Poštnina plačana ▼ zo*ovinL Leto IX itev. 206. v tore« 13. septembra 19Z). Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — loserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Irseratnf davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno T Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. UpravnJštvo: Kraflova ulica št. . pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034, Ljubljana je ostala bela in napredna V Sloveniji: lepa zmaga Naprednega bloka. — V državi: nazadovanje reakcije in ojačanje demokracije. Izvoljeni so: dr. Kramer, dr. Žerjav, dr. Pivko, s. Urek, g. Pucelj, socijalist g. Petejan jn 20 poslancev SLS. Radić, Nemci in radikali na Štajerskem propadli. Klerikalce silno boli napredna zmaga v LJubljani Pomen ljubljanske zmage Ljubljana, 12. septembra. Zmaga kandidata Naprednega blo* ka drja Alberta Kramerja je sinoči razgibala vso Ljubljano. Tako veli* častnih manifestacij napredna Ljubljana že dolgo ni videla, tako sponta* nega navdušenja že dolgo ni izražala. Vzrok je na diani: včeraj sta se odlo= čilno merila v slovenski prestolici dva tabora, napredni in klerikalni. V pr= vem je vse, kar svobodoumno, demo* kratično čuti, kar je za politiko po* stenja in ravne nacijonalne linije, vse kar je za resno trezno delo v naši državi, na drugi strani so stari so* vražniki napredka našega mesta kon-centrirali okrog svoje v Ljubljani ved* no razmeroma skromne čete vse, kar je oportunistov, političnih špekulan> tov in veliko maso onih nezrelih ele> mento\\ ki so dostopni vsakemu ar* gumentu, najmanj pa treznemu rezo* niranju. Ta dva tabora sta se merila in zmagala jc ideja politične zrelosti, zmagala je demokracija proti reakciji. Ljubljanski napredni volilci so se tudi zavedali, da je volitev v slovenski pre* stolici odločilnega pomena za pozicije napredne misli v Sloveniji sploh. Ako bi bila Ljubljana znova padla v roke klerikalcem, bi bil napredni ideji med Slovenci zadan silno težak udarec. Za* to ni čuda. da jc dežela kar drhtela od mrzličnega pričakovanja izida vo* lilnega boja v Ljubljani: napredni ljubljanski volilci so bili včeraj pred* sta vitel ji celokupne slobodoumne ar* m ade v Sloveniji. Oni so zmagali ne le za sebe, temveč tudi za njo. Konč* no je podčrtala pomen včerajšnje od* ločitve tudi okolnost, da stojimo v Ljubljani pred občinskimi volitvami: izid skupščinskih volitev jc bil v mnogem oziru prejudicijalen za izid ob=< činskih volitev. Napredna zmaga v Ljubljani je tem pomembnejša in častnejša, ker je izvojevana pod najneugodnejšimi okolnostmi. Nasprotnik se je pred* stavljal kot reprezentant vse državne moči v deželi in mestu, vse vplivne pozicije so v njegovih rokah, on drži danes magistrat, komandira Mestno hranilnico, ima na velikem županstvu absolutno besedo. Vse te prednosti so klerikalci brezobzirno izrabili in tudi 7lorabili. Pritisk na ljubljanskega vo-lilca — z vabami, malimi nagradami, obljubami in ne na zadnje z grožnja* mi — je bil ogromen. K temu jc pri" šla naravnost rafinirano aranžirana ogromna reklamna akcija, združena z brezvestnim obrekovanjem in blate* njem nasprotnika in končno pri volit* vah samih velikopotezna* z ogromnimi zneski financirana organizacija za «iz* boIjšanje» volilnega rezultata. Ni ču* da, da so si bili klerikalci uspeha go^ tovi: že dopoldne so plakatirali, da je Koroščeva zmaga odločena in popoldne so kar javno nosili v Union lam-pijone ter zbirali godbe ... L'darcc je bil po tem tem strašnejši. Vsemu temu aparatu nasproti sc stali naprednjaki takorekoč golih rok. Imel so popularnega, resnega in v naj* širših krogih spoštovanje uživajočega kandidata in imeli so svoj napredni fcrofram ter občudovanja vredno vo« ljo, borbenost in energijo. Brez zuna* njih pomočnih sredstev — razlika se je jasno videla že v aparatu plakatov in organizaciji dovažanja volilcev — so se zanašali le na to, da napredna Ljubljana ne bo izdala sebe samo. Z radostjo je treba ugotoviti, kako glo* boke korenine ima napredna misel za> sidrane v najširših krogih ljubljanske* ga meščanstva. Dočim so se mnogi, ki radi veljajo za predstavnike napredno« sti, plašno umikali, bežali ali se celo udali pritisku klerikalizma in njegovih pomagačev, je mali človek rešil čast Ljubljane, je on vrnil njeno zastavo v roke naprednega moža. Globoko hva« ležnost ie Ljubljana dolžna svojemu obrtniku, delavcu, nameščencu, kare* rih politična zrelost in požrtvovalnost sta slavili včeraj svoj triumf. In ugotoviti je treba še eno. Na* v zli c vsem dnevnim političnim na* sprotstvom so se okrog SDS kot vodi* teljice naprednega Slovenstva zbrali poleg NSS tudi pristaši drugih nekle* rikalnih strank, ki so pravilno ocenili, da pri odločitvi, ali naj bo Ljubljana napredna ali klerikalna, ne morejo stati na strani klerikalizma. To j- raz« vesel j ivo dejstvo, ki nam kaže, da bo v bodoče treba iskati in najti stalnih vezi, da se v velikih vprašanjih na* predka ne razbije napredna sila Ljub* liane v dnevnih medstrankarskih spo» rih. Cela država je včeraj gledala na Ljubljano in reči smemo, da je vse, kar v Jugoslaviji čuti napredno in de* mokratično, iskreno pozdravilo zma» go dr. Kramerja nad dr. Korošcem, šefom klerikalizma v naši državi. Ljubljana si je včeraj zopet osvojila svojo staro ugledno pozicijo v javnem življenju naše kraljevine. To čuti vsak iskren Jugosloven in zato tudi še da* nes traja v vseh naprednih krogih našega mesta naravnost praznično :az«> položenje. Pri zadnjih oblastnih volitvah meseca januarja leta 1927. je klerikalna stran, ka dobila 3412 glasov, pri skupščinskih volitvah leta 1925. 4366. ker so jo takrat volili tudi komunisti, pri včerajšnjih skupščinskih volitvah pa 4581 glasov, kar dokazuje, da klerikalna stranka vče-ra ni napredovala z lastno močjo, ampak s podporo elementov, ki imajo nekako sadistično veselje, v razdiraniu in negiranju vsega naprednega. Zmaga Naprednega bloka v Ljubljani je zaslužena. To kaže neprestano dosledno naraščanje moči napredne fronte. Pri volitvah za konstituanto ie glasovalo leta 1920. za JDS 3196 volilcev, pri skupščinskih volitvah leta 1923. za Narodni blok 3510. pri skupščinskih volitvah leta 1925. za Narodni blok 4000, pri oblastnih volitvah januarja leta 1927. za Napredni blok 4159, pri včerajšnjih skupščinskih volitvah za Napredni blok 4604 glasov. Te številke kažejo stalen naraščajoč razvoj moči napredne fronte v Ljubljani, ki ne pozna nobenih nenormalnih skokov, ki pa gre z vztrajno, neodoljivo silo neprestano naprej. Ljubljana na volilno nedeljo Skrivnostno mirna, skoro mrtva je bila včeraj Ljubljana. Samo plakati so govorili, klicali ioi vabili z desk. kioskov in sten in avtomobili so brneli po cestah. Za tem zunanjim rrrrom se je skrivala do skrajnosti nervozna napetost, ki si je dajala duška v živahnih debatah v gručah po ulicah in zlasti v nabito polnih kavarnah. M al konten tj in oni. ki so se ustrašili klerikalnih groženj, so se že v soboto in včeraj zjutraj odpeljali iz Ljubljane. Veliko, žalostno veliko število jih je, med njimi premnoga zmana ljubljanska imena. Zato pa so ostali v Ljubljani nižji uradniki, obrtniki in trgovci, skoro vsi privatni nameščenci, narodi?; delavci. Ti so rešili čast bele Ljubljane. Pozabili so na osebna m tudi strankarska nasprotstva in vsi glasovali za dr. Kramerja kot skupnega naprednega kandidata. Volilna udeležba je bila že dopoldne zelo velika. Do 15. ure je volilo 8240 voHlcev. Popoldne sta obe skupini napeli vse moči, da poiščetn zamudnike in tako se je število povečalo do zaključka ob 18. na 10.000. kar pa vedno znači še komaj 60% upravičencev. Proti večeru so mestne ulice oživele. Vedno večje množice so se zbirale pred Kazino in Unionom. kjer sta bili glavni volilni pisarni. Nervoznost je bila vedno večja. Vse je z napetostjo pričakovalo rezultate. Ko se je naposled zvedelo za zmago dr. Kramerja. pa je naša rezervirana, v sebe zaprta Ljubljana prekipela in šele zdaj pokazala, kako ji je pri srcu napredna stvar. Ničesar ni bilo umecno pripravljenega, nobene godbe, nikakih lampijonov, toda po mestu so se razvile maniiestacije. kakor ta- ko iksrenih in oduševljenih že leta in leta ni bilo. Šele snoči se je pokazalo, kako Je napredne Ljubljančane bolel nezasluženi poraz 1. 1925 in kako se radujejo, da je ta madež izpran. Ljubljana ie in ostane napredna. ★ Klerikalci iz jeze že zopet lažejo Ljubljana je z izvolitvijo dr. Kramerja za poslanca Narodne skupščine zopet postala bela. Nič ni pomagalo klerikalcem, da so razširjali zadnje dni pred volitvami in celo na dan volitev samih najnesramnejše laži s podpisom tajnika SLS, katoliškega duhovnika g. Gabrov-ška, da je volil dr. Korošca velik del ljubljanskih Nemcev, dr. Ravniharjcvi pristaši ter već sto komunistov, — klerikalce sta zapustila sreča in Bog, Ljubljana pa je oprala svojo zablodo iz leta 1925., ko je izvolila dr. Korošca. Vse volilne agitacijske pisarne klerikalne stranke so bile polne vina in žganja, klerikalni agitatorji so se po predmestjih vozili s polnimi steklenicami alkohola ter ž njim napajali in lovili nezanesljive volilce, denar je igral pri tem še posebno vlogo. Ljubljana pa je kljub temu dokazala, da je po svoji ogromni večini protiklerikalna in da obsoja politiko dr. Korošca in tovarišev izza zadnjih let. * Nobenega dvoma ni, da bi bila včerajšnja zmaga Naprednega bloka še si-jajnejša, ako bi vsi napredni volilci izvršili v polni meri svojo dolžnost ter se ne zanašali na druge, sami pa se bodisi iz komodnosti, bodisi iz strahu umaknili. Mesto Ljubljana Volišče !! Volilnih i i upravičencev II > O o «c C i SLS 1 I SDS 1 2 Socijalisti iS E e I II. državna gimnazija . . . 819 : 577 ! 276 ' 263 1 12 1 «j II. Mestni dom....... 863 622 3od : 237 9 21 III Šentjakobska dekliška šola 743 513 ^5b 226 13 18 l IV. Mestna osnovna šola Prule 739 > 495 188 258 22 v/ V. Mestni otroi.i vrtce i Cerkveni ilici . 958 ! 651 2 5 ■ 303 59 34 VI. Mestna ose. &n na Cojzovi c. (A-L) | 557 368 j 149 1 -2 18 19 j VI. a „ „ ni. „ (M-Ž) . 579 ; :$84 i53 200 7 *4 i VII. Realka........ 813 532 2.4 274 «7 »7 VIII Mestni dekliški licej . • j 912 579 226 326 10 17 IX. I. državna gimnazija (A-L) , 603 389 141 219 17 12 IX. a I. , w (M-Ž) 584 369 167 184 • 17 21 X. Justična palača..... ! 948 628 320 277 16 15 XI. Žensko učiteljišče .... 704 390 173 189 15 13 | XII Moško učiteljišče .... 709 460 j 233 206 7 14 i XIII. Šola na Ledini .... 776 i 512. 247 2'1 21 22 j XIV. Mestna ubožnica (A-L) . 439 ! 316 ! 156 122 12 26 1 XIV. a Mestna ubožnica (M-Ž) 502 348 89 116 4 29 XV. GKtilu taBorar, Dolenjska tlita . 738 564 234 282 .3 25 i XVI. Š šenska šola desno (A-J) 673 i 436 201 I7Q c9 26 | XVII. „ , . (K-R) 829 ; 531 266 179 42 44 XVIII. , . levo rS-Ž) 638 417 172 170 47 28 ; Skupaj 15126 10101 4581 4604 438 478 j Taki volilci so krivi, da zmaga napredne fronte v Ljubljani ni še lepša. Mnoge je zadržal doma tudi neupravičen pesimizem, da je itak vsak boj proti klerikalizmu v Sloveniji zaman, upamo pa. da so to pol izpregledali ter spoznali, da ie z združenimi močmi vse mogoče. Potrtost in jeza v klerikalnih vrstan ljubljansko napredno zmago povečujeta, kajti dejstvo, da je prestolica Slovenije zopet v naprednih rokah, ie že samo na sebi velikega pomena. Klerikalni tisk s »Slovencem« na čelu skuša seveda z novimi nesramnimi izmišljotinami in obrekovanji zmanjšati pomen zmage Naprednega bloka. Tako piše današnji »Slovence^ , da so napredni volilci v Trnovem ^zamašili» klerikalno skrinjico ter prcnes'j na ta način iz nje 60—70 kroglic v skrinjico Naprednega bloka, da so naprednjaki volili za mrtvi in po večkrat. Čudno je to. zakaj \Sega tega niso pustili klerikalni čuvarji ugotoviti v volilnih komisijah s-jmih ter dejstva protokolirati?! Slovenec• vpije, da SO napredn.'aki priborili ljubljanski mandat z goljufijami, da so volili za mrtve in Amerikance in mnoge druge, ki že po več let niso v Ljubljani, da so nekateri volili po trikrat itd. itd. , Klerikalna gospoda okoli »Slovenca« navaja stvari ki nam naprednjakom niso niti na misel prišla, ki so nam odkrile povsem neka: novega in ki nam samo dokazujejo, da so Se te sleparije godile na klerikalni strani in jih sedaj očitajo naprednjakom, da bi prikrili svoje lastne. Kako je mogoče, da cela vrsta naprednih volilcev ni mogla voliti, ker so zvedeli pri volilnih komisijah, da je že nekdo volil namesto njih? Kako je mogoče, da uslužbenec Narodne tiskarne, ki je bil vedno pristaš SDS. ni mo* el včeraj popoldne voliti, ker je volil že nekdo namesto njega? Ali so morebiti naprednjaki volili namesto napredn a-kov, ki so sami prihajali na volišče? •Sloverjčeve« laži o volilnih sleparijah naprednjakov so slične lažem. ki so jih klerikalci s podpisom tajnika SLS duhovnika g. Gabrovška na posebnih letakih razširili po Ljubljani, kako so naprednjaki na svojem shodu v Kazini pretepali delavce in invalide, dasi «Slo-\enec» in njegova dopoldanska filijalka v svojih poročilih o tem shodu v sobotnih izdajah nista vedela ničesar povedati. Mi se samo čudimo drznosti klerikalcev, ki smatrajo ljubljansko prebivalstvo za tako neumno, da bo verjelo njihovim bedastim lažem. Ali se ne zavedajo sramotnega dejstva, da so se pred vso javnostjo razgalili kot lažniki? Klerikalce silno boli. da so podlegli kljub silnemu svojemu trudu, kljub podkupovanju volilcev. kljub svojim sleparijam. Napeli so vse sile, da bi zmagali, pošiljali so svoje ljudi vohunit v napredne agitacijske volilne lokale, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Zgodilo se je celo. da so se njihovi ljudje izdajali za naprednjake in izvabili avtomobile, ki so jih imeli posamezne napredne volilne pisarne na razpolago, in ž njimi vozili na volišča klerikalce. Posluževali so se najnesramnejših sleparij, ki so jim naprednjaki prišli na sled Šele pozneje, ko so dobili poročila s posameznih volišč. Prihodnjič jih bomo že znali preprečiti! Vse skupaj jim ni nič pomagalo; ogromna večina naprednih vottlcev; |i 36 Stran. 2 »SLOVENSKI NAROD- dne 13. septembra 1927. Srcv 206 izvršila v polni miri svojo dolžno* in klerikalci so doživeli zasluženi poraz. Zaman so naročili tri sodbi, s katerimi so hoteli proslavljati svojo ainago nad Ljubljano, potrti so odnašali zvečer iz Uniona pripravljene UinpiJonČke zopet domov. In Če danes vzklika «Sloveneo, da so naprednjaci zmagali le z majhno večino, moremo klerikalcem spričo tega nuditi samo eno tolažbo, da manjka na« prednjakom na Štajerskem za tretji mandat le 118 glasov! Naj jih to potolaži v zavesti, da napredna fronta v Sloveniji neprestano narašča in da bo gotovo prišel čas, ko bo združila v sebi tudi vse one, ki doslej se niso spoznali, da škoduje razcepljenost med napred-njaki le njim samim. Nobenega dvoma ni, da so včerajšnje volitve dokazale ponovno potrebo združitve vseh resnično naprednih elementov v boju proti reakcijonarnemu klerikalizmu. Da so voHli klerikalce ljubljanski Nemci, maloštevilni dr. Ravrriharievi pristaši in zelo mnogo komunistov, kj jih njihovi voditelji ine morejo več obvladati, pri čemer je igral tudi denar veliko vlogo je razvidno že iz izida IjublgansMh volitev samih v primeri z rezultatom januarskih oblastnih volitev, ko so dobili klerikalci le 3412 glasov pri samostojnem nastopu, dasi so biJj takrat Se v opoziciji in dasi še tai-so zagrešili svojih vej&jfa napak ob sprejetju zadnjega držav, proračuna in finančega zakona. Razen tega je treba povdariti, da je za klerikalce voMlo v Ljubljani vse polno ljudi, ki jie bivajo več tu, kakor bivši semeniščni-ki, razni duhovniki in redovniki. Ti vsi so bilj od tajništva SLS brzojavno pozvani v Ljubljano ter so volili doma in tukaj, torej dvakrat aii še večkrat. Cela vrsta posvečenih ljudi, ki so bivali samo začasno v Ljubljaml in ki nimajo prav nobenega interesa na razvoju ljub- ljanskega mesta, je odločevala včeraj o oje. nem zastopstvu v Narodni akupššjoi. Ljudje, katerih pokUc bi moral M* ojmmjcrvaiue reanke in pravice, so včeraj javno manifestiraj; v Ljubljani, da so priprave* kršiti zakon. Postavili so se ob stran svojemu tovarišu, duhovniku g. Gahrovšfcu. kj se ni sramoval razlifatti z lastnim podpisom letaka z na>aesramaeJširni lažmi o naprednia-Wh. Postavili so se ob stran svojega tovarila dr. Kulovca, kj je kot izdajatelj »Slovenca« raslsnjal najdrznejše klevete in izmišljotine. * Kakor v posmeh tej klerikalni moralj je včerajšnji »Ilustrirani Slovenec« prinesel na prvi strani sKko škofa dr. Jegliča, kg je poklican paziti na to. da živi podrejena duhovščina po iiairirih mora4e in da ne vzbuja javnega pokijšaflia. Kaj je hotel morebiti »Slovenec« s tem dokumentirati, da ekof odobrava kršitve zakona, klerikalna nasilja toi obrekovanje, klerikalne laži i« goljufije? Na magistratu se je danes ob 9. dopoldne sestala, glavna volilna komisija za mesto Ljubljano pod predsedstvom predsednika sodiš£a v Podgoricj g. Grefiorića. Člaoi komisije so: predsednik deželnega sodišča v Ljubljani 2. Rehar, zastopnik mestne občine upokojeni dvorni svetnik Janko Kremenšek, za listo SDS dr. Rape in Majcen, za listo SLS dr. Jerič in upokojeni šolski ravnatelj Jeglič, za socijalistiono listo dr. Jetanc in Kopač ter za komunistično listo dr. Leme?. Komisija je najprej ugotovila rezultat včerajšnjih volitev, katerega objavljamo ne drugem mestu. Klerikalci so nato podali proti voMtvj že danes zjutraj v »Slovencu« objavljene ugovore, rad; katerih se je razvila dađjša diskuzija. Noben teh ugovorov ni utemeljen in niti eden od njih ni kostatf-ran v protokolih posamoih volišč, podpisa, ■nih tudi od klerikalnih zaupnikov. Komisija bo danes popoldne zaključila svoje delo. Klerikalna izmišljotina o zamašeni skrinjici v _ Trnovem rw ev ^P^VaS^S aaaiH Kaj pravi predsednik volilne komisije. Današnji «Slovenec» naznanja z vc> likimi črkami, da sc jc izvršila na vo lišču v Trnovem velika «esdesarska vo» luna sleparija«, češ da je bila skrinjica SLS zadelana s papirjem, in da je na ta način SDS z zamašenjem skrinjice SLS sebi prisleparila 60—70 kroglic. Iz tega se izvaja klerikalna zahteva, da se < ugotovi« neveljavnost teh volitev. — »Slovenec« pravi tudi. da se je v agita* cijski pisarni SDS (!) ta «dejanski stan točno ugotovil«. Z ozirom na te, že na prvi pogled povsem glupe trditve, smo takoj poslali našega urednika, da se prepriča, kaj" l>i mogla biti podlaga tega prozornega klerikalnega manevra. Naš urednik se je iz sestave volilnih odborov najpreje prepričal, da je trnovsko volišče V. (Mestni otroški vrtec v Cerkveni ulici), kjer je kot pred* sednik fungiral deželnosodni svet* nik g. Anton Avsec iz Ljubljane, preds stavnik skrinjice SLS je bil g. Josip Lovše, ki je bil označen kot namestnjk, pa je večinoma sedel pri skrinjici, za predstavnika označeni g. Martin Dos lene pa je prihajal in odhajal. Ko sem zbial te informacije, — poslednje od predstavnikov naše skrinjice, sem po= iskal g. dež. sod. svetnika Avseca kot predsednika trnovskega volišča ter ga naprosil, da mi blagovoli podati pojas* nila o dejanjskem stanju. Gosp. sod. svetnik se je ljubeznji* vo odzval moji prošnji ter mi je podal sjedeči opis, iz katerega naj javnost sama sklepa, koliko hoče verjeti debe> lo tiskanim navedbam «Slovenca» in glavne agitacijske pisarne SLS: «Kmalu po pričetku volilnega akta, med 8. in 0. uro zjutraj, sem zapazil, — pripoveduje g. dr. Avsec — da je meni osebno znani *f. Martin Dolenc naglih korakov prišel od zunaj, skozi izhodna vrata, v volilni lokal naravnost k g. Josipu Lovše tu, kateri je sedel za I. skrinjico kot njen predstavnik, G. Dolenc je nekaj na naglo govoril z g. Lovšetom, očividno nekoliko raz« burjeno, nakar je g. Lovše vstal izza skrinjice in se podal pred njo pogle* dat. Nato se je zopet vrnil na svoje mesto, g. Dolenc pa je takoj odšel iz lokala. Ves prizor je trajal kvečjemu minuto. Jaz sem medtem ravno nekaj vpiso* val v zapisnik, in ko sem tik po Do* lenčevem odhodu zapisovanje končal, sem g. Lovšeta vprašal, kaj sta z gosp. Dolencem imela. G. Lovše mi je čisto mirno in ležerno odgovoril: «Ena šprengla je b7a. pa so se tri kuglce za* taknile.» Jaz sem zato takoj stopil k prvi skrinjici in pregledal njeno ustje ter se prepričal, da je prazno in da v odprtini ni videti nobene kroglice niti <*šprengle» in tudi ničesar drugega ter da je odprtina prosta. Ker so nato vstopili nekateri volilci, smo opravili z njimi volilni posel, in ko smo bili zopet sami, sem vprašat g. Lovšeta: «Kako pa je g. Dolenc to izvedel?* G. Lovše mi je odgovoril: aVolilec N. N. mu je to povedal v naši tgitacijski pisarni.* Dotičnega volilca je po imenu imenoval. To je vse. Spominjam se, da je bila do takrat, točneje do po maši, volilna udeležba v splošnem zelo pičla. Ob 18. pri smo na predpisani način po vrsti izpraznili in prešteli vse skri* njice !n se svota ujema s številom od> danih kroglic. Z ozirom na zgorajšnje sem kot predsednik še posebno pozor* no pregledal L skrinjico, če se v njej kaj nahaja, kar ne bi v njo spadah, in ravnotako je v moji prisotnosti za me: hoj to skrinjico pregledal njen pred* stavnik gr Lovše, ter sva oba soglasno konstatirala, da ni sledu na o «&pren» £//». pa tudi o nobenem drugem nedostatku. Tudi sicer ni niti komisiji niti njenim članom ni kdo nič takega na* znanil niti o tem govoril in Še manj se pritožil in tudi ni. bilo nobenih takih pomislekov, katero stanje je zato tudi razvidno iz zapisnika, podpisanega po prečitanju od vseh predstavnikov in sploh članov odbora, brez razlike stranke. « Naš urednik je govoril tudi še s predsednikom vol. odbora na ženskem učiteljišču drjem VI. Knafličem, ki mu je izjavil: Danes pri seji glavnega od* bora mi je trdil kolega g. dr. Jerič, član Glavnega volilnega odbora (kot zaupnik SLS), da se je v agitacijski pisarni SLS ob 9. uri zjutraj govorilo, da se godi manipulacija, kakor je opi« sana v «Slovencu». Na XI. volišče, kjer sem jaz fungiral kot predsednik, je pa predstavniku I. skrinjice šele okrog 17. sel prinesel sporočilo, s ka> terim opozarja SLS svoje čuvarje, naj pazijo,da se ne zamaši ustje njihove skrinjice, češ, da se je to zgodilo v Trnovem. Če so pa vedeli ali vsaj do* mnevali, da se to res godi, zakaj so ves dan «pozabiti» javiti bodisi komi: siji ali njenemu predsedniku ali var? nostni oblasti, in kako to. da se za tako kričečo zlorabo ni zanimal od 9. ure dalje niti trnovski agitacijski lo« kal SLS, niti njen glavni lo]cal in vsi funkcijonarji SLS, vsi njeni izvežbani agitatorji, vsi njeni juristi, novinarji, profesorji, kandidati, študenti. Orli in ves aparat, ki je bil na nogah? Odkod trditev, da je SDS vzela 60—70 kroglic in jih prenesla v svojo skrinjico in ta* ko dobila večino 23 kroglic? Objek* tivnemu in razumnemu človeku zado* stuje, in ni treba dostavljati, da OSta* ne «razveljavljenje» Kramerjevegs mandata zgolj tolažba prvih bridkih ur za one, ki so bitko izgubili.* Nasilja vladnih radikalov — Beograd, 12. septembra. Kakor je bilo pričakovati, se je vlada poslužila skrajnih sredstev, da uide hudemu porazu, ki je bil neizbežen, če bi bjlt volitve svobodne. "2e včeraj je dospelo na kabinetno pisarno nebroj protestnih brzojavk zlasti iz Bosne, Srema in drugih pokrajin radi nasilja, ki so ga vršili radikalski priga-njači nad volilci opozicijonalnih strank- V Gornji Dalmaciji, zlasti pa v šibeniškim okrožju, je vlada napela vse sile, da onemogoči zlasti uspeh SDS. V okrajih Benkovac so včeraj zjutraj skoro na vseh voliščih odvedli žandarji vse čuvarje skrinjic SDS in jih aretirali. Na voliščih so nato preslpavali kroglice v skrinjico vladnega kandidata. Vsi protesti predstavnikov liste SDS in čuvarjev skrinjic radi tega nezakonitega postopanja so ostali brezuspešni. V bosnj so z najrazličnejšimi šikanami in inpersekucijami onemogočali volilcein, da bi izvršili svojo volilno pravico. V nekaterih krajih je nastopala vlada tudi proti davidovičevcem na enak način. Na vsej črti je vlada skušala onmogočiti tudi zemljoradničke ■ glasove. Svetozar Pribi-Čevič je tekom včerajšnjega dne poslal ka-binetski pisarni več protestnih brzojavk, v katerih odločno protestira proti temu postopanju in zahteva, da ge pozovejo Hfivcj na oa^pvor. Zičasei veglel reiultatov v »H Beograd, 12. septembra. Tekom današnjega dopoldneva k vedno ni btto doznati točnega števila mandatov, ki so jih dobile poedine stranke. Vsak trenutek se Sirijo iz \la4nlh .vrst drugačne vesti in notranje ministrstvo izdaja vsak hip drugačne komunikeje. Zadnje poročilo se glasi: radikali (skupno s paši-ćevci) 112, davidovičevci 63, Radić 58, SDS 29i Korošec 20, Spabo 16, zemljoradnik! 7. Nemci 5, Hrvatski blok (federalisti) 2, črnogorski federalisti 1. soci- jalisti 1. Madžari 1. Ker so voHlm odbori šele danes pričeli uradno ugotavljati rezultate včerajšnjih volitev in bo to delo trajalo več dni, je naravno, da se bodo ti rezultati še spreminjali. Zagreb, 12. septembra. Zagrebško veliko županstvo je izdalo danes dopoldne poročilo, po katerem so dobili: SDS 28 mandatov, radičevci 60, radikali 111, med njimi 22 pašićevcev, davidovičevci 62, Hrv. blok 2. Volilni izidi na Kranjskem Se mnogo bolj kakor v manborsko-celjskem, se občuti pri nedeljskih volitvah abstinenca. Razen socijalističnih strank so vse druge stranke številno malenkostno nazadovale. Največji padec kažejo klerikalci, ki so dobili toTcrat za 570 glasov manj kakor pri skupščinskih volitvah leta 1925. 0S 555, soc. 76, kom. 354. Srez Kočevje: v oi vinih upravičencev 10.621, glasovalo 7012, SKS 934. SLS 5131, SDS 801, soc. 78, kom. 66. Srez Kranj: volilnih upravičencev 13.&50. glasovalo 9826, SKS €53, SLS 6574, SDS 1799, soc. 2S3, kom. 317. Srez Krško: volilnih upra\ i£>nce>. 13.479. glasovalo 8554. SKS 1977. SLS 5677. SDS 70% soc. 47, kom. 148. Srez Litija: volilnih upravičencev 057°. gUsovalo 6930, SKS 551, SLS 4431, SDS 965. soc. 217, kom. 759. Srez ljubljanska okolica: \olilnih upra* vičencev 17.556, glasovalo 11.712. SKS 1344, SLS 7322. SDS 1479, soc. 635. kom. 932. Sr9z Logatec: volilnih upravičencev 9182, glasovalo 4308. SKS 434, SLS 2660. SDS 1369. soc. 110. kom. 36. Srez Sovomesto: volilnHj upravičencev 11.562. glasovalo 7851, SKS 1807. SLS 6151. SDS 718. soc. 6*. kom. 107. Srez Radovljica: volilnih upravičencev 9043. glasovalo 6237, SKS 489, SLS 32<>7, SDS 1453. scc. 285, kom. 713. Skupaj je Kilo v volilnem okrožju Ljubljana s Novomesto volilnih upravičencev 107.644, glasovalo j« 72.729 m sicer za SKS 9900, SLS 47.369, SDS 10.136, soc. 1820. ko» munisti 3504. IzvoVenih je: 8 klerikalcev, dr. Žerjav in Ivan Pucelj. Napredni blok na Štajerskem je naraste! za preko 3000 glasov V okrožju Maribor - Celje so dobili SLS 54.279 (1. 1925 52.687); HSS (Radić 4- Pucelj) 4377 (1. 1925 20.012); Napredni blok 12.810 (1. 1925 9370); Nemci 5752 (1. 1925 4347); NRS 4888 (leta 1925 1090); socajalisti6515 (1. 1925 4098); komunisti 5164 (1. 1925 Hribar. Modern-dorf 1405); Zagorski 417 (1. 1925 370). Volitve so pripesle katastrofalen poraz radičevcem. Od 20.012 glasov so padli na 4377 in so tako izgubili 15.635 glasov, t. j. nad 65°o. Ta izpad radičevskih glasov je prišel v dobro največ klerikalcem. Nemcem in naprednjakom. Lista dr. Pivka beleži impozanten napredek za 3440 glasov. Od 9370 glasov 1. 1925 je narasti a včeraj na 12.810. Nemci so, izkoriščajoč položaj, ki ga jim je ustvarilo klerikalno paktiranje, z obujanjem štajercijanstva in nem-čurstva faktično pridobili 1405 glasov. Od 4347 glasov so na rasti i na 5752, vendar pa je tudi to nelojalno postopanje ostalo brez zaželjenega uspeha. Preostanek radičevskih glasov so poba-sali deloma klerikalci, ki beležijo napram skupščinskim volitvam 1. 1925 porast za 1592 glasov. Radikali so na svoj »uspeh« silno ponosni. Številčno^ so res narasti i od 1090 na 4888 glasov, t. j. za 3798. Kdor pa pozna razmere v Prekmurju in način, kako so radikali prišli do tega števila, bo znal tudi pravilno ceniti ta »uspeh«. Dejstvo je, da so ostali radikali kljub vsej protekciji s strani vladnih krogov brez mandata. Največji porast kažejo socijalistični glasovi. Obe socijalistični skupini sta porastlj skupno za 6176 glasov in bi si bili, če bi nastopili složno, z lahkoto pridobili tri mandate. Tako pa so le socijalisti (Peieian), ki beležijo napram zadnjim skupščinskim volitvam porast za 2415 glasov, dobili edini mandat, do-čim so komunisti in bernotovci kljub svojemu porastu za 3759 glasov ostali brez mandata. Celo g. Zagorski, kojega kandidatura je prava ironija na politično zrelost Slovencev, se je okoristil na račun g. Radića za 47 glasov. Srei Brešiee: Vol. upravičencev 84S7. glasovalo 4976, SLS 2631, HSS 343, SDS 14IS, Nemci 61, NRS 23, soc. 369, kom. 115. Zagonski 16. Srei Celje: Vol. upravičencev 15A21, tjJa-sovalo 976i, SLS 5579, HSS 793, SDS 14#), Nemci 512, NRS 395, »oc. 650, kom. 364, Zagorski 39. Srei Dolnja Lendava: Vel. upravičencev «167, glasovalo 59$& SLS 4068, HSS 157, SDS 474, Nemci 336, NRS 843, soc. 68, kom. 27, Zagorski 19. Sre» Gornji grad: Vol. upravieeneev 44#9, glasovalo 2308, SLS 1798, HSS 159, $P3 223, Nemci 6, NRS 43, soc. 59, kom. 14, Zagorski 6. Srei Konjice: Vol. upravičencev 4909, glasovalo 3*78, SLS 2331, HSS 45, SDS 230. Nemei 398, NRS 15, soc. 36. kom. 11, Zagorski 10. Srei La»ko: Vol upravičencev 8586, glasovalo 6009, SLS 2274, HSS 100, SDS 1199. Nemci 44, NRS 109, soc. 523, kom. 1714, Za-goraki 46. Srea Maribor, desni breg: Vol. upravičencev 12.770, glasovalo 7462, SLS -3515, HSS 220, SDS 902, Nemci 446, NRS 140, soc. 1507, kom. 665, Zagorski 49. Srei Maribor, leri breg: Vol. upravičencev 21.173, glasovalo 14.622, SLS 8479, HSS 252, SDS 1*58, Nemci 1189, NRS 386, soc. 1894, kom. 499, Zagorski 65. Sre* Ljutom«r: Vol upravičencev 8380, glasovalo 5612, SLS 3801, HSS 417, SDS 617, Nemci 689, NRS 45, soc. 12, kom. 14, Zagorski 17. Srez Murska Sobota: Vol. upravioociCfv 14.733, glasovalo 7927, SLS 3015, HSS 335, SDS 1504, Nemci 403, NRS 2503. soc. 109, kom. 30, Zagorski 28. Srei Ormož: Vol. upravičencev 5200, glasovalo 3662, SLS 2758, HSS 143, SDS 619, Nemci 32, NRS 62, soc. 23, kom. 13, Zagorski 12. Srez PreTalje: Vol. upravičencev 4723, glasovalo 3016, SLS 1192, HSS 31, SDS 306, Nemci 931, NRS 97, soc. 192, kom. 139, Zagorski 18. Srez Ptuj: Vol. upravičencev 12.864, glasovalo 7506, SLS 5020, HSS 507, SDS 6W, Nemci 931, NRS 97, soc. 182, kom. 139, Zagorski 31. Srei Sloveujgradec: Vol. upravičencev 10.228, glasovalo 6075, SLS 3496, HSS 209, SDS £48. Nemci 475, NRS 59, soc. 585, kom. 569, Zagorski 34. Srez Šmarje: Vol. upravičencev 10/29G, glasovalo 6321, SLS 4342, HSS 866, SDS 723, Nemci 125. NRS 66, soc. 76, kom. 96, Zagorski 27. Volitve v Beogradu — Beograd, 12. septembra. Včerajšnje volitve so bile v Beogradu neobičajno Živahne. Glavna borba se je vršila med radikali in demokrati. Obe stranki sta napeli vse sile, da si zaslgurata mandate. Splošno se je domnevalo, :ati > -^o07 gla-^ovj hrez mandata. Velik porast sla-beležijo tanunisti, ki to dobili 29M glasov. Davidovičevci so dobil: $49, so. listi pa 455 glasov. Radi-,- no tudi v Zagrebu nazadovali ter so dobili samo 393 kroglic. Agitacija :e bila x- Zagrebu prece; žr»ahna, vendar pa so volitve potekli popolnoma mimo in brez incidentov. šBeležnica KOLEDAR. Danas: Poftdeljek, 12. septembra !9?7; katoličani: Ime Marije; pravoslavni: 30. avsrnsta, Alek^a. Jutri: Torek. 13. septembra 1927: katoličani: A mat; pravoslavni: 31. avguata, Aleksa DANAŠNJE PRIREDITVE. K*no Matica: >Quo vadiš«. DEtLRNE LEKARNE. Dane«: Balvcvec. Kongresni trg; Ustar. Sv. Petra cesta. Hočevar. Sp. £ifcka. Jutri: Sušjiik. Marijin trg. Kurah. (V>_ Dsvntthp cesta. Sobic« zdide danes oh 15.1* ur. vrte!" jutri ob in zaide o'.i 1M7. ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serj R m S. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Deri/p; Berlin 18515 - !Mi6 (lf£§), Curin 1094 — 1C07 (1096.5), Dunaj 7 -802f> (S.00075). Londoti 27140 — 27fi.6fS (27655), \e%\vork 5&6S — 5&S5 (5U.75), Pariz 222J| - 22435 (223.25). Praga 168.10— 1^8.90 1168.50). Milan 907.75 — 809.75 (30S.7'\ VaJute: avalr. šiling 800 bi. Fffkri: Celjska pos. 197, 199. Ljubi j. kred. 140 d., Merkantilnn 75 bi., PraStedio-na S5o a.. Kred. zavod 160 d.. Strojne tov. in livarne 80 bi., Vevče 135 d.. Ruše 260— 270, Kranjska ind. dr. 370 d., S*avt>na 56 d.. SeSTr 104 d. Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključeno 1 vacon ni^rkantilnih tramrrv, lr. vag. n«kl. post. po 250. Deželni produkti: Tcodeocn mirna. Zaključkov ni biln. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.85—276.65. Na* Vode 56.65—56.85. Pariz 221.97—223.97, Mi* lan 307.90—309.90. Curih 1094—1096. Amsterdam 2273.5—2279.5, Dunaj 798—801, Praga 168.05—168.85. INOZEMSKE BORZE. Curth: Beograd 9.13. Milan 2S.21. Pariz 30.33. London 25.215. Nevvork 518.60, Ber* lin 123.35, Praga 15.37. Sport Splitski Borac v Ljubljani Borar — Ilirija 3 : 1 (1 : o). V -oboto in včeraj je gostoval v Ljubljani splitski Bone, poleg Hajduka najvažnejše moštvo Dalmacije. Sobotno grostovanje Bona je bilo kronano z uspehom. Borac je odpravil Ilirijo g I : 1. Moštvo je igralo prav dober in koristen ne^omet, ki v marsičem sliči Hajdukovi igri. le da igra precej trse. Tekma ni bila privabila mnogo gledalcev, kar je razumljivo, ker so imeli ljudje dovolj posla z voltvami. Tudi polčas je potekel z 1 : 0 v korist jrosrtom, ki so v drugem polčasu zvišali na 3 : 1. Sodil je zadovoljivo g. Ahčan. Ilirija — Berač 4 : 1 (1 : L). V včerajšnji temi *e je Ilirija, ki je nastopila v spremenjeni, prav posrečeni rxv stavi moštva, občutno revan&rala za sobotni poraz. Včerajšnja zmaga Ilirije je bila zasluzena in popolnoma odgovarja poteku igre. Nova pregrupacija mošta se je obneski, na vsak način pa je VerovŠek boljSi vodja napada kot Cirović. Vobce je bil napad včeraj poleg krilske rste boljši del moštva. Tv vrstno se je razumela desna stran Zupančič —žiška, neumoren ie bil tudi Oman. ki ^ imel v Varovalni dobrega partnerja. Dober-let ie bil v skupni igri zeloe slab, njegov posfiranje je Čisto deplasirano, a v*i njegovi solistični jurisi na gol niso rodili posebnega uspeha. Med krilci sta igrala Lado in P*-kleva zelo dobro, pa tudi Volkar se jo na tem mestu znašal boljše nego na desnem krilu. Oba beka sta čistila aigumo, na me-lente sta bila nesigurna, Miklavčič ni imel posla. Gostje so se nam včeraj predočili v drugi luči. V soboto fair, simpatični in disciplinirani Borae, je včeraj pokazal, da ne pojmuje športne ideje in da zasluženega poraza ne more preboleti. Prvi polča<. ko je moštvo vzdržalo, je bil Bora*; discipliniran, a ko i«) moral kapitulirati pred Ilirijo, so temnem-mentni Splitčani pričeli uvajati surovo, brezobzirno igro, protestirali so proti sodniku VodiSku, ki je bil popolnoma na mestu, za vsako malenkost, uganjali so pasivno resi-stenco in desavuirali sodnikove rvjloobe. Dober vtis. ki ga je mosteo napravilo v *o-boto, je bil z njih včerajšnjo iarro popolnoma pokvarjen. Tekma je bila zelo živahna in napeta ter polna zanimivih momentov. Inicijativo je ts-koj prevzala Ilirija, ki je v 1T*. minuti Jose-gla vodstvo po diski. V 19. minuti proti gostom Hiktireoo U met rovko je vratar ubranil. V 30 minuti so gottie z 11 met rovko izenačili na 1 : 1. V drugem nolčasu je v 12. minuti VerovSek zvišal na 2 : 1, v 24. Verovsek na S : 1. V 36. je Šiška postavil končni rezultat na 4 : 1 (11 metrovkaV Sodil ie dobro in energično g. Vodisek, W je imel radi ostre igre in nediscipliniranosti gostov precej težavno *tali$Če. Domare in ineiemsk« tekme. Ljubljana: V finalni tekmi za juniorski pokal Ilirije so juniorji zmagali nad juni-orji I. SSK Maribora «3:1, vendar so bili Mariborčani v polju boljše moštvo. Prvenstvo II. razred«: cvoboda — Panonija 3 : ti Krakovo — Natakar 14 : 0 (7 : 0). Zft«rfb: Tekme za poškodbenl fond: Derbv — CrontU. M 70 7R Stev. 206 •SLOVENSKI NAROD* dne 13. septembra M27. Strao 3. Dnevne vesti. Vj Ljubljani, dae 12. septembra 1927. — Z nase unirerse. Za docenta geografije na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je imenovan dotedanji profesor III. realne gimnazije v Ljubljani dr. Anton M e- lik. -1 — Ii zdravniike službe. V viijo skupino je pomaltnjen šef apoteke državne bolnice v Ljubljani mag. phar. Ciril G a r t u s. — Proslava zmage na solunski fronti. Vsi pododbori Udruženja rezervnih oficirjev prirede v četrtek 15. t. m. proslave zmage na solunski fronti. Kakor poročamo na drugem mestu, se bo vršila skromna proslava tega zgodovinskega dogodka tudi v Ljubljani. Ljubljani pododbor priredi ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi maso zadušnico, zvečer pa prijateljski večer *• Kazini. Opozarjamo javnost na proslavo tega zgodovinskega dne z željo, da bi se rez. oficirjem in*i-iružilo dim več občinstvi. — Naši železničarji na CeakosloTaJksm. Udruženje narodnih železničarjev in broda r-jev v Ljubljani je organiziral ekskurzijo na Češkoslovaško. Udeleženci ekskurzije se pripeljejo v Prago jutri 13. t. m. Na VVilso-novem kolodvoru jih pozdravijo češkoslovaški železniški uradniki, ki so si sestavili za bivanje gostov v Pragi obširen program. _ Pisateljica Juričera-Zagorka t Pragi. Odlična hrvatska pisateljica in novinarka ga. Juričeva-Zagorka se je odzvala vabilu ČeškosJovaško-jugoslovenske lige in je pose-tila te dni Prago. Juriceva-Zagorka pripravlja nov zgodovinski roman, za katerega zbira gradivo. Pred odhodom iz Prage je izjavila, da se namerava v kratkem vrniti v češkoslovaško preetolico in osrtati tam dlje časa. — Zdravniški kon&res. Jugoslovensk: adravniLški kongres se bo vršil letos v dneh 24__27. t. m. v Rogaški Slatini. Pj kongresu prirede udeleženci izJet v Maribor, Fak, Ruše, Dobrno, Topolšcico, Ljubljano, Bled in Bohinj. — Mednarodni turistični kongres. 21. t. m. se prične v Beogradu mednarodni kon greš oficijelnih organizacij za pospeševanje tujskega prometa. V turističnem oddelku trgovinskega ministrstva se vrše za ta kon greš velike priprave. Program se je v toliko spremenil, da odpotujejo udeleženci 22. t. m v Ljubljano in na Bled, ne pa v Sarajevo, kakor je bilo prvotno določeno. 23. t. m. se pripeljejo na povratku iz Slovenije v Zagreb, od koder odpotujejo na Plitvička jezera in v Dalmacijo, potem pa v Mostar in v Sarajevo, iz Sarajeva se vrnejo v Dubrovnik, odkoder potujejo v Črno goro. — Okeanograiski institut v Splitu. Uprava pomorskega in rečnega prometa je odo brila pomorski direkciji v Splitu kredit v znesku 200.000 Din kot prvo podporo za ustanovitev okeanograiskega instituta. — Nas konzulat na Krfu. Na predlog zunanjega ministrstva je vlada sklenila ustanoviti na Krfu jugoslovenski konzulat. — Vozne olajšave za udeležence kongresa telegrafije in telefonije. Kakor smo že poročaj i, se bo vrfcil v Comu v Italiji mednarodni kongres telegrafije in telefonije. Nase prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem 30odstoten popust na železnicah. Ta popust velja pri odhodu od 1. do 25. oktobra, na povratku pa od 5. oktobra do 1. novembra. — KiuoTstopnice državne izdaje. Na temelju finančnega zakona 1927—1928 je finančno ministrstvo odredilo, da pridejo s 2$, septembrom v promet kinovstopmce državne izdaje in da se od tega dne ne smejo vec prodajati vstopnice privatne izdaje. Nove kinovstopnice so izdelane v knjižicah op 50 in 100 komadov. — Prometna konlerenca na Dunaju. Na Dunaju se je vršila te dni konferenca zastopnikov avstrijskih in naših železnic, nnsko razstavo, kjer se nahaja tuda esye--antska razstava in se dobi vse potrebne iniormacije. _ Zbirališče narodnih noš za revijo na Dokrajinski razstav) dne 18. septembra je nfid pol 15. in 15. uro pri paviljonu ^K« r*red veseličnim prostorom. Točno ob 15 urf obhod, za tem ocenjevanje noš in razdelitev pohvakrih priznanj. Narodna noša velja obenem kot i*ka«mca za prost vstop na Pokrajinsko razstavo. — Podružnica Jugoslovanske Matice v Ormožu je priredila društveno streljanje na korist Jugoslovenske Matice in nakazala Cisti dobiček Din 1000,— pokrajinam u odboru v Ljubljani. Iskrena hvala! — Trgovci! Inseciraite v »Gospodinjskem koledarju« Jugostovettske Matice, ki izide že sredi novembra L 1, in ki je v već tisočih Urodih Taz&rjen po ceAj Sloveniji. — Gospodinjski koledar za leto 1928 izide že sredi novembra t. L na kar opo-zardamo zlasti naše gostpodinde. Koledar bo kakor vsi prejšnji obsegal v svojem prvem delu nove kuhinjske recepte, razne poučne članke in razprave ter praktična navodila za h55o in dam. Drugi del pa tvori Praktično urejen troškovnik za vse dni v letu. Naročila sprejemajo že sedaj podružnice Jugoslovenske Matice v Sloveniji in Pisarna Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Selenburgova uKca 7—II. — Učiteljem petja priporočamo Koziao-vo »Pevsko šolo« I in II del. Naroča se jo pri Jugosiovenski Matici v Ljubljani, ?e-lenburgova urica 7—II. — Deievno vreme. Po poročilih iz drugih krajev države je zavladalo skoraj povsod deievno vreme. V nekaterih krajih so imeli v soboto in včeraj hude nalive in ue-vihte. — Pogreša se posestnikov sin Franc Švi-gelj ml., ki se je dne 4. septembra t. 1. okoli 8. zjutraj s kolesom odpeljal iz Bresta na Vrhniko in se od takrat še ni povrnil ali drugod kje priglasil. Pogrešani je svetlosivo oblečen, srednje postave, zagorelega obraza, temno kostanjevih las in star 29 let. Kdor ve kaj o njem, naj prijavi staršem ali pa o rožni št vu na Vrhniki ali na Igu. — Pomnite! Pralni prašek Ženska Hvala razkraja nesnago. Iz Ljubljane —lj Hava Udruženja rezervnih oficirjev se bo vršila v Ljubljani v četrtek, dne 15. septembra v spomin devetletnicc prebitja solunske fronte. Ta dan bo čital č. p. Alijančič v frančiškanski cerkvi ob 7. zjutraj mašo zadušnico za padle bojevnike. Udeležba za vse ljubljanske člane obvezna. Sestanek neposredno v cerkvi. Obleka civilna z znakom. — Zvečer ob 21. v restavraciji «Zvezda» prijateljski večer s petjem in godbo. Pevske točke izvajajo člani. Posebnih vabil ne bo. Vabilo se vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Pododbor Ljubljana. — Razstava plemenskih konj v Ljubljani. Povodom II. pokrajinske razstave od 17.—26. septembra se vrši dne 25. septembra volte razstava pflemenskiih konj v zvezi z jahalnimi in dirkaiLnimi tekmami. Železniška uprava je izrekla naslednjo odločitev: »odredbe železniške tarjfe del II. Odsek B. XIII veljajo tudi za žive živali, ki se prevažajo na razstavo. Za živali velja torej 50% popust .pri prevozu. Nato opozarjamo naše konjerejce. ki bodo na razstavi sodelovali. Vrtnarska razstava. Povodom letošnje pokrajinske razstave od 17__26, sepiembra bo atrakcija svoje vrste. Tisočero ljubkih cvetk bo vabilo posetnike v kraljestvo bogmje Flore, da tu občuduje delo naših mairfij'ivih ljubljanskih vrtnarjev. Obširen paviljon »J« na sejmišču bo zapet eipre, lnemjen v pravi gaj, poln krasnih vencev ki šopkov, vaz polnili cvetlic zadnjih novosti — sploh vsega, kar dosedaj zmore rnodenna vrtnarska umetnost. Tu bo, podana obiskovalcem prava cvetoča spomlad, zunaj pa se bodo že kazali pni znaki smrti v naravi. Kdo ne bi pohitel tja. da še enkrat navžije teh krasot predno bo prikimala bela starka zima. Naše gospod'i>je vinete za vse lepo, bodo imele posebno priliko, da vidijo kako se okrase saloni, dvorane, domače sobe, ka'ko se pripravi udoben domači kotiček z malimi spremembami i«n majhnimi stroški v prijazen domač vrt. Razstava bo nudila zopet nov dokaz, kako aiapreduje naša domača vrtnarska umetnost. —lj Ljubljančani, pozor! Naznanjam, da točim prvo novo portugalko g. Sušnika 9 Trške gore pri Novem mestu in portugalko g. Karlovška iz šniarjete pri Novem mestu. Kavarna, in gostilna Leon. Kolodvorska ulica 29. 67©-n —]j III. drž. realna gimnazija v Ljubljani. Pouk na Vrtači se bo alejkoprej vrlil do, poldne, knr je naredba o popoldanskem pouku razveljavljena, — Dunajske bluze in otroške oblekce. KristoHč - Bučar, Stari trg. Cene nizke. —Ij Zlato zapestnico s perlo izgubljena v bližini glavne pošte in najdena pe navidezno znani osebi — prosim protf dobri nagradi oddati na polic, ravnateljstvo. 680-n Mestne osnovne šole v Ljubljani /. mestna deška osnovna šala na Ledini ima letos II razredov z 296 učenci; lani je imeha 10 razredov z 291 učenci; predlani 10 z 301 učenci. 2. mestna deška osnovna šola na Grah* nu ima letos 10 razr. z 264 uč.; lani in predlani 10 r. z 262 uč. J. mestna deška osnovna šola na Vrtači ima letos 10 razr. z 288 uč.; lapl 9 r, z 2^R uč.; predlani 9 r. z 253 uč. 4. mestna deška osnovna šola na Prul&h ima letos 5 razr. s 177 uc.: lani in predlani tudi le 5 razr. s 149 in 140 uč, mastna pomožna osnovna šola na Grsb= nu ima letos 6 rajsr. z 72 učenci in učenka* mi; lani 67 uč.; predlani 63 uč. z 6 razr, mestna manjšinske osnm'na šola na Grabnu ima tudi letos dva razred« ■ 42 učenci in učenkami: lani 36. predlani 32 uč. metna osnovna Šola na Barju ima letos 4 razr. in oddelek za oddaljene s 130 učen« ci in učenkami; lani 5 razr. s 111, predlani mestna dekliška osnovna šola na liceju letos 11 s 300 uč., lani 10 razr. z 2f>5 in predlani 10 razr. & 309 uč. mast: dekliška osnovna šota v Spod. Šb Schichtov način pranja Namočiti, v ekstraktu za pranje „Ženska hvala" Izprati s Schichtovim Te rpe n t i n pvi m milom. ški letos 10 razr. z 313 uč., lani in predlani 9 razr. z 279 in 275. Število razredov in učencev se torej množi. Ker so na štirih osnovnih šolah na*, stanjtnc tudi meščanske šole, potrebuje Ljubljana vsaj dve novi šolski poslopji čim prej. Novice iz Splita Splitt 9. septembra. Veliki sejem v Solinu. Vsako leto se vrši tri dni veliki sejem Male gospe v So* linu, in sicer na dan pred 8. septembrom, na Mali šmarn in dan za tem praznikom. Računajo, da je ta sejem obiskalo vsak dan čez deset tisoč ljudi, ne vštevsi domačine, inkaso občine iznese 40 tisoč dinarjev. O tem zgodovinskem sejmu, ki ima izvor izza dobe Rimljanov, bomo še poročali. Porotna razprava proti Grginu iz Ka* štelov in njegovemu sinu, ki sta osumljena umora pokojnega Žica Valentina, se vrši v Kotoru, kamor so ju včeraj odpeljali. Po* rota v Splitu ju je oprostila, toda apelacij* sko sodišče je obnovilo razpravo. Kakor srno že poročali, ima ta umor politično ozadje. Admiral Vikerhauser v Splitu. Z jahto «Lada» je dospel danes sem naš admiral Vikerhauser. ki ga spremlja deset višjih po* morskih Častnikov. Skupina je na poučnem potovanju po naši obali. ^Dalmadjajf d. d. za proizvod cemen* ta je postala član Ae»ro*Kluba. Kot ustanov ni član je plačala 1000 Din in dala s tem lep zfled ostalim našim podjetjem. Minonosci naše vojne mornarice so danes pripluli v Split ter ostanejo tri dni tukaj. Vlom v realno gimnazijo v Sinju. V pisarn o šolske direkcije so snoči vlomili neznani zlikovci in odnesli iz pisalne mize 6000 Din. Hiši* se je podrla. Enonadstropna hiša Mate Bakota v Postrani, se*je zrušila ob 2. uri ponoči. Hišni gospodar 76letni starec je dobil poškodbe na glavi in rokah, njegova žena pa je lažje ranjena. Nesrečnika so s težavo izA lekli izpod ruševin in je le čudež, da sta ostala pri življenju. V Ameriko sta hotela. On in njegov tovariš sta bila zaposlena, pri tovorjenju les sa na parnik <'Iskra». ki je imel zvečer -d* pluti v A leriko. Oprezno sta se skrila na večer v prazno kabino za pse. Nesreča pa je hotela, da so ravno pTed odhodom par; nika pripeljali mornarji pasjega potnika, ki jc erameriške romarie» izvohal. Izvlekli so ju s silo in izročili "oliciji. Imela bosta še sitnosti, ker sta vojaška obvezanca in štu* denta. Gledališka razstava To je prvi poizkus zbrati na enem mestu cim več zanimivosti o našem gledališču. O njegovih pijonirjih, o »lovensHi dramj in operi, o seni, o nošeni igralcu. — Zato Časovno ne sega razstava tja nazaj do prvih začetkov, do naših pasijonskih iger. ne do Linharta. Leto 1S67. jo vzeto kot izhodišče. Poba dramatičnega društva — pa do dape?. A ne samo za izobraženca, za strokovnjaka ali historika bo razstava zanimiva — tudi za navadnega posetnika gledaliSč, ki stopi smo ob nedeljah popoldne preko praga tea-terskega hrama. Saj je gledališče svet zase, nov, čudovit in nikoli popolnoma odkrit. Potom tehnike, potom rekvizit, kostumov, luči in barv, nas premaga vedno iznova beseda človeka na odru —- moč in zanos igralčev, pevčev. In to naj bo povedano na razstavi: da imamo par sto diletantekiu edrov in da rasle morda med njimi nov Borštnik ali Ve-rovšek ali Nigrinova. Tn še to: da j© vse zelo majhno — a je naše! Pri razstavi sodajujejo v posameznih oddelkih: 1. Literarni. Gg. Ciril Debevec, tajnik Narodnega gledališča, nadsvetnik Gove-kar. bivši mnogoletni intendant slov. gledališča, dr, Alfona Gspan. 2. Naši igralci. Udruženja gledaliških igrajeav, 3. Tehnični dej. Gg. arh. ing. prof. Kregar. upravnik Narodnega gledališča, prof. O. šest. vilji režiser Narodnega gledališča, akad. slikar V. Skružnv. 4. Slikarski del. Prof. Vavpotir. rcenograf Narodnega gledililča, ing. Spinčič, V. Skružny ml. 5. 3f*ša »pera. Gg. M. Polič, ravnatelj opere. Neffat, dirigent opere, feu-bel, operni pevec. 6. Slov. upodabljajoči umetniki in irledaličee. G. Vavpotič, akad. slikar. _ Oddelek *LjudstT«< organizirajo: Zveza kulturnih društev v LJubljani in P^eavetna zveza v Ljubljani, Češka Obecf Razstavni del družbe vodi uprava velesejnia. Vodstvo razstave: Pr<*f. O. S«*t. Aranžma razstave: Ing. prof. Fatur. Administracija razstave: Ravnatelj Dular. Sokolstvo Ho Bledu oretiron ..kurdistonski princ" V zaporih beograjske policije sedi že več dni zagonetni pustolovec, ki se je izdajal na Bledu za kurdistanskega princa in zbujal med ženskim svetom splošno pozornost. V mračni sobici mestne uprave v Beo- 1 o, da so prinčeve oboževalke na skrivnem gradu, ki služi kot zapor za >bolj3eu ljudi, | vzdihovale. — Sokolski prvak- Nedavno je polagal br;»t Vojln Paiič. čian ?ok. društva v Zetpu- iHi, prod izpitno komisijo JSS v Ljubljani šaVeznJ predjijaški izpit, ki ga je položil z odličnim aspeaom. Br. Parić je rodom iz šabca (Srfeija) in je v Beogradu končal gimnazijske in univerzitetne nauke. Zdaj živi v Zemunu, kjer je jake agi len sokolski dela* vec že nekaj dni sedi tajinstveni tu jeo ki je pred aretacijo igral odlično vlogo v najboljši družbi na Bledu, kamor je prišel na oddih. Nepoznani in elegantni neznanec, čigar identiteta še sedaj ni natančno.dognana, dela beograjski policiji hude preglavice. Toliko neprilik v preiskavi naše oblasti baje Že niso imele nikoli poprej. Pred tedni, ko je ua Bledu kar mrgolelo odličnih domačih in tujih gostov, zlasti diplomatov, ee je v najboljšem hotelu pojavi! visok eleganten tujec. »Kurdistanski princ*, je zašumelo med osobjem. Elegantni tujec je aprejel ravnatelja hotela v posebni avdij< ci in mu izjavil, da je princ in delegat kur-distanske države. Prišel je v Evropo, da uredi razmerje svoje države do drugih evropskih držav. Prej se pa hoče odpočili na Bledu. Na vizitki je bilo zapisano: Princ Mohamed Abduran, delegat kurdistanske države. Kmalu se je razširila po Bledu ve*t, da je princ mlad, neoženjen in interesanten mož. Dame, ki ljubijo eksotične avanture, so se silno zanimale za princa. Princ »e je pa šetal po blejskem parku in navdušeno koketiral z damskim svetom. Čeprav ni jav no z nikomur govoril, so se po Bledu med odlično družbo razširile govorice, da so princu Jugoslovenke zelo všeč, da ljubi plave oči in kostanjeve lase ter vitke postave, da posveča posebno pažnjo neki odlični dami in še marsikaj drugega, kar je povzroči- £al se za .prince t ukaz so det«kti*i obiskali princa in ugotovili, da rima svojega diplomatskega potnega lista v redu. -Manjkal mu je vizum naše države. Princ je ravnodušno odgovoril, da je ob prihodu v našo državo iz Francije pozabil na nui m-zum, kar je pa malenkost in formalnost. Ker princ kljub opominu ni izpolnil vseh formalnosti, ga je policija odvedla v Ljubljano. Ves užaljen in razburjen je princ odrinil v slovensko preatolico, kjer pa nisi) mogli dognati njegove identitete. Zato je romal v spremstvu detektivov še v BeogTai. Pravil je, da bo obvestil svojega prijatelja, francoskega zunanjega ministra Brianda, kako poptopajo z njim v .Jugoslaviji. V Beogradu je turški konzulat sporočil policiji, da je »princc najbrž kak pustolovec in da kur-di*t anske države sploh ni, ker pripada en:i tretjina Kurdistana Iraku, ki je pod angleškim protektoratom, dve tretjini sta pa tui-ški. Zunanje ministrstvo je pa ugotovilo, da je prinčev diplomatski potni list ponarejen. Princ je razburjeu izjavil, da se bo pritoži na Društvo narodov, a so ga kljub temu pridržali v zaporu. Zdi »e, da gre za velikopoteznega pustolovca, kakršnega še nt bilo v naši državi. Gospodarstvo Naš uvoz v prvem polletju 1927 Kakor smo že poročali, je znašal nyš su-oz v orvem ooPetiu leiDime^a ttta 562.014 ton v vrednosti 3.375.6S5 039 Din, aH z-, ^0.592 ton Ln 40<>,409.510 Din ma*i} kot v orvem oolle'ju leaskfica leta Generalna direkcija ca'i.i .>bjavja sedaj statistične podatke o uvozu v prvem polletju letošnjega Jcta urejeno po poedinih vrstah uvoznega blaga. Nazadovanje uvoza >e kaže malone; v vsen vrstah »'a^a Naiv.čje nazadovanje kaže predivo in izdelki, ki je nazadoval) za loO milj^iMv D.n. h»j /.aoo-vavie s«? kaže ludi v jv-j&u *n\>vin (okroj; 160 milijonov Din), strojev in kož (^5 milijonov Din), poljedelskih oroizvodov (29 milijonov Di»n). mineranih olj (23 milijonov Din ) itd. Neznaten uorast kažejo samo proizvodi šumarstva, kavčuk in gutaperša. Prvo mesto zavzemajo po vrednosti v uvozu rastlinske in živalske snovi za predivo, ki smo ilh uvozili za 1.215.129.447 Din, kar predstavlja skoraj 36'/« celokupne vrednosti uvoza. Na drugem mestu so kovine s 406.696.150 Dm, na cretjem poljedelski pro, izvodi s 359.936.128 Dim itd. Največ smo uvozili iz Avstrije in sic^r 30.40% celokupnega uvoza, dalje iz češkoslovaške, 18.96, iz Italijel3.6S iz Nemčije 11.96. v/. Anjdije 6.59 iz Francije 4.79. iz Madžarske 4.62. iz Rumunije 4..33 iz Zedinjomh držav 4.0J, iz Brazilije 4.49 Kd. • 4 — 2. Dohodki ad državne trošarine in taks. V juliju so znašali dohodki od državne tošarine 62,950.357.99 Pin. V prora. čunu je bilo določeno 62.925.S33.44 Din. tako da znaša prebitek 24.694.o6 Dm. Dohodki od taks so znašali v juliju92354.698.27 Din. V proračunu je bilo določeno 88,49o333.33 Din. tako da znaša prebitek 3,856.364.84 Din. —g Usnjarski teden v Milanu. Ministr« stvo trgovine in industrije je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je italijansko poslanstvo prosilo naše ministrstvo inostranih del, da ob* vesti vse interesente, da se vrši v Milanu od 30. do 27. oktobra t. 1, «IV. italijanski reden usnjarske industrije«, ki bo medna* rodnega značaja in na katerega so tudi vab* ljene vse k usnjarski stroki spadajoče indu* strije v kraljevini SHS. —g Sejem v Frankfurtu. Jesenska prire* ditev frankfurtskcga sejma se vt« letos od 18. do 21. t. m. Prospekte dobijo interesenti tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. septembra t. 1. ponudbe glede dobave borovih plohov in mehkih desk; do 20. septembra t. 1. glede dobave šestoglatih matic. 1400 komadov lopat, do - septembra t. 1. pa glede dobave plinskih cc i. — Predmetni pogoji so na vpogled pri •konomskem odek. ju tc direk* ci — Vršil« sc bodo naslednje ofertalne licitaciie: dne 17. septembra pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani .glede rlobave 160.000 kg slame in 180.000 kg sena. Dne 26. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave matic m podložnih plošč: dne 28. septembra t. 1. pa fclede dobave vijakov. —r Dne 28. septembra pri dirokoiji pošte m telegrafa v Ljubljani glede dobave koLarskega lesa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pn direkciji državnih železnic v Ljuhljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 2o. septembra glede dobave 660 komi* gled pn ekonomske odelenju te direkei ie Žrebanje loterije trgovske akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke. » t Izpred sodišča DOBER T0VARI5. lomiseljski fantje «*o morali pred su-Iih-ka. Lipe je bil obdolien, da je ubil nekopa večera i svojim lovariAeni pri kmetu Jeratu v oknu sipe. Nekateri so zaslišani kot priče trdili, da je bil pri varovanju preveč nestrpen, ker ni hotela ©glasiti zala Urška, a drugi so spet dejali, da h zlobe a vseh pet prič je trdilo, da ikoro ni mogel bili drugri, ki je iipe ubil, kot ta dva. Tedaj je pa sodnik zaslišal zadnjo pričo korenjaka Jo*ta pod prisego. — No. Joet. kaj boste pa ti povedali, kdo je ubil 5ipo? — A kdo? I, gospod sodnik, bom pa povedal, nista je ubila obtoženca, vse priče *e motijo, nih£e dru|n" je ni irbil, kot jaz sam. — Ali je to mogoče? — Seveda je, prav res je, ne maram. o pravici povedal, ve»st«* pa tudi Lipe in njegov tovari« <*ta prava fanta, vedela sta, da 6em jae sipo ubil. pa bi raje sama trpela zapor, izdati me pa nitfa hotela. — PUŠKO JE NA Sli A Tam blizu Golovca so našli orožniki pri neki hiši puške in gospodarja naznanili. Pa je prišel mož pred sodnijo in dejal: — Mene nikar ne kaznujte, le mojo babo zaprite, ona je puške prinesla. Pa je sodnik povabil njegovo ieno, ki je priznala, da je res že osemnajstega leta naSIa nekje puški, ki jo je prinesla domov, jo vrgla na podstrešje ln na njo ie pozabila. Mož je gotovo vedel za njo, pa naj bi jo bil saj opozoril, da bi jo oddala orožnikom, a slabi kavalir jo §* sam tu$i v rifet. x Žena Mina bo plačala 50 Din globe. Stran 4, «5UOVENSKI NAROD* dne 13. septembra 1927. štev. 206 To in ono Obsojeni in degradirani general Pred varšavskim vojnim sodiščem se je končala te dni senzacijonalna obrav* nava proti generalu Zvrnierskemu, ki je trajala dva meseca. Senat se je zbral 30 krat. Nastopila je cela legija prič v uniformi in civilni obleki. Med ob» ravnavo^ je moralo mnogo prič sedeti na zatožni klopi, ker so bile obtožene kot sokrivci. Prvič jih je nastopilo nad 100. Obravnava je bila tupatam tudi politično pobarvana in se je opetovano razvila v polemiko med državnim pravdnikom, zagovorniki in pričami. Malokatera sodna obravnava se je od* likovala s tolikimi razburljivimi- prizori m tako napetostjo, kakor proces proti generalu Zymierskemu. Zanimanje jav> nosti je bilo spočetka zelo veliko. po» meje je pa ponehalo in šele pred za» ključkom sc je zopet stopnjevalo. Ge» neral Zvmierski je bil obsojen na pet let težke ječe in na degradacijo. Iz obširnih poročil, ki so jih prina* sali poljski listi o tej aferi, bi se dal napisati cel roman. Zanimivo je ozadje te afere, ki jc dvignila v poljski javno* sti toliko prahu. Lani poleti je bila uve* dena proti generalu Zvmierskemu pre> iskava radi podkupovanja in oškodova* nja finančnih interesov poljske države. General je nabavil za poljsko armado 100.000 zaščitnih mask proti strupenim plinom, in sicer po 24 zlotov komad, dasi prava vrednost mask ni presegala 15 zlotov. Dobavo mask jc dal tvrdki «Protekta», ki takrat še ni imela lastne tovarne, niti potrebnega kapitala, da bi jo zgradila. Na generalovo priporočilo je dobilo podjetje brezobrestno poso* jilo, s katerim je bila poljska državna blagajna oškodovana za 740.000 zlotov. Poleg tega je general prekoračil svojo uradno blast s tem, da je odklonil ce> nejše ponudbe domačih podjetij in od* dal dobavo tvrdki, ki se je šele usta* navijala in ki so jo podpirali nekateri poslanci. General Zvmierski se je zagovarjal, da je ravnal v dobrem namenu in da so ga v zmoto zapeljali drugi. O kon> kurenčnih tvrdkah je dokazoval, da so stavile ponudbe šele takrat, ko se je s «Protekto» pogajal že o podrobnostih dobave. Njegov glavni argument proti krivdi je bil, da država faktično ni trs pela nobene škode. Sodišče je bilo se; veda drugega mnenja in je generala obsodilo. Noč groze v Krakovu Poljsko mesto Krakov je preživelo od petka na soboto grozno noč. Pretila je namreč nevarnost katastrofalne eks* plozije, ki bi pognala v zrak del mesta in trdnjavo Grembata. V trdnjavi je veliko skladišče streliva. Paznik trdnja» ve Kornic je v petek zvečer nenadoma zblaznel in prišel na strašno misel kon* čati svoje življenje na ta način, da b: pognal v zrak celo trdnjavo. O svojem namenu, je obvestil vojaške oblasti, kas terim je v dopisu svečano izjavil, da namerava zažgati skladišče streliva še istega dne. V trdnjavo so odšli takoj častniki krakovskega vojnega okruga na čelu s komandantom mesta, ki je blaznega paznika zlepa pregovoril, da je svoj na. men opustil. Ko so prišli častniki v trdnjavo, je stal paznik z gorečo bak. Ijo že na oknu skladišča in se priprav* ljal zažgati strelivo. Svoj namen je opustil samo pod pogojem, da prideta v trdnjavo prezident republike in mar* šal Pilsudski. Ko so mu to obljubili, je odprl vrata skladišča in častniki so ga takoj zvezali ter odpeljali v norišnico. Nova pomlajevalna metoda Znani ruski profesor Sergej Voro-nov\ ki si je pridobil s pomlajevanjem starih ljudi svetovni sloves, je predaval v četrtek i.n zboru van iu mednarodnega zoološkega kongresa v Budimpešti o svojih novih pomlajevalnih poizkusih. Izjav;! je, da so po njegovih najnovejših poizkusih za transplantacijo na človeka i»ajbw.j prikladne žleze alžirskega ovna. Prof. Voro: »v namerava ustanoviti v Alžiru \xiiko farmo za r^io alžirskih ovno/. Posredoval bo pri angleški, ttaMiae»a in španski vladi, da naprosijo francosko * lado za d'vo'ienie, da bi smele poslati v Alžir znanstvene misije, ki bi proučile prenašanja žlez alžirskega ovna na ljudi in se prepri* čale, da je ta na&n pomlajevanja najuspešnejši Pru:. Voror-ov j- pojasnjeval svoje predavanje s skioptičnimi slikami. Obširno je razpravljal o trans* plantacijah na živalih, ki so velikega narodno * gospodarskega pomena. V Alžiru, kjer mu je daia francoska vlada na razpolago 3000 opic. dela Poizkuse že od leta 1924. Poskusi so dokazali, da znaša pri 6 mesecev starih ovnih, ki jim je prenesel zleze, prirastek na mesu 7.2 kg, na volni pa 650 gramov pri vsakem striženju. Ovce, ki jih je Voronov operiral, so se zredile približno za eno petim in ?o dajale eno četrtino več voln^. Pri operacijah na ljudeh ne gre za okrepitev spolnih organov, marveč za duševno in fizično okrepitev organizma. Prenašanje žlez je imelo zelo dobre posledice tudi pri bolni in sla* botni deci. Bratje ruske pravde V sovjetski Rusiji obstoja že več let tajna teroristična protiboljševiška organizacija, čije člani se nazivajo >Bratje ruske pravde*. Sovjet, listi prinašajo dan za dnem poročila o napadih na sovjetske funkcijonarje, na dopisnike sovjetskih listov, uradnike državne policije. V večini slučajev napadajo in ubijajo sovjetske funkcijonarje člani organizacije »Bratje ruske pravde«, ki ima na programu borbo proti komunistom z istim orožjem, s katerim se bore komunisti proti meščanskim slojem. Organizacija se je razširila Pod sovjetskim režimom, kar ie izvor njene bojevitosti in energije. Kaj pravijo »bratje ruske pravde< o sebi? »Po celem nepreglednem ozemlju Rusije se vrši pokret proti komunistični vladi. Število ubitih komunističnih funkcijonarjev je od dne do dne večje. Pod zastavo ^bratstva ruske pravde« se zbira vedno več sovražnikov komunističnega režima. Najbolje so organizirani naši odredi v zapadni Rusiji, kjer so organizirali naši člani zadnje čase več napadov na sovjetske funkcijonarje. V Minsku je naš odred zažgal arhiv beloruske črezvičaike. Med požarom je prebivalstvo kričalo: Bij ga- da po glavi! V mestu Turovu je naš obred umoril predsednika krajevnega odbora komunistične stranke Siškina. Minska črezvičajka je razpisala v obeh Primerih bogato nagrado onemu, ki pripomore k odkritju tajnih tiskam in skrivaliSča terorističnih odredov. Med prebivalstvom je razširjen tiskan proglas, v katerem je med drugim rečeno: »Bratom in družinam Bratstva ruske pravde v vrstah rdeče armade — pozdrav od vrhovnega poveljstva bojne organizacije. Sirite tajne vojaške odrede in napnite vse sile, da napoči Čim prej dan osvobojenja Rusije izpod boljševiškega jarma. V armadi je spas Rusiie.« Zdravnik - železniški ropar Budimpešta, katero je dosedaj razburjal zagonetni slučaj igralke Forgarc-sove. ima novo senzacijo. Veletrgovec s svilo, Jonescu iz Budimpešte je prijavil budimpeštanski policiji, da je potoval skupaj z dr. Szekeresom iz Budimpešte na Romunsko. Spotoma ga je zdravnik v kupeju z nekim uspavalnim sredstvom omamil, ga nato oropal in mu poleg večje vsote denarja ukradel razne listine in tovorne liste S temi listinami je nato na carinskem 'radu v Budimpešti dvignil blago, last Ru-muna in ga prodal po smešno nizkih cenah. Policija je ugotovila, da so Jones-cove navedbe resnične in ie začela iskati zdravnika. Možu so postala tla prevroča in je pobegnil iz Budimpešte. V TemeŠvaru so g:a Prijeli. Dr. Szeke-res je rop brez nadaljnega priznal. Priznal je tudi. da je blago dvignil in prodal. Izročili so ga sodišču. Jean de la Hvrc: 500 Roman. Ob 12.19 je bilo enajst naslanjače v na estradi še praznih. Toda ob 12.40 so se odprla za estrado skrita vratca. Na pragu se ie pojavil kapitan, za njim d'Albaniac in Faulton v spremstvu ostalih osmih častnikov, med katerimi je bil tudi »de Cleve«. D'Albaniac in Leticija sta zasedla zadnja dva naslanjača na desno. Faul-ton pa na levi strani. Neznanec se je stoje obrnil k množici in spregovoril: — Častniki, podčastniki in vojaki, naš odred je zbran. Zadnjih osem mož, ki sem jih še čakal, je prispelo nocoj. Vidite jih kraj mene. To so vaši častniki in potom njih boste dobivali moja povelja- Dovolite, da jih vam predstaven ... Za hip je umolknil, potem pa nadaljeval: — Andrie ... lahko povem o njem samo to, da je zavzemal na tem svetu eno najvišjih mest v sodobni družbi... Kraj njega stojita njegova adjutanta, polkovnika Elvace in Mourtose. Trije možje na NeznanČevi levici so , vstali, se poklonili in sedli na svoja mesta. — Poročnika francoske kolonijalne pehote Pierre in Louis Sagault. doma iz vzhodnih Pirenejev. Dva mlada suha in zagorela mladeniča na Neznančevi desnici, čudovito podobna drug drugemu, sta salutirala in sedla v naslanjače. — Fotrclus, referent francoskega državnega sveta Nervozen suh mož srednjih let se je nasmehnil in priklonil. — Richard, astronom pariškega observatorija. — Paul Verneil. vojaški sotrudnik francoskih listov. Nekaj Časa je bilo vse tiho. Disciplinirana množica je skrivala svoja čustva Vsi so se zavedali, da so prisegli slepo pokorščino. Neznanec je nadaljeval svečano: — Cez nekaj ur vzide solnce nedelje 22. junija. Za nas bo to zadnji solnčni vzhod v tem stoletju. Po tem minejo stoletja, ki jih ne bomo videli. 22. junija o polnoči zaspimo in točno o polnoči začne funkcijonirati časovni mehanizem stroja, ki izsuši naša telesa. Jutri je zadnji dan priprav. Če je med vami kdo. ki se boji bodočnosti, ima še triindvajset ur časa, da se pripravi na smrt. Zamahnil je z roko v znak, da je svoj govor končal Obrnil se je in izginil skozi vrata za odrom. Čez četrt ure so legali vsi prebivalci otoka sv. Jurija spat. Toda malo je bilo med njimi pogumnih, ki so mogli tisto noč zaspati. VII. Kocka ie padla. 22. junia ob 10. zvečer je Neznanec zapustil svoje bivališče v glavnem poslopju in zadnjič pregledal svoje naprave. Osebno se je prepričal, da-li so podčastniki izvršili njegova povelja. Vse je bilo v redu. Neznanec je odšel po stopnicah v podzemlje kjer je nadziral, kako pregleduje podčastnik jeklena skladišča in jih zaklepa. Samo ena jeklena celica je ostala odprta. Tista, v kateri je bilo petdeset zračnih kupol in zagonetni stroj z mehanično uro- Zadovoljen z ogledom se je Neznanec vrnil v svoje sobe. Velika ura na otoku je odbila enajst. Neznanec se je slekel do nagega in pokril telo z lahko dolgo tuniko, ki mu ie segala čez gležnje. Tunika je bila narejena iz neke posebne tkanine, impregnirane s tekočino, ki je mogla varovati blajio plesni in gnilobe skozi mnoga lagp ta« stovtja. Istočasno se je preobleklo v tunike v spalnicah in častniških sobah 499 mož. Ob 11.30 se je Neznanec zadnjič ozrl na mizo in stene, kjer je tako skrbno snoval svoj fantastični načrt. Smehljaj mu je zaigral na licu. Odšel je iz sobe, se spustil po glavnih stopnicah ter se ustavil na širokem podzemnem hodniku, da pusti mimo procesijo »romarjev«, ki so šli v dvorano k zračnim kupolam. Ko so bili vsi zbrani, je stopil Neznanec na enaintrideseto stopnico in pritisnil na ročaj, pritrjen v steni. Takoj se je začul od vseh strani ropot. Ogromne jeklene plošče so popolnoma odrezale podzemlje od površine otoka. — Kocka je padla! — je zamrmral Neznanec. Odšel je po stopnicah v dvorano zračnih kupol, zaklenil za seboj vrata na hermetično ključavnico in se napotil počasi na drugo stran dvorane. Ljudje so stali v skupinah po 10, vsaka skupino pri svoji zračni kupoli. V zadnji skupini stoječi kraj kupole blizu glavnega stroja, so bili d'Albaniac, »g. de Cleve«, Faulton, Pierre in Louis Sagault, Fortclus Richard Andrie in Paul Verneil- Tej skupini se je pridružil kot deseti Neznanec. Ni se zmenil za »g. de Clevc«, skritega za širokim hrbtom Louisa Sl-gaulta. Samo ena električna obločnica pod stropom ie razsvetljevala dvorano Neznanec se je ozrl po zbranih pod-ložnikih: — Častniki, podčastniki in vojaki, preštel sem va*. Nihče se ni zbal. nih-hče ni odstopil. Predno ustavim vaše življenje za tisoč tristo štiri leta, se vam moram zahvaliti za zvestobo in pogum. Čez sedem minut bo polnoč. Zavzemi-ta svoja mesta v zračnih kupolah. Za-tisnite oči in stopite junaško v carstvo teme! ... Dvignil ie roko. Na ta znak ie potegnil poveljnik vsake skupine za ročaj in kupole so se odprle. V častniški skupini ie moral potegniti za ročaj Faulton. Storil je to. da bi skušal skriti ironičen smehljaj. Še hip in vseh Petedeset skupin je ležalo v bronastih mrežak zračnih kupol. Na pragu glavne kupole je stal Neznanec z uro v roki. Ozrl se je zadnjič na dvorano, stopil v kupolo, zavzel svoje mesto v mrežo in ne da bi odvrnil pogled od ure. je iztegnil roko h gumbu na marmornati mizi pri mreži. Dveurne predstave! Quo uadis? Veličastni filmski veleumotvor po glasovitom romanu H. Sienkiewicza. Oba dela (18 dejanj) v enem sporedu. Rim v najhujši epohi razuzdanosti. — Strašni cirkus Maximus. — 2ive baklje. Strahovite borbe kristjanov z lačnimi levi in tigri. — Življenje in smrt največ* jega krvoloka, rimskega cesarja Nerona. — V morju ženskih teles. — Divna, sveta ljubezen prekrasne Ligi je in mladega patricija. — Impozantne scene v veli* kem amfiteatru. — Tisoči in tisoči sodelujočih. — Razuzdanost na rimskem Pala« tinu. — Žive mlade sužnje daje Nero ribam za hrano. — Silni Urzo zmaga orja« škega bika in reši mlado Ligi jo grozne smrti. — Grandijozni požar Rima. — Vse to in še veliko več nam živo prikazuje to najlepše filmsko delo vseh časov. • Višek filmske umetnosti. — Kolosalna režija. — V glavnih vlogah samo najlepši in najboljši filmski igralci: Emil Jannings, Alfons Fryland, Lillian HalhDavis, Rim na de Liguoro, Andree Habay itd. — Vsled ogromne dolžine filma se vrše dve* urne predstave točno ob: 3., 5., 7., in 9. — Pri vseh predstavah močno pomno* ženi orkester. ELITNI KINO MATICA — Telefon 2124. ♦ * ♦ i ♦ ♦ ♦ KLIŠARNA „JUGOGRAFIKA" TISKOVNA IN ZALOŽNA ORUZBA Z. O. Z. Vse vrste klišejev, črtne in avtotiplje, izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah. LJUBLJANA. »V PETRA NASIP 23- Snežne čevlje sprejema v popravilo v*»led bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra 6 in Prešernova 30. 97/L Trgovino s stanovanjem v mestu ali na deželi, mesečni promet 50* do 60.000 Din — iščem v najem. Cen j. ponudbe pod «75.000» na upravo »Slov. Naroda«. Strojni ključavničar mlad, dober delavec, zmožen slovenskega in nemškega jezika — išče stalno službo — Po* nudbe pod •rKljuČavničar/2079* na upravo «Slov. Naroda*. Pianistinja išče mesta v plesnih, šolah za popoldanske in večerne ure. — Dopisi pod «Pianistinja/2071» na upravo «SIov. Naroda*. Uradnik vajen vseh pisarniških del, vešč slovenskega, srbohrvatskega, češkega, nemškega in italijanskega jezika — želi p remeni ti sedanje mesto za Ljubljano — Ponudbe pod Dobra moč/3077 na upravo «SIov. Naroda*. Najboljši mladinski list Zvonček L štev. izide v drugi polovici tega meseca. Kdor ga Še ni naročil, naj stori to takoi, ker se na poznejše naročnike ne bomo mogli odrati. Celoletna naročnina znaša Din 30, polletna Din 15, četrtletna Din 7*50 — Na-ročnino mora plačati vsak naprej. Uptava Zvončka Ločenec star 28 let, želi znanja s samo* stojno damo 20—28 let staro. — Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo «SIov. Naroda* pod Sreča/2076. Hišo oddam v najem v Stožicah pri Ljubljani. Sta* novanje dveh sob, kuhinja, klet, in velik vrt takoj prosto. V najem se odda lahko za več let. — Ponudbe pod «SoInčna lega/2078* na upravo «Sloven* skega Naroda*. Važno za trgovce in izletnike Dne 21. septembra t. L nastopi največja in najhitrejš« veleladja sveta «Saturnia» z motornim pogonom, last paro* brodne družbe Cosulich Line v Trstu, svojo prvo vožnjo — Potniki za luke: Neapclj. Marseille, Las Palmas, Rio de Ja* neiro, Santos, Montevideo in Buenos^Aires — se sprejemali« pri zastopniku Simon Kmetecu, Ljubljana. Miklošičevi cesta št. 13. 1Q23 Preklic Podpisani nisem plačnik dol* gov, ki jih napravija moja žena. A. Topolčnik. Pouk živih jezikov francoščine, angleščine, nemšoi* ne, italijanščine po praktični BerKtzovi metodi v majhnih skupinah in za posameznike. — Vpisovanje vsak dan do 17. t. m. od 6. do 7. ure zvečer. — Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — J. S. Jeras, prof. 2080 Valjčni mlin in žaga venecijanka z vsem gospodar* skim poslopjem — naprodaj. Naslov pove uprava «SIoven» skega Naroda*. 2082 Zvonoiivar se išče za takojšnji nastop. V pošte- pride samo najbol ša in absolutno resna, jako zanesl iva moč z najboljšimi referencami in skušnjami v tej ■ roki. Natančne ponudbe z zahtevo n'afe na zvonolivrioo Irtg. Predrag J o* a novic Novi Sad, Subotice*« ul 16 10r8 Ocarinjen je vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred« nik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacije brezplačno. 9fi,L Trgovsko hišo skoro novo, z gospodarskim poslopjem, veliko stiskalnico, trgovski gospodarski živ in mrtvi inventar, 16 oralov dobre zemlje pri hiši. vinograd, velik smdonosntk, njive, travni« ke, gozd za izsekan je. prodam Trgovina se. nahaja že 50 let ob cesti na deželi. — Ana Kurbos ali pa Slivar, Ljutomer 80. 2083 Mesnicu u Zagrebu sa svim namještajem, na pro* metnom mjestu — prodajem radi odlaska. — Ponude na: Za« greh, Ilica 167. — Iste prosto* rije sposobne su i za gostioni* cara ili slično. 2065 Blagajničarka z večletno prakso, vešča slo« venskega in nemškega jezika —- išče službo. Gre tudi na de* želo. — Ponudbe pod «Blagaj* ničarka/2054* na upravo «Slov. Naroda*. /-\ f NAJBOLJŠI BRNSKI ŠLAGOVI Btagovi za gospode in dame iz zajamčeno čiste volne. — Poslednje novosti za Jesensko In zimsko sezono razpošilja staro renomirano tvornsko skladišče sukna SiEGEL - I ITI HO F BRHO Palackeho tf 12 (Cehoslovaška) Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — V a zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. 8-L Spominjajte se Tabora Urejuje: Josip Zupančič, -t Za aNarodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v LJubljani,