poleg njih pa so s skoraj enakimi deleži odgovorov tudi nekatera počitniška turistična območja, ki leže v 161 zato pomembne tudi za izletniško intenziteto. Tema dvema aktivnostima sledita dve, dokaj pričakovani, in sicer kopanje s sončenjem ter nabiranje gob in gozdnih sadežev. Zaradi že omenjenih neugodnih možnosti za kopanje znotraj mesta je množično odhajanje k obalam voda ali v večja kopališča (npr. v zdraviliških turističnih krajih) ob vročih poletnih dneh očitno. Nabiranje nekaterih gozdnih sadežev pa je splošno znana "modna strast" različnih starostnih kategorij sedanjih slovenskih meščanov. Od petega do osmega mesta so uvrščene štiri aktivnosti, katerih deleži so si dokaj blizu; to so: ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, piknik (gorništvo, planinstvo) in kolesarjenje. Med naštetimi na prvi pogled preseneča gorništvo. Predpostavljamo, da so anketiranci dobro ločili hojo (izletništvo) in sprehod na eni strani od gomištva na drugi strani. Zato so navajali planinstvo kot pomembno aktivnost samo tisti, ki jim je hoja v gorski svet s premagovanjem višinskih razlik pomembna aktivnost. Posebej indikativni sta na naslednji mesti uvrščeni aktivnosti: delo na lastni kmetijski parceli ter pomoč pri kmetijskih opravilih pri znancih ali sorodnikih. Ponovno se tudi pri tej aktivnosti kaže, da poreklo "meščanov še vedno vpliva na ravnanje mestnega prebivalstva v prostem času. Tudi v zimskem času sta na vrhu isti prostočasni dejavnosti kot poleti. Na tretjem mestu pa je alpsko smučanje, ki pa kljub popularnosti vendarle ne presega 31,6 %. To je razumljivo, saj gre za športno aktivnost, pri kateri udeležba starejših prebivalcev močno upade. Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane precej večji potovalni oddaljenosti; med njimi izstopata Blejsko jezero z okolico in obmorski kraji. Posebej zanimivo pa je, da se je med najpomembnejša ciljna območja uvrstila tudi Dolenjska. Tabela I: Prosti čas ob koncu tedna — pomlad, poletje, jesen — od aprila 1993 do novembra 1993 (vpr. B. 7) Pogostost obiska pomembnejših ciljnih območij: 1 do 3 krat območje/kraj štev. odgovorov delež (%) 1 Blejsko jezero z okolico 288 36,3 2 Šmarna gora 240 30,3 3 obmorski kraji 237 29,9 4 Dolenjska 221 27,9 5 Bohinjsko jezero 217 27,4 6 Krim z okoliškim hribovjem 200 25,2 7 obmejni kraji Italije 165 20,8 8 Polhograjsko hribovje 161 20,3 9 Golovec, Rašica 160 20,2 10 Zgomja Savska dolina 140 17,7 11 Notranjska 138 17,4 12 obmejni kraji Avstrije 138 17,4 13 Zbiljsko jezero, Smledniški gozd 130 16,4 14 Štajerska 128 16,1 15 Julijske Alpe 126 15,9 16 Posočje 104 13,1 27 Škofjeloško hribovje 97 12,2 18 Kamniške Alpe, Zg. Savinjska dolina 84 10,6 19 Skupina Storžiča 59 7,4 20 Zasavje 58 7,3 21 Karavanke 48 6,1 22 tujina (neobmejni kraji) 17 2,1 23 Prekmurje 12 1,5 24 obmejni kraji Hrvaške 7 0,9 25 Bela krajina 5 0,6 26 Goriška, Kras, Brkini 5 0,6 27 Posavsko hribovje, zah. del 4 0,5 28 Kočevsko 3 0,4 29 Koroška 3 0,4 drugi kraji v bližini Ljubljane 1 0,1 brez odgovora 18 Skupaj 3214 162 Matjaž Jeršič Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane 5 (O I 2 lil g> z o m = LU O T3 O i. ¦o o CL O-Si. CD O a ¦s 'S" g- O « E a M o> o C J3 '1 jL .a 0 0^ ¦ > rž > cn iz vrizN3iNia VMsaoisodd E S o s 183 Dušan Plut_Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 184 planetarnih dimenzij (segrevanje spodnje plasti zemeljskega ozračja zaradi učinkov tople grede, tanjšanje stratosferske ozonske plasti) so dodatna vzpodbuda za iskanje čim bolj učinkovitih geografskih metodoloških prijemov, ki naj bi predstavljali enega od gradbenih elementov interdisciplinarnega mozaika znanj in spoznanj, ki jih potrebujemo za iskanje sonaravne poti preživetja in napredka človeštva, ujetega v lastno entropijsko zanko. Intenzivnost pokrajinsko-degradacijskih procesov antropogenega izvora in prostorska razširjenost pokrajinsko-degradacijskih pojavov z vso pojavno brezobzirnostjo ponovno aktualizirajo načelo celostnosti oziroma primernosti uporabe čim bolj kompleksnega metodološkega pristopa. Mavričnost pokrajinsko-degradacijskih pojavov in procesov opozarja na neobhodnost podrobnega, empirično-analitskega raziskovanja sestave in delovanja posameznega pokrajinotvomega dejavnika. Nujna je tudi naslednja metodološko-vsebinska stopnja, ki označuje opredeljevanje funkcijske vloge pokrajinotvomega dejavnika v pokrajinski celoti, medsebojne zveze pokrajinotvomih sestavin, preoblikovalno vlogo človeka in povezave proučevane pokrajine s sosedstvom. Skratka, gre za modelno predstavitev pokrajine (okolja) kot zaključene, vendar ne izolirane prostorske enote, torej kot odprtega snovno-energetskega sklopa. Pokrajino in njeno naravno in antropogeno preobrazbo naj bi torej modelno proučili kot snovno-energetsko odprt pokrajinski sklop, kot niz med seboj povezanih in soodvisnih pokrajinotvomih, fizično in družbenogeografskih sestavin. Pojem človekovo okolje v bistvu torej ponazarja tisti zunanji (živi in neživi) svet, s katerim smo v trajni snovni, energetski in informacijski povezavi ali soodvisnosti. Holistično zasnovano pojmovanje pokrajin in njihovo naravno-antropogeno preoblikovanje lahko na obsoječi stopnji modelno-metodoloških spoznanj proučimo s pomočjo splošne sistemske teorije (SST). Sistemski koncept se je kot nov znanstveni koncept razvil po drugi svetovni vojni, v raziskovalno žarišče pa postavlja notranjo medsebojno povezanost sestavin (podsistemov) in princip hierarhičnosti pri povezovanju v sisteme višjega reda (Eichler, 1993, str. 41). Bowenova (1985, str. 213) sodi, da je razvoj (eko) sistemskega, organskega pristopa odraz globoke krize do sedaj prevladujočega, pozitivističnega Bacon-Descartesovega modela eksaktne znanosti, zasnovanega na mehanicističnem pogledu na svet in na doktrini o nenehnem napredovanju človekovega gospodovanja nad naravo. Za razliko od številnih naravoslovnih ved (fizika, kemija, biologija) se je SST v geografskem raziskovanju pričela uporabljati pozno, v začetku 60. let. Torej presenetljivo pozno glede na integracijsko, sintezno naravo predmeta proučevanje geografije. Haigh (1985, str. 194) ugotavlja, da so geografi odigrali sila obrobno vlogo v splošnem razvoju SST, osnovni razlog pa išče v razdrobljenosti, celo konfuznosti geografije. Vendar obenem podčrtuje, da za geografijo sistemsko razmišljanje ni nekaj novega, saj je v geografski tradiciji močno vsidrano zlasti na področju fizične geografije in prostorske (regionalne) analize. Dušan Plut_Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 185 SST se tesno povetuje s teoretično-filozofskimi izhodišči gestalt teorije oziroma teorije celote. Gestalt teorija obravnava zgradbo in značilnosti celote in med drugim pojavne oblike celote, odnose (medsebojna razmerja) med elementi znotraj celote in spreminjanje celote z vsemi posledicami (Drozg, 1991, str. 104). Elemente je potrebno vedno obravnavati kot dele celote, kateri pripadajo. Analiza elementov je možna (dopustna) samo za potrditev povezav in odnosov med njimi ter za popravek ugotovitev o značilnosti celote. Nikakor pa ne more biti analiza elementa izhodišče za spoznavanje celote. Zanima nas le njihova vloga kot delov celote in odnosi (razmerja) preko katerih sestavljajo celoto. Poudarek je na proučevanju celote, njenih strukturnih značilnosti, torej na sintezi kot novem kakovostnem spoznanju, ne pa na proučevanju sestavnih delov samih. Eden teineljnih zakonov gestalt teorije pravi, da je celota več kot vsota sestavin delov, je nova kategorija, v kateri izstopajo tiste lastnosti elementov, katere posedujejo samo kot deli te celote (Drozg, 1991, str. 107). Iz gestalt teorije izhaja, da vsi elementi, ki sestavljajo celoto, niso enakovredni, temveč obstaja med njimi določena hierarhija pomembnosti. Spoznanje postavlja način geografskega proučevanja oziroma izbor eleinentov v nekoliko drugačno luč in namesto dosedanje enakosti vseh pokrajinotvornih elementov daje v ospredje njihovo večjo ali manjšo pomembnost. Gams (1986; 1991) izdvaja t.i. nosilne pokrajinotvorne dejavnike po-krajinskoekološkega razčlenjevanja in poudarja pomen geografskih stalnic, katerih pomen v pokrajini je večji kot pomen drugih pokrajinskih značilnosti. Zaradi kompleksne narave degradacijskih procesov predstavlja SST uporabno splošno metodološko osnovo geografskega okoljevarstvenega raziskovanja, saj procesi degradacije potekajo v odprtih pokrajinskih sistemih, kijih sestavljajo: 1. pokrajinotvorne sestavine (z vlogo regulatorja ali z vlogo zalog snovno-energetskih tokov) in povezave med njimi ter z okolico, 2. snovni in energetski vnosi (inputi), 3. snovni in energetski iznosi (outputi). V geografsko zasnovano raziskovanje preoblikovanja pokrajine vnaša SST tudi termodinamično obravnavo pokrajinskih sistemov, s proučevanjem energetskih tokov in energetskih pretvorb, saj pokrajinska energija dejansko omogoča gibanje snovi v pokrajinskem sistemu. Procesi pokrajinske degradacije potekajo v odprtih termodinamičnih sistemih, kjer prenos energije (in z njo povezane materije) poteka po termodinamičnih zakonih. S pomočjo prenosa prvega zakona termodinamike (o neuni-čljivosti energije in snovi) pri termodinamično zasnovanem raziskovanju pokrajinske preobrazbe opredelimo sestavo pokrajine, povezanost pokrajinotvornih sestavin in količinske odnose med energetsko-snovnimi vnosi, pretvorbami in iznosi v proučevanem območju. Skupna količina vnosa energije in snovi v pokrajinski sistem je enaka količini energetskega in snovnega iznosa, razen v primeru, da se energija ali snov Dušan Plut_Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 186 shranita v pokrajinskem sistemu, kar povzroči prostorske spremembe v snovno-ener-getski razporeditvi pokrajinotvomih sestavin in količinske spremembe v pokrajinskem ravnovesju. sZP = IP - OP sZP - sprememba zalog pokrajinskega sistema IP - vnos v pokrajinski sistem OP - iznos iz pokrajinskega sistema V naravnih pokrajinskih sistemih so prisotni zgolj tokovi sončne energije kot proste energije iz okolice, v antropogenih sistemih pa tudi drugi energetski viri (npr. zaloge fosilnih goriv). Če bi veljal le prvi zakon termodinamike, bi se energija v pokrajinskem sistemu lahko vedno znova koristila in pretvarjala iz ene oblike v dmgo. Preoblikovanje proste energije poteka pod vplivom drugega zakona termodinamike, ki določa način in smer preoblikovanja proste energije (Strnad, 1987). Pri vsakokratnem preoblikovanju energije in snovi iz ene oblike v drugo se zmanjša skupna količina izkoristljive energije, ki je več ni mogoče pretvoriti v delo. Ob vsaki energetski pretvorbi prihaja torej do entropije kot fizikalnega merila nepovračljivosti energije, oziroma kot kvantitativne mere degradacije energije, njene pretvorbe iz koncentirane v razpršeno obliko (Rifkin, 1986; Capra, 1986). Ob sežiganju premoga ali nafte se energija ne izgubi (prvi zakon termodinamike), temveč se delno pretvori (drugi zakon termodinamike oziroma entropijski zakon) v uporabno obliko za delo, delno v odpadno toploto (jalova energija) in delno v pline, ki se širijo v hladnejšo okolico (zrak, voda, prst itd.). Prisotnost življenja v biosferi sicer ne more preprečiti univerzalnega procesa entropije, vpliva pa na upočasnenje (skromna, a za celotno verigo življenja izjemno pomembna akumulacija sončne energije) in na sam vzorec entropijske degradacije (Georgescu-Roegen, 1986; Kim 1985). Entropijski zakon "brezobzimo" ugotavlja, da na Zemlji ni končen le prostor, surovine, rodovitna prst in samočistilne sposobnosti, temveč tudi količina proste energije. Energetske in snovne pretvorbe torej vedno spremlja degradacija energije in snovi, z dodatnim povečevanjem snovno-energetskih tokov in pretvorb pa človek še pospešuje naraščanje entropije, kar je osnovni vzrok nastanka in povečevanja pokrajinsko degradacijskih procesov, le-ti pa povzročajo onesnaženost oziroma pokrajinsko degradacijo okolja (Plut, 1991). S pomočjo prostorsko-časovne analize energetskih tokov pokrajinskega sistema lahko dodatno osvetlimo vzročno-posledične in ostale odnose preobrazbe pokrajin. V antropogenih, za razliko od naravnih sistemov, prevladujejo pozitivni povratni loki, ki dodatno pospešujejo naravne, spontane entropijsko-degra-dacijske procese. Pokrajinska degradacija označuje stanje, v katerem destruktivni, pozitivni povratni loki presegajo samoregulacijske zmogljivosti pokrajine. Različni naravni in antopogenizirani sistemi imajo glede na notranjo strukturo zelo različne samočistilne sposobnosti, pa tudi različno dolg reakcijski čas na spremembe snovno-energetskih vnosov (Chorley-Kennedy, 1971). Dušan Plut_Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije II V okviru sistemsko zasnovanih splošnih metodološko-teoretičnih pristopov so se za proučevanje pokrajinske degradacije izoblikovali naslednji osnovni metodološki pristopi: 1. fizičnogeografski, 2. ekosistemski, 3. socialnoekološki, 4. pokrajinskoekološki, 5. funkcijski regionalnogeografski. 1. Tradicionalni fizičnogeografski oziroma naravnogeografski metodološki pristop izhaja iz delitve pokrajine v fizičnogeografske in družbenogeografske sestavine, v ospredje pa postavlja proučevanje pokrajinskih posledic antropogenih obremenitev v posameznih naravnogeografskih sestavinah: v ozračju, vodi, reliefu, prsti in vegetaciji (Strahler et al., 1974). Poudarjeno je raziskovanje posledic človekovega posega v pokrajinotvoerne sestavine, zlasti v ozračje in v vodne vire. Pogosto se uporablja empirično analitsko raziskovanje s pomočjo modela sfer (litosfera, hidro- 187 Z vidika pokrajinske degradacije je potrebno podčrtati, da imajo po sestavi bolj raznoliki sistemi praviloma večje samočistilne sposobnosti, krajši reakcijski čas odziva na spremembe in se hitreje prilagajajo nihanjem snovno-energetskih vnosov. Raznoliki naravni sistemi imajo tudi številne mehanizme za vzdrževanje ravnovesja v snovno--energetskih tokovih. Dolžina reakcijskega časa je odvisna torej od pokrajinske sestave, predvsem od njenih t.i. skladiščnih zmogljivosti za snovi in energijo. Pri proučevanju degradacijskih procesov je potrebno ob ooceni zmogljivosti mehanizmov pokrajinskega ravnovesja čiin bolj natančno oceniti tako reakcijski čas pokrajinskega sistema kot celote in še posebej reakcijski čas najbolj ogroženih oziroma obremenjenih pokrajinotvornih sestavin ob izjemno visokem, nerednem in kratkotrajnem porastu emisijskega vnosa (npr. izliv odpadnih voda v poletnem času minimalnih vodnih pretokov, temperaturna inverzija v zimskem času kurjenja s fosilnimi gorivi). Z vidika SST je pri proučevanju pokrajinske degradacije potrbno proučiti naslednje vsebine: a. pokrajinotvorne sestavine in njihova medsebojna razmerja, b. dinamiko pokrajinskega sistema (snovne in energetske tokove), C. odziv pokrajinotvornih sestavin in pokrajinskega sistema kot celote na antropogeno zasnovane spremembe v snovno-energetskih tokovih, d. možnosti in načine nadzorovanja ter zmanjšanja negativnih vplivov zaradi posegov človeka v dinamično pokrajinsko ravnovesje. Dušan Plut_Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 188 sfera, atmosfera itd.), torej vertikalno zasnovan model, ki ločeno proučuje sestavo in dinamiko posameznih sfer (Eichler, 1993, str. 41). Fizičnogeografske raziskave onesnaženosti okolja poudarjajo pomen meritev obremenitve okolja in različnega odziva naravnih pokrajinotvomih sestavin na obremenjevanja okolja. Energetsko--entropijski (termodinamični) pristop je v klasično, na snovnih tokovih zasnovano fizičnogeografsko proučevanje, vnesel obravnavo pokrajinske degradacije s pomočjo energetskih tokov in bilanc, saj so vsi pokrajinski sistemi na Zemlji tudi energetski sistemi (Strahler et al., 1974). V urbano-industrijskih območjih je energetska gostota (količina porabljene energije na enoto površine) tudi več kot 1000-krat večja kot v gozdnem ekosistemu (Odum, 1989, str. 9). Obenem je proučevanje energetskih tokov, kroženja kemičnih elementov in pokrajinskih vplivov človekove dejavnosti omililo analitsko-empirično zasnovano proučevanja fizičnogeografskih sfer (Diagram 2). 2. Ekosistemski metodološki pristop izhaja iz opredelitve ekološkega (eko) sistema kot odprtega biološkega sistema, sestavljenega iz biotopa in biocenoze. Strukturo ekosistema sestavljajo fizikalno-kemični dejavniki z značilno prostorsko, kakovostno in količinsko različnostjo in biološki elementi s svojo taksonomsko, fiziološko in ekološko raznolikostjo (Taman, 1992, str. 263). Osnovne funkcije ekosistema so v akcijah in reakcijah organizmov in populacij, v kroženju snovi in pretoku energije (zelene rastline-rastlinojedci-mesojedci-razkrojevalci). Sončna energija je stalen in obnovljiv energetski vir, ki direktno oskrbuje naravne ekosisteme in omogoča kroženje vode, zraka in prehrambenih snovi (Odum, 1989, str. 39). Kemične elemente in sestavine lahko za razliko od enosmerne rabe sončne in ostale energije uporabimo neštetokrat in jih raziskujemo v biogeokemičnih krogih (npr. ogljik, kisik, voda). Strukturo in funkcijo ekosistema raziskujemo s pomočjo ekosistemske analize (s pomočjo uporabe poenostavljenih matematično-ekoloških modelov), s katero spoznavamo sestavo vrst, zveze med organskimi vrstami (združbami), produkcijske odnose (pretoke snovi in energije, prehranjevalne verige in splete, trofične ravni) in poti v zrelost ekosistemov ali ekološke sukcesije (Tarman, 1992, str. 263) (Diagram 3). Zaradi vse bolj aktivne vloge človeka v ekosistemih sodobne definicije poudarjajo trojno sestavo ekosistemov: živa bitja, nežive naravne sestavine in tehnični (antro-pogeni) elementi. To so podsistemi, ki so med seboj in z okolico energetsko, snovno in informacijsko povezani (Eichler, 1993) (Diagram 4). Tako pojmovanje ekosistemov se približuje sistemsko zasnovanemu, sodobnemu geografskemu pojmovanju odprtega pokrajinskega sistema, sestavljenega iz naravnih (živih in neživih sestavin) in antropogenih sestavin v medsebojni večdimenzionalni, mrežni soodvisnosi in součin-kovanju. Vpliv človeka na ekosisteme je dvojen: z biotskimi dejavniki (uvajanje ne-avtohtonih vrst, odstranjevanje avtohtonih vrst, uvajanje obolelih organizmov) in z abiotskimi dejavniki (onesnaževanje, izčrpavanje naravnih virov). Tako spremembe z biotskimi kot z abiotskimi dejavniki vodijo k poenostavitvam ekosistemov, kar povzroča ekosistemsko neravnovesje in celo propad ekosistema (Chiras, 1988, str. 94). Dušan Plut Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije Diagram 2: MODELNA PREDSTAVITEV FIZIČNOGEOGRAFSKE SESTAVE IN DINAMIKE POKRAJINE sončno obsevonje r«rief geološka gospodarska dejavnost človeške dru2be FIZIČNOGEOGRAFSKE SESTAVINE stabilne I----1 I____I vonobilne lobilne Leser (1976) po Bartschu, 1971 Kartograf: V. Leskovšek 189 Dušan Plut Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije Diagram 3: SISTEMSKI DIAGRAM OSNOVNIH ELEMENTOV EKOSISTEMA E- energija (moč) R - reagirajoče sestavine I - interokcije P - produkti F - energetski ali snovni tokovi K - povratne zveze po Odumu,1989 in Eichierju,19931 Kartograf: V. Leskovšek • Diagram 4: EKOSISTEM KOT MREŽNO ZASNOVAN SISTEM EKOSISTEM NEŽM Lil rhAl AM TEHNIČNI NARAVNI ELIMENTI EtEMENTl SUBSISTEMI BIO-EKOSISTEMI ZOOSISTEMI FITOSISTEMI ANTROPOSISTEMI TEHNO-EKOSISTEMI URBANI SISTEMI INDUSTRIJSKI SISTEMI PROMETNI SISTEMI 6E0-EK0SISTEMI HIDROSISTEMI KLIMASISTEMI PEDOSISTEMI MORFOSISTEMI i Eichier, 1993 Kartograf; V. Leskovšek 190 Dušan Plut_Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 191 Pokrajinsko, torej geografsko zasnovano proučevanje (pokrajinskih) ekosistemov, postavlja v ospredje pokrajinsko preoblikovalno vlogo človeka in ekosistemske spremembe vrednoti z vidika spremenjenih bivalnih in ostalih pogojev za življenje človeka. S tega vidika je ilustrativna Odumova (1989) primerjava geografskih in ekoloških (bioloških) organizacijskih hierarhičnih nivojev, kjer je pokrajina uvrščena v ekološke hierarhične stopnje (biosfera-biom-pokrajina-ekosistem-populacija-orga-nizem). Pokrajino biolog Odum (1989, str. 27) obravnava kot skupino ekosistemov, skupaj z antropogenimi elementi. 3. Socialno-ekološki metodološki pristop omogoča raziskovanje socialnogeografskih posledic pokrajinske degradacije, odzivnost prebivalcev onesnaženih območij. V ospredju je socialno-ekološko in behavioristično zasnovano proučevanje prisotnosti pokrajinsko degradacijskih procesov v družbenogeografskih značilnostih pokrajine, zaznavanje prebivalcev in njihova socialnoekološka odzivnost (Špes, 1994, str. 13). Pri notranji členitvi urbanih območij je potrebno upoštevati tudi kazalce o kakovosti bivalnega okolja (Knox, 1987). Degradirano okolje ima namreč različne vplive na prebivalce, ki živijo v takem okolju, vendar pa njihovo sprejemanje, razumevanje in zaznavanje okolja, predvem onesnaženega, ne ustreza povsem njegovemu dejanskemu stanju, temveč je odvisno od stopnje njihove pripravljenosti in sposobnosti zaznavanja ekoloških problemov. Vplivi oz. informacije, ki prihajajo iz okolja, predvsem onesnaženega, se modificirajo pri različnih skupinah ljudi, razlikujejo se njihove predstave o okolju, v katerem živijo, o njegovi kakovosti, onesnaženosti, vzrokih za njegovo degradiranost itd. Socialnogeografske filtre, ki vplivajo na sprejemanje, selekcioniranje in zavračanje vplivov in informacij o okolju, oziroma na njegovo zaznavo, se navadno razvršča v šest skupin (Špes, 1994, str. 15): starostno sestavo prebivalstva, izobrazbeno in poklicno sestavo, ekonomsko moč (premoženjsko stanje), stopnjo navezanosti in odvisnosti od narave, poreklo (kulturno, versko, nacionalno) in osebne motive (čustva, politična opredelitev) (Diagram 5). 4. Pokrajinsko-ekološki metodološki pristop povezuje osnovne raziskovalne prijeme fizične geografije in (bio)ekologije. V ospredju ni le raziskava posameznih po-krajinskoekoloških elementov, temveč njihovo kompleksno vrednotenje ter medsebojne zveze, pokrajinskoekološka struktura z vidika pogojev za življenje ali za pokrajinsko rabo (Leser, 1976; Gams, 1986). Vloga pokrajinskoekoloških dejavnikov pri vrednotenju naravnega potenciala in ranljivosti posameznih pokrajinsko--ekoloških enot je zelo različna. Pokrajinskoekološka členitev in analiza ustreznih lastnosti pokrajinotvomih sestavin posameznih pokrajinskoekoloških enot z vidika nevtralizacijskih in regeneracijskih zmogljivosti ter proučitev polucijske obremenlji-vosti omogoča opredelitev stopnje ranljivosti okolja oziroma ranljivosti posamezne pokrajinsko ekološke enote (Špes-Plut-Natek K.-Natek M., 1994). Ocena pokrajinske (ekološke) ranljivosti izhaja iz ocen samočistilnih sposobnosti in iz ocen o doseženi stopnji emisijske in ostale obremenitve pokrajinskih sestavin in pokrajinskoekološke enote kot celote (Diagram 6). Dušan Plut Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije O < LU S 8 UJ I o If) E S 53 _ o WMS3S VHnMOlM VUStOA'VtfUltU Tt i 11 ! USONStUO M 11S0MZ3AW TI n TI T 3rwjs (nsnazonu "TV^and nstokdg TTITTTT VUSmBUd WUS3S W3n»d mgszmbozi 1 Ti Ti T T r I o I gT3 C-5 v n i 0 J N 1 '1 A 1 1 d A I g. K/l •1 192 Dušan Plut Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije Diagram 6: METODOLOGIJA IZDELAVE ŠTUDIJE RANUIVOSTI OKOUA Z VIDIKA NJEGOVE OBREMENUIVOSTI 1. nivo 2. nivo 3. nivo Pokrajinsko-ekološka (ekosistemska) členitev a 1. KoKirafca in kokovotbta d. Ocm regensroc. in rMvtnifizoci>ks Ji. Dosslena •topnjo IV. Očara le sprejamljivega okolja okolja relief z iitologijo zrak vodo prst vegetacija Matrika ocene ronljivosti pokrajInsko-ekoloSke enote Inventarizacija prostora 1. ... 1.1. ... 205. ... Matrika kakovostne in količinske analize sesta>nn okolja I' 1. ... 1.1. ... /205. ... Matrika predlogov stopnje varovanja pokrajinsko-ekoloSkih enot Špes.Plut.Natek K.,Natek M.,1994 193 Dušan Plut_Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije III Razen matričnih in statistično-matematičnih prikazov ter analiz se zaradi kompleksnosti regionalnega sistema "človek-okolje" uporabljajo poenostavljene regionalne modelne predstavitve, ki pa še niso v celoti dodelane. Regionalni modeli naj bi predvsem odražali naslednje osnovne lastnosti pokrajinskih sistemov: - pokrajinsko sestavo in način delovanja, - pokrajinske mehanizme povezav, - prostorsko razporeditev pokrajinskih sestavin, - procese in vzvode upravljanja. Zaradi zapletenosti in številnih zvez v antropogeno močno preoblikovanih in degradiranih pokrajinskih sistemih je smiselna uporaba serije modelov: splošnih, grafičnih, kartografskih, matematičnih. Preobraženski (1984) sodi, da nudi grafična modelna predstavitev za razliko od matematičnih modelov bolj jasno predstavo realnosti in poudarja tudi njegovo primernost za interdisciplinarno raziskovanje in na drugi strani za poenostavitev empiričnega regionalnega raziskovanja. 194 Študije skupne ranljivosti (občutljivosti in obremenljivosti) so vsebinsko-metodo-loška osnova za izdelavo celovitih presoj okolja in izoblikovanje predlogov za njegovo varovanja (Marušič, 1994). Pokrajinskoekološki pristop ocene ranljivosti je v fazi snovanja, osnovni problem pa predstavlja pomankanje informacij o ekosi-stemskih interakcijah, zato se pogosto še bolj celostno in interakcijsko zasnovana ekosistemska členitev nadomesti s pokrajinsko-ekološko. Dodatno vsebinsko težavo predstavlja pomankanje informacij o nevtralizacijskih in regeneracijskih sposobnostih pokrajinskoekoloških dejavnikov in pokrajinskoekoloških enot. Zmogljivost pokrajinskoekološke enote ali ekosistema pomeni zmožnost, da se (trajno) ohranja in vzdržuje obnovljivost in produktivnost (Lah, 1995, str. 69). Na današnji stopnji znanja še nismo sposobni zanesljivo oceniti "celotno" nosilnost okolja in izdelati vseobsegajoči model (Brueckmann, 1989). Prav zmogljivost okolja kot skupen odraz zmogljivosti posameznih pokrajinskoekoloških sestavin pa je pri vse večjem obremenjevanju pokrajinskih ekosistemov temeljna lastnost pri presoji vplivov okolja. 5. Prilagojen in dopolnjen, funkcijsko zasnovan regionalnogeografski metodološki pristop izhaja iz klasično zasnovanega regionalnogeografskega pristopa, ki poudarja nujnost sinteznega pristopa k proučevanju regionalnih sestavin in povezav. Zaradi tesnih zvez in součinkovanja med naravnimi in družbenimi sestavinami okolja je v ospredju proučevanja geografsko okolje kot celovitost, torej kot priro-dno okolje z antropogenimi sestavinami (Vrišer, 1982, str. II); vključuje pa tudi fizičnogeografske, termodinamične, ekosistemske, socialnoekološke in pokrajinsko--ekološke vsebine in pristope, ki dodatno osvetljujejo pokrajinsko soodvisnost in medsebojno součinkovanje v sistemu človek-okolje. Dušan Plut_Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 195 Regionalno zasnovano proučevanje degradacijskih pojavov in procesov lahko opravimo na osnovi modela notranje kompleksnosti pokrajinskih sistemov (Chorley--Kennedy, 1971): - morfološki sistem: analiza sestave in stopnje medsebojne povezanosti sestavin s pomočjo matematično-statističnih metod; - stopničasti sistem: analiza snovno-energetskih vnosov, pretvorb in iznosov; - procesno-odzivni sistem: medsebojna povezanost morfološkega in stopničastega sistema; - kontrolni sistem: prepoznavanje mehanizmov delovanja, vpliv in kontrola človeka. Regionalnogeografsko metodologijo proučevanja negativnih vplivov na okolje je razvila in vzorčno (inodelno) preizkusila tudi komisija za okolje pri SEV. Geografsko okolje se obravnava kot prostorski sistem, sestavljen iz dveh podsistemov: naravnega (relief prst, voda, ozračje, vegetacija) in socio-ekonomskega (prebivalstvo, naselja, kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, industrija, promet, rekreacija). Metodologija celovitejše ocene negativnega vpliva posameznega aktivnega elementa socio--ekonomskega subsistema (npr. industrije, prometa itd.) na ostale sestavine okolja je s polnočjo matrične analize zajela bolj ali manj kvantificirano oceno (4 stopnje) naslednjih kazalcev (Buček-Mikulik, 1977): 1. današnje poznavanje in stopnja proučevanja negativnih posledic, 2. prostorska razširjenost posledic negativnega vpliva, 3. intenzivnost posledic negativnega vpliva, 4. pomen posledic negativnega vpliva z vidika celotne regije. Antropogene pokrajinske procese in učinke lahko raziskujemo tudi s pomočjo modelno zasnovane analize in sinteze vzročno-posledičnega pokrajinskega degrada-cijskega kroga, ki povezuje naslednje funkcijske sklope: emisija-imisija-posledica-tehnologija (Moeller, 1985) (Diagram 7). Emisijski blok povezuje tehnologijo in emisije ter zajema proizvodnjo odpadkov (emisij) v proizvodnji, prenosu in potrošnji. Razporeditveni blok obsega povezanost emisij in imisij ter prenos emisij v pokrajinske elemente. Posledični blok povezuje imisije in pokrajinsko degradacijske posledice oziroma učinke (direktne in indirektne), povratni pa zajema pokrajinske posledice in tehnološko pogojene spremembe za zmanjšanje obremenitev (Moeller, 1985, str. 212). Regionalnogeografskim modelom proučevanja pokrajinske degradacije je metodološko in vsebinsko blizu model analize vplivov človekovih dejavnosti na okolje, ki se je razvil v okviru nastajajoče interdisciplinarne znanosti o okolju (Chiras, 1988, str. 96) (Diagram 8). Dušan Plut Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije Diagram 7: MODEL VZROCNO-POSLEDICNEGA DEGRADACIJSKEGA RAZISKOVANJA RAZPOREDITVENI BLOK EMISIJSKI BLOK POSLEDIČNI BLOK POVRATNI BLOK Moller, 1985 Kartograf: V. Leskovšek 196 Dušan Plut Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije Diagram 8: MODEL ANAUZE VPLIVA ČLOVEKOVIH DEJAVNOSTI NA OKOUE a) VRSTE UČINKOV OKOUE PREBIVALSTVO \ NARAVNI VIRI \ VPLIVI 1_ ONESNAŽENOST ONESNAŽENOST ONESNAŽENOST ZRAKA VODA TAL direktni jndirektnL^Q3 KLIMA- RASaiNE UUDJE ŽIVAU ^ ^ ESTEIIKA DEMOGRARJA EKONOMIJA ZDRAVJE PSIHOLOGIJA b) MATRIČNI PRIKAZ UČINKOV VPLIVI VISOKA VERJETNOST SREDNJA VERJETNOST NIZKA VERJETNOST NEZNANA VERJETNOST ONESNAŽENOST ZRAKA - ONESNAŽENOST -1- VODA - ONESNAŽENOST TAL - RASTLINE - UUDJE + - ŽIVAU - Chiras, 1988 Kartograf: Veronika Leskovšek 197 Dušan Plut_Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 198 Izhaja iz vse večjega vpliva človeške populacije na naravne vire in preko njihove uporabe na neživi in živi svet. Model obravnava neposredne in posredne povratne vplive dejavnosti človeka in vključuje razen pokrajinskih tudi ekonomske, demografske, zdravstvene, psihološke in estetske posledice na sestavine okolja. S pomočjo matrike lahko sintezno prikažemo pozitivne in negativne učinke določenih tehnologij oziroma potencialnih tveganj v različnih stopnjah verjetnosti pojavljanja (Chiras, 1988, str. 98). Energetsko-entropijski, temmodinamičen pristop prinaša v klasično regionalnogeograf-sko metodologijo energetsko razsežnost pokrajinsko-degradacijskih pojavov in procesov s količinsko in prostorsko razporeditvijo proste energije, entropičnosti industrijskih in ostalih antropogenih procesov, oceno razmerij in temeljnih razlik med naravnimi in antropogeniziranimi energetskimi tokovi (Diagram 9). S pomočjo energetskih bilanc degradiranih območij (npr. s pomočjo energetske gostote) je zaradi skupnega imenovalca (energetske enote) mogoča medsebojna kvantitativna primerjava, kar pri regionalnih bilancah različnih snovi metodološko ni mogoče (Kostrovvicki, 1986). Ekološko sistemska dimenzija vnaša zlasti spoznanja o stalnem součinkovanju med življenskimi združbami in okoljem ter prepoznavanje ekosistemskih mehanizmov ravnovesja (zlasti negativnih, izravnalnih povratnih lokov) v naravnih in naravi bližnjih biotopih, ki predstavljajo v nasprotju z urbanimi ekosistemi življenje podpirajoče ekosisteme (Odum, 1989, str. 8). Pokrajinskoekološka razsežnost vnaša vsebino in metodologijo proučevanja pokrajinske ranljivosti kot nove kvalitete celote, kot rezultante pokrajinskoekološke zmogljivosti (samočistilnih in regeneracijskih sposobnosti) in emisijskih obremenitev pokrajinskega sistema. Zlasti v mestnih pokrajinah je potreben celostno zasnovan pristop k proučevanju, ki ga Douglas (1983) označuje kot integriran bio-fizikalno-socialni pristop, s poudarkom na proučevanju pokrajinskih (bio-fizikalno-kemičnih) učinkov ekonomsko-socialnih sprememb (emisije, rabe prostora) s pomočjo energetskih, snovnih in vodnih bilanc urbanih pokrajin. Kljub dodatnim vsebinsko-metodološkim dimenzijam gre pri sistemsko zasnovanem, sinteznem proučevanju antropogene pokrajinske preobrazbe še vedno za tradicionalno regionalnogeografsko vsebinsko in metodološko zasnovo, z nekaterimi dodatnimi, specifičnimi metodološkimi prijemi in problemsko-funkcijsko zasnovanimi vsebinskimi poudarki (Plut, 1991, str. 80) (Diagram 10, 11). Integriran (regionalen) geo-eko-socialni pristop ima zaradi kompleksne narave in nepoznavanja vseh pokra--jinskih interakcij še vrsto slabosti, a se postopoma dograjuje z novimi teoretsko-metodološkimi prijemi. Regionalni model prikaza pokrajine v fazi degradacije označuje obravnava naravnih in antropogeniziranih snovno-energetskih vnosov, načinov in pokrajinskih posledic snovno-energetskih preobrazb in prikazov snovno-energetskih iznosov ter razmerij do sosednjih pokrajinskih sistemov. Poudarek je na pokrajinskih procesih preoblikovanja, ki zaradi prevlade pozitivnih povratnih pokrajinskih lokov Dušan Plut Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije BIOSFERA proizvodnja potroSnja raz kro jeva nje -^ -^ TEHNOSFERA Plut,1995 Kartograf: V. Leskovšek 199 Diagram 9: SNOVNO-ENERGETSKI TOKOVI V BIOSFERI IN TEHNOSFERI Dušan Plut Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije Diagram 10: POKRAJINA KOT SNOVNO-ENERGETSKI SISTEM v I r- V ATMOSFERA t HIDROSFERA PEDOSFERA \ BIOSFERA / LITOSFERA PREBIVALSTVO ^ NASEUA KMETIJSTVO GOZDARSTVO^ \ I -y VODNO V- Vgospodarst^/oV 7 INDUSTRIJA ENERGETIKA -- Al_, promet t. I REKREACIJA 1es/> snovno-energetski inputi snovno-energetski outputi subsistem ---> povrotne zveze 200 Plut, 1995 Kartograf: V. Leskovšek Dušan Plut Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije Diagram 11: MODELNA PREDSTAVITEV POKRAJINE KOT DEGRADACIJSKEGA PROSTORSKEGA SISTEMA K22- 1,- naravni snovno-energetski vnosi 12- antropogenizircni snovno-energetski vnosi R11- naravnogeografski regulatorji R,2~ naravnogeografski potencial za nihanje vnosov družbenogeografski regulatorji družbenogeografski potencial za nihanje vnosov FG - fizičnogeografski elementi (zaloge) DG - družbenogeografski elementi (zaloge) S, - naravni subsistem Sj- družbeni subsistem T - tehnologija 1 - interakcije P - proizvodi O - output meje pokrajine -> tokovi snovi in energije --> povratni loki + pozitivni povratni lok negativni povratni lok Plut, 1995 Kartograf: V. Leskovšek 201 Dušan Plut Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije LITERATURA Bovven, M. 1985: The Ecology of Knowledge, Linking the Natural and Social Sciences, Geoforum 16/2, str. 213-225. London. Bueckemann, W. 1989: Methodische Probleme bel der Durchfuehrung von Umvvelt-vertraeglichkeitpurefung, Arbeitskreis fuer Regionalforschung, str. 24-39. Wien. Buček, A.; Mikulik, O. 1977: Valuation of the Negative Effects of Economic Activities on the Environment of the Model Region of Liberec, Studia Geographica 57. Brno. Capra, F. 1986: Vrijeme preokreta (prevod), Naprijed. Zagreb. Chiras, D. 1988: Environmental Science, The Benjamin/Cummings Publishing Com-pany. Menlo Park. Chorley, R.; Kennedy, B. 1971: Physical Geography — A Systems Approach, London, str. 369. Douglas, L 1983: The Urban Environment, Edward Amold. London. Drozg. V. 1991: Gestalt teorija in geografsko proučevanje, Geografski vestnik 63, str. 103-110. Ljubljana. Eichler, H. 1993: Oekosystem Erde, B. I. Taschenbuchverlag. Manheim. Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Oddelek za geografijo ljubljanske filozofske fakultete. Ljubljana. Gams, 1. 1991: Nekatere geografske stalnice Slovenije, Geografski vestnik 63, Ljubljana, str. 7-24. Georgescu-Roegen, N. 1986: Bioekonomski vidiki entropije. Teorija in praksa 1986/9-10, str. 977-993. Ljubljana. Gilbert, O. 1991: The Ecology of Urban Habitats, Chapman and Hali. London. 202 vodijo k vse večji pokrajinski entropiji in s tem k povečani degradaciji pokrajine, katere intenzivnost je razen od obremenitev odvisna tudi od zmogljivosti samoregene-racijskih mehanizmov pokrajine. Onesnaževanje planeta in njegovih regij je delno tudi posledica slabega poznavanja medsebojnih pokrajinskih zvez in učinkov, saj pogosto poznamo le vnose in iznose, ne pa vseh pokrajinsko pomembnih snovno-energetskih pretvorb. Gre torej za problem t.i. črnega bloka, kjer je planet mega črni blok, sestavljen iz tisočev sistemsko slabo poznanih pokrajinskih črnih blokov. Planetarnost pokrajinsko degradacijskih procesov sedanjega trenutka sodobne civilizacije je najbolj jasen in boleč prostorski dokaz krize enodimenzionalnega, necelostnega pojmovanja in obravnave materialnega sveta, re-gionalno-sistemsko zasnovana metodologija geografskega proučevanja pokrajinskega preoblikovanja pa kamenček nastajajočega mozaika nove znanstvene paradigme in sonaravne etike okolja. Dušan Plut_Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 203 Haggett, P. 1972: Geography: A Modern Synthesis, Harper and Row Series in Geogra-phy. New York. Haigh, M. 1985: Geography and General System Theory, Geoforum 16/2, str. 191-202. London. Klemenčič, M.M. 1992: Kaos in geografija. Geografski vestnik 64, str. 151-156. Ljubljana. Kim, A. 1985: Entropija svobode in svoboda za entropijo. Teorija in praksa 1985/1-2, str. 8-27. Ljubljana. Knox, P. 1987: Urban Social Geography, Longman Scientific and Tehnical. London. Kostrovvicki, A. 1986: Rural Areas as a System of the Exchange of Energy between Nature and Society (tipkopis). Warsaw. Lah, A. 1995: Okolje in človek (leksikon) ČZD Kmečki glas. Ljubljana. Leser, H. 1976: Landschaftsoekologie, Uni-Taschenbuecher. Stuttgart. Marušič, J. 1994: Prostorsko naravnane študije ranljivosti okolja na republiški in občinski ravni (raziskovalna naloga). Inštitut za krajinsko arhitekturo biotehnične fakultete. Ljubljana. Moeller, D. 1985: The Conception of Geographical Cycles and its Application to the Sulphur Cycle, Ekologija 1985/4, str. 211-224. Bratislava. Odum, E. 1989: Ecology and Our Endangered Life-Support Systems, Sinauer Associates, Inc. Publishers. Sunderland. Odzuck, W. 1982: Umvveltbelastungen, Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, str. 341. Plut, D. 1991: Entropijska zanka, Didakta. Radovljica. Preobrazhensky, V. 1984: Trends in the Evolution of Graphic Model of Geosystems, Geoforum 19/1, str. 83-88. London. Przevvozniak, M. 1989: Konflikty miasto-srodovvisko przyrodnicze, Przeglad geogra- ficzny LXI/l-2, str. 51-62. Warszawa. Radinja, D. 1972: Onesnaženost človekovega okolja v luči geografske terminologije. Geografski obzornik 1972/4, Ljubljana, stt. 35-39. Rifkin, J. 1986: Posustajanje budučnosti (prevod), Naprijed. Zagreb. Strahler, A.N.; Strahler, A.H. 1974: Introduction to Environmental Science, Hamilton Publishing Company. Santa Barbara. Stmad, J. 1987: Ali sodi entropijski zakon v srednjo šolo. Vzgoja in izobraževanje 5, str. 14-22. Ljubljana. Špes, M. 1994: Degradacija okolja kot dejavnik diferenciacije urbane pokrajine (na izbranih slovenskih primerih) (doktorska disertacija). Oddelek za geografijo filozofske fakultete. Ljubljana. Špes, M.; Plut, D.; Natek, D.; Natek, M. 1994: Študija ranljivosti okolja in osnove za pripravo podzakonskega akta (raziskovalna naloga), Inšitut za geografijo Univerze. Ljubljana. Tarman, K. 1992: Osnove ekologije in ekologija živali, DZS. Ljubljana. Vrišer, I. 1982: Uvod v geografijo. Oddelek za geografijo filozofske fakultete. Ljubljana. Dušan Plut Teoretično-metodološki vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 204 THEORETICAL-METHODOLOGICAL ASPECTS OF SVSTEMIC GEOGRAPHICAL INVESTIGATION INTO LANDSCAPE DEGRADATION Summary In the process of landscape transformation man, vvith his most diverse material activities, has become an ever more important force; as to his energy povver, he can already be compared to natural forces vvhich transform the Earth surface. Geographical environment has become ever more anthropogenic, and the intertvvining of natural and anthropogenic components and processes challenges not only the approach to the contents, but also the theoretical-methodological approaches. In the geographi-cally planned investigation of landscape degradation, the methodological approaches of general system theory have gained importance, although vvith delay. A landscape, or a region, is treated as an open landscape system vvhich is marked by specific landscape structure and interrelations as vvell as material-energy inputs, transformations, and outputs. The energy base of landscape dynamics is investigated by means of the thermodynamic methodological approach. From the aspect of landscape degradation, the functioning of the second thermo-dynamic lavv or the entropic lavv is important, since in any energy (material) transformation in a landscape system, vvaste heat or vvastes are generated vvhich cause disturbances in the landscape equilibrium. Among the general methodological starting points, the findings of the gestalt theory are also important, since the landscape system as an integrity is a nevv category or quality, vvhich is more than only just the arithmetic sum of landscape-forming components. There is every indication that landscape systems, especially the most dynamic ones (such as cities), are also marked by chaotic situation, vvhile the theoretical-methodological approaches to the chaos theory have hardly started to be investigated. Within the frame of general systemic approach of geographical investigation into landscape degradation, the follovving basic methodological approaches have been developed: 1. the physico-geographical one, emphasizing the vertical structuring of a landscape system (atmosphere, morphosphere, hydrosphere, pedosphere, biosphere); 2. the ecosystemic one, proceeding fiom the definition of an ecosystem as an inter-tvvined complex of living associations and living environment, vvith the šolar energy as a motor of ecosystemic life; 3. the socio-ecological one, investigating the diiferences betvveen individual social groups in their comprehension of landscape degradation and their responses to it; Dušan Plut Teoretično-metodoioški vidiki ... raziskovanja pokrajinske degradacije 205 4. the landscape-ecological one, researching landscape-ecological components and processes the knowledge of vvhich is important for specifying the living conditions and landscape-ecological vulnerability; 5. the functional regional-geographical one: the traditional synthetic geographical approach, complemented especially vvith the systemic and thermodynamic approaches, represents a firm methodological basis for the elaboration of regional models for geographical investigations into landscape degradation. PREGLED DOSLEJ IZDANIH VSEBIN CONTENTS OF PREVIOUSLV PUBLISHED VOLUMES DELA 1 Bibliografija v tujini objavljenih del članov Oddelka za geografijo 1945-1984, str. 62. Bibliography of Articles Published Abroad by Members of the Department of Geography 194.'S-1984, p. 62. Ljubljana, 1985 (razprodano, sold out) DELA 2 Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem, str. 98. Geographical Studies on the Inital Stage of Small Business Developments in Slovene Carinthia (vvithin Vugoslavia), p. 98. Ljubljana, 1985 (razprodano, sold out) DELA 3 O razmerju med geografijo in etnologijo, str. 160. About the Relationship betvveen Geography and Ethnology, p. 160. Ljubljana, 1986 DELA 4 Teorija in metodologija regionalne geografije, str. 240. The Theoiy and Methodology of Regional Geography, p. 240. Ljubljana, 1987 DELA 5 Socialna geografija in regionalni razvoj, str. 202. Social Geography and Regional Development, p. 202 Ljubljana, 1987 (razprodano, sold out) DELA 6 Geografija in aktualna vprašanja prostorskega razvoja, str. 320. Geography and Spatial Development, p. 320. Ljubljana, 1989 DELA 7 Tromeja — obmejna regija Jugoslavije, Avstrije in Italije — mednarodni meduniverzitetni geografski raziskovalni projekt, str. 188. The Three Border Area of Austria. Italy and Vugoslavia — An International Research Project of Geographers from the Universities of Ljubljana, Klagenfurt and Trieste, p. 188. Ljubljana. 1988 DELA 8 Geografska problematika severovzhodne Slovenije, str. 163. Geographical Problems of North-Eastern Slovenia, p. 163. Ljubljana, 1991 DELA 9 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, str. 24.5. Geographic Information Systems in Slovenia, p. 245. Ljubljana. 1992 DELA 10 Geografski aspekti obmejnosti in regionalnega razvoja, str. 222. The Geographic Aspects of the Border Regions and Regional Development, p. 222. Ljubljana. 199.3 DELA 11 Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani Department of Geography, Faculty of Arts, University in Ljubljana Izdala in založila - Edited and Published by Oddelek za geografijo in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Naročila - Orders Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta. Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61101 Ljubljana, Slovenija Vplačila - Paynients Filozofska fakulteta (Oddelek za geografijo), BNr: 50100-603-40277, Ljubljana