ZGODOVINSKI ZBORNIK.
PRILOGA
J 5
LAIBACHER DIOECESANBLATT-U.“
« u Izhaja v nedoločenih obrokih. »»»>-
Drugo leto.
I^jubljana, meseca maja 1889.
Številka 4.
El-iU-dOLJ-fu A.. 1	-
Diplomatarij.
(Nadaljevanje.)
C.
Grof Friderik Celjski potrdi samostanu v Gornjem Gradu sodno in ribarsko pravico ter osvobodi samostansko hišo v Celji vseh bremen. ■—15) 72. aprila 1447.
Grauen Friderichs von Cilli, dem Gotts-hauss Obernburg gegebne Freyhait vmb das gericht. vnd vischwaid daselbst.
Wir Friderich von Gottes gnaden, Graiie zu Cilli, zu Orttenburg vnd in dem Seger etc. Bekhennen fur vns vnnd ali vnser Erben, vnnd thuen khund offentlich mit dem Hrief. Alss dann das Gottshauss zu Obernburg mit alter vnnd loblicher gewonhait, vnnd rechter ver-ierung herbracht hat, das das Gericht vnnd Vischwaid in der Herrschafft dasebs, zu dem obgenanten Gottshaus gehoret, vnnd daruber Brieflich khundtschafft hab, Vnnd darauf liat, vnns der Ehrwtirdig vnser lieber andechtiger Herr Benedict Abbt daselbs anbracht vnnd zu erkhennen geben, \vie das Er vnnd dasselb sein Gottshaus zu Obernburg, in rnanigen sachen, Nemblich von des obgenanten Gerichts vnnd Vischwaid ■ wegen merkhlich von vnsern Bichtern vnnd Ambtleuthen gedrungen vnnd beschwart werden, Vnnd hat vnns dariiber angerueffl vnnd gebetten ais ainen rechten Ewigen Vogt, das wir Im vnnd seinem Gottshauss trid Bchuffen, damit sv hiniur solicher be-schwiirnus vberhoben wurden. Also haben wir ange-
15) Kraj. Rjer je bila listina daha, ni imenovan.
sehen, Gott vnnd solich des Gottshauss gerechtigkhait, vnnd loblichen Gottsdienst, vnnd ander Zierlikhait, so dann der obgenant Abbt, nnt sambt dem Conuent, in demselben Gottshauss, taglich volbringen, vnnd dadurch dem allmechtigen Gott zu Lob vnnd zu Ehren, vnnd dem vorgenanten Gotshauss zu nutz, trid vnnd frumben, Nemblichen das solicher loblicher Gottsdienst gemehret vnnd nicbt gemindert, noch vnser, aller vnser voruordern, vnnd Nachkhomben Seelle niclit vergessen werde: auch vns vnd vnsern Nachkhomben zu lmill vnnd E\yiger gedechtnus, gegen Gott vnnd der Hochgelobten .lung-frauen Maria, haben wir die obgenanten gebett gne-digclich erhort, vnnd die vorgenanten, rechten, demselben Abbt, seinem Conuent vnnd allen Iren Nachkhomben , mit guettem willen, guetter vorbetrachtung, vnnd auch mit rechter gewissen gnedigclich bestettigt. Vnnd bestettigen In, die auch wissentlich in CratTt des Brietfs, In solicher mass, das nun hinfur khain vnnser Bichter, noch Ambtman zu Presperg, noch andern Enden, in des vorgenanten Gottshauss zu Obernburg Gericht, das sich bey der Neuen Vessten Altenburg vnnd gerichts1 liber bey den zwayen Linden, ob des Dorffs Breichau in der H5ch gegeneinander anlangent nicht lngreiffen, noch handehi sollen, weder vmb das Bluet, Zerednuss Khrieg, Vnfiir, oder ander vntzucht, wie das genant isl, oder wie das namen haben sol, oder mag, nichts auss-genomben: sonder das alles ain yeder Abbt vnnd Conuent, des Ehegenanten Closters vnnd Gottshauss zu
Obernburg oder sein Anwalt, zu richten, bessern, vnnd zu straffen liaben sollen, ohn vnnser vnnd aller vnserer Erben Irrung vnnd hindernuss. Nur allain ansgenomben was den Todt. beriiret, den sollen sv nicht, sonder \vir, oder vnser Richter vnnd Anwalt zu richten haben. In solichermass, wann oder wieofTt ain schodlicher Mann oder \V'eib, der, oder die den Todt verschult hat, in dem (iericht zu Obernburg beschriern wirdet, es sev von des (lottshauss, oder andern Leiithen, den sol dann also des Gottshaus Anwaldt in sein gefenkhnus nemben vnnd halten drev tag, vnnd khumbt niemandt in den dreyen tagen, der denselben schodlichen vergwissen wolte zu dem rechten, so mag vnnd soli dann des Gottshaus Anwalt demselben schodlichen ain Mavi an-legen, .vnd fertigen nach des Gottshauss Rechten, als das von alter herkhomben ist. \Ver aber das vnnser Richter, oder ander vemandts, zaigt auf einen schodlichen, in dem obgenanten Gericht Obernburg, der den Todt verschult hett, den soli auch des Gottshauss Anwalt nemben, zu seinen handen, vnnd ist das sv denselben schodlichen nicht vergwissen, vnnd ain recht in dreyen tagen zu Im suechen, so soli vnnd mag des obgenanten Gottshaus Anwalt mit demselben schodlichen faren vnnd handeln, als oben geschriben stehet. AVer aber das man in dreyen tagen das Recht zu Im suchet, vnnd denselben schodlichen, mit zehen frumben Mannen nach gewonhait des Gottshauss daselbs vberwundt. So sol dann des Gottshauss Anwalt denselben schodlichen furen zu dem Piichel, zuniigst vnder den obgenanten Linden, vnnd da aus dem Gericht Obernburg schlahen, vnnd alssdann mag sich vnnser Richter desselben schbd-lichen vnderwinden, vnnd mit Im faren als Gandes gewonhait vnnd recht ist. U ir bestettigen auch dem obgenanten Abbt vnnd seinem Gonuent, vnnd allen Iren Nachkhomben, alle Ire frevung vnnd rechten, die sy haben von der Vischwaid wegen in den wiissern, als-weit das Gericht vnnd Herrschalft. Obernburg ist. Also das wir, noch die vnser fiirbass an des Abbts gunst vnnd willen, in denselben wiissern nicht mehr lassen visohen, vnnd welicher der vnsern das vberliir, der soli vnns flinf Markh, vnnd dem obgenanten Abbt vnd Con-uentvnnd Iren Gottshauss vnnd Nachkhomben fiinf Marckh Rfening ohn alle gnad verfallen sein. ATigeuarde. Auch •haben wir dem benanten Abbt vnnd Gonuent zu Obernburg vnnd allen Iren Nachkhomben Ir Jlauss in vnnser Statt zu Gilli, zunechst bey der Pfarrkirchen zu Gilli, von allerley Zinss, Steur, Hofwerch vnnd Robait gefrevet, vnnd Ireyen In das auch wissfcntlich in Grailt des briefs. In solicher mass das sy, noch die Iren, die in demselben Haus gesessen sein, vnnd die khainerley handlung noch gewerb darinn treiben, vns noch allen vnsern Krben, nun hinfiir
khainerley dienst, Zins, Steur, Hofwerch noch robait, thuen geben, noch raichen: sonder des gantz frev, ledig vnnd miiessig sein sollen, Ohngeuarde. Wer aber das der Wirdt in demselben Iren Hauss gesessen, Ichts handeln vnd sein gwerb darinn treiben wolte, der sol dann in allen sachen mit vnsern Biirgern mitleiden haben, vnnd sol auch solicher freyhait, die wir dem obgenanten Gottshauss auf das Haus geben haben, in khainerley weiss geniessen. \fnnd vmb soliche gnad vnnd frevltait, die wir dann den benanten Gottshauss zu Obernburg gethan haben, hat sicli der olft genant herr, Benedict Abbt vnnd Gonuent fiir sich selbs vnnd ali Ir Nachkhomben, ver-schriben vnnd verbunden, das sv vnns vnnd aller vnser Arorfordern vnd Nachkhomen seellen zu trost vnnd zu Havli, hinfiir Ewigclich, alle tag taglich ain Mess in vnser 1’rauen Gapeln, die wir, vnd vnsern A^oruordern gepaut vnd gestifft haben, ohn vnndterlass sprechen, vnnd ali sambstag ain gesungens Ambt von vnser lieben frauen singen. \rnnd sollen auch alle Jar Jiirlich an den Oua-tembern, alle Ouatember ainist vnns vnd vnsern Vor-uordern vnnd Nachkhomben, die auss dem geschlecht von Gilli verlaren sein, in dem obgenanten Iren Gottshauss zu Obernburg loblich begeen lassen, des abents mil ainer gesungen Vigili, vnnd des morgens mit ainenr gesungen Seellambt, vnnd das darundter Mess gesprochen werden, von den Gonuent-Rriiedern vnnd auch von andernlay Priestern, alss uill der dann dieselb Zeit vnge-uerlich in dem Glosster sein werden. Wir aber, das sv solich Messprechen vnnd Jiirlichs begeen als oben gemelt ist, nicht volftiereten, vnnd solichem verschreiben, so sv sich dann gegen vnns von soliches begeen wegen verschriben vnnd verbunden haben, nicht nachkhemen, das vvissentlich wurde. So hetten sv solich gnad vnnd freyhait, die wir In von des Gerichts, vischwaid, vnd Ires Ilauss wegen zu Gilli haben gethan, gegen vnns gantzlich verworcht vnnd wir vnnd vnser Erben mochten vns des Gerichts vnnd Vischwaid widerumb vndter-winden, ohn des Abbts vnnd seines Gonuentes vrrung vnnd hindernuss, vnnd das auch Innhaben, handeln vnnd treiben. Vntz alsslang das sy alles das, des sy sich dann, gegen vns verschriben vnnd verbunden haben, gantzlich volreckhten vnd volfiirten, getreulich vnnd vngeuerlich.
Vnd darauf so emphelchen wir vnnsern Richtern zu Presperg. vnnd allen andern vnsern Landtriehtern, gegenwiirtigen vnnd khbnlftigen Ernstlich vnnd wollen, das, lr den obgenanten Abbt vnnd Gonuent zu Obernburg nun hinfiir bev solichen vnsern gnaden vnnd frevhaiten, die wir In haben gethan, gantzlich vnnd vestigelichen haltet vnd bleiben lasset, vnnd darwider in khainerley weiss thuet, noch das A emand andern von vnserntwegen
zu thuen gestattet. Das ist giintzlich vnser mainung. Vnnd des zu Vrkhundt geben \vir den obgenanten Abbt, vnd Oonuent zu Obernburg, den brielf versigelt mit vnserm
anhangimden Insigel. Der geben ist an Mittwoehen in Osterieyrtagen Nach Christi geburd viertzehenhundert Jahr, vnd darnach in dem siben vnd viertzigisten Jare.
Stare pisane mašne bukve
kranjskega farnega arhiva.
(Donesek k zgodovini javne službe božje na Kranjskem.) (Nadaljevanje.)
B.
Hočemo si sedaj ogledati njen premakljivi ka-lendarij! Po zunanjem se tu kaže soglasje z rimskim, kakor z oglejskim obredom — a tudi važnih razlik je dosti.
Cerkveno leto pričenja se v rokopisu s štirimi adventnimi nedeljami, za božičnimi prazniki sledč nedelje (6) post Epiphaniam3S), za temi postne nedelje (od Dom. Septuag. do velike noči). Nedelj po veliki noči do binkoštij broji enako sedanjemu številu; po binkoštih 3fl)
pa jih ima naša knjiga
kar se vjema z oglejskim
(oziroma čevdatskim) obredom.40) Zadnja (to je 25ta) je zanimiva zaradi svojega pomena, llubeis (1. c. p. 2(55) pove o nji, da se je imenovala v starih rokopisih Dominica »quinta ante Nativitatem Domini«, in po razlaganji Duranda (1. VI. c. 2. n. 1) in ea »praeparatio Adventus Domini quoad quaedam inchoatur«. To prav dobro kažeta njeno berilo in evangelije.41)
Oglejmo si pri tej priliki še podrobneje razmero med našo mašno knjigo in oglejskim missalom glede
a8) Šesta nedelja pa ima v naši knjigi le tri molitve (brez berila in evangelija); strinja pa se v prvi molitvi z oglejskim missalom. druga in tretja ste enaki v Missal. Pianum, Aquil. & Krainburg.
s») prva nedelja po binkoštih ima cel6 tri obrazce: 1. In Octava Pentecostes (kakor v praznik, izvzemši berilo in evangelije);
2. Officium de Ss. Trinitate, ki je inclus. sekvence in (od sedanjega različnega) evangelija popolnoma soglasen v. oglejskim Miss.; in
3. Dominica I. p. Pentecost . .
40) De Rubeis 1 c. p. 264: »Dominicae p. Pentec. numerantur quin que supra viginti in Aquilejensibus ife. Forojulien sibus codicibus; Dominicas vigintiquatuor habet Missale Pianum.«
41) Berilo je namreč iz preroka Jeremija (cap. 23, 5—8); »Ecce dies venient, dicit Dominus, et suscitabo David germen justum« . . .; evangelije pa (s. Joann. cap. ti, o—14): »Cum sublevasset oculos Jesus« ... se konča z besedami »Quia hic est vere propheta, qui venturus est in mundum« Oboje stoji soglasno tudi v tiskanem oglejskem missalu; da se je pa enako nahajalo (z malim pristavkom, namreč Job. cap. ti, 1—4) v 13. stoletju tudi v Franciji, nam priča Durandus na zgoraj navedenem mestu.
nedeljskih evangelije v.l-) Yr tem oziru se nam kaže očividna sorodnost med njima, ter ne majhna razlika v primeri s sedanjim »Missale Romanum«. (Obžalujem zopet, da nimam na razpolago nobenega Miss. Roman., tiskanega pred 1. 1570.) Iz tega primerjanja namreč raz-vidimo, da so evangelija v missalih oglejskih in frijuIških pri ne manj kot 30 nedeljah različna od Missala Romanum (Pianum); a naš rokopis kaže v vseh teh 30, od Pijevega missala različnih, nedeljskih evangelijih popolno soglasje z oglejskim in friju 1 s k i m m i s s a 1 o m.43) To ni malenkost, lo zopet močno kaže na Oglej.
(jlede neke obredne navade oglejske ob delavnikih pa se kaže nasproti velika razlika z našo mašno knjigo. Piše namreč de Rubeis I. c. p. 370: »Singulis etiam Feriis quartis et sextis in utriusque, Aquilejensis & Korojuliensis, Ecclesiae Missalibus Epistolae, ac E v a n g e 1 i a adsignata suni, a Dominicis diversa (drugi deli maše so bili de Dom. praec.). Nihil apparet hujus in Missali Romano, quem luisse tamen plurimarum passim Ecclesiarum communem usum, adnotatum relinquit Mar-tenius« (namreč cerkva v Eijonu, liourges-u, Parizu, Nar-bonni, Chalons-u s. M.). V našem rokopisu teh d e lavni škili officijev ni najti; v tej točki je torej zopet bliže rimske m u.
4a) Pri tem primerjanju nam dobro služi posnetek, kateri je priobčil de Rubeis 1. c p. 2(i5—70 iz tiskanega (1517) oglejskega
missala. Da se je v selskem eksemplaru pogubil drugi del, od praznika presv. Trojice naprej, omenil sem že gori (štev. 1. stolp. 10, opomnja 5.)
4:l) Enega evangelija. Dom. XVIII. p. P , manjka sicer v knjigi (dotični list je izrezan); pa vsled nekega gotovega reda, po katerem
se vrste razlike v pobinkoštnih nedeljah, smemo z veliko gotovostjo
sklepati, da je tudi ta oglejskemu soglasen. Zaporedoma namreč
zaostajajo za eno nedeljo evangelija v kranjskem in tudi v oglejskih in čevdatskih (cfr. de Rubeis 1. c. p. 167—70) missalih, nasproti
sedanjemu rimskemu. — Kar pa se tiče družili delov mašnih for
mularov (Dominicarum p. Pentec.), inclus. berila, sta skoraj popol-
noma soglasna kranjski rokopis in Missale Romanum.
Konečno naj tu pripomnim, da se nahajajo v našem rokopisu tudi »Qua tu or tempora» s svojimi ferijami IV., VI. & Sabb. in sicer ob sedaj navadnih dobah. (Kako da se strinjajo njihove maše z oglejskimi ali rimskimi obrazci, o tem pozneje.)
C.
Kako pa je razdeljena in razvrščena knjiga sama, »Corpus Mi s sal is?«
Tu nahajamo bistveno enako razdelitev, kot sedaj; v podrobnostih pa zopet mnogo razlik, kar kažejo sledeči podatki.
Precej za kalendarijem prične knjiga s prvo adventno nedeljo »Ad te levavi« in nadaljuje Proprium de tempore do »officium de Ss. Trinitate« in »de Corpore Christi«; potem slede Dominicae 25 p. Pentec.; na to officium de dedicatione (Terribilis) in de dedič, altaris. Zdaj še le pride na vrsto »Ordinarium Missae«, namreč (brez nastopne molitve) dvojna Gloria (jedna de lieata Virg.), Čredo44) prefacije (brez sekiric) in za njimi »Canon« (s predsloječo, prav zelo obrabljeno podobo Izveličarja na kri/u, z Marijo in sv. .Janežem, obsezajočo celi list.45) Za tem »Incipiuntur Officia de Sanctis« z vigilijo sv. Andreja Ap.; za prazniki posameznih svetnikov stoji njih
44) Molitev pri darovanju (incip. a »Suscipe Sancte Pater omnip. aet. D.« etc. do »Orate fratres« incl.) ne najdemo v naši knjigi; pač pa pri vsakem prazniku lastno antifono »Offertorium«, kakor v sedanjih missalih. De Rubeis piše o tein 1. c. p. 189: »Ad id, quod Offertorium dicitur, animadversionem addere praestat, Orationem illam, quae Secreta vocatur, unicam olim super oblata dictam esse« . . . »Circa finem saeculi XI. & saeculo insequente, preces alias a Romana Ecclesia receptas, quae in Missali habentur, ad Offertorium pertinentes, docent Viri Docti.« Res piše o tem učeni kardinal Joannes Rona. Rerum liturgicar. lib. 11. cap. 9. II. (ed. Antwerp. 1723, p. 337) nastopno: »In Ordine Romano nulla fit mentio orationum quae diei solent a sacerdote, dum oblationes et reliqua peraguntur, quas nec Gregorius Magnus in libro Sacramentorum, nec Alcuinus, nec Amalarius, nec alii Romanae Missae expositores commemorant; quia, ut observat Micrologus cap. 11. Romanus Ordo nullam orationem instituit post Offerendam ante secretam; et ideo omnis ista actio sub silentio complebatur« . . . »Hinc etiam discimus, qua de causa orationes, quae in offertorio dicuntur, in diversis Ecclesiis diversae sint; quia cum diu Romana Ecclesia illis usa non fuerit, unaquaeque Ecclesia sibi peculiares instituit.« — Seveda s tem še ni dokazano, da je bila predloga našega rokopisa pisana pred 12. stoletjem; na vsak način pa ta stvar ni brez pomena za določitev njene starosti. (V tiskanem oglejskem missalu iz 1. 1517 nahajajo se že vse te darovalne molitve, in sicer popolno soglasno s sedanjimi). Ugovor, da ne stoje v rokopisu, ker so se na pamet molile, ne velja, ker nahajamo tu izpisane »Gloria« in »Čredo«, ki se enako molita.
45) Podoba je obrobljena z obilno ornamentiko (s simboli
evangelistov v vogalih) ter bogato pozlačena. Spodnji del te okrasbe
(ki kaže tudi dva ščitka, eden z gotsko majuskulo M) pa se skoro že
več ne pozna, in na podobi Križanega sta dva kraja zarud obilnih
poljubljejev (ut videtur) kar zatemnela. Vzrok take obrabe nam pove
»Commune« (»Hic incipitur Commune Sanctorum«), po tem »Officium de defunctis« in »officia votiva«: de sapientia, de Spiritu S., de angelis, de karitate (sic), de S. Cruce in de quinque vulneribus, de Beata Virgine40) (4 formulari), in pro peccatis (dva formulara); konečno pa »orationes ad diversa«.
Izmed teh oddelkov oglejmo si pred vsemi najvažnejši, namreč »Canon«, bolj natanko. Brez vsake rubrike — le križčeki so na dotičnih krajih vpisani — ga tukaj imamo o d besede do besede soglasnega s sedanjim Rimskim47), in to začenši od »Te igitur« do »Pax Domini sit semp. vobiscum, Et cum špiritu tuo«, kjer se prično naslednje različnosti.
Za navedenimi besedami namreč sledi neposredno »Agnus Dei, qui t. p. m.« etc., in potem še le: »Fiat commixtio corporis et sanguinis Dei nostri Jesu Christi omnibus accipientibus nobis vita aeterna. Amen.« Za tem molitev »Domine J. Christe, qui dixisti Apost. tuis« (kakor v rimskem missalu); na to »Pax tecum, Habete vinculum pacis et caritatis, ut apti sitis sacrosanctis mysteriis Christi. Pax Christi et Ecclesiae exultet in cordibus vestris«; potem »Domine .1. Chr., fili Dei vivi, qui ex voluntate Patris« etc. in pa »Perceptio corporis et sanguinis« etc.48) Za to molitvijo pa sledi še četrta, ki
neki Forojuliensis codex (pri de Rubeis 1. c. p. 279): »Dieto Sanctus osculetur sacerdos altare super Corporali cum signo crucis, dicendo: In nomine Patris. Et s t, a t i m osculetur crucifixum in libro dicendo: Domine exaudi orationem meam: et clamor meus. Oremus, inclinando se ad altare.« De Rubeis še pristavi 1. c.: Ante praefationes omnes hanc Salvatoris crucifixi imaginem praestat Missale Salis burgen se . . . Osculis, quae figebantur, foedata conspicitur. — Enak običaj navaja slavni Muratori (Liturg. Roman. vet. t. I. p. 93) iz nekega mutinskega missala, saec. XII.: Imaginem Salvatoris e cruce pendentis . . . post postremam praefationem . . . osculari mos fuit. »Aliquantum coloris oscula data deterseruni.« Kakor se vidi, je bila navada, poljubiti podobo Križanega v začetku kanona, v srednjem veku daleč razširjena.
4“) Te (ti) votivne maše nahajajo se vse v ravno ti vrsti tudi v Missal. Aquilej 1517 Cfr. de Rubeis p. 288
47) Edine malenkostne izjeme so: v začetku kanona, pri »Memento vivorum« pod črto (ali od iste roke?) podpisano »e t pr o me indigno famulo tuo«; pa v molitvi »Supplices« za besedami »divinae majestatis tuae« ob robu pristavljeno »et praesta, ut quotquot« etc.; pred »filii tui« stoji ravno tam beseda »Christi (Dostavek »et me misero famulo tuo« se je — kakor priča de Rubeis 1. c. p. 279 — nahajal tudi v čevdatskem missalu iz 1. 1408; v drugem kodeksu ga ni našel.) — Tudi stojita dva križčeka več, namreč pri protec+tionis tuae m. a.« in pa pri »dampnatione -f-nos eripi«. — Nahajajo se v knjigi tudi propria »Communicantes« in »Hanc igitur«. Naj tu še opomnim, da pod »Oratio Dominica« zaljša kanon podoba Izveličarjeva na prtu Veronikinem.
4") Obhajilne molitve od »Agnus Dei« pa do konca molitve »Dne J. Christe, fili I). v.« so v čevdatskem missalu iz 1. 1403 skoraj do besede soglasne, kakor kaže nastopni posnetek iz de Rubeisa 1. c. p. 279: »Post Agnus Dei, hic imponat particulam,
se tudi v družili missalih te dobe nahaja10) in tako le slove: »Domine sancte Pater, omnipotens aeterne Deus, da michi hoc corpus et. sanguinem filii tui Dni nostri J. Ghr. ita sumere, ut. merear per hoc remissionem omnium peccatorum meorum accipere, quia tu es Deus et praeter te non est alius, cujus gloriosum nomen permanet in saecula, Amen.« r,°) S to molitvijo pa tudi kanon v naši knjigi konča, akoravno še cela kolumna zraven čisto prazna stoji.
Zunaj kanona se kažejo v »Ordinarium Missae« marsikatere različnosti. Tako n. pr. ima Gloria pri besedah »Domine fili unigenite .iesu Christe« pristavljeno besedo »altissime«; kar se nahaja tudi v Missal. Aquil. 1517, pa tudi (kakor priča de Rubeis 1. c. p. 255) v starem solnograškem missalu. — Večjo pozornost pa zasluži samostojna »Gloria de Beata Virgine«, ki se tako-le glasi: »Gloria in excelsis Deo et . . . Domine lili unigenite .lesu Christe, Ipse el alme orphanorum pa-raclite, Domine Deus, agnus Dei, lilius Patris, Primogenitus Mariae, virginis Matris; Qui tollis p. m. . . . suscipe deprecationem nostram Ad Mariae gloriam. Qui sedes . . . Quoniam tu solus sanctus Mariam sanctificans, Tu solus Dominus Mariam gubernans, Tu solus altissimus Mariam coronans, Jesu Christe, cum S. Sp. in gl. D. P. Amen.« 51)
quam tenet, in calicem dicendo: Fiat commixtio et consecratio corporis et sanguinis Dni nostri Jesu Christi omnibus sumentibus salus mentis et corporis in vitam aeternam, Amen. Hanc orationem dicendo accipiat pacem ab altari et Crucifixo libri. Oremus. Domine J. Chr., qui dixisti Apostolis tuis etc. Hic dat Ministris pacem, dicens: Pax tecum. #. Et cum spiritu tuo. Sacerdos: Habete vinculum pacis et caritatis, ut apti sitis sacris mysteriis: et pax Christi et Ecclesiae semper maneat in cordibus vestris, Amen. Inclinatus ante altare dicat orationem: Domine J. Chr., Fili Dei vivi, qui ex voluntate Patris etc.« Potem pa ta missal nadaljuje molitve ad sumptionem prav podobne sedanjim; molitve »Perceptio Corporis tui« pa vender nima (ima jo pa drugi frijulski missal iz začetka 14. stoletja).
*“) N. pr. skoraj od besede do besede v starih mašnih bukvah avguštinske opatije v Vorau-u, Perg. cod. saec. XIII.; objavil
0. Kernstock v graškem »Kirchenschmuck« 1870, S. 10. Enako v »Missale Ro mar i cen se«, saec. 11. vel 12 (kjer se nahaja tudi naša oratio »ad dandam pacem«: »Habete vinculum pacis« ect, ut supra). Ravno tako »in pervetusto codice Subi a censi anno 1075 exarato. Kakor kažete ti dve knjigi, se je ta oratio molila »antequam sumat«. Martene, de antiquis ecclesiae ritibus, Antwer-piae 1763, tom. I. p. 152 et 158.
r,°) Sorodnost naše knjige z frijulsko-oglejskimi mašnimi bukvami na eni strani, na drugi pa tudi s solnograškimi se nam tukaj zopet kaže.
r,‘) Tak »Gloria de BeataVirg. M.« nahaja se tudi drugod v missalih te dobe, n. pr. v vorau-skem, cfr. »Grazer Kirchenschmuck« 1876, S. 21). Enako (cfr. Card. J. Bona. Rerum liturgic.
1. I. c. 12. Append.) v obredu pariškem in lijonskem. Tudi rimski missal ga je imel pred reformacijo po p. Piju V. 1. 157U. Cfr. »Tttbinger Q. Schr.« 1884, p. 662. — Take interpolacije med strogo
Da v našem rokopisu manjka molitve pred introitom (»nastopne molitve») in pri darovanji hostije in keliha, je bilo že poprej omenjeno.
Kar se tiče prefacij, ima jih naša knjiga navadnih 11; to število ima tudi oglejski tiskani missal.
Neka posebnost našega missala je — in to enako-lično z Miss. Aquilej. 1517 —, da se molitev po zavži-vanji, sedaj Postcommunio imenovana, v njem naziva zmiraj »Complenda«.’’3) De Uubeis (1. c. p. 346) opomni pri tem: »Vox prior (Postcommunio) adhibita legitur in Sacramentario Gelasiano: vox altera in Gregoriano . . . Ita vero precem illam vocare C o m p 1 e n d a m consuevere, quod ipsa sacrum officium liturgicum concluditur complefurque. . . Vocem habent Postcommunionis mis-salia manuscripta duo, quae possideo, Salisburgense et Forojuliense.« — Od kod ima naš rokopis izraz »Complenda« ? Pač od Ogleja.
Kar zadeva | otem »Proprium«, je nasproti sedanjemu Missal. Roman, izvanredno, da ima maša i n Vigilia Nativitatis Dni in pa vse tri maše na božični dan po dve I ek ciji, eno iz stare zaveze, drugo iz pisem sv. Pavla ap.r’3)
liturgični tekst —■ tropus se imenujejo — nahajajo se razun glorije v srednjeveških missalih tudi pri družili krajših mašnih molitvah, n. pr. pri Kyrie, Sanctus, Agnus Dei in Ite missa est; o slednjem bom navedel pozneje i/. tiskanega oglejskega missala (1517) dve zanimivi interpolaciji. Tacih »tropov« ni samo mašnik molil, ampak pel jih je tudi pevski kor, ker stoje tudi v gradualnih knjigah. (O drugi vrsti tropov, ki so bili pravcati himni, mi ni tukaj razpravljati.) Cfr. Dreves S. J. v Stimmen a. Maria Laach 1888, S. 477—81 in Kornmuller, Lexikon d. kirchl. Tonkunst, S. 447 u. 48.
52) Pred več leti odmočil sem iz neke tiskane knjige pergamenten popisan zavitek, ki nosi opravilo de S. Maria Magdal. (pričenši s koncem sekvence) in začetek maše »In die S. Jacobi«. Tudi na tem listu (saecul. 15.) za dotično »communio« (Diffusa est gratia etc.) stoji rudeče pisano »Complenda« (Sumpto Dne salutari etc.) Pa kdo ve, od kod da je ta list? Tudi navedena communio ni soglasna s kranjskim missalom, ki ima »Dico vobis, gaudium est angelis Dei etc.«
r,s) Namreč: In Vigilia Nativitatis: Ysaie cap. 62, Propter Syon etc., in ad Roman. cap. I.; božični dan »in galli-cantu« Ysaie: Populus gentium etc., inadTytum: Apparuit gratia Dei; »in aurora« ima Ysaie: Spiritus Domini super etc. in ad Tytum: Apparuit benignitas; »ad publicam« pa stoji Ysaie: Propter hoc sciet populus etc. in ad Hebraeos: Multifarie multisque modis etc. Kako da ste se rabili te dve lekciji, se razvidi iz rubrike Missal. Aquilej 1517. katera pravi ob koncu prvega berila: »Immediate sequitur epistola ad Hebraeos : Multifarie etc.« — Vse te lekcije nahajajo se popolno soglasno tudi v Missal. Aquilej. 1517. — Opomniti pa je, da po »Micrologus« cap. 52. so se te štiri maše tudi nekdaj v Rimu enako brale (de Rubeis 1. c. 256). Težko je torej tukaj razsoditi, ali imamo v naši knjigi to posebnost od Ogleja, ali neposredno od Rima. Vsakakor je zanimivo, da ima že »Liber Comitis« (lekcionarij iz časa sv. Hieronima, pa pozneje pomnožen, oziroma \ sled želje Karola Vel. emendovan po Pavlu
Znano je, da so se v srednjem veku v nekaterih deželah (n. pr. na Francoskem in Nemškem, manj na Rimskem) vporabljevale sekvence ali takozvane »prosae« kot izvrsten pripomoček v povzdigo veličastnosti službe božje. Tudi ljudstvo se je deloma vdeleževalo njihovega prepevanja ob večjih praznicih (čir. Katholik, 1884, II., 56) in med tem popevanjem se je zvonilo, kakor pri »Te Deum« z vsemi zvonovi ali vsaj ■/. dvema večjima. Njih število je narastlo v nekaterih mašnih bukvah ko-nečno na celo stotino.54) — Tudi naš kranjski missal svedoči nam o njihovi priljubljenosti: nič manj kot (50 jih ima, in sicer 24 v Propr. de tempore, 22 33) v Propr. de Sanctis, celo v Commone de Sanctis nahaja se jih 14.5t;) Za poskušnjo hočemo nekatere priobčiti konec tega spisa.
dijakonu oglejskem, potem po Alhvinu, slednjič po mašniku Theo-tinchu) vse te 1'2 perikope v zgoraj imenovanih štirih mašah popolnoma — v začetkih in koncih — soglasne z našim kranjskim missalom. Cfr. Migne, Patrol. lat. toni. 30, col. 489, kjer je col. 487 do 632 celi »liber comitis» ponatisnen po belovaškem (Beauvais) rokopisu. — Lekcije zaznamenane za ta dva dneva v »Antiquissimum Lectionarium Gallicanum« (Migne, P. L. toni. 72. coli. 171—173) in v »Sacramentarium Gallicanum« (ibid. col. 46-4) pa so (izvzemši eno samo) različne od zgoraj navedenih. Na izključljivi upliv »Ritus Gallicani« (de Rubeis p. 192: notat Mabillonius, juxta Gallicanum ritum Lectiones passi ni duas recitari, ex Vetere Testamento alteram, alteramque ex Novo) se torej tu pač ne bo smelo misliti; nekak frankovsk delež pa ni nemogoč. Cfr. »Zgod. Zborn.« št 1. stolp. 12. — Enaka raba dveh lekcij se nahaja v Missal. Aquilej 1517 ludi v ponedeljek in torek velicega tedna; v našem missalu pa ne.
M) Jos. Kehrein, »Lateinische Sequenzen des Mittelalters«, Mainz. 1873, priobčil jih je iz raznih cerkvenih knjig 895.
5S) Skoraj za gotovo se sme reči (sodim po analogiji in tiskanem oglejskem missalu iz 1. 1517), da bi bilo tu pravo število 26; ker na izrezanih listih za praznike od 24. avgusta do 7. oktobra (gl. »Zgod Zborn.« št. 2. stolp. 27, op. 14) so se nam izgubile naj-brže tudi sekvence praznikov ln decollatione s. Joannis Bapt., in Nativitate B. M. V., in Exaltatione Ss. Crucis in S. Michaolis Archang.
Skupno	število sekvenc	našega	rokopisa je	torej bilo prej
ko ne 64.
’’fl) Lastne sekvence imajo v Proprium de tempore: Božič tri, S. Stephani, S. Joannis Ev., Ss. Innocentium, S. Thomae Ep. M., Epiphaniae Dni, Resurrectionis Dni in vsak dan oktave inclus. Dominica in Albis (	7).	festum de Lancea Dni, Ascensionis Dni, fest.
Pentecostes in feria II., SS Trinitatis, ss. Corporis Christi (in ob koncu Propr. de Temp. še in Dedicatione«). — V Proprium de Sanctis p;i imajo lastne sekvence prazniki: S. Andreae Ap . S. Nicolai Ep.. Convers. s. Pauli, Purificat H. Mariae V., Invention. ss. Crucis, s Joannis ant. port. Latin., s. Achatii, Nativ. s Joann. B., ss. Petri et	Pauli App., Visitation.	B M. V., s.	Margarethae V.
(ss. Hermacborae et Fort. ima	le ono	de Communi	Mart. »O beata
beatorum«),	Divisionis App.,	s. Mariae Magdal.,	s. Jacobi Ap..
s Anne, s. Petri ad vincula, s. Laurentii, Assumption. B. Mariae V., Omnium Sanctorum, s. Martini Epi, s. Elisabetae in s. Katherinae V. — Oglejski tiskani missal (1517) prekosi po številu sekvencij kranjske mašne bukve; ima jih namreč celo 75, in sicer 21 de tempore. 35 de Sanctis in 19 de Communi. Kar se tiče njih soglasnosti z onimi naše knjige, tu le ob kratkem rečem, da so mnoge enake,
Izmed sekvencij vsprejetih v sedanji rimski missal, nahaja se v naši knjigi velikonočna »Victima^ Paschali« (pa ?. dodatkom proti koncu: »Credendum est magis soli Mariae veraci, quam ludaeorum turbae fallaci«); »Veni sancte Spiritus« na binkošlni ponedeljek (binlcoštna nedelja ima sekvenco »Sancti Spiritus assit nobis gratia, quae . . .) in pa krasni »Lauda Sion« v praznik svetega Rešnjega telesa. — Sekvencij »Stabat Mater« (.Jacopone de Todi, j 1306) in »Dies irae« (Thomas a Celano c. 1240) pa v našem rokopisu ni; čemur se z ozirom na smoter sekvencij (»jubilus«)571 in pa na resnoben in bolj tužen značaj teh dveh sicer prekrasnih pesem ni posebno čuditi.38)
Sicer pa smem Irdifi — po primerjevanju na raznih krajih — da se kranjski rokopis in Missale Romanum (Pianum) večinoma strinjata;59) a priznati je tudi, da je kranjski missal v prav veliko in ne malenkostnih rečeh soroden oglejskemu ter od njega
mnoge pa različne Temu se ni čuditi; saj po izjavi de Rubeis-ovi
1.	c. p. 261 še in Missalibus manuscriptis, quae Aquilejae et Foro-julii asservantur, prosae »non paucae occurunt diversae«. V tej reči torej ne smemo iskati zanesljivih kriterijev za sorodnost naše knjige z oglejsko; toliko manj, ker po besedah de Rubeis-ovih 1. c. p. 258 »in Missali Aquilejensi typis edito occurrunt ferme omnes (sequen-tiae), quas.... deprompsimus ex vetusto Codice Sal isburgensi«.
57) Tako se tudi ložje ume. zakaj da odlični praznik »Annuntiationis Domini« (25. Mart.) v našem missalu nima nobene sekvence; ker namreč ne pride lahko iz resnega postnega časa. (Dotično Abaelard-ovo sekvenco »Mittit ad Virginem non quemvis angelum« ima naša knjiga pri officiju »In adventu Dni Sabbatis diebus, de lica ta Virgine«), — Enako brez sekvence je praznik sv. Gregorija (12. Mart.), ko so ga vender v srednjem veku zarad njegovih neumrljivih zaslug za cerkveno petje celo pred introitom 1. adventne nedelje s posebnim tropom (himnom) »Gre-gorius praesul« slavili. — Tudi oglejski tiskani missal (1517) od praznika S. Dorotheae (6. Febr.) do onega S. Sigismundi Reg. M. (2. Maji) nima nobene sekvence. — Ne a le (Sequentiae ex missalibus germanicis , . . aliisque med. aevi. Londini 1852) opomni str. 113: »Missale Salzburgense (1515) sequendam in die S. Cunegundis (3. Mart.) non habet, sed tractum, quippe qui infra Septuagesimam n e cesse est cadat.« (Tisk iz 1. 1519 jo. pa že ima). V officiju »pro defunctis» naš rokopis sploh nitim nobene sekvence, pač pa številne molitve, berila in evangelije.
8R) Kako je s to dvojico v druzih missalih ob koncu srednjega veka, cfr. Kehrein 1. c. p. 174 sq. in p. 588. — V Missale Romanum je sekvencija »Stabat Mater« še le pozneje; po 1, 1570, z mašo »de Virgine dolorosissima« vred prešla. — Sekvence »Dies irae« tudi tiskani oglejski missal (1517) ni imel in missa defunctorum. pač pa mesto nje drugo: »Cum sit omnis caro foenum, El post foenum fiat caenum: Homo quid extolleris?«
r’°) Že zgoraj sem omenil, da imajo pobinkoštne nedelje —• i/.vzemši evangelije in večjidel 2. verzikula graduala — s sedanjimi soglasne formulare. Opravila feria IV. Cinerum, Dominica Palmarum, Vigilia Pentecostes, Festum Ss. Corporis Christi, Vigilia S. .loann. Bapt. se do besede strinjajo z Missale Romanum. Praznika S, Andreae Ap., Nativ. S. Joann. Bapt. kažeta le po par vrstic različnih; ("isto malo razločka (le kaki verzikul ali posamezne be-
odvisen.00)	Nekako	v sredi med rimskim	in oglejskim
missalom se gibljejo naše stare mašne bukve, in smemo jih	pač imenovati	rimsko-oglejski	missal za
sede) nahajamo Sabbato IV. Tempor. Adventus. Feria 111.. V. et Sabb. p. Pascha, Fest. Pentecostes, fer. IV. et V. p. Pent. (na sekvence se tu ne oziram).
Večjo	razliko pa	kažejo — v drugem sicer	soglasni — offi-
ciji	1., ‘2.. 3.	in 4. adventne nedelje, ki imajo vse	druga evangelija
(I. Dom. Adv. »Cum appropinquasset Jesus Jerosolymis, od cvetne nedelje) in zadnji dve tudi druga berila; drugačna evangelija imajo tudi praznik ss. Trinitatis, fer. V. p. Dom. Laetare in praznik Con-vers. s. Pauli A p. — Druga precejšnja različnost med sedanjim M. Romanum se kaže v Commune Sanctorum; tu nahajamo več mašnih formularov v enega združenih. Tako n. pr. ima Commune Conf. Pont. sicer le po eno Oratio, Secreta in Postcommunio; pa 4 introitus, 8 beril, 3 evangelija. 2 offertorija, ter po več gradualov in communio. In slično pri druzih »Commune«.
Sicer nam knjiga naša sama že svedoči, da ni strogo Romanum missale, in sicer tudi one oblike ne, katero je ta imel v predtridentinski dobi. Pri veliki soboti sledi namreč za »Postcom-munio« nastopna rubrika: »Secundum roman urn ordinem dicitur ,Ite Missa est'. Sed usu ecclesiae propter vesperam (ki je prav enaka sedanji, indus. Magnificat) dicitur ,Renedicamus Dno‘«; a te besede ne kažejo nasprotja, pač pa neko različnost obreda z rimskim.
00) Precej v začetku n. pr. so 1., 2. in S. adventna nedelja (v Miss. Rom. precej drugačne, kakor sem bil ravno omenil) do besede soglasne s tiskanim oglejskim missalom (1517;; enako Dom.
—+— Don
k zgodovini zvonarjev ii
(Piše J.
Vox ego sum vitae,
Voco vos, adorate, venite!
Že od nekdaj si je sveta cerkev, pospešiteljica ved in umetnostij veliko prizadevala, da je oskrbela svetiščem, katere je sezidala, lepo, ubrano zvonjenje. In koliko žrtvuje tudi še dandanes naše pobožno ljudstvo v ta namen! Za nobeno cerkveno potrebščino ne zlaga tako rado svojih doneskov, kakor za nove zvonove. In kako ponosno je potem nftnje!
Enako veselje do lepega zvonjenja nahajamo pa tudi pri druzih narodih. In za to najdemo po nekodi zvonove tolike velikosti in teže, da se nam zdi skoraj neverjetno, da je bilo mogoče uliti tolike velikane. Največji in najtežji zvon, kolikor jih je bilo kedaj ulitih, bil je gotovo zvon z imenom »Ivan« v Moskvi na Ruskem. 'Aal, da ga je uničil 1. 1701 požar. Tehtal je celih 4420 dunajskih stotov, visočina njegova je znašala 33 in debelost 3 dunajske črevlje. V premeru je imel 23 in v
kranjski arhidiakonat (archidiaconatus Carnioliae); U1), ali tudi »Marcbiae« ? In akoravno se jim ne manjka znakov druzega upliva od zahoda in severa, bo vender moral priznati vsakdo, ako vzame vse skupaj v poštev, da so one besede, koje sem izbral za motto;
»Carniolia liturgiam ecclesiasticam ad normam litur-giae Homanae ab Ecclesia Aquilejensi accepit« zadostno spričane tudi po naši mašni knjigi.
__________-	(Nadaljevanje	prih.)
Pentecostes (inclus. Sequentia »Sancti Spiritus assit nobis«) in festum ss. Trinitatis (vide nota 59), ravno tako tudi Officium de Lancea. Obširni officij »in Vigilia Pentecostes« (ki je zelo različno so-stavljen mimo onega v Missalu Rom., in ima mesto 6 le 4 lekcije) se popolnoma vjema z oglejskim missalom (excepta unica oratione) in to tudi glede hymna »Rex Sanctorum«, katerega nima Missale Romanum. — Kako da se vjemajo mnogobrojna evangelija pobin-koštnih nedelj v kranjskem in oglejskem missalu (mimo drugačnih Missalis Piani) videli smo že poprej (stolp. 54). — Popolnoma soglasen z oglejskim miss. je dalje officij Feriae III. p. Pascha, in-clusive lastne sekvence »Agni paschalis esu potuque dignas«; z rimskim pa je različen v psalmu introita in zadnjem verzu gra-duala. I. t. d. —
Da se pa tudi ne manjka množili in velicih razlik med kranjskim rokopisom in oglejskim missalom, omenil sem že zgoraj večkrat: čisto oglejski missal naš rokopis nikakor ni.
6I) Da je bilo kaj tacega za kranjske cerkve mogoče, sme se slutiti iz onega, kar sem omenil poprej (stolp. IH) o obrednih razlikah čevdatskili in oglejskih.
e s k i
zvonov po Kranjskem.
ašelj.)
obsegu 72 črevljev. Dandanes pa so izmed največih zvonov: zvon »Cordaillac« v Toulonu na Francoskem, ki tehta 506 stotov, na Dunaju pri sv. Stefanu 412, v llouenu na Francoskem 360, v Moskvi 356, v pariški cerkvi »Notre-Dame« zvon »Emanuel« 320 stotov, slišati ga je tri milje daleč od Pariza. Teška sta tudi zvonova v Krakovetn »Sigismund« s 300 in »Sigismund« v cerkvi sv. Vida na Hradčanih v Pragi z 249 stoti. Med zvonovi na Slovenskem pa je najteži zvon pri tiospej Sveti na Koroškem s 118 stoti, v stolnici v Mariboru z 99 in v stolnici v Ljubljani s 64 stoti.
Ako si ogledamo zvonove, zapazimo na njih različne napise in podobe. Napise začeli so delati na nje v XII. veku. Iz početka zapisavali so na nje samo čas, kedaj so bili uliti. V XIII. veku pa nahajamo že kratke molitvice, reke iz sv. pisma i. dr. Najnavadniši napisi v starejšem času so bili: o rex (jloriae Christe, veni mm pare (1200—7CM), na Francoskem pa mesto tega:
Christus rex venit in pace; ave Maria gratia plena Dominus iečum (14U0—1650); vivos voco, festa decoro, fulgura frango, mortuos plango (1300—1700). Od XIII. veka pa nahajamo tudi imena zvonarjev na njih, in v XIV. tudi že težo zaznamenano. Od XVI. nadalje pa vidimo razvado, da so zapisavali preveč imen na zvonove : imena duhovnih in posvetnih oblastnikov in dostojanstvenikov, darovalcev, patronov ali kumov i. dr. Tako n. pr. se nahajajo na velikem zvonu v stolnici v Treviru iz 1. 1628 imena vseh 15 kanonikov.1) Nekaterikrat najdemo na njih navedene celo posebne dogodke, kakor n. pr. na velikem zvonu v poddružnici sv. Florijana na Tehovcu v sorški fari, ki je bil ulit v spomin zmage nad Turki pri Sisku dne 22. junija 1.159-3.*) Iz tega razvidimo, da so zvonovi marsikaterikrat znameniti tudi v zgodovinskem obziru, ker nam podajejo imena in druge znamenitosti.
Podobe na zvonovih so zelo različne. Največkrat se nahaja križ ali Marija. Pa tudi drugi svetniki, navadno isti, katerim na čast so zvonovi posvečeni. Cesto pa nahajamo na njih tudi različne grbe, celo odtiske novcev, ki so bili takrat v navadi; pa tudi podobe živalij, vzlasti med posameznimi besedami pri napisih z gotskimi črkami.
Oglejmo si, s kakimi črkami so pisali napise! Naj-prve nahajamo z rimskimi velikimi črkami-majuskulami. Od začetka XI. veka pa dobimo tudi že romanske maju-skule, v XIII. in XIV. pa gotske. Od tedaj do srede XVI. stoletja pa gotske male črke-minuskule. V XVI. veku pa nahajamo napise v črkah vseh vrst, dokler niso prišle sredi XVII. stoletja zopet latinske velike črke v navado.
Ako se ozremo še na jezik, v katerem so bili napisi sostavljeni, reči moramo, da so bili prvi latinski. Kasneje nahajamo i nemške. Prvi zvon z nemškim napisom je, kolikor znano, v Multzigu v Elzaeiji iz 1. 1350. Prvi slovenski pa skoraj gotovo napis na velikem zvonu v Cerengrobu v starološki fari iz 1. 1807., ki se glasi:
H’ zhasti Marie ozhem smeram peti Ino vssim vernim glassno resodeti,
De Jezus bo roko stegnov
Ino moje dobrotnike vsse poshegnov.
In na nasprotni strani:
Kader sim biv pervizh ulit,
Smo preieli lobiga myro dar, 1763,
O	Bog! dai, kir sim sdei prelit,
De bi ga tud’ vshvala vssaka stvar, 1807.
Za njim najstareji pa, kolikor je znano, je veliki zvon pri sv. Joštu pri Kranju iz I. 1834, ki ima, kakor je dokazano, ta-le zanimiv Prešernov napis:3)
Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije Kraljestvo v Heladi končal je Navarin.
Ga kupi romar; ga Samassa v zvon prelije;
Glasim zdaj božjo čast iz svet’ga Jošta lin.
Nahajajo se pa tudi še zvonovi s črkami in napisi, katerih ni lahko raztolmačiti, o katerih poročam niže.
Številke na	zvonovih	so	do XV. veka navadno
rimske, še le kasneje tudi arabske.
O zvonovih	nahajajo	se	med narodom večkrat
tudi različne pravljice. Kedo še ni čital o pogreznenih zvonovih v Vrbskem jezeru	na	Koroškem, kako se glasijo	včasih iz dna	jezera?	Komu ni znan skrivnostni
zvon na otoku Marije Device na Blejskem jezeru ? Enako pripoveduje narod tudi o druzih zanimive pravljice, o nekaterih celo vraže. Že Valvasor4) nam omenja nekatere.
Po tem kratkem uvodu preidimo na posamezne zvonarje in zvonove po Kranjskem.5)
Na nekaterih ne nahajamo nikakega napisa. Ti so navadno najstarejši. Na druzih najdemo različne napise brez imena zvonarjevega. A najbolj navadni so z napisom in imenom zvonarjevim. Do zdaj so nam znani trije kraji na Kranjskem, kjer so bivali zvonarji: v Ljubljani, v Kranju in v Žužemberku. Pa gotovo so jih lili še drugod, kajti znano je, da so lili včasih naročene zvonove kar na mestu.	(Nadaljevanje	prih.)
4) Vlil. knj., str. 803. 831.
5) O njih pisal je 1. 1873. graški »Kirchenschmuck« na str. 39 do 43, kjer navaja vse avstrijske zvonarje, kolikor jih je bilo do tje znanih. Toda omenja nam samo imena. Tudi »Slovnik umjet-nikah Jugoslavenskih« (izdal Ivan Kukuljevid-Sakcinski), ki ima v abecednem redu imena in životopise vseh jugoslovanskih umetnikov, omenja nekatere. Drugih podatkov nabral sem veliko sam, nekaj pa so mi jih poslali gg.: zvonar A. Samassa, prof. Radič, kurat Primožič, kapelani: Fr. Pokorn, ki mi je poslal napise fara: Stara Loka. loška mestna fara. Jesenico. Koroška Bela. Dovje. Kranjska Gora, J. Fertin za faro Stari Trg pri Poljanah, J. Zupanec za šmarješko in L. Picigas za mirnopeško faro.
Oponmju uredništva:
Po vzgledu unio go druzih znanstvenih liator štejemo številke in strani ali bolj prav stolpce našega lista dalje, če prav stoji na čelu zapisano „drugo leto". Ko se tako nabere dosti gradiva, sneršili bodemo-prvi zrezek ter mu dodali tudi kazalo.
VCOhillQ KUplaoiatarij: Potrjenje sodne in riharske pravice
I	uUUlJlui gornjegrajskemu samostanu i n osvobojeuje samostanske
hiše v Celji vseh bremen. — Stare pisane mašne bukve kranjskega
farnega arhiva. (Nadaljevanje.) — Doneski k zgodovini zvonarjev
in zvonov po Kranjskem.
') 11. Boekeler : Beitriige zur tiloekenkunde V., str. 72.
’) A. Kohlar: Zgodovina fara I.. str. t>5.
3) Trojna Božja pot na Kranjskem, str. 8. — »Ljubljanski Zvon« 1881, str. 127.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.