njegove (Narisal R. Hlavaty) J:.: -• Leto XIV . št. 35 (3880) TRST, nedelja 9. februarja 1958 Cena 30 lir mmmn mi Vsi, ki obsojajo nasilje kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov, z olajšanjem pozdravljajo vest o prizadevanjih Hammarskjoelda, Thompsona in Menši-kova, da bi se veliki končno sestali T^fj.Po uspešni izstrelitvi ameriškega sate- dlavi * 86 ^ vsaJ na po- S kar so do ^ mora^ rja 1 na Zahodu, P°rocliti rni-ali’ £.*»*> na Zahodu, rečeno v ZDA, zbližan J PriPravljeni na z Vzhodom spri-težia taljenega »ravno- tudi Čl: Tako s° položaj jy~*nmentirali objektiv-se ^^ovalci. Toda kmalu ki (L godilo, da so tisti, mu ace^no proti vsake- Vzhori^?razumevan,ju 2 da so 7n’a zaceli kričati-dai j A Pravzaprav se- SoV!-d°.se§le Premoč nad iof i Premoč nad jetsko zvezo in da za- ^.tega ni več potrebna konferenca; če Sesana Pa ze morajo sestati raajSa"aj P°Šoje diktl- I^Ravno Pevšeči6 d°S°st~a^ete glave in ravnotežje tu- nih J^arsikaterih možga-m° namreč nov keto ,.pri Poskusu z ra-ekstji^anguards, ki je ko Sp rala kmalu potem, Ta gllJ? dvignila v zrak. bitsatj vtis so hoteli zadeto .i,, medcelinsko ra-1’. z oia.* in so pohite-Tod^ ^mm preizkušanjem. J tudi ta jim je la neK^la m Je napravi-kor J** «samomor», ka-Sedah T^dno v lepših be-speh. p “razložili nov neu-j« m0Ma indi ta neuspeh tr6Hun-,a Prišel v pravem “d. da se ohrani ®je v prenekaterih Prva možganih. Povo Javna reakcija na Eisenhr«1 šaninovo pismo Prav oh riu> ki ie prišlo kEzpir,^ UsPešni izstrelitvi Vsem r,frjai’ Je bila po-Pje dni ®ativna. Toda zadri kaŽBi^6 °Pažajo znaki, kanj, J® na rahlo premirij TVv>meriške politike v - Pozitivno smer in že »d °.«novi politiki* P11116« da je stari **• Vro-j vedno... Dul-^Ijevv ** je vrsta či-htovi g.a silijo k tej hški k’*- Novi ame- ®kvi TlflePoslanik v Mo-yeč d^mpson, ki je že v-Ja ta ^n.iega po PoUdariPV3et?e h01111’ Je, da po nje- fererio žPi?Pju v Moskvi začet3 sporazum, J?^hh ’ JSai v tistih d'm, ki so za spo sedaj gorela. Zato je že w?rebitne!\? v,jen usPeh Višou ne konference naj- 2*jih . , . deiovt ne b°do 66 °bremen’j Sr>oreda pre_ imenih. Naloga ta- njene- ko imenovane tajne diplo macije pa naj bo, da to konferenco pripravi. Govo ri se, da odhaja Thompson v Moskvo prav s takšnimi navodili, to je pripraviti tla za konferenco, ne da bi prej sklicali sestanek zunanjih ministrov. Enaka naloga se pripisuje tudi novemu sovjetskemu poslaniku v ZDA Menšikovu, ki se je v petek razgovarjal z Dulle-som. Oba, Menšikov in Dulles, sta po razgovoru izjavila, da upata na izboljšanje odnosov med o-bema državama in na vedno plodnejše sodelovanje, ki se je začelo s sklenitvijo kulturnega sporazuma. Pri vsem tem moramo omeniti tudi napovedano potovanje glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda v Moskvo, kamor ga je povabila sovjetska vlada. Tudi Hammarskjoeld je izjavil, da je tako imenovana tajna diplomacija v o-kviru OZN mnogokrat dala plodne rezultate in o-mogočila poznejše sporazume. Zlasti se zavzema za obnovitev razgovorov o razorožitvi, ker je prepričan, da je celo dosedanja izmenjava pisem pokazala, da so nekatere strani tega vprašanja sedaj zrele za sporazum. Tako poudarja, da tega vprašanja nc bi bilo treba obravnavati v celoti, temveč ločeno vsak njegov posamezni vidik, kajti že ureditev enega izmed vprašanj bi olajšala tudi ureditev ostalih. Vprašanje vsemirskih raket izvira iz splošnega razorožitvenega vprašanja in zato bi morali tudi o njem posebej razpravljati. V zvezi s tem predlaga Hammarskjoeld, naj se v OZN ustanovi poseben znanstveni odbor za vsemirske rakete, ki naj bi pospešil sporazum o prepovedi uporabe vsemirskih raket v vojaške namene. če so se v Moskvi odločili povabiti Hammarskjoelda na razgovore in če je tajnik OZN vabilo sprejel, imajo verjetno na obeh straneh dovolj razlogov, ki govorijo o možnosti, da to potovanje ne bo brezuspešno. In če k temu dodamo še dejstvo, da se jedri enega in drugega bloka vedno bolj mehčata, tako da pravzaprav lahko začenjamo — čeprav še zelo o-prezno — lahko govoriti o prehajanju in medsebojnem prelivanju iz enega v drugi tabor vseh tistih sil, ki se odločno zavzema- jo za pomirjenje, čer naj sledi vsestransko p no sodelovanje. Lahko vorimo o taboru tistih pomirjenja nočejo, in lahko vsakdo takoj iz di, ter o taboru tistih, so za pomirjenje in ki ločno zagovarjajo zal vo za sklicanje konfer ce velikih, ki naj pom začetek faze pomirjeval sporazumevanja in sc lovanja. Drugih je ve< več tudi v zahodnem 1 ku in prvi so vedno ti v manjšini. Pri vsem tem ni sa važno, če v ameriškem žavnem departmaju gc rijo o «skrajni nevart sti» poljskega predloga brezatomskem področju Srednji Evropi, ali če drugi strani podajajo m da izjave, ki niso v drugi strani. Dejstvo da se načelno sedaj eni in na drugi strani s njajo o nujnosti iskai poti, ki naj pripelje iz danjega nevarnega stai in sedaj je najbolj usti na pot prav konferer med naj viš jimi. Vsi tisti, ki obsojajo ni lije kot sredstvo za re vanje mednarodnih spor so z olajšanjem pozd vili vest o prizadevan Hammarskjoelda, Thompsona in Menšikova, da bi se veliki končno odločili, da se sestanejo. M. B. \ čeirtek je blizu muenchenskega letališča prišlo do vellike letalske katastrofe. Letalo angleške družbe BEA, ki je peljalo iz Beograda v domovino nogometno enajsterico kluba Manchester United, skupino novinarjev in vodstvo kluba ter pet drugih potnikov, je treščilo na tla, pri čemer je bilo 21 mrtvih in 16, ranjenih. Beograjska «Crvena zvezda«, s katero je dan pred tem angleško moštvo odigralo svojo zadnjo tekmo, je predložila, naj se «Manchester U- nited« proglasi za častnega zmagovalca letošnjega pokala evropskih prvakov. MIIUMHNMMNMMIIIIHIIIIIIIIIIIIIlifllimilllllllllflllllllilllllllilillUlllllllllllllllVIIIIIMIIIIlillltllMIIIIIIllllllMllllllilllllliliNlllMIIIIUIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIll Nov brutalni napad francoskih letal na tunizijsko vas blizu alžirske meje Okoli sto mrtvih in mnogo ranjenih - Letala so porušila tudi šolo in ubila 12 otrok - Vozilo Mednarodnega Rdečega križa in vozilo Rdečega polmeseca uničeni - Tunizija zahteva takojšnji umik vseh francoskih čet tudi iz Biserte ter napoveduje protest pri OZN - Izjave Burgibe «New York Timesu» TUNIS, 8. — Francoska letala so izvedla nov brutalni napad na tunizijsko ozemlje, pri čemer je bilo ubitih po dosedanjih uradnih ugotovitvah 72 Tunizijcev, 87 pa ranjenih. Tunizijska vlada je takoj odločno protestirala pri francoski vladi in je odpoklicala svojega poslanika iz Pariza. Poleg tega zahteva takojšnji umik vseh francoskih čet s tunizijskega ozemlja vštev-ši iz Biserte. Če bo potrebno, se bo obrnila na OZN. Vsem francoskim vojakom je prepovedano kroženje po tunizijskem ozemlju brez posebnega dovoljenja. Tudi tunizijsko ljudstvo je odločno odgovorilo na brutalni napad francoskih letal, ki se, kakor se vidi, ravnajo po načelu, ki ga je v Parizu poudaril uradni predstavnik francoske vlade, da namreč te vlade ne brigajo pravni predpisi. V kraju Kef, kjer so v bolnišnici nekateri ranjenci, žrtve brutalnega napada, je ljudstvo priredilo protifrancoske demonstracije in zahtevalo takojšnji umik vseh francoskih čet s tunizijskega ozemlja. Predsednik Burgiba je pozval k sebi francoskega odpravnika poslov m mu sporočil zahteve tunizijski? vlade. V Rabatu je tunizijsko poslaništvo objavilo danes po-poldne sledeče poročilo: «Področje Saktet - Sidi - Ju-sef je bilo ponovno pogorišče hudih operacij. Francoske čete, ki so v Alžiru, so Izvršile napad' na tunizijsko ozemlje. 8. februarja zjutraj je 20 letal #B-26» obstreljevalo in bombardiralo Saktiet - Sidi - Jusef, pri čemer je bilo znatno število žrtev med tunizijskimi vojaki in civilisti. Ker je sobota tržni dan v tem kraju, Je bilo število žrtev zelo visoko. Teh je 100 mrtvih in 75 ranjenih. Vaška šola je bila popolnoma uničena in vsi učenci so umrli. Številna poslopja, med katerimi sedež deželnega delegata, policijska postaja in poslopja narodne garde, so bila uničena Uničen je bil tudi avto- mobil Mednarodnega Rdečega križa. Delegat Mednarodnega Rdečega križa gospod Hoffman in predstavnik Rdečega polmeseca sta namreč pravkar razdeljevala živila in oblačila alžirskim beguncem na tem področju.« Iz Kefa, glavnega kraja tega področja javljajo, da se je napad začel ob 11 in je trajal do 12.15. Del francoskih letal je bil ameriškega izvora. Saikiet - Sidi - Jusef je ob alžirski meji na cesti, ki vodi iz Le Kefa v Suk Ah ras v vzhodni Alžir, Kakor običajno, pa prikazuje francosko vojaško poveljstvo ta dogodek na način, loakor da bi Francozi bili žrtev napada. To je že stara igra, ki jd nihče več ne verjame in še posebno potem ne, ko so v Parizu izrecno izjavili, da jih mednarodni pravni predpisi sploh ne zanimajo. Uradno poročilo takole prikazuje in potvarja dogodek: «30. ja- nuarja je bilo letalo «T-6» izpostavljeno ognju orožja postavljenega ob tunizijski meji, pet kilometrov severno od Sakiet - Sidi - Jusef, ko je spremljalo konvoj v notranjosti francoskega o-zemlja. Letalo j« bilo prisiljeno pristati tri kilometre severno od Sakieta in 800 metrov vzhodno od meje. 7, februarja ob 10.30 pa so protiletalske baterije na tunizijskem ozemlju obstreljevale francosko letalo, ki je ščitilo neki konvoj in ki je letelo nad francoskim o-zemljem na področju Sakiet-Sidi-Jusef. 8. februarja ob 9.05 so protiletalske baterije v Sakiet-Sidi-Jusef močno obstreljevale francosko izvidniško letalo «M.D.» na področju Sakiet nad francoskim ozemljem. Letalo je bilo zadeto »n je bilo prisiljeno pristali v Tebesi. Na podlagi dobljenih ukazov je letalstvo odgovorilo z ognjem na protiletalske napade, ki so prihajali s tunizijskega ozemlja.« Francoski obrambni minister Chaban-Delmas pa je k temu nesramnemu in lažnemu poročilo dodal še sledeče izjave; «Naši piloti niso napravili nič drugega, nego da so izvajali pravico zakonite obrambe pred protiletalskimi postojankami, ki so operirale s tunizijskega ozemlja in katerih nekazni-vost očitno se ni mogla sprejeti, upoštevajoč izgube naših letal in naših posadk. Potrebno je ponovno vztrajati na dejstvu, da je Tunizija postala zelo razvito o-perativno oporišče in da bi se brez intervencije Tunizije operacije v Al žiru že zaključile«. V Tunisu je brutalni napad francoskih letal izzval veliko ogorčenje. Predsednik Burgiba, ki je bil v Monastdru, se je vrnil v Tunis in je takoj sklical izredno sejo vlade, na kateri so sprejeli že omenjene sklepe, da se zahteva takojšnji u-mik vseh francoskih čet, sicer se bo tunizijska vlada pritožila pri OZN. Poleg tega je guverner v Kefu določil v Sakiet-Sidi-Jusefu policijsko uro do 7 jutri zjutraj. V Parizu pa je tunizijski poslanik Masmoudi zahteval sprejem v zunanjem ministrstvu. V odstotnosti Pineauja ga je sprejel glavni tajnik I.ouis Joxe, pri katerem je MasmOudi protestiral in predložil tunizijske zahteve. Mednarodni opazovalci v Parizu so zelo zaskrbljeni zaradi novega francosko-tu-nizijskega incidenta. Poudarjajo, da postaja položaj v Sredozemlju vedno bolj resen in zapleten. Se včeraj je pariški dnevnik «Le Monde« izrecno pohvalil zmernost, kii jo je v preteklih dneh pokazal Burgiba, in je pozval francosko vlado, naj sprejme ponudeno roko in naj obnovi pogajanja s Tunizijo, Današnji francoski napad pa je položaj tako po-slabšal, da je tejiko predvidevati nadaljnje posledice. Opazovalci so toliko bolj presenečeni, ker se je govorilo, da so na seji francoske vlade v torek, sprejeli sklep, da se s Tunizijo pobotajo. Pobuda za »represalije« je torej prišla od vojaškega poveljstva? Tudi glede tega izražajo opazovalci dvom, ker se je vrhovni poveljnik general Salan pravkar vrnil iz Pariza, kjer se je posvetoval s člani vlade. Isto velja tudi glede rezidenta La-costa, kii je včeraj pregledal obmejno področje. Zdi se torej, da je bil napad ic prej določen. V Parizu in na Zahodu sploh so zaskrbljeni tutji zaradi sporočila, da se kioor dinacijski in izvršni odbor alžirske narodnoosvobodilne fronte preseli iz Tunisa v Kairo, ki bo postal prestolnica nove Združene arabske države, Tu bo prihodnji teden omenjeni odbor imel svoj sestanek, ki je prej i-mel biti v Tunisu. Tunizijski predsednik Bur giba je to vest sporočil včeraj dopisniku «New York Ti mesa« in je pripomnil, de so alžirski voditelji »zelo razočarani nad zahodnim svetom«. Dodal j«, da je njihov sklep, da si za svoj sedež izberejo Kairo namesto Tunisa, po njegovem mnenju »pomemben« in da je lahko vzrok »zaskrbljenosti«. Burgiba pravi v svoji iz- javi «New York Timesu« med drugim, da je dal nalogo svojemu zunanjemu ministru, naj pripravi noto za predsednika Eisenhovverja, v kateri poudarja rer-nost. s katero tunizijska vlada gleda na težnje alžirskega nacionalističnega gibanja, da se oddalji od Zahoda in da se približa Vzhodu. Burgiba je s tem v zvezi navedel izjave nekega alžirskega vojaškega voditelja, ki je dejah «ZDA ne manjka sedaj nič drugega nego, da pošljejo žete proti nam. Američani že dobavljajo HAB1B BURGIBA Franciji orožje, da nas pobija, in denar za vojne izdatke.« »Pomembno posojilo Franclji je razočaralo Alžirce,« dodaja Burgiba in pripominja, da so ZDA že prepričane, da ne bo mogoče zatreti alžirskega nacionalizma z orožjem, »Cas je, j« dodal, da Američani mislijo na rešitev, ki naj zadevo spravi z mrtve točke Edina stvar, ki je zadržala Alžirce, da se niso postavili ob stran Naserja, je pomoč, ki jo dobivajo od Tunizije.« Zatem izjavlja Burgiba, da ni mnenja, da se bodo alžirski nacionalisti pridružili novi sirsko-egiptovsiki združeni arabski republika, ne da bi se prej posvetovali z njim. Nato predlaga Burgiba kot najbolj primemo sredstvo za preprečitev, da bi alžirsko osvobodilno gibanje »zdrknilo na stran komunizma«, osvoboditev alfirakega voditelja Ahmeda Ben Bele, ker da se njegovi politični pogledi ne strinjajo vedno s pogledi nekaterih drugih alžirskih voditeljev. Zatem je Burgiba povedal, da je ameriški poslanik v Tunisu Lewis Jones nedavno izročil tunizijskemu zunanjemu ministru noto, ki priporoča tunizijski vladi zmernost in previdnoet glede Aliira. Izjavil je, da je bil razočaran, ko je v tej ameriški noti opazil praktično le malo spremenjeno francosko stališče glede alžirske politike Tunizije. »Tunizija, je dejal Burgiba, je edina med arabskimi državama, ki se je odkrito in nedvoumno pridružila zahodnemu bloku. Tunizija je branik Severne Afrike; gospodarska in politična pomoč, kii j,u ji dajejo ZDA, je zanjo življenjska, če se hoče, da jaz ohranim svoj . (Nadaljevanje n a 'S. strani) sr V,v*. it1*»» I L:'»-'J ***** i krožne ov in anict i Aktualni portreti MAHC CHAGALL i pripravlja na daljše potovanje po ZDA, kjer bo imel vrsto konferenc. Pred svojim odhodom pa Je v Nici v iGalerie des Ponchettesa razstavil ISO lito* rafij, akvatint in drugih svojih del. Za razstavo Je zbral svoja najboljša dela od leta 1923 do lani JOHNNY DORELLI Je star komaj 20 let, vendar se Je na zadnjem festivalu Italijanske pesmi v Sanremu močno uveljavil, posebno ker je pripeljal do konca pesem «Nel blu dipinto di blun. Včeraj pa mu je to veliko zadovoljstvo zagrenila družinska nesreča. L-mrl mu je oče 1MRE HORVAT madžarski zunanji minister Je pred dnevi umrl. Dober teden pred svojo smrtjo je bil operiran in zdravniki so zatrjevali, da je operacija uspela in da se pacient dobro počuti. Nenadoma pa je Imre Horvat podlegel SOPH1A LOREN na največje oči na sve-u. Prof. Mullugan je po-tavil to trditev, ko je ledal neki njen film. 'ozneje so strokovnjaki jene oči (premerili* ii gotnvili, da je zorni kot Jenih oči zares največ-i izmed vseh, ki so Jih melt priložnost ha podo-len način opazovati in meriti Sedem dni v svetu DR. JOHN HAGEN Je vodil pripravljalna dela v zvezi z gradnjo in izstrelitvijo ameriške rakete aVanguardi, ki se je, kot vemo, ponesrečila. Zadeva je močno prizadela ameriško javnost in tudi dr. Hagena, ki je izjavil, da napaka ni bila tolikšna in da načrta z gVanguardomu ne bodo opustili Dulfesova ofenziva Kakor omenjamo v uvodnika na prvi strani, se sli-Hjo glasovi o snovi politikis ZDA, iettr ee tiče moreottn«-ga sklicanja konference na najvišji stopnji. Seveda je ta enova politika» šele v razvoju tn sile, ki se postavljajo proti njej, so še močne. Tudi Dulles šteje med tiste, ki niso preveč navdušeni nad tako politiko, in popravlja svoje stališče vedno le tedaj. ko ga razvoj dogodkov k temu prisili. Istočasno ko si drugi prizadevajo, da pride do pomnjenja, pa je DuUesov državni departma poslal ameriškim poslaništvom v Evropi pismo, v katerem označuje načrt Rapackega o brezatom-skem področju v Srednji Evropi za eskrajno nevarnega». Vendar pa je predstavnik državnega departmaja na tiskovni konferenci moral povedati, da se bo o tem načrtu razpravljalo v NATO, zlasti pa med tistimi državami, ki so pri tem najbolj zainteresirane. To pome m, da je Dulles prisiljen popuščati pred pritiskom svojih atlantskih zaveznikov, ki ne vidijo vsi — tako kakor Dulles —• v vsakem predlogu, ki prida z Vzhoda, samo vse črno. V okviru Dulletove ofenzive so objavili tudi pismo, ki ga je ta poslal zadnje dni januarja britanskemu filozofu Russellu, ki je novembra lanskega leta pozval Eisenhover-ja in Hrušieva, naj začneta odkrite razgovore in omogočita znosno stanje med ZDA in SZ. V tem pismu je med drugim rečeno, da bi breza-tomsko področje v Srednji Evropi omajalo ravnotežje vojaških sil, ker bi ostalo Sovjetski zvezi znatno več divizij kakor jih ima NATO. Poleg tega bi bilo treba docela spremeniti strateške koncepcije, in končno so ZDA mnenja, da je Srednji vzhod trenutno važnejši od Srednje Evrope. Poizkusom zaviranja prizadevanj za sklicanje konference se pridružuje tudi Bonn. Predsednik Bundestaga Ger-stenmeier je namreč v svojem govoru v Stuttgartu izjavil, da sicer soglaša, da se v dnevni red konference vključi vseh devet točk, ki jih predlaga Bulganin, toda pogojem, da se kot posebna točka doda še razprava o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo. Tu gre za poizkus obiti sovjetsko zahteva za neposredne stike med Bonnom in Pankomom. Ger-stenmeier omenja sicer še druge predloge, ki kažejo morda na majhen pdtčntk, v dosedanjem stališču Bonna, vendar pa opozicija poudarja, da gre predvsem 'za poizkus zaviranja priprav za sklicanje konference, ker se skuša vriniti nemško vprašanje na dnevni red. Tudi Jemen v Arabski zvezi Jemenski prestolonaslednik in podpredsednik vlade ter zunanji minister princ El Badr je novinarjem izjavil, da je z egiptskirni predstavniki edosegel splošni sporazum o priključitvi Jemena k Združeni arabiki republiki». Izjavil je tudi, da je saudski kralj Saud poslal v jemensko glavno mesto Taiz posebnega odposlanca šejka El Huseina, ki bo z jemenskim kraljem Ahmedom razmotril položaj v zvezi z napovedano priključitvijo Jemena k novi arabski državi. V Kairu so na osnovi sporazuma o priključitvi Jemena k Združeni arabski republiki ustanovili posebno komisijo, ki bo proučila načine in pogoje za izpolnitev tega sporazuma. Komisija je imela danes svoj prvi delovni sestanek. Posebne komisije proučujejo tesnejšo povezavo Jemena z Egiptom in Sirijo v novi skupni državi na področju zunanje politike, obrambe in gospodarstva. Medtem zunanji ministri E-gipta «n Sirije že pripravljata združitev diplomatske služ-be obeh dežel. Vsa egiptov- Dosledni v nestrpnosti Ob resoluciji tržaške odvetniške zbornice proti dvojezičnosti Novi sovjetski veleposlanik v ZDA, loi je zamenjal dosedanjega veleposlanika Zarubina, Mihail Menšikov (desno) je prispel v Washington, kjer ga vidimo, ko se rokuje i načelnikom ameriškega ceremoniala Buchananom. V sredini vidimo veleposlanikovo gospo- ska in sirska predstavništva v tujini so dobila navodila, naj delujejo koordinirano do dokončne združitve obeh dežel, to je do plebiscita o sirsko egiptovski uniji, ki bo 27. februarja. Obe deželi imata diplomatske stike z 52 državami (31 veleposlaništev in Američan Albert Bigellov se bo s tremi tovariši odpravil na pot z majhno jadrnico. Njegov cilj so Mar-ahallski otoki. Skoraj prepričan je, da te poti ne bo mogel opraviti in da bo med potjo podlegel, toda svojo žrtvijo hoče protestirati proti atomskim poizkusom, ki jih še nameravajo delati na Mar-shallskih otokih. 21 poslaništev), Ko bo dokončno ustanovljena nova Združena arabska republika, bo predsednik Naser kot voditelj Združene arabske >e-publike ponovno sprejemal pooblastilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov. Vlada bo imela sleherno takšno obnovo diplomatskih sti- kov za uradno pripoznanje nove arabske republike. Poučeni krogi v Kairu pravijo, da bodo v prehodnem obdobju združili tudi notranje zadeve. V prvi fazi bodo združili varnostne sile, nato pa upravni aparat in druge organe. Ta proces bi trajal kakih šest mesecev. Odredbe o plebiscitu so bije objavljene. Okrog 6.5 milijona egiptovskih in 1.2 milijona sirskih volivcev se bo izreklo o združitvi, začasni ustavi in izvolitvi predsednika republike. Francosko piratstvo se nadaljnje Francoska vojna mornarica je v ponedeljek ponovila eno izmed svojih nasilstev. Njene ladje so prestregle, ustavile in na odprtem morju preiskale poljsko ladjo *Wislo», ki je plula iz Italije v Casablanco. Kaže, da francoskih mornariških poveljnikov izkušnje z neprijetnim dogodkom z ladjo »Slovenijo* niso nič izučile in da jih je bržčas o-hra brilo tolmačenje njihove vlade. Tako to zdaj znova sredi morja ustavili tujo ladjo. Pri vsej stvari, vzbuja največ skrbi to, da v odgovornih francoskih krogih, sodeč po poročilih časopisnih agencij, izjavljajo, da tudi po tem najnovejšem polomu ne nameravajo opustiti ustavljanja in kontroliranja ladij, ki se ji mbo zdelo, eda z njimi prevažajo orožje, ki bi utegnilo priti v roke alžirskim upornikom*. Kaj naj to pomeni?- Zdaj, v drugi polovici 20. stoletja, ko nas loči od časov gusarskih napadov in teptanja svobodne plovbe stoletja, si lasti francoska država pravico, da na odprtem morju prestreza tuje ladje, jih preiskuje in jim celo odvzema tovore, ki jih vozijo v druge neodvisne dežele. Takšni ukrepi francoske mornarice pomenijo kričečo kršitev načel in prakse nemotene plovbe po svobodnih morjih. Francoske vojne ladje si samovoljno taste funkcijo sredozemskih policajev, ki na podlagi svojih nenapisanih pravil in nepreverjenega sumničenja na odprtem morju ustavljajo ladje neodvisnih dežel in jih pod grožnjo svojih topov preiskujejo. Toda v Parizu se požvižgajo na vie mednarodne zakone. To je izrecno izjavil u-radni predstavnik vlade na tiskovni konferenci, ko je dejal: »Nas ne zanimajo nobene teritorialne cone in nobeni pravni predpisi. Francoske vojne ladje bodo še naprej opravljale nadzorstvo na vseh vodah, ki so na dosegu njihovih oporišč.» , telita «ExjiJoierjiV). Ker je prvi sovjetski sputnik že dva, in sicer spulnik II in *Exploreijo, pHdel, krožita sedaj le Spričo tega tako nesramnega početja bi bila vsekakor potrebna mednarodna akcija, ki naj francoske trmaste politike spravi k pameti, (Nadaljevanje na 8. »trami) Na žalost ni tržaška odvetniška zbornica s svojo resolucijo z dne 28. I. 1958 prvič nastopila proti uveljavljanju dvojezičnosti v krajih, kjer živi slovenska narodna manjšina. Pred 36 leti, dne 31. I. 1922, j« predsednik odvetniške zbornice dr. Canolla sprožil diskusijo o odpravj slovanskega jezika. 63 italijanskih tržaških odvetnikov je po njegovem govoru izglasovalo resolucijo proti uporabljanju eslovenske-ga jezika v sodnih spisih in razpravah in v spisih državnih oblasti sploh*. Januarja 1922 je fašistični nestrpni duh že popolnoma prekvasil tudi vrste italijanskih tržaških odvetnikov ter so zato le-tl z brutalno odkritosrčnostjo argumentirali svojo protislovansko resolucijo z naslednjimi besedami: «Italijanski narod se ne more odreči pravici — ki si jo varuje vsak narod — do prednosti domačinov pred najemnikom. V Bocnu in v Postojni mora biti uradni jezik le italijanski.» Po 36 letih hočejo spet italijanski tržaški odvetniki doseči z demokratičnim zavijanjem isti nedemokratični cilj. S preobračanjem dejstev uporabljajo argumentacijo o diskriminacijskih zakonih, ki naj bi kršili pravico tržaških državljanov, da so enakopravni v smislu določil ustave. Pri tem se skrbno varujejo pravilno tolmačiti 3. člen ustave, ki pravi, da imajo državljani s slovenskim mar tortnim jezikom pravico do enakopravnosti kot državljani z italijanskim materinim jezikom. že takrat so tržaški nacionalistični italijanski odvetniki nasprotovali pozitivnim določilom italijanskih oblasti, kot n. pr. ukazu guvernerja generala Petitti Roretto št. 01774 z dne 5. in. 1919, da ostane na sodiščih v rabi slovenski in hrvatski jezik. Bili so tudi proti sporočilu državnega podtajnika v ministrstvu za pravosodje slovenskemu poslancu v rimskem parlamentu dr. Josipu Vilfanu v oktobru 1921, eda sp še zmeraj v veljavi odredbe, ki dovoljujejo narodnim manjšinam uporabo njihovega jezika pred sodniki». šele tri in pol leta po tem je fašistični režim ustregel odvetniški zbornici v Trstu in izdal kr. odlok št. 1796 z dne 15. sme uporabljati samo italijanski jezik. X. 1925, ki je zaukazal, da se na sodiščih Vsakdo v Italiji se otepa fašističnega režima in njegovega diskriminacijskega ravnanja z narodnimi manjšinami. Odvetniška zbornica v Trstu pa je bila leta 1922 — vsaj na področju dvojezičnosti — idejni predhodnik fašističnega režima glede njegovega divjanja proti narodnim manjšinam v Italiji. Tudi v letu 1958 je tržaška odvetniška zbornica dosledna svoji dosedanji nestrpnosti do italijanskih državljanov neitali-janskega materinega jezika v Italiji. Kam je fašistični režim * svojo nacionalistično nestrpnostjo do narodnih manjšin in s svojimi napetimi odnosi do sosedne Jugoslavije in drugih držav, ki meje na Italijo, pripeljal deželo, je vsem dobro znano. Kaže, da se tržaška odvetniška zbornica nikakor noče odreči svoji nacionalistični nestrpnosti in da je prav nič ne brigajo dobri odnosi s sosedno jugoslovansko državo. A. R- ifMmtittitiMiimttfiiimifmivmttiimniimmitimiimniitniiiitmiiiiimiMifiiuiuinniiitniiiiiiniitntfMttiiiimtmiimitmiiiiiiiifmiiiiiiiiiii STOTISOČI KITAJSKIH LJUDI NA VELIKANSKEM DELU V Mongoliji in je bogata bodočnost Kitajske Dve pokrajini, ki sta bili od vedno najbolj zanemarjeni, krijeta največja rudna bogastva na svetu - Nova Kitajska se je lotila načrta, da s tem bogastvom zagotovi kruha naglo naraščajočemu ljudstvu Kadarkoli nanese pogovor na to, alti bo zemlja mogla dati' naglo naraščajočemu prebivalstvu našega planeta dovolj kruha, nas misel kar nehote zanese na Dailjmi vzhod, predvsem na Kitajsko. Kakio tudi ne, saj šteje ta dežela nad 600 milijonov prebivalcev in ti *e še tako naglo množe, da predvidevajo, da bo že čez ato let ali še prej število prebivalcev Kitajske šlo čez milijardo ljudi. Poleg tega je za Kitajsko veljala že nekaka tradicija, da se tam umira od lakote. Kitajska je sicer po svoji površini velikanska, vendar sorazmerno še večja so tod področja, ki so neobdelana «li celo puščavska. V tistih predelih Kitajske, ki težijo proti morjem in kti se širijo ob veletokih in rekah, je prebivalstvo neverjetno na gosto nagneteno in obdelan je vsak meter zemlje. Kitajska riževa polja na pr. so vzor intenzivne obdelave zemlje. Ponekod, kjer klimatske razmere to dopuščajo, pa imajo na leto tudi po več žetev. Toda vse to velja le za plodne predele, ki pa še ne zadoščajo potrebam. Zato ni nič čudnega, da se je na Kitajskem začela demografska kampanja, ki pa ne teži za povečanjem prebivalstva, pač pa za tem, da se rojstva čim bolj omejijo. Vse, kar smo doslej navedli o Kitajski, je kaj skromna in nekoliko pesimistično obarvana slika. In vendar so poročila in izjave v»eh onih, ki se vračajo iz Krtrjske, nenavadno optimistična, rekli bi celo preveč pohvalna in to ne le od o-nih, ki jim je socialistična družbena ureditev pri srcu, ampak tudi od onih, ki so t rdi načelno proti socialistič. ni družbeni ureditvi. Vsi namreč hvalijo novo Kitajsko in priznavajo, da se danes na Kitajskem mnogo bolje živi, kot pred leti, kot za časa kuomintanSke vlade ali prej. Kako je to mogoče? Odveč bi bilo govoriti o neverjetnem poletu kitajskega podeželja, kitajskih siromašnih kmetov, ki »o skromen del zemlje, ki so jo obdelovali za prejšnje veleposestnike, dobili v svojo last in se nato združiti v izadruge. Prav tako bi bilo odveč govoriti o nevsakdanjih naporih, ki jih Hcitajdko ljudstvo vlaga v industrializacijo svoje dežele, toda vse to prihaja v poštev v glavnem le za (civilizirani* del Kitajske, to se pravi za oni del, ki je mečno obljuden. Se veliko večji načrti pa se uresničujejo v tistih predelih Kitajski, ki so »triletja bili povsem odmaknjeni od 'civilizacije, namreč v severozahodnem delu te Kitajske — v Mongoliji in Sing-Kjangu. V Sing-Kjangu uporabljajo pri velikih gradbenih delih tudi povsem sodobne naprave To velikansko področje meji z gorovji na Tibet in Tjen-Sjan. Se pravi, da se ta del Kitajske vriva v o-srčje azijske celine. Sem ni že stoletja prihajal nihče in tod so se borila za boren košček kruha le manjša plemena, mnogokrat bolj nomadski pastirji mongolskega porekla in lobanje živali in tudi ljudi, ki se tu in tam belijo na puščavskem pesku Taikle Makane, Ku-rug Toga iin drugih puščav, pričajo, kako surovo in divje je tod življenje. Vse do pred nekaj meseci ni smel na to področje nihče, še najmanj tujec z Zapada. Sedaj pa so v to puščavo odprte poti in kdor je imel srečo prodreti v ta del Kitajske, i-ma mnogo povedati. Pred letom se je na Kitajskem začela velika kampanja vračanja ljudi na po-deiželje. V Pekingu je bila ustanovljena tudi posebna visoka šola, ali bolje tečaj, na katerem so se najbolj predani mladeniči pripravili za veliko pionirsko delo med najbolj zaostalimi plemeni, ki naseljujejo te predele. Hkrati so v velikih kitajskih središčih zbirali čim več delovne sile, po možnosti strokovnjake, ki bi bili pripravljeni iti — v puščavo. In kdor prispe danes — po novi, več tisoč kilometrov dUgi železnici v ta kot Kitajske, vidi tu čudovita delavska naselja s krasnimi stanovanji, nove palače, nove proge, nove ceste. Stoti-soči preprostih težakov in tehnikov z bolj ali manj sodobnimi sredstvi ali pa tudi s kaj primitivnimi napravami spreminjajo to puščavo v bogato deželo. Kaj je navedlo osrednjo kitajsko vlado, da se je lotil* tako gigantskih načr-tov? Pred meseci smo pisali o štirih več tisoč kilometrov dolgih avtomobilskih cestah, ki vodijo iz' osrednje Kitajske v Tibet in ena od teh od tod tudi v Indijo. To je bil verjetno začetek kitaj- skega prodiranja — v puščavo. Rea je, da so te ceste nekoliko južneje od predelov, o katerih govorimo, vendar je s tem dana možnost, da se valorizira spodnji, nekoliko bogatejši predel, ki naj nato omogoči tudi valorizacijo tega, novega predela. In valorizacija Mongolije in Sing-Kjanga bo zagotovila kruha ne le 600 milijonom, ampak tudi milijardi Kitajcev. Po mnenju geologov je Sing-Kjang najbogatejše ležišče rud in drugih podzemeljskih bogastev na svetu. Celo bogatejše rud in nafte kot ves Srednji vzhod, srednja Severna A-merika in Sahara skupaj. Vse to bogastvo je seveda še vedno neizkoriščeno in danes še ne daje plodu. Kitajcev pa je vedno več in potrebe so vedno večje. Sing-Kjang ne bo postal žitnica. Toda tudi Japonska, ki je bila v prav takih razmerah, da ni svojemu naglo naraščajočemu prebivalstvu mogla nuditi dovolj kruha, se je naglo industrializirala in življenjska raven japonskega človek* je za sedaj višja od življenjske ravni na Kitajskem. In pekinške o-srednje oblasti se zavedajo, da bodo edinole z izkoriščanjem teh prirodnih bogastev mogle zagotoviti dovolj kruha svojim državljanom. Dela, ki so se pred letom, morda že prej, začela v tem delu Kitajske, so še malone v začetku, vendar že danes kažejo, da bodo načrti povsem uresničeni in severozahodna Kitajska bo dala kruha nadaljnjim sto milijonom Kitajcev. Pod skrajno siromašnimi liribovi ob robovih puščav so zrasla moderna stanovanjska naselja za delavce, ki uresničujejo velike načrte ALI VEŠ... — da bo svetovna razst*v> v Bruslju trajala šest m«**" cev (od 17. avgusta do »• oktobra) in da se je z* v dobo prijavilo že 35 matijo nov oseb. * * * — da je minister za po delstvo, Emilio Colo mbo, M? prekriti neko fresko v svol1 delovni sobi na ministrstev ki predstavlja skoraj povset» golo boginjo Ceres, samo *•* radi tega, ker je opazil, <» je bilo nekemu njegovetis* prijatelju duhovniku, ki C je pogosto obiskoval, pri Id" nekoliko nerodno. * * * — da je oboi n tki svet Stalingradu skleril imenov* ti neko mestno ulico P® * giptovškem mestu Port Said®. * * * r — da nameravajo v Zap®4, ni Nemčiji v kratkem ukis* ti zakon, s katerim so nap* stili in prepovedali nacistv no stranko. Zakon o raz stu so izdale zasedbene **»' po zlomu nacistične Ned je. Sedaj pa nameravale Nemci sami ukiniti zakoP Š razpustu in prepovedi " lerjeve stranke. — da bo japonska l*jj? delnica «Hakodate» zgradi" za jugoslovansko družbo golinija* na Reki in za dh* bo (Splošna plovba* v nu dve tovorni ladji l z*®* ljivostjo 15.000 ton. N« melju sporazuma, ki so P podpisali pretekli četrtek Tokiu, bodo obe ladji j*, čili v drugi polovici prrmO" njega leta.' * * * vili — da je uprava francoss železnic uvedla telefon ® pejih nekaterih brzovlu*? na progi Pariz-hille. D * ka bo moč telefonirati vse telefonskim naročnikom j riza, Lilla in Amiensa. zo bodo vzdrževali po r*®1 — da je londonski zdrav®* -lichael Ash nedavno o&jj, L vil, da je tobak osem do ^ { Michael Ash nedavno d pijač in hrane, ki jih I j/ljav UX1 li.ld.iIC, JVl J:a je navadno uživajo, in d® J j. po njegovem mnenju ta J j dioaktivnost glavni vzrok pojav raka na nljučih. * * * n — da so po vesteh 12 . kia sovjetski inženirji 21 ^ kopali podmorski predor, ^ veže vzhodnosibirsko oba' otokom Sahalinom. Skozi P dor bosta tekla ozkotirni leznica in naftovod. * * * — da je avstralski Mansfield odkril tekočin® zpatno zmanjšuje izhlaiK nje vode ob suhem i®A plem vremenu. To je važno za tiste kraje, kjef ,, radi suše izhlapijo kar JE jezera, ribniki, pa tudi^j Ta tekočina, ki je P0'1 p neškodljiva, se zadržuj*^, površini vode in tako *® izhlapevanje. , jji — da so angleški f*z' ^i> delajo v laboratoriju v t vellu, ugotovili, da se '^ teh poslednjih dveh podaljšal za tisoči del *e ^ de. Ce se bo to nadalj2 J bo čez milijon let dan 48 ur. * * * .. ifif — da bo tudi AnglU*' # la v kratkem svojo P r-^ nico na atomski pogon. " njo take podmornic* 50 čeli pred nekaj meseci v -jede'nicah Vickers-An®5 J|i ustrezni reaktor pa se I ^ v atomskem centru v nayu na Škotskem. * * * — da bodo tudi v ‘T. postavili spomenik rUS. .u V ki, prvemu živemu bit)^ je na drugem sovjets"1 t metnem satelitu P0^^^ stratosfero. Spomenik ^ postavili na itpasjem P° t(r !išču» v Villepointe, na ^ feriji Pariza, nosil Va(lit slednji nnnis: »Frisett1 ki pravijo namreč n ‘ y ji po domače *Frisft jf, izg.: Frizet) in njej * ki so poginili brez mučeniki znanosti*. * * * bre^r — da se je število selnih delavcev v Z j\l Nemčijii zvišalo lani z tisoč, tako da je v ,(l vilo vseh brezposelnih deželi gospodarskega ža» doseglo skoro P° , milijon (1.432.000). *** f,lil<: — da so v Viano11-Modene zaradi bla9e češnje delno že v ^fjl (normalno začntjo ;j tam šele v aprilu). * * * .Pri 1,1 — da v Sovjetski J področju reke a, vzhodni Sibiriji Pr3 (|w ,■?' veliko umetno j,’zcr?g(1 l® j največje na svetu: 1 g) Jard kub. m vode). ^ menujejo umetno 11,0 — da je lanska 'fjji $ ša povzročila v tfjl0 čutvn zmanjšan ie s kov in da so se * -j-o® -manjkanja naspr0! -ci '!r mnogi Španski biknb° A® lili v dežele l,otinS f I rilce, kjer je bikov T tek. - *** — da bodo v avgustu vozili P°. grN^ ci med Ljubljano >" % motom' čolni. Prog,„e ga 25 km. Te . *< K zgradili v Ljubl.i»'n pot®1.,11 prevažala do *0 jjj “ Promet, bodo vadi'1* turistični sezoni. r Zgodba ŽARKO PETAN o medeninastih obročkih *i?7 ■ ^eset obročkov, pro-V n!’ Je rekel rdeoelasi fant tem jt* Sivi oble’*i in pri zardel do ušes. dekle ga je zviš-odštel ,al° in mu nevoljno npcta ° set medeninastih Dizan k V ki jih je imeI° na-zanib na dolgi palici. ‘Dvajset dinarjev.« Sotr;,Celasec Je potegnil iz cefra Zepa suknJifa raz- e fraato denarnico, vzel je iz j* skrbno zložen stotak in sedam’"er°dn0 ponudil z be‘ bom>Stanek 15311 obdržite, saj se ves popoldan metal.« trawlraV’* odvrnila skuš-i.h sOank.Se °brnila d° dr“-č»u 7' ie rezko udaril obro-veliVo frl° steklenice in v ImT ‘°ku padel » tla. PonTi, ViŠe’# ^ pikro pri-kaiča pobaliin, ki je že ne-wlaepSa °pazova'i poskuse rde-»a «7' fa natakne obroček i* npr° ^ steklenic, ki so sta-Pulta 1 metrov oddaljene od Vzdior,V Sredi šotora na polnjenem odru. študenf!10, nedeljo Že mlad del trikrat zapovrstjo za-»kuitd* Pobrisano vabila gra,[ .ana iestnica donosne i-bjj <.1Ce nove igralce. «Do-aiCj za nagrado dve stekle-Rde73 10 eno šampanjca.« dvadT sec Že Že malodane toetj, seca sleherno popoldne zaPrav7id!nibaste o* ročke in °»r v j težko pnsluženi de- katerem 7 tega študenta, o Peveduio -emi vsaik dan pri' trem; tri ^ .ni videl. Pred Vrzel Že neki pijanec slučaj« rodek kar tjavdan in Cd7 Za^1- To je bilo •»orala 'o, ko je Noemi lice jn V2eti steklenico s podobi tnu1 ° ;zro6:tl srečnemu Pri in1 U’ 155 Ž° je taikoj od- . Cink"* dušek **Pa-ji in ' e le tudi drugi, tret-od zadnJi obroček odbil «&» nice- ^oem68*1' prosim-“ »ftiejajj1 se ie nagajivo zato zla.’- tresla svojo skuštra-»Map^0 "n rekla: ^ ri°Lt0 Že. že vaš drugi »Kaj banes, kajnedar» *l«iim) 1 tisto, saj dobro za- ATarjpo • “Sftik ■ Je b'l po poklicu me-c*t»a ; n pred dvema mese-®*jbolj «ellal V del»vnici za V*stn evnega. varčnega W ,ega delavca, kil ni ne !ll»loprirtai>ravljal denarja za Pred d114 Rekleta- To je bi-te>» je D'ffn'a mesecema. Fo-1 žamet riala črnolasa Noemi oomi in s sv o-Dd takrabb'1*! steklenicami. ys*ko n a Že Marko zmetal Hav b . dne za nekaj sto-zaa obročkov. Se-tRar « ni nikoli nič. V*Ja J°. še ni bila mP°slu7 va^- Noemi ga 5 tj3’ tresala s svoj,- vh da je 7m,t in odgovo- • 7ar da t Zel° zanimivo, j/« im»m °svl "Ž^Ž nič mar. Im Ž»la. ,,in t°’10 lgralnic0’“ j dosoa. j- . to mi za sedaj r SatpogčezCedPa POtrebU' "•mki dan.« „ »To i, Tjtk’ - Cink!.,. 6 Ne ^ d6S€t za da' k mi. »l; . 1 se W li »6S. 'ie n..." —'■ mi več. ■■ — menoj v ‘Dame. s »!”?: Sire * 7b0ta' "e uteg-'lubi ,, se mi sploh W.aVzaPrav ii • sPkk fti mu 16 bl1 všeft «tr h m zai, ,Upala' kakor Prvemu .h3 8 nobenemu 7v!ial dem u’ ki Že za-Ijj °čkov N^ar, 2 metanjem o m°dobnegia f7t Ze sreia" l»t >ala čakati ’ Četudi Viti ’sok bn ~ nanj dpset ‘»srni ,7ltek' z va‘- lh °’ 'e di n Iav tak kot ^ d®nar. sme-1 igra- r^15 vJVPravd zadnji o-Rr^ožen b. Ip očitno nc-trNeda °d^1' Na koncu W ^er ie Peljal na ®kl’ Se 3e « Noemin šo- It tVa)oče enkrat obrnil; t»l h nogo « P(r!Tt0pi1 z n°- »a i enkrat . bi se ho' kl^* pt>tisnil rov”11*’ po,tem cepe m globoko v >>. Pe ln tzgtnil za vo- ‘i,rko' j?nk!l1; Cinki... te vV°Že Razkoračen stal i'h i 6 >n mat7ne podslreš-‘»vR bd sam ni obr°čke, ki t«ti *■ Proti Pravil v de- žapr4henske, 7aZni stekie-stala na Rte 7»« a to gj je V2el Hi ?* Vztrafal^v' 2e osmi V kar „ zadušljivi abtočk. apreŽ metal Prijetno po- •m c.^ , oc m ona naj-t^tJi ntel čePrav si je v dva ti« -C m°ral izposodi-t Ž ga ;°C dl.narjev. Mnogo No«6 Prizadelo, da se penila R' zani sploh ni ih Vzbuditi je na vsak na‘ p’ ker «j njeno pozornost j?a8ati i»Pl ZTlal drugače po-,.rvič v i.P3^ metal obročke. >ljen. p'VlienŽn Je bU za-?°^akal a * nekaŽ dnevi je h Ra j’e ^ Je stemnilo a šotoru °emi ostala sama 4» jo bp' Nato se je odločil, i? rzkajetn SnublT Bil je mal-J^Ual, da‘m ner0dn° Ži Je J J° inta Je tako všeč, ‘ z7 rad in da m- ' dušni„ Vse6- Noemi mladansko sonce se je ponujalo skozi okno, vendar se Marko sploh ni zmenil za njegova vabila. Obraz je imel obraščen z enotedensko brado. Z nemirno roko pa je avtomatično segal v žep, kjer so bili obročki. Lepi, medeninasti obročki so švigali po zraku. In dva sta danes celo obsedela na grlu radenske. Ves dopust Mairko sploh ni zapustil svoje so'be. Gospodinja mu je iz gostilnice prinašala kosilo in večerjo, on pa je štirinajst ur na 'dan vadil v umetnosti metanja medeninastih prstanov na grlo steklenice. Tudi ponoči je sanjal o obročkih. Bili so mavričnih barv in z blazno naglico so leteli po zraku. Noemi je stala v beli obleki na ogromnem odru, okoli nje pa je bilo vse polno steklenic. Obročki so padali kakor gosta toča in se kopičili o-koli Noemine glave. Marko se je zadovoljno smejal in še sam metal obročke na steklenice, ki so stale okrog Noemi. Niti enkrat ni zgrešil. Zjutraj se je zbudil ves potan. Zadnji dan dopusta — bila je sobota — se je Marko o-bril, namazal svoje rdeče, neubogljive lase z briljantino, oblekel nedeljsko obleko, vzel pod roko veliko košaro, ki mu jo je posodila gospodinja, in slovesno odkorakal proti Noemini igralnici. «Ali bi lahko dobil*deset obročkov?« «Gotovo. Glej ga Marka, pa si se le vrnil, kaj?« ga je nagajivo sprejela Noemi. Marko ni odgovoril, pač pa je zalučal prvi obroček, ki je v blagem loku varno pristal na ozkem grlu največje steklenice z likerjem. Cank! Noemin obraz je izražal začudenje. «Bravo! Tudi slepa kura najde zrno.« Cank! Cank! Cank! Marko je metal obročke kar z obema rokama. Vsi, razen enega, ki je priletel prav na rob steklenice s šampanjcem, so zadeli cilj. Več kot polovica vseh postavljenih steklenic je bila okrašena s svetlikajočimi se, medeninastimi obročki. «Se za dvajset dinarjev, saj bom steklenice kar v košari odnesel. Danes namreč slavim.« Noemi je odštela s tresočimi se rokami še deset obročkov in komaj slišno siknila skozi zobe: «Ali ste čarodej ali zlodej?« »Ali imate še kaj steklenic v zalogi?« je vprašal Marko in metal naprej. Cank! Cank! Cank! &e druga polovica steklenic je dobila medeninaste o-kraske. «Noemi, postavite novo serijo! Vse steklenice sem že zadel. Eno celo dvakrat.« Noemi je obupano vila roke, nato pa je zmedeno zašepetala; «Ali poj deva nocoj v kino?« »Danes je sobota, ne utegnem. Moram še zmetati te obročke.« Nadaljeval je z metanjem, ampak zadnjega obročka ni vrgel. »Tega bom prihranil za jutri,« je rekel. »Nocoj pojde-va v kino.« «Kar vrzi ga! Jutri ne boš več metal!« je rekla Noemi. Marko se je zasmejal in ji nataknil medeninasti obroček na prstanec leve rake. HVALEVREDNO DEJANJE SLOVENCEV V ZDA Louisa Mamica [jena in podarjena Princeton univerzi Ameriški Slovenci so ustanovili Spominsko ustanovo Louis Adamič, ki si je zastavila nalogo zbrati potrebni denar za odkup pisateljeve literarne zapuščine, in svoj namen so v zelo kratkem času dosegli Newyorški Glas naroda objavlja v svoji božični številki (20. dec. 1957) pod skromnim naslovom Adamičeva ustanova poročilo, ki ga zaradi njegove važnosti v celoti objavljamo. Ameriškim Slovencem pa moramo biti za prelepo pobudo in njeno tako hitro realizacijo samo hvaležni. CLEVELAND, O. — Dne 26. aprila 1954 je prišlo v Ameriški jugoslovanski center (Slovenski društveni dom) v Eucli-du, Ohio, okoli trideset Slovencev in Slovenk z namenom, da razpravljajo o zadevi literarne zapuščine umrlega pisatelja Louisa Adamiča. Po daljši razpravi je bila ustanovljena Spominska ustanova Louis Adamič in nato izvoljen odbor. Odbor je pričel takoj delovati. Razposlal je okoli devet sto prošenj z Adamičevo sliko na naša bratska podporna društva, kulturne ustanove, domove in posameznike, da prispevajo za odkup A-. damičeve literarne zapuščine. Cilj je bil pet tisoč dolarjev. Odbor je dal slovenski javnosti vsa potrebna in primerna pojasnila in navodila. Prvi tisoč je bil v blagajni po preteku enega meseca. Vse bi bilo dobro in uspešno, da se niso oglasili posamezniki, ki so nasprotovali zasnovani ideji v časopisih. To je prineslo zastoj, toda ne konca, katerega so se nekateri veselili, toda delali so račune brez krčmarja. Prispevki so počasi prihajali v blagajno. Adamičeva ustanova ni bila mrtva. Mala skupina ljudi, treznega in poštenega razuma, je zmagala. Največji, najvidnejši in najdragocenejši dar pa so prinesle naše vrle in poštene, delavne in odločne žene in dekleta, članice Progresivnih Slovenk v Ameriki, ko so darovale zadnjih tisoč dolarjev. Dosežen je bil cilj, pet tisoč dolarjev je bilo v blagajni. O tem je bila obveščena dne 23. julija Mrs. Stella Adamič, kakor tudi Mr. Wil-liam S. Dix knjižničar Princeton univerze. Adamičeva je v pismu dne 6. avgusta izrazila željo, da bi ji plačali vsako leto tisoč dolarjev, da bi bila' izplačana v petih letih. Odbor je pristal na to željo ali prošnjo. Na podlagi tega dogovora nam je ona poslala podpisano kupno pogodbo za vso Adamičevo literarno zapuščino, ki je bila shranjena v skladišču čitalnice takoj po Adamičevi smrti. To pogodbo je prejel odbor dne 25. septembra. Odbor Adamičeve ustanove je dne 20. septembra sklenil pogodbo z vodstvom St. Clair Savings and Loan Co., da se kupna cena izplača v petih obrokih. Banka je nato tudi poslala tisoč dolarjev Adamičevi, a ostale štiri tisoč dolarjev pa po tisoč dolarjev vsako naslednje leto, dokler banka ne bo izplačala polne vsote. Prepis kupne pogodbe je dobila tudi čitalnica Princeton univerze, dokaz, da je Spominska ustanova Louis Adamič e-dina lastnica vse Adamičeve literarne lastnine. Dne 4. oktobra je odbor ustanove poslal darilno pogodbo čitalnici Princeton univerze. S to darilno pogodbo je odbor v imenu vseh prispevateljev daroval vso Adamičevo zapuščino tej kulturni ustanovi. Dne 18. oktobra je odbor ustanove prejel pismo od Mr. ffm. S. Dixa, knjižničarja Princeton univerze, v katerem se lepo in toplo zahvaljuje za dragoceni dar ter obenem v pismu naglasa, da bo vsa Adamičeva literarna ljo, da bi po eni strani fitiiiiitiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiviitiiiiiaif iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiaitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaii zapuščina stalno in vedno na ogled in razpolago vsem onim, ki bodo v bodoče študirali razne naseljene narodnosti v Ameriki. To je bil največji in najdragocenejši dar v zgodovini ameriških Slovencev in Slovenk, ko je mala skupina istih kupila literarno zapuščino svojega velikega in nepozabnega slovenskega ameriškega pisatelja ter isto podarila ameriški "vzgo-jevalni ustanovi. Jasno in odločno so pokazali ti prispevatelji ali darovalci, da so zavedni in pošteni, narodno napredni in delavsko zavedni Američani, kakor je bil tudi umrli Louis Adamič, ki je tako rad zahajal v čitalnico Princeton univerze. Spominska ustanova Louis Adamič je s ponosom dosegla svoj cilj, ne da bi se zmenila za vse one nasprotnike, ki niso imeli čistih namenov. Stanje je sedaj sledeče: osamela vdova po Louisu Adamiču bo dobivala denar, univerza bo stalno obdržala zbrano bogastvo Adamičevih študij, zapiskov in drugega literarnega materiala, katerega sta on in njegova žena zbirala več kot trideset let. Vidite, to je tisti vidni in veliki spomenik na našega Louisa Adamiča, katerega mu ni postavil narod, ampak si ga je on sam zbral in postavil v svojem življenju. Ta spomenik je shranjen v ameriški čitalnici, kjer se vrstijo njegove knjige od Dynamite do The Eagle and the Roots. Prisrčna in nepozabna zahvala vsem darovalcem. Odborniki Adamičeve ustanove so sami prispevali okoli pet sto dolarjev, poleg tega pa so vse delo tudi opravili brezplačno in prostovoljno. Slava Adamičevemu spominu! Končno: tu je poročilo nadzornega odbora SULA: »Dne 30. oktobra 1957 smo pregledali dohodke in stroške Spominske ustanove Louis Adamič. Blagajnik žigman je izdal 427 pobotnic, katere predstavljajo skupne dohodke v vsoti 4875,00 dolarjev. Na bančni knjižici so sedemkrat pripisane obresti v skupni vsoti 259,08 dolarjev, kar znaša skupno 5134,08 dolarjev. Vsi stroški so znašali 230 dolarjev. Plačali smo vse tiskovine, slike, poštnino in knjigo za izdajanje pobotnic. Odposlanih je bilo Mrs. Stelli Adamičevi tisoč dolarjev. Banka St. Clair Savings and Loan Co. je po naročilu Adamičeve napravila zaželeno pogodbo, da ona vsako naslednje leto dobi še po tisoč dolarjev, dokler ne bo izplačana določena vsota pet tisoč dolarjev. Dobi torej še štiri izplačila po tisoč dolarjev. Preostanek na bančni knjižici je 3904,08 dolarjev. Račune smo pregledali in našli v najlepšem redu. Nadzorniki: Joseph Trebeč, Stanley Dolenc, Anthony Pluth. Za odbor Spominske ustanove Louis Adamič: Vatro J. Grili, pred., Janko N. Rogelj, taj., Michael Lah, podpredsednik in zač. zapis., John Žigman, blag. tv 1 v Slo je samo za glasbena vprašanja K nepodpisanemu članku, objavljenem v »Demokraciji« dne 1. februarja pod. naslovom »Kako naj govori tržaški radio« bi rad izjavil le sledeče: V svojem članku v »Primorskem dnevniku« dne 12. januarja sem pisal izključno o glasbenih problemih postaje Trst A. V kolikor sem se dotaknil političnih vprašanj, sem jih omenil le zato, ker smatram, da je izključno politično merilo pri izbiri sodelavcev in nastavljencev škodljivo kvaliteti glasbenih oddaj. Uredništvo »Demokracije« pa skuša prikazati moj članek kot neko zahtevo po spremembi poročil, poudarjam, da se poročil sploh nisem dotaknil. Naj mi »Demokracija« navede one stavke, v katerih sem zahteval spremembo političnih poročil. Sicer imam tudi o teh — kakor vsak poslušalec — svoje mnenje, toda v omenjenem članku sem se omejil le na svojo stroko. Zdi se pa, da nič ne pomaga ugotavljati nedostatke, ki se mirno nadaljujejo. Se enkrat moram ugotoviti, da se v radiu ne vodi evidenca o izvedbah. V času štirih ali petih dni je bila n. pr. dvakrat izvedena Grečaninova «Jesen». O tem in podobnem sem pisal in o tem, da se to dogaja zato, ker so oni, ki to delajo, izbrani po politični orientaciji, četudi so za tako delo nesposobni. Riko Debenjak Mraz (Lepa reprodukcija te slike je bila priložena prvi številki revije Soaobna pota) D. VRABEC ItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllVIIIIIIIIIIHIIIMIIUIIIIIIiiHlilllllMlllllllllllllllllllIllIllllnillIlIlIlliHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KRASNA PUBLIKACIJA DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA Avtorja objavljenih študij in esejev sta France Koblar in Filip Kalan V gledališki sezoni 1956-1957, ki je bila posvečena dvestoletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, je bil pripravljen zbornik Linhartovo izročilo. (Pripravljen je bil sicer že jariuarja, a dofiskan je bil šele novembra 1957, torej z enoletno zamudo glede na dvestoletnico rojstva Linharta, kar pa nima nika-kega bistvenega pomena.) Zbornik je uredil dramaturg ljubljanske Drame Lojze Filipič, v odboru za izdajo pa so sodelovali Slavko Jan, dr. Bratko Kreft, Ivam Jerman, Janiko Traven, Dušan Skedl, Drago Makuc in urednik sam. Zbornik je zajetna knjiga velikega formata in lepo opremljena (osnutek za naslovno stran je napravil Vladimir Rijavec). V knjigi sta obljavljena eseja dr. Franceta Koblarja Slovenska dramatika — izročilo Antona Tomaža Linharta ter Filipa Kalana Evropeizacija slovenske gledališke kulture. Sledi še Izbor kronoloških podatkov za slovensko gledališko zgodovino, ki ga je sestavil Filip Kalan ter nato biografska sestavka o Koblarju in Kalanu. Koblar so najprej ustavlja pri Linhartu ter ugotavlja, da je vsa slovenska dramatika, ki se oslanja na že- p m ii * - >,*** , m - m ? - -m tmsr v * m i: BKrti B vi ■ DoiK»ka devica, delu iz novporodske šole ikonskih slikarjev iz 14- stoletja, Sedaj v Tretjakovski galeriji v Moskvi. POSEBNA ŠTEVILKA The UNESCO Co posvečen umetniškim publikacijam UNESCO Decembrska številka revije The UNESCO Courier je izšla kot posebna številka, po svečena zbirki izdaj o *ve-tovni umetnosti, ki jih izdaja UNESCO (The UNESCO World Art Series). Pobudo za to zbirko je dala ameriška založba New York Gra-phic Society, izvedena pa je bila pod pokroviteljstvom UNESCO v Italiji. Posamezne publikacije se namreč tiskajo v milanski tiskarni Pizzi. Umetniška , založba »Silvana« pa si je prevzela nalogo za izdajo publikacij v italijanščini, ki na ta način izhajajo v petih jezikih (še v angleščini, ruščini, francoščini in španščini). Doslej je izšlo že več publikacij in tudi v Trstu smo n. pr. videli v knjigarnah krasno izdajo velikega formata z jugos.ovanskimi srednjeveškimi freskami. Druge posamezne publikacije pa so posvečene Indiji, Egiptu, Avstraliji, Norveški, Iranu, Španiji. Novi sta izdaji, ki sta posvečeni Ceylonu in Sovjetski zvezi, medtem ko se pri- pravljajo publikacije o Mehiki. CSR in Japonski. Omenjena številka revije The UNESCO Courier objavlja poročilo o Bonampaku, kraju v Mehiki, najdišču u-metnin ljudstva Maja. Dva članka sta posvečena ruski umetnosti. Viktor Lazarev, dopisni član znanstvene a-kademije SZ, piše o ruskih i-konah, Mihael Alpatov, član Akademije lepih umetnosti SZ, pa o dveh starih ruskih umetnikih, Rubljovu in Teo-fanu. Po članku o umetnosti na Ceylonu (piše dr. S. Pa-ranavitana, profesor arheologije na ceylonski univerzi) sledi še kratek sestavek Vla-dimira Novotnyja, ravnatelja Narodne galerije v Pragi, o zlati dobi češke umetnosti. Poleg številnih ilustracij med teksti objavlja revija še šest strani (s platnicami) barvnih reprodukcij, od katerih so tri posvečene ruskim delom, ter po ena u-metnosti iz CSR, s Ceylona in iz Mehike, predstavljala domače življenje po drugi Pa sledila duhovno in,socialno gibanje v svetu, dediščina- Linharta; Petem se avtor ustavlja ob Levstiku, in ,vseh ostalih, ki so poskušali z večjim ali manjšim uspehom v slovenski dramatiki, vse do Potrča, Mateja Bora in mire Miheličeve. Na koncu pravii Koblar: «Začetnik naše dramatike A. T. Linhart je postavil gledališko igro kot orožje napredka. Pozneje je bila naša igra večkrat dokaz malodušja in obupavajočega dvoma, skoraj nikoli ni bila izraz prekipevajočih ustvarjalnih sil in drznih zagonov v nOvi svet. Ob današnji kritični presoji vidimo premalo takega, kar bi vzdržalo najvišje, merilo umetnosti in človečnosti. Zaradi tega ne obtožujemo samo preteklosti, vse bolj se zamislimo v b stvo dramatičnega snovanja samega in v njegovo očiščujočo moč. Naloga je jasna. Ne gre več za snov, niti za določene sloje ljudi, za cilj gre.« In nato nadaljuje: «V naši sedanji drami se... morda res ni razodelo kaj izredno velikega, novega in dragocenega, takega, kar bi seglo kam daleč čez meje našega ozemlja; vendar ni tako neznatno, da bi tega ne mogli brez sramu priznati za svoje. Le tisto je mrtvo in ni več lepo, kar ni bilo. nikoli resnično; vse, kar je nastalo iz notranjega nemira, iz naše narodne in družbene prizadetosti, in kar je nastalo iz dna človeške prizadetosti, iz bolečine, ki je porajala podobe in prispodobe za življenje, ostane živo vse od Linhartovih začetkov nadalje.« Znatno daljša je Kalanova razprava, v kateri prehaja avtor od že nekoliko odmaknjene zgodovine slovenskega gledališča prek «gledaliških naporov slovenskih meščanov« sredi preteklega stoletja do Dramatičnega društva v Ljubljani katerega pravila so bila potrjena leta 1867. Od tu dalje nam Kalan prikazuje slovite igralce (Josip Nolli, Vela Nigrinova, Anton Verovšek, Anton Cerar — Danilo, Avgusta Danilova, Zofija Borštnikova, Ignacij Borštnik), dramatike, pa nadaljnjo generacijo igralcev (Josip Gradeš — Danes, Hinko Nučič, Polonca Juvanova, Milan Skrbinšek, nato pa še Marija Vera in Ivan Levar, ter pozneje še drugi), ustavlja se pri uprizoritvah in delu drugih gledaliških .ljudi, pri novejših dramatikih, režiserjih (Sest, C. Debevec, Kreft, Stupica, Gavella, Jan), govori o repertoarjih in sploh vsem, kar lahko zanima človeka, kj mu je mar slovenska gledališka umetnost. Zelo izčrpni povzetki, zlasti za Kalana, so objavljeni še v francoščini (prevoji Sidpnije Jeras-Guinot), v ruščini (France Klopčič) in angleščini (Olga Grahor). V začetku knjige je objavljena slika Ivana Cankarja, delo Franca Podrekarja, med besedilom pa so zelo iiliiiliiiiiliilitliiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiit V ljubljan-kem Mestnem gledališču je nastopalo te dni in nastopi še danes popoldne N arodno pozorište iz Sarajeva z deli Gruma, Brechta, Pavla Hanuša in Čehova. Danes zvečer pa nastopi prav tam tržaško SNG s Tavčarjevo »Prjhodnjo nedeljo«, potem ko je s Čehova «Utvo» včeraj nastopilo v Kranju. številne slike. Skoda, da vsi klišeji niso enako dobri. Lahko bi tudi izostale nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba pripisati na račun korektorja,«n. pr. Catagma v Kalanovi razpravi.) Knjiga, ki je že sama po sebi razveseljiv pojav, bo ohranila svojo trajno vrednost. K. ER KER Opis gozdnega drevja in grmovja ( Državna založba Slovenije je izdala knjigo, ki jo je spisal K. Erker in ki vsebuje opis gozdnega drevja in grmovja. Brez dvoma je za Slovenijo, ki je tako zelo bogata z gozdovi, takšna knjiga nadvse potrebna in koristna. V gozdarstvu in lesni industriji je zaposlen precejšnji odstotek prebivalstva in vsem, ki imajo z lesom ih gozdom kakršen koli Opravek, bo knjiga zelo dobrodošla. Knjiga obsega 210 strano z nič manj kot 323 risbami in slikami, ki so vse zares odlično reproducirane in dajejo knjigi še posebno vrednost, saj je nemogoče samo z besedami točno opisati posamezno drevo in grm. Poleg običajnega kazala pa pogrešamo še imensko kazalo. Pisec je pri sestavljanju opisa upošteval poleg 9 nemških knjig tudi dve slovenski in tri hrvatske. Knjigo bo rad vzel v roke tudi vsak prijatelj prirode, kajti iz nje bo izvedel za imena vsega drevja in grmovja, mimo katerega hodi na sprehode in na izlete. Cerkveni dostojanstvenik, delo slikarja mojstra Teodor i-ka, ki je kot dvorni slikar cesarja Karla IV-delal deset let (1357-1367) v gradu Karlstein na Češkem Si Požrtvovalnost ameriških zdravnikov v iskanju uspešnega cepiva proti legarju Pegasti legar je uničil mnoge armade že za časa Rimljanov Med poskusi so zboleli vsi prostovoljci, sodelavci inštituta Veter je tulil okrog lesene kolibe visoko v Andih v Južni Ameriki. V kolibi sta se dva zdravnika sklanjala nad malim radijskim sprejemnikom. Prišla sta sem, da bi našla cepivo proti hudemu sovražniku človeštva, pegastemu legarju. Tih glas je prihajal iz malega aparata: e leto dni, pa bomo v vojni, Norm.* Dr. Norman Topping se je nervozno sprehajal po kolibi in razburjeno ponavljal: Morava najti cepivo proti legarju. Ta bolezen je zahtevala v vojnah največ žrtev.* «Našla ga bova,* mu je odgovoril dr. Dyer in njegove besede so napovedovale zmago nad strašnim sovražnikom človeštva. Petnajst mesecev so napovedovale zmago nad strašnim sovražnikom človeštva. Petnajst mesecev kasneje se je ameriška armada izkrcala v Severni Afriki, nevarnem leglu legarja, toda bila je dobro zaščitena. Tudi ameriški vojaki na Koreji so bili imunizirani pred le- garjem, zaradi katerega so umirali Kitajci in Severni Korejci v stotisočih. (&%icjiUe ijaldol mm t Borba proti legarju je er.o izmed slavnih dejanj Državnega inštituta za javno zdravstvo v ZDA. Tu je dr. Dyer začel svoje delo, ko je bil Hitler na vrhuncu svoje moči in tu je govoril svojim sodelavcem: «Pegasti legar je uničil mnoge armade že v času Rimljanov. Končal je obleganje Granade leta 1492 in zlomil Napoleonovo moč v Rusiji dobrih tri sto let kasneje. Vojna je pred durmi, zato moramo biti pripravljeni, da zaščitimo nase vojake. Doslej se nam še ni posrečilo narediti cepiva proti legarju, ker je parazit rickettsia, povzročitelj legarja, tako odporen, da živ ne more služiti za cepivo. Doslej se ni še nikomur posrečilo, da bi ta parazit uničil in zraven ohranil dovolj antigena, faktorja, ki imunizira, ter z njim naredil dobro cepivo.* Leto dni kasneje je sestavil dr. Herald Cox v laboratoriju v Montani novo cepivo, ki ga je bilo treba masovno preizkusiti. S cepivom so odšli v kraje, kjer je pegasti legar najhuje razsajal. V ZDA takega kraja niso našli, v Evropi pa je že razsajala vojna. Po dolgotrajnih naporih so končno v Andih našli osamljeno indijansko pleme, pri katerem je razsajal legar. .. In tako sta poleti 1941 prispela v Ande dr. Dper in dr. Topping. Cepila sta mnoge Indijance in jih mnogokrat pregledala, toda njuna misija je bila brezuspešna, ker se tisto leto legar ni pojavil. Naslednje leto v decembru so Japonci napadli Pearl Harbour. Ameriške vojaške oblasti, ki so poznale strašno nevarnost legarja, so od zdravnikov odločno zahtevale uspešno cepivo. V zdravstvenem inštitutu so ustanovili laboratorij, ki ga je vodil dr. Topping. Petnajst sodelavcev je skupno z dr. Toppin-gom živelo med nevarnimi klicami in ostro dišečimi drogami, kjer jim je vsak dan grozila smrt. Počitka niso poznali. Vojno ministrstvo jih je obvestilo, da se pripravlja invazija v Severno Afriko ~ leglo legarja, in niso smeli zamuditi niti minute. V laboratoriju so gojili na milijarde klic, da bi iz njih lahko izdelali cepivo. V hladilnikih Inštituta so imeli klice, ki so jih dobili od žrtev iz Prage, Bogote in Madrida. Iz Prage so klice pritihotapili kljub strogi kontroli nacistov. Sedaj so jih gojili v laboratoriju v rumenjakih. Dr. Topping je za svoje prebivalce porabil na teden po 80 ducatov jajc.------- ' ------ Sedaj je ostalo le še vprašanje, kako pripraviti cepivo. Poskušali so po novem postopku, ki ga je uvedel dr. James Craigie z univerze v Torontu. Inficiranim rumenjakom so dodali eter, da so z njim pomorili nevarne klice, zraven pa so vseeno dobili dovolj agensa, ki sb ga potrebovali za imunizacijo. Mešanico klic, rumenjakov in etra so močno stresali, tako da se je vsebina razdelila v tri plasti: zgoraj sta bila eter in maščoba, v sredini nekakšna gosta masa in spodaj vodena masa s cepivom. Vodeno maso so sedaj s centrifugo ločili tako, da je ostalo na dnu le čisto cepivo. Cepivo so preizkušali na miših in prašičih. Na teden so cepili pt> dva tisoč miši, toda cepivo se je izkazalo prelahko. Nekega dne pa je predložil eden izmed sodelavcev: *Zakaj pa ne oi preizkusili vseh mas, ki jih sedaj mečemo proč?* Res so prašičem vbrizgali prvo mešanico etra in masti. Takoj so dobili hudo vročico legarja. Torej prva masa ni bila u-porabna. Nato so preizkusili še srednjo plast gostejše mase, ki so jo v centrifugi očistili. Z gosto tekočino, ki je o-stala na dnu centrifuge, so spet cepili prašiče. Dva dni kasneje so bili prašiči še vedno živi in dr. Topping je navdušen prihitel v laboratorij: «Uspeli smo! Novo cepivo je celo premočno!* In res, cepivo iz goste mase je bilo tako močno, da se je dr. Dyer bal posledic, če bi z njim takoj cepili vojake. tNajprej ga moramo preizkusiti sami!* čas je bil predragocen, da bi iskali okužene kraje in dr. Topping je pričel iskati prostovoljce. Kmalu se je prijavilo vseh 200 uslužbencev Inštituta, od znanstvenikov do snažilk. Dr. Dyer in dr. Top ping sta prva dobila injekciji. Toda na žalost je cepivo delovalo le kratek čas. «Zakaj pa ne bi cepili z več injekcijami?* Tako so poskušali nove in nove načine s presledki med posameznimi injekcijami. Prostovoljcem so jemali kri, jo mešali z živimi legarjevimi klicami in cepili miši v repe. Končno so miši po nekem cepljenju ostale žive še po dveh dneh. Zmaga je bila dosežena. Končno so odkrili postopek, po katerem je cepivo za dolgo dobo imuniziralo vred legar jem. Prvi dve injekciji so dali v presledku desetih dni, tretjo pa šele po devetih mesecih. Za ameriške vojake so pred začetkom invazije v Severni Afriki porabili 35 milijonov injekcijskih ampul. Novo cevivo je bilo pravo medicinsko čudo. Legar je bil premagan in čeprav so se ameriške č^te borile prav v krajih, kjer je legar razsajal najhuje, so imeli vsega le 60 lahkih primerov obolenj. Niso pa imeli tolikšne sreče prostovoljci v Inštitutu. Vsi so zboleli za le-garjem, toda delali so še naprej in svojo bolezen skrivali pred dr. Toppingom. K sreči pa le ni bilo smrtnih žrtev. Toda njihovo delo še zdaleč ni bilo končano. Pojavila se je nova oblika pegastega legarja, ki mu z novim cepivom niso mogli do živega. Zbolelo je že 6000 ameriških vojakov, ki so zasedli neki o-tok v Južnem Pacifiku. Novo vrsto legarja je povzročal parazit z osmimi nogami. Pri preizkušanju novega, učinko- vitega sredstva proti tej bolezni je prišlo v laboratoriju do tragedije. Strupena para ,polna smrtonosnih klic, je pričela u-hajati iz posode in zastrupila dva laboranta. Dr. Henderson ni preživel hudega napada, a še v zadnjih trenutkih je dajal nasvete, kako odstraniti nevarnost. Legar so premagali. Duh požrtvovalnosti je bil med u-službenci še vedno živ. In to se je pokazalo posebno takrat, ko je izbruhnila huda epidemija skrivnostne bolezni Q (finski nahod), najbolj nalezljive bolezni, kar jih ■ pozna človeštvo. Zbolelo je kar 80 nameščencev Instituta, toda nihče ni zapustil delovnega mesta, število smrtnih žrtev v Inštitutu se je zvišalo■ že na šest. Dr. Dyer je končno u-gotbvil, da so smrtne žrtve in več sto obolelih le posledica nedovoljne zaščite v Inštitutu. Tako so sezidali nov laboratorij, ki nosi sedaj skromen naziv — «hiša št. 7*. To je hiša] v kateri bijejo neizprosen boj z nalezljivimi boleznimi. Tu delajo znanstveniki v izoliranih prostorih poskuse z najbolj strupenimi klicami, kar jih sploh poznamo. V kleteh čuvajo toliko nevarnih bolezenskih klic v kriptah, podobnih katakombam, da bi lahko z njimi okužili in uničili ves svet. Tu znanstveniki proučujejo razne bolezni in preizkušajo vedno nova cepiva in tu imajo cepiva proti vsem, nalezljivim boleznim, kar jih sploh poznamo. Teh požrtvovalnih ljudi pa ne vodi častihlepje ali ooj za osebno korist. Znanstveniki se žrtvujejo ie za to, da bi pomagali bednemu človeštvu. A. S. Kratka zgodovina filmskega velemesta Kdo ne ve danes za Hol-lywood? Marsikdo je v svojih ušesih večkrat slišal i-menovati to mesto, kot pa morda Tokio, Washington, Kairo ali katero drugo. Filmska umetnost je tako globoko prodrla med ljudske množice, da lahko trdimo, da se skoro ves svet navdušuje za to umetnost, ki je šele v nekaj desetletjih prišla do svojega popolnega razmaha. Razvoj svetovne kinematografije pa je nedvomno tesno povezan tudi z razvojem Hq1-lywooda, kjer so bili postavljeni široki temelji te industrije. Pred kakimi devetdesetimi leti se je na prostorih današnjega Holly-wooda razprostiral tipični «ranch», kot jih je še danes nešteto v severni Ameriki. Okoli «ranoha», v katerem so gojili konje, je rastel gozd «božjih drevesc*. Komaj še pred o-koli šestdesetimi leti so pričele rasti v bližini Los Angelesa prve hišice in vile, tedaj jih je bilo šele o-koli dvajset in kraj je dobil ime Hollywood (holly — božje drevce, wood — gozd). V naslednjih desetih letih so pričeli prihajati v te kraje bogataši, niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii F Poročilo sovjetskega znanstvenika dopisniku agencije TASS Zadnja skrivnost «božanske» Grete Velika igralka Greta Garbo je menda hudo bolna in leži \ neki newyorški kliniki VELJAVEN OD 10. DO 16. FEURUARJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Morala na višku, zdravje dobro. Nekatere družinske zapreke in prepirčki zaradi interesov. Postopno izboljšanje na gospodarskem področju. Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Teden bo zelo razgiban. Senti- mentalne avanture, polne ne vedno najprijetnejših presenečenj. Ne obljubljajte nepremišljeno. Razgovon. Dvojčka (od 21. 5. do 20. S.) V tednu sev bodo zgo.dili nekoliko čudni do-goiiki, vendar pa bodo prijetni in ne brez posledic na sentimentalnem področju. Pismo. Rak (od 21. 6- do 22. 7.) Nova simpatija bo ponovno vnela vaše srce. Vaši vtisi in mišljenje o neki oeebi niso povsem neutemeljeni. I,ev (od 23. 7. do 22. a.) Na področju sentimentalnosti nevarnost neprijetnih presenečenj. Verjetna nepričakovana pomoč vam bo pomagala, da uresničite svoje načrte. Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Tvegate, da boste napravili hudo napako na osnovi prvega vtisa. Nekoliko mračnejši dnevi se bodo razjasnili in boste našli prijazne ljudi. Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Neko srce bo bilo za vas, ker boste napravili veliik vtis na neko o-sebo, ki vas zanima. Pozor, imeli ooste rivale. Pismo. Škorpijon (od 23. 10. do 21. II.) Nekaka živčna razdraženost vam preprečuje videti stvari v pravi luči. Ne poslušajte lažnivih prijateljev in obrekovalcev. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Potrudte se, kolikor se morete. Usoda vam je zelo u-godna, vendar sama ne opravi vsega dela. Ne ozirajte se na malenkosti. Potovanje. Kozorog (od 22. 12. do 20 1.) Miren teden. Lahko se boste posvetili svojim osebnim stvarem. Tudi na poslovnem področju ne bo večjih novosti. Vodnar (od 21 1. do 19. 2.) Vaše razpoloženje bo spremenljivo in bodo prevladovale manjše nevšečnosti pa tudi prijetni dogodki Neka novost vas bo zelo razveselila. Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Bodi te bolj odločni. Negotovost je razlog, da ne uspete vedno na sentimentalnem in drugih pod ročjih. Možnost, da zamenjate delo -/ Predstavnik sovjetskega odbora za mednarodno geofizikalno leto je dal nekega dne izjavo dopisniku TASS, v kateri je navedel podatke v zvezi z izstrelitvijo in kroženjem pr vega zemeljskega satelita okrog naše Zemlje. On pravi, da je na temelju proučevanja in računov v zvezi s kroženjem pr. vega satelita ugotovljeno, da je ta satelit prišel v gostejse plasti zemeljske atmoslere ir. da se je tu spremenil v paro 4. januarja letos. Njegovega prodiranja v gostejše plasti zemeljske atmosfere in njegove dezintegracije niso registrirali neposredno. Mnoga poročila, ki jih je odbor prejemal od 28. decembra 1957 do 5. januarja letos, ki pa so se nanašala na let različnih svetlobnih teles na raznih krajih Sovjetske zveze, so bila dejansko poročila o meteoritih, ker kraj in čas teh Opazovanj nista ustrezala krožni poti prvega umetnega satelita. Tako je prvi zemeljski satelit, ki so ga izstrelili 4. oktobra lani, in ki je v začetku obkrožil zemeljsko oblo v 9t>.2 minute, krožil okrog Zemlje 9? dni, jo v tem času obkrožil 1400-krat ter pri tem prelete' 60 milijonov kilometrov, kar ustreza oddaljenosti Marsa od naše Zemlje. Tako so bili popolnoma potrjeni tudi računi sovjetskih u čenjakov glede satelitove življenjske dobe. Skrbno opazovanje njegovega gibanja, izkoriščanje me*od, ki so Jih sovjetski matematiki izpopolnil), hkrati pa izkoriščanje hitrih e-lektronskih strojev, so omogočili točno predvidevanje položaja, v katerem se bo prvi u-metni satelit nahajal v vsakem določenem trenutku. Opazovanja za časa njegovega kroženja so nudila znanstvenikom pomembne podatke o gostoti zraka v najvišjin zračnih plasteh, o strukturi Ionosfere in o drugih geofizičnin pojavih. Radijske signale, ki Jih Je prvi umetni satelit oddajal na valovni dolžini 15 m, so sprejemali tudi na oddaljenosti, ki znatno presega domet neposredne vidljivosti, in Je v določenem številu primerov dosegala tudi 10.000 km. Na temelju proučevanja teh signalov so znanstvenmi mog>i odkriti nove podatke o nekaterih plasteh jonosfere, o specifičnih plasteh, ki omogočajo in lajšajo sirjenje radijskih valov na velike razdalje. Prav tako se moramo zahvaliti temu prvemu umetnemu satelitu, da smo mogli ugoto viti, da je nevarnost meteoritov daleč manjša, kot se je pričakovalo. Prvi satelit Je letel skozi prave valove meteoritov, vendar pa je dolgo časa ostal nepoškodovan. Prav tako so s pomočjo tega prvega umetnega satelita pojasnili iu di vprašanja temperature v višinah, koder je letel. Dobra dva meseca je od tega. Vratar velikega pariškega hotela »Grillon* je pravkar odpravil v sobe nove goste, ko je vstopila v vežo hotela visoka, elegantno oblečena dama. Nosila je črne naočnike. In po teh naočnikih je vratar spoznal v dami stalno klientko hotela, ki si je vedno rezervirala svoje sobe na ime Han riet Brown, v hotelskem registru pa so imeli njeno pravo ime Greta Luisa Gustav-son ali — kot jo ves svet pozna — Greta Garbo. Takoj za njo je prišel George Schlee, stalni spremljevalec Grete Garbo, za katerega pravijo celo, da je njen mož. Hitro jo je spravil v posteljo in naročil topel čaj. Cez nekaj časa se je pokazal iz sobe in pove- dal, da Greta spi in da ji je bolje. Do poldne je ni bilo na spregled. Potem pa se je pojavila v veži hotela v spremstvu Georgeja Schleeja. Hotela sta v mesto na kratek sprehod. Pravkar jima je vratar naročil taksi, ko je Greti zopet postalo slabo. Skupaj sta jo skoraj nezavestno od bolečin odpeljala v sobo in poklicala zdravnika. Zdravnik je kmalu prišel. Po končanem pregledu ni rekel niti besede, samo naročil je, da pokličejo na posvet še dva druga zdravnika. Prišla sta in po pregledu so se vsi trije skupno s Schleejem umaknili v salon. Kdaj so se pri Greti pojavili prvi znaki bolečin, so ga vprašali. Takole pred dobri- Ficko piše Dragi pri Morski! Piki smose u nedelo vsi smejali, ko je pisala, da a Mery Kancom noben sputnik neče ratat, anka čese še tako forte napenjajo. Ma ta bot pej Piki ni ratalo! A zdaj se pa prov oni lahko po hvaljo, da imajo narbol mičkenga sputnika od vseh in ta nar-bol lažjega, in da rusi niso kopači narest tacga kokar oni, kateri je kokar en tubo. In anka se od nih sputnik more forte borit ses sovražnikami, katerega na Padajo mete o Riti, in kateri so vre fr-dirbali en ajMrat: In ga nečejo pustit, da bi frlel po celmu svetu, zastran tega, da nebi pošlušali rusi kaj vidi in anka čuje ta sputnik po luftu. česo bli rusi tako zabiti, daso spestili sojga sputnika anka čes Ameriko, naj bojq, ma oni pa niso! Vse to znan jast, altroke tista Pika! Sem mogel tako fafte nategavat uha, ko sose menle strina P epa, Šantla Netka in anka tista Eu-lalja, katera tako grozno hitro govori. Ta bot so se menle bol potiho: eZnaste, daso mogli poklicat A Mery Kanci enga nemca, tisga, kateri je znajdel rakete, da so jih me-čavali nemci angležam v cajti vojske?* «.Kaj je tisto kej, če je naredil en majhen dišenjo in ene dva konta! Ma na beton je ben prtisnil en A Mery Kanc! In to je blo ta glauno, ne?* Ma, kaj niso prauli prou oni, da so mogli rusi anka poklicat enga nemca, da jim je naredil sputnika?* «Ma tisto pej ni blo res! Ludje so zmerom taki, da radi nečko podtikavajo drugim grehe, katere jih imajo oni!* «Ste brale, kako se je ulovil en potepin, kateri je tel osle parit enga medha, dabi mu prinesel soude v en kandot, in soga ulovili, ko je vstopil v njega?* *Forte je bil naumen, ma je bil ben medeh jurbast * *Zato. koje imel čisto Vest!* tln tista ce-ganka, katera je petlala in s ta potjo kaj malga ukrala?* *Ste vidle, kako šik je bla gospa Federika, ko je šla snoči na ples od glas bene Ma tiče?* *Kaj česte, oni so bogati, imajo betego in anka auto in se držijo kdosmomi!* «Ma je blo forte lepo, orkeštrina in mašma tisti ježek, kateri je take kla-to, daso se vsi strašansko smejali.* *Ja, mi pej bomo sli danes u auditorjo, ko bojo glih tisti gotci in anka ježek, ki je tako forte nakazan!* Gledališče je napraulo forte fino veselico za otroke in je bla praulica Redeča kapca! M a kaj so prov vsi ježi tako nakazani? Jast bi gledal take veselice drijoman in se nebi nikoli uštefo!* JXA' mi šestimi meseci; toda šele poslednji mesec so postale bolečine res neznosne Zdravniki so se spogledali. Schlee ni spraševal, ker je po njihovih obrazih videi da gre za nekaj hudega. Po-sioivili so se, še prej pa so dali Greti pomirjevalno injekcijo. Po tej so ji bolečine tako odlegle, da se je dvignila in odšla, kljub nasvetom, naj ostane v postelji, na kratek sprehod po mestu. Ko se je vrnila, ji je bilo zopet tako slabo, da so jo v vsej naglici odpeljali v bližnjo kliniko. Zopet pregledi in dolgi posveti. Greta je postajala vedno bolj nestrpna in nervozna. Hotela je vedeti resnico. Hitro jo je hotela izvedeti! Zdravniki pa so se .izmikali in ji svetovali operacijo. Ne, tega noče, je izjavila in ukazala, da jo na njeno odgovornost izpustijo iz klinike. Že naslednje jutro je bila zopet v sobi hotela «Gril-lon*. «Sedaj vem, da sem hudo bolna. Toda tukaj mi nihče ne more pomagati. Vrnemo se takoj v Ameriko, šla bom k zdravnikom, ki so me že zdravili tedaj, ko .. .* Greta je utihnila in Schlee ni silil vanjo. Vedel pa je, da je bila Greta že pred leti hudo bolna in da jo je spomin na to bolezen mučil vsa dolga leta. In ko je njena sestra pred tremi leti u- bankirji, industrijci itd. ter si postavljali krasne vile na gričih Beverly Hills ali pa v dolini Bel Air, ker na teh področjih vlada krasno podnebje. Neki pisatelj je napisal, da «je mestece Hollywood prisililo puščavo, da se je nasmehnila*. Vlogo filmskega centra je pričel Hollywood igrati šele okoli leta 1910; prej sta si namreč to mesto delila Chicago in New York, ki sta bila v ostri konkurenci. Kdo so ustanovitelji filmske industrije v Hollywoodu? Prvi so se podali tja trgovski pustolovci, če jih lahko tako i-menujemo (in teh v tedanji Ameriki ni bilo malo), ki so ob priliki po sreči našli pravo pot in v kratkem času bajno obogateli. Nedvomno ostaja nastanek filmske industrije v Hollywoodu obširno poglavje v zgodovini filmske umetnosti. Med prve ustanovitelje prištevamo brate Warner, ki so prišli iz Newcastla, kjer so pričeli svojo trgovsko kariero dokaj neznatno z mehanično delavnico za popravila koles; nadalje je omeniti Fo-xa, ki je prej barval obleke, in Zukora, trgovca s krznom, in še nekaj drugih, katerih imena so šla več ali manj v pozabo. Takoj pozneje je tako pričel delovati znani ameriški filmski «trust» in odtegnil še raznim manjšim neodvisnim producentom znane igralce in igralke. Tudi Evropa je pričela močno občutiti rojstvo prave kinematografije na ameriškem kontinentu, saj je prej evropska filmska produkcija imela zdaleč svetovno prvenstvo na tem področju. Kot smo omenili ustanovitelje nove industrije v ZDA, naj omenimo še prve igralce in igralke, katerih imena bodo tudi ostala zapisana v zgodovini filmske umetnosti. Med prvimi je nastopal komik Mak Sen-nett, nato Griffith, Mary Pickford, Marion Leopard, Barrymore, Mabel Nflf m and in še mnogo drug® ki so postali heroji nenw ga filma. Tedaj je M** Sennett vzel v svojo saj* bo za 150 dolarjev ted®“ sko tudi mladega sirom** nega Londončana, ki znal dobro plesati i® valjati po tleh v smes® prizorih. Mladi Londonca® pa ni bil s temi Vlog*® zadovoljen, njegova je bila postati velik lju“'"[ ski igralec, toda mu m “ spelo ... in v njegovo * bro, kajti mladi Lonu«j čan je bil Charlie Chapl® ki je zaslovel prav po jih komičnih ustvaritvam ki so doživele velikan**' uspehe, in spada d*0" sam Chaplin med ra*.. ., jimi filmskimi umetni na svetu. Čez nekaj let je PJ**' za IIollywood zlata do** na filmskem platnu so čeli kazati Mary Pickip™ Greto Garbo, Marlene I® rich itd. Od svoje ustanovitve ® danes, kar bo okoli 50 * ; je Hollywood doživel ® malo škandalov, razp°/L in vse drugo, kar je la* pri obiskovalcih kino d’ ran lahko vplivalo na ri pularizacijo določenega gralca oziroma igralke, tem času je bilo progl*T nih ogromno «škandai nih parov*, nadalje bolj srečni pari leta* *^ Vse to so narekovali in danes imajo v tem besedo «menažerji», skrbno proučujejo vse izke- akcije javnosti in to ristijo. Danes ne sruvir več v Hollywoodu ba*1^ jev in industrij cev, ti, se umaknili na druga P; ročja okoli Los Ange,eS“j v Hollywoodu ostajajo ogromni industrijski '**L ski obrati in studiosi f snemanje. Kot vsa svri? na filmska Industrij*. ka tudi Hollywood oj^ borba z vedno narašč*), popularizacijo televizij*) Kdo bo zmagal? Ne bo dolgo, ko bomo izvedel*’ BA' M. 0 o o o o o o o o GRAFOLOGI) A SVOBODA. Ste oseba, ki poseduje takt . vel**' in vV življenjske volje. Tudi optimizma imate v zadosti* ... .... - — Pridejo pa trenutki, v katerih se preveč preP brezskrbnosti. Ce bi se to ponavljalo, bi vam to a. miselno početje moglo prinesti veliko moralno s Ostanite pri stvarni presoji in na tej osnovi rešuj*e ,f tranje neskladnosti. Pazite pa, da zaradi okolice n ft sevala svoje čih trenutkih potegnila v ozadje. Vsekakor P8 Oel111 kretno in praktično mišljenje vaša odlika. V prilikah ste preveč za sebe in iščete rešitve sam8 C razburi8. Vedno vam to ne uspe, dolžnosti je lepo razvit. kar vas zelo ONLY YOU. Vaš karakterni razvoj gre pravi ^ „ii kar kažeta pismi, kateri ste poslali. Cimpreje P ,» rate preiti iz pasivnega podzavestriega delovanja mrla za isto boleznijo, je postala Greta Garbo še bolj vase zaprta, otožna in še bolj redkobesedna. Potem so se pojavili prvi znaki bolezni. In Greta je morda prvič v življenju čutila, da ni kos vlogi, ki ji jo je usoda namenila. Pravijo, da so jo videli, kako je posedala ob obali Nice in Montecarla in tiho jokala. Kadar pa je čutila, da kdo prihaja, si je hitro nataknila črna očala, da bi ne videl objokanih oči. Ze naslednjo noč Je Greta nenadoma zapustila Pariz. Odpeljala se je v New York. Sprejeli so jo na kliniko Mayo, kjer se je pred časom zdravil tudi sir An-thony Eden. Zdravniki so že začeli z zdravljenjem. Pravijo, da je Greta dober in potrpežljiv pacient in da stori vse, kar ji zdravniki ukažejo. Bo ozdravela? Na tisoče in tisoče pisem in telegramov prihaja dnevno v kliniko in v vseh so želje znanih in nepoznanih oboževalcev za skorajšnje o-zdravljenje. Greta ne odgovarja na pisma, toda videti je, da u je ta pozornost zelo ljuba. sUfe' tivno. To vam bo omogočilo kljubovati tuJ1II',n0 f|! jam, katere za vas niso vedno dobre, V mora j! nih principih ste močni. Zavedajte pa se, da n' to, kar se sveti. Stopite čimprej na svoje noge •’ tri dujte postavljeni cilj. Naj ne imajo pretekli * dogodki preveliko prostora v vaši zavesti. ln’a*eu,pl spomin. Na področju antikvitet bi imeli lePe / Nespečnost naj se zmanjša. AME Z. Ste podjetna, impulzivna in doslf ^pf* vam pomaga, da ostanete na začrtani poti, P8 fe<|( vas ta ali ona stvar hoče z lepimi mislimi >n !/J p. • n* f vami zavajati od osvojene smeri. Tega st *aje (*(1 ne obžalujete, ker vidite na koncu, da je bll° -* J nanje pravilno. Ce se jezite, tega ne pokažp,e’s(e t ‘"‘J zadržite srd v sebi. Ker ste precej občutljiv8’nefj*j1 hitro užaljena. Ne smete pa neko druga in tako vse posploševati. Isto vt**a,ad* nritP /tl 1 vsako stvar P‘,u tud> r8' razne dogodke. Ste dobrodušna in priskočite z denarjem in dajeteti> kl'1^ pomoč. Znate ravnati kvaliteti. Ljubite detajle, težko pa preno*®1*^, tr*8' Utrjujte se z gojenjem fizkulture. Trudite se izpolnite tisto, kar obljubite. PEDRO. Pisava govori o človeku, kateri )e j,, gledan in ima smisel za lastna ustvarjanja P' 0r.i*' tf poklicnega dela. Vaša volja bo imela vedP^^ijlij^jtl smer, če jo bo vodil premislek. pri velikih l"'0sV«' se pred pričetkom izpeljave v otipljivo oblik® sj P j< tudi z drugimi, dosego cilja, katerega • t vili, skrbno izberite sredstva: od pruvilf>e ^itii*8^ namreč predvsem odvisno, koliko časa ho ,^(1' ^ uspeha. Z delom na socialnem področju bost®' » no uspehov, Študij narave pa vam bo P° nem delu prinesel sprostitev. Pazite se nast* žil. KRIŽANKA 1 r?— 2 3 4 5 š m 8 9 10 m 11 12 13 14 15 16 K m 19 m 2o 24 22 m m es m 32 25 m 26 27 28 m 29 m 30 33 m M 35 H 36 M 38 40 to m 43 ■ 04 P 45 4? m 48 49 50 P m 53 fes— m is 56 P 5? m 59 M 60 H 61 62 m 65 P 65 66 H 67 m 68 69 P 70 'm H n 72 7J % ' I m 75 76 P r? 28 Li m M ?9 8o 81 H o« P 83 84 m 85 86^ 8? H 88 H 89 Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. vrsta ban-ovca; 7. ustanova, organizaci-«a> H. kompas; 17. državnik; ,severni jelen; 20. mesto v re nji Franciji; 21. telovadna aia na drogu; 23. domača ži-a > 25. dedna zasnova; 26. u-“‘*tna lesena plošča; 29. otok a Jadranu; 31. medmet; 33. ,j6z besed; 35. latinski po-rav; 36. (je) gledališča; 36. Predlog; 39. reka v Rusiji; 41. a* za kalcij; 42. osmojena Var. '»mož.); 44. prva in zad-Ja ,arky besede pod 87. vod.; j ' "počene barve; 46. arabski ]a°^ ianstvenik; 48. obrtni de-, ec’„ ®1- kmetijsko orodje v 52. del sv. pisma; 53. Uževen; 54. stikališče dveh nje.n na_ zunanji strani; 55. las-ten*0’ ^7‘ bajeslovje; 58. celo-jie-’ °sebni zaimek; 60. spo-• 61. predlog; 63. del panja; ' ^svnik; 65. svojilni zai-87 • dobe; 68. ulovljen; 70. čev i 71' ze'*šče; 72. svin- itv S‘iainikl 15. pralno sred- vi °i,77' Prostovoljna srr.rt; 79. Sik °ficirski činl 82- bojev-rišlt K* neodvisnost južnoame-«n ^r2av, po katerem ima Im med niih 'me; 83’ moSko ^ ' 85. poroka; 87. madžar- tri m°ako 'me; 88. dokaz ne-jg *°lnosti na kraju zločina; zmede, preplahi. NAVPIČNO: 1. začetnici slov. dnevnika; 2. okrajšava za tovariš; .3. rusko moško ime; 4. Egidij; 5. prebivalec glavnega mesta evropske države; 6. največji sesalec; 8. znak za aluminij; 9. hišna instalacija; 9. del kolesa; 11. bivanje, bistvo, jedro; 12. kar je umerjeno; 13. delavec na solinah; 14. izognitev; 15. nedelaven; 16. igralna karta; 18. srbski ples; 20. časovna enota; 22. ako; 23. grška črka; 24. vrsta žganja; 27. izviren, samorasel; 28. len, po-stopaški; 30. zmanjšanje delovnega elana; 32. istovrsten, enoten; 34. mesto v Maroku; 37. desetletje; 38. podoficirski čin; 40. tuje žensko ime; 42. pičlo odmerjeno, stiskaško; 43. nekdanji prebivalci na naših tleh; 45. moako ime; 47. del hloda; 49. pritok Volge; 50. del četvorke; 51. vprašalnica; 56. nimfa, ki je po verovanju starih Germanov živela v Renu; 59. vodni pojavi; 62. vrtnina; 65. hrup, trušč; 66. moško ime; 68. brez njega ne moremo tehtati; 69. mesto v Italiji; 71. lepe; 73. merska enota; 74. vas pri Ljubljani; 76. gorovje v Indiji; 77. sladkovodna riba; 78. poljska cvetlica; 80. kratica za nova ekonomska politika; 81. tovarna zdravil v Sloveniji; 82. znak za berilij; 83. okraj- šava za lanskega leta; 84. reka v Sibiriji; 86. osebni zaimek. ---------«»---- REŠITEV KRIŽANKE iz prejšnje številke VODORAVNO: l. prizidek; 8. diameter; 15. rodina; 16. ro, 18. Kr, 20. kateri, 21. ožina, 22. naboren, 25. Leros, 26. Zila 27. potopisec, 28. raza, 29. oče 31. jedilen, 33. Nin, 34. re, 35 Bug, 37. retar, 38. lok, 40. ja, 41. Krilov, 44. nit, 45., lakota. 47. opiram, 48. zapori, 49. sko-par, 50. tul, 53. kapalo, 55. ol, 56. lak, 57. lačen, 59. din, bb. 62. bas, 64. velevam, 66. ker 67. enak, 69. betoniram, 70. bali, 71. rival, 73. senator, 74. Malik, 75. onemim, 77. ti, 78. ID, 79. terase, 80. naloviti, 81 instinkt. NAVPIČNO: 1. Prozor, 2. ro-žiček, 3. idile, 4. Zina, 5. Ina, 6. do, 7. krater, 8 dreser, 9. ak, 10. Mal, 11. eter, 12. teran, 13. erozija, 14. risana, 17. oboden, 18. krilat, 22. noj, 23. opiti, 24. N en, 30. tulipan, 32. rokopis, 35, bivol, 36. gorak, 38. Lapa d, 39. koran, 42. rok, 43. Var, 45. laic, 46. til, 49. slanina, 50. taloni, 51. učena, 52. leviti 54. obelisk, 55. Oberon, 57. leteti, 58. narodi, 61. briket, 63. Sar vel, 64. ves, 65. mar, 66. kalan, 68. kamo, 70. Bari, 72. liv, 74. met, 76. mi, 79. TS. m*?*,; i OB PREDLOGU TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Gdr: Rustia Trdine je na nekaj pozabil: da na našem področju že živi6,000kmeto v BENEŠKA SLOVENIJA Načrt, ki ga je pripravila zbornica, je političnega značaja, ker v glavnem predvideva, kako bi v kmetijstvo vključili 3.000 ezulov-kmetov rnš U< 7-0« -7^ TOoa £e BI u TOM O Ul Sob/ V/D/ GTE PO GTEUI L. US/ BOMO M/7DPLJB VfPLt Z- NOlVO 2) (SODBO; ku SE Bo /toG-b/OUDLE ->t — v: ti'* m-aV .o , *r w,°e k B ■ 2GO _ PoGESMO ZA) ,/j/M/l/AJ /k/ KIA- */JO USE opozmjjp/hn S (Nadaljevan/e sledi) V obravnavi gospodarskih problemov, ki so bili nakazani v znanem poročilu predsednika tržaške trgovinske zbornice prof. Luzzatta Fegiza, se ie oglasil tudi od vladnega gen. komisariata imenovani «zastopnik» naših kmetovalcev, da javno pove, v kako hudem položaju je kmetijstvo na tržaškem področju in kaj bi bilo treba storiti, da se vprašanje kmetijstva enkrat za vselej reši. Dr. Rustia Traine, predsednik Bonomi-jeve demokrščanske kmečke organizacije s sedežem v Ul. Ro.na 20 ter odbornik «Le-ga nazionalo, je v «Picco-lu» od prejšnjega torka objavil daljši članek, ki se v glavnem oslanja na oni del poročila trgovinske zbornice, v katerem je prof. Luzzatto Fegiz obravnaval prav kmetijske zadeve. Že takrat, ko je bilo to poročilo objavljeno, smo napisali, da se ne strinjamo z zaključki, ki jih je prof. Luzzatto Fegiz ob koncu povzel, ter smo obljubili, da se k stvari še povrnemo. Vsekakor bomo to v kratkem storili. Toda naš današnji namen ni ta, da bi kritizirali načrt trgovinske zbornice glede kmetijstva, temveč predvsem ta, da pokažemo našim čitateljem, kako je do tega načrta prišlo, kdo je njegov idejni oče, kdo ga zagovarja, skratka, kako dr. Rustia Traine ščiti interese naših kmetovalcev. Predvsem moramo poudariti — ker je o njih v članku in poročilu precej govora — da nimamo nič proti tako imenovanim ezulom, katerim želimo, da bi se čimprej izselili iz barak v tržaški okolici in dobili nov dom in novo delo. Ves načrt, ki ga je odsek za kmetijstvo pri tržaški trgovinski zbornici pod vodstvom dr. Rustie Traineja pripravil za sanacijo kmetijskega gospodarstva, temelji namreč prav na ezulih, in sicer na tem, da bi z ustanavljanjem novih posestev ter z Intenzivnim obdelovanjem zemlje pritegnili v kmetijstvo okoli 3000 ezulov-kmetov. Očitno je torej, da tu ni več govora o gospodarstvu, temveč lahko govorimo samo še o politiki. Predvidevali bi lahko, da bodo sestavljavci načrta z dr. Rustio Trainejem na čelu nekoliko bolj inteligentni in bodo načrt sestavili recimo po načelu «fifty-fifty»: toliko za razvoj kmetijstva, toliko za ezuie-kmete. Na tej osnovi bi lahko vsaj diskutirali. Toda sestaviti načrt, ki pozablja, da imamo na našem področju 6000 kmečkih ljudi, ki se preživljajo tako rekoč izključno z obdelovanjem zemlje, je višek, ki presega vse meje. V načrtu je govora o milijardah lir za nakup zemljišč, melioracije, gradnje cest, napeljave vode itd. Vse z namenom, da se zaposli 3000 ezulov. Nikjer ene same postavke, ki bi predvidevala toliko in toliko denarja za modernizacijo kmetijstva, za nakup strojev, za pomoč kmetom, da bi prešli iz dosedanjega, zastarelega načina obdelovanja zemlje, na nov moderen in racionalnejši način. Vseskozi je govora samo o ezulih in ustanavljanju novih posestev, nikjer o tem, da je na našem področju 6000 ljudi, ki zemljo že obdelujejo in ki bi jim bilo treba pomagati, da se modernizirajo. Gospodarski načrt trgovinske zbornice, ki ga je pripravil odsek za kmetijstvo pod vodstvom dr. Traineja. je torej politični načrt, ki stremi predvsem za tem, da se vključi v produkcijo 3000 ezulov. Pri tem se nam vsiljuje logično vprašanje, zakaj je bil ta načrt sestavljen in kakšni nameni in cilji so vodili sestavljavce pri izdelovanju tega načrta. Menimo, da odgovor ni težak. Dr. Rustia Traine dobro ve, da obstaja njegova kmečka organizacija samo na papirju in ne uživa niti najmanjše opore pri naših kmetovalcih. Drži se na po vršju samo zato, ker oblasti imenujejo v razne ustanove, komisije itd. samo predstavnike t« organizacije. Dr. Rustia dobro ve, da bi — če b; n. pr. danes vladni generalni komisar raztegnil na naše področje zakon o bolniškem zavarovanju kmetov, pri volitvah propadel na celi črti in bi se njegova or ganizacija na mah razsula. Zato je razumljivo, da bi rad dobil oporo v novem članstvu, ki bi nekaj zaleglo. Ve, da med našimi kmetovalci te opore ne bo nikoli našel in zato je prišel na genialno idejo; v kmetijstvo absorbirati 3000 ezulov-kme-tc i in vsi problemi, ki ga težijo že vsa povojna leta, bodo naenkrat rešeni. Toda kot smo že poudarili, to ni gospodarstvo, to je politika. Da preciziramo, umazana politika, ki jo bomo razkrinkali tudi v strokovni kritiki kmetijskega gospodarskega načrta trgovinske zbornice. Naš današnji namen je bil samo, koti smo že v začetku omenili,! da pokažemo našim kmetovalcem, kdo je in kako ščiti interese kmetov tržaškega področja g. dr. Rustia Traine, ki. na papirju zastopa in predstavlja več kot 6000 imečkih ljudi. ra zorane in razkopane kot ne pomnimo. Tudi pot, ki vodi iz naše vasi na Zagradec, je zelo ma že uživa v svetu. V spominsko knjigo se je doslej vpisalo poleg številnih Itali- slaba in bi jo. bilo treba.nujno , jano.y tudi nvnggo Avstrijcev, popraviti. Ta»pot, ki veže našo Nemcev, Jugoslovanov, Fren- vas z Malim Reippom. je po-f cozov, Švicarjev in celo neki membna predvsem iz turistič. nih razlogov, saj je vse več izletnikov, ki radi zahajajo v doline za Zagradcem. Izraelec. Hudo pa občutimo pom a« j kanje telefona, za katerim posebno izletnjki kar naprej po- Orpenimo naj tudi, da soj vprašujejo. Skrajni čas je, da delavci podjetja Milič z Opčin I ga napeljejo! Tudi vprašanje začeli popravljati zidove ob i šole še ni rešeno, veprav ima. cesti proti Briščikom. Onkraj občinske meje pa je pot v takem stanju, da se bog usmili! Cestišče je polno z blatom napolnjenih lukenj, ki zamažejo avto tako, kot da bi vozil po najslabših kolovozih. Kaj mo opremljeno učilnico, v katero bi se lahko takoj vselilo 13 otrok. Res ne moremo razumeti, zakaj nam oblasti nočejo dodeliti učitelja, posebno še, ko vemo, da veljajo za italijansko šolo na Proseku-po- le časa zgoniška občina, da to staji povsem drugačni krite- cesto popravi? Vprašanje strelišča za vasjo še ni rešeno. Zvedeli smo, da je že bil napovedan ogled, toda ker ni bilo predstavnika vojske, je stvar padla v vodo. Zares skrajni čas je, da se zadeva že enkrat reši! BRISCIKI IONJER Po devetih mesecih je bil« končno spet vzpostavljena avtobusna zveza med mestom in našo vasjo. Novi avtobusi vozijo do Po-dlonjerja, tu pa je treba presesti v manjše in staire, ker novi ne morejo skozi tunel oziroma pod most na Lomjerski cesti. Seveda to ni prav prijetno in bi bilo treba zato pomisliti, da bi most povišali in razširili a-l-i pa da bi znižali cesto. Vsekakor bo treba to vprašanje, ki spada v pristojnost občine in železniške direkcije, čim-prej načeti. V zvezi z novo avtobusno progo, ki je sedaj v sklopu urbanističnih prog, naj omenimo še to: na avtobuse ne morejo mlekarice z vrči ali košarami. Želeli bi, da bi avtobusno podjetje poskrbelo, da bi se tudi to vprašanje na en ali drug način rešilo. Naj-! bolje bi bilo, da bi vsa ta vprašanja razčistili s predstavnikom avtobusnega podjetja, ki ga vabimo v vas, da se o vsem tem pomenimo na vaškem »estanku. nji. IZ ČRNEGA VRHA V PODBONEŠKI OBČINI Siromaštvo v Nadiških do- ] vpraševanja je za mlado *o-linah se je v zadnjih letih1 vedo, toda živine je vedno zelo povečalo, o čemer pričajo tudi številke emigracije, ki jih beležijo občinski uradi ob pričetku novega leta. Izseljevanje ostaja še edina bilka, za katero se oprijemajo domačini, čeprav vemo, da so bili nekdaj beneški Slovenc: zelo radi doma na svoji zemlji; preživljali so se z gozdarstvom in živinorejo. Slednja je bila eden najvažnejših vi-r.ov za preživljanje prebivalstva tudi visokih krajev v Nadiških dolinah, kjer je dovolj krme za govedo, ki je služilo ne samo za delo na po-lju, marveč šo živino tudi prodajali v dolino in iz mleka proizvajali sir in maslo, po katerem je bilo veliko povpraševanje. Trgovina z maslom in urom postaja vedno manj donosna, ker so kraji preveč oddaljeni od velikih centrov in tržišč; poti do beneških naselij pa so tako slab«, da trgovci le neradi prihajajo k nam. Precej po- manj. Vzrokov je več; predvsem manjša finančna pomoč države, ki bi bila pot-rebna, da bi lah’KC zopet v hlevih našteli vsaj nekaj glav živ m« več. To bi bila osnova za pospešitev te veje domačega gospodarstva. Prtu kratkim smo izvedeli, da se je pokraj.nski kmetijski konzorcij le spomnil 5« nas in da jo napravil načrt, po katerem naj bi v višjih krajih Nadiških dohn zgradil: koMttivne hleve *a govejo živino, ki bj bili najmoder-neje urejeni. Omogočili bi turi* selekcijo goveda in rejo tistih pašem, ki bi bile za naše kraje najprimernejše. Pri j tak kolektivni hlev naj bi zgradili z državno pomočjo prav pri nas v Črnem vrhu. Domači kmetje pozdravljajo vsako pobudo, ki bi koristila domačemu prebivalstvu, ih u-pajo, da ne bo vse ostalo le pri hesedah, kar so morali le večkrat ugotoviti. V našo vas prihaja vedno več izletnikov. ]oi si radi o-gle. dajo našo znamenito jamo. Pred zadnjim snegom so delavci Selad, ki kopljejo v jami, našli v plasti pepela okrog 30 kg človeških in živalskih kosti, za katere pravijo, da so stare več desettisoč let. Med temi kostmi so našli tudi človeško stegnenico, kii bi morala pripadati najmanj dva in pol metra visokemu človeku. To stegnenico so tržaški strokovnjaki poslali v Padovo, da ugotovijo kako in kaj. Odkritje človeških kosti iz prazgodovinske dobe utegne močno povečati ugled, ki ga naša ja- ............................ Poslovanje ambulatorija INAM na Opčinah in nekaj besed o domačem otroškem vrtcu Okoliš, ki spada pod pristojnost ambulatorija INAM na Opčinah, je precej razsežen saj obsega poleg Opčin tudi Bane, Ferluge, Trebče in vso repentaborsko občino. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so Opčine po zadnji vojni, zlasti pa v zadnjih letih izredno narasle in da se danes kosajo s prebivalstvom malega mesteca. Za ves ta okoliš je na razpolago en sam ambulatonj INAM — in torej tudi en sam zdravnik. Popolnoma razumljivo je. da zahaja v ta ambulafo-rij vsak dan mnogo ljudi, k' SCEDNO Ko je Franc M tlel us iz Sčecl-nega te dni obnavljal* vinograd, je odkopal kostj treh italijanskih vojakov, ki so izgubili življenje v prvi svetovni vojni in »o jiji pokopali kar na njivi. O najdbi so obvestili števerjanske orožnike, ki so prišli na kraj sam v družbi vojaškega duhovnika. Kosti so pob-ttl: m jih odnesli v oslav. sko kostnico. GABROVEC Bred vojno, po vojni in tudi sedaj je naša vas med najbolj zapuščenimi v zgoniški občin: Zgradili so ljudsko hišo, okoli nje pa raste robida, tako da ne bi bilo prav nič čudnega, ko bi lepega dne prišel vanjo kakšen modras. Poti v ograde so v zelo slabem stanju, prav tako tud: pot, ki vodi proti trbiški avtocesti ozi- iitim minti . V ŽUPNI CERKVI NA OPČINAH POSLOVILNI KONCERT PROSEŠKEGA ŽUPNIKA Konec decembra je proseški | Kot uvod v program je zbor župnik g. Jožef Križman sto- i odpel primerni pozdrav, ki naj j pil v pokoj. Da bi se ob tej* ustvari razpoloženje. Z istim priložnosti poslovil od vseh, i pozdravom je bil progrum tu-ki jih je imel rad, je hotel | di zaključen, še enkrat nastopiti s cerkueni-i . Prvi del je obsegal trinajst mi pevci. Priredil je z njimi ] preprostih ljudskih božičnih koncert samih božičnih pesmi.1 pesmi. Vanje je izlita osa bolehna! si je v ta namen dan svečnice, jcer je z njim zaključen ciklus božičnih praznikov. Koncert je bil v župni cer-kvi na Opčinah, kjer so bile pred kratkim postavljene no- iščejo zdravniško pomoč. Nič čudnega torej, da za te ljudi dostikrat ni dovolj prostora v majhni veži ambulatorija. Kot je anano, je omenjeni ambula-torij v malem poslopju Davan zove vile. Vrata v vežo vodijo neposredno z vrta in veža niti v zimskem času, ko razsaja najhujša burja in ko toplomer pade precej pod ničlo, ni ogrevana. Ogrevajo jo kvečjemu bolniki, ki stoje stisnjeni drug ob drugem, več ali manj vznemirjeni in nevoljni. Prostor, ki je precej vlažen, saj je na osojni strani, kamor le redko kdaj posije žarek sonca, je kot nalašč pripravljen, da »e v njem zdravstveno stanje kveč jemu še poslabša. To velja zlaeti z« tiste bolnike, ki itna-jo mrzlico. mnogo otrok. Toda letos se dogaja nekaj povsem neobičajnega. Pl gostoma je otroški vrt'e zaprt. Pravijo, da se naprave za centralno ogrevanje pogosto pokvarijo. Razen tega pa slišimo še druge razloge, namreč, da občinska uprava v Testu ne pošilja redno zadostne količine kuriva. Mi ne vemo, katero izmed dveh opravičil je resnično, vemo samo to, d« vrtca ni — im to žal prepogo-stoma. Zato so pristojne oblasti dolžne zadevo preiskati. Vsekakor pa moramo priznati, da je izgovor ali kakor ga te hočemo imenovati, glede okvar pri centralni kurjavi manj /er-jeten. saj so naprave nove. Ce ima oskrbo nad temi napravami nevešča roka, to je dru- go vprašanje. Bolj verjet;io p« O tem vprašanju so že poro- tako Pravii° Openci, da je 1 pogosto zapiranje vrtca tudi «-na izmed posledic komisarske uprave v tržaški občim. Vsekakor pa pričakujemo, da bo oo-činska uprava v Trstu čimprej obrazložila vzroke zapiram« otroškega vrtca. To pričakuj« — lahko rečemo — vsa openska interesirana javnost. žična poezija, kn govori o jaslicah, o zvezdicah, o hlevčku, o pastirčkih tn o sveti noči... Vse to je odpel zbor s sanja-vo-milimi ženskimi glasovi podpiranimi od diskretnih roma Križu. Nujno bi bil potreben popravila klanec proti peoct nastopil tudi drugod. Izbiral je pa take kraje, ki so Celivni, kamor gonijo na pa šo živino skoraj vsi vaščani. ve orgle. V obširnem progrg- j moških glasov. Orgle sq kromu je bilo zbranih trideset : tile v»e svoje bogate rnogoi-— t. j. cela zbirka pesmi, ki! »o*4* t*r«za in spremljale tiho, jih je g. Križman v teku tet \ razen na mestih, kjer- so za nabral in nosil v sebi, da so I kuraktertziranje bolj izstopile, v njem zorele in do idealnosti! Prt onih pesmih imajo ženske dozorele. Mnoge od teh so j glavne vstope, pri drugih mp. redke in ponecini drugod ne- ški, včasih zbor ali enoglasje znane. ] 9 Pogosto menjavo »pianos tn Njegov zbor šteje 22 pevcev i *I°Tte», da izzveni ves ciklus in pevk. S tem zborom dela, j kol idealizirana ljudska pe-odkar je pred tridesetimi leti. sem- . , pnsel kot župnik na Prosek,! Od drugega dela, ki obsega Pa saj je tudi sam velik ijti- H pesmi, se je odpelo de-bitelj pesmi in glusbe. Izka-t set. Te so pa umetno izdelane zal se je še kot dijak v kon- Premrlove. Saltnerjeve m dru-viktu, ko je v nekem fcritič- gih cer k. skladateljev. Na ta nem trenutku moral v nekaj način se je program stopnje-dneh naučiti dijake mušo, du \ val tn dosegel višek pri Sat-so jo peli takrat U tržaški , tnerjevi pesmi «Blažena noi», stolnici za veliko noč. Na Pro- ■ kjer posebno lepo izstopi so-seku je našel ugodna tla, ker , pran-solo gospe Dore Ciulh-je petje slonelo na dolgoletni j ni-Skrk. tradiciji. 'Lato mu je bilo omo-1 Ubrano, odlično izvajanje, počeno, da je s temi odličnimi l pi ectzni vstopi podprti z ve-^^«1 itari ' iičastnimi zvoki orgel so za- čeli razni časopisi, menda sc je o njem govorilo tudi na sejah sedaj razpuščenega občinskega sveta v Trstu — in ako nas spomin ne vara, *e je za rešitev tega perečega vprašanja zanimal tudi skrbstveni zgvod Nove delavske zbornice CGIL. Toda doslej ni še nobenega rezultata. Govorice krož-. I jo, da bodo ambulatonj letos prenesli v neko novo poslopje v središču Opčin, kar menda v! resnici drži. Toda to vpiašanjej je resno, je pereče tudi dane* ! kot je bilo pereče že včeraj. Sedaj je zima in je ‘reba posvetiti mnogo več pozornosti bolnikom nego v poletnem ia- 1 su. Ce hoinik čaka v poletnem lepem vremenu na prostem. predeti pride na vrsto -a zdravniški pregled to se m tlako hudo. tojda če mora čakati sed,»vko je inrpz^ra snegu a J tjeiiu in hurij. jje vpe» šanie povsem drugačno, kričeče in ga je treba nujno reši*i. In n« to danes šp enkrat opozarjamo tiste, ki so odgovorni za poelovanje bolniških bla gajn. Pa še nekaj v zvezi i orne njenim ambulatorijem. Kni smo ie prej omenili, ie za v m openski okoliš na ra/polagi en sam zdravnik. Ta spre tem« od 11. do 12.45 Seveda se včasih omenjeni urnik zavleče tudi na kasnejši čas. kajti v ta- M D. OSLA V JE Goriški kmetijski 'iconztrcij je organiziral tečaj za rakto-riste. Obiskuje ga okrog trideset moških z Oslavja. iz Standreža, I-očnika in Sv. Reka. Iz,, naše vasi iih je ,12. j Vadijo jih v upravljanju vseh traktorjev Tečaj, ki a« jo pru Čel pred eijun tednom, bo trajal en mesec. Zaključil se bo ' z izpitr. Kdor jih bo opravil z uspehom, bo prejel šofersko knjižjco, za traktorje z gosenicami, ki vozijo z maksimalno brzino 15 km na uro. ni potreben šoferski izpit. STANDREZ Pokopali smo 86-letno Ivano Mučič, poročeno Briško. Pokojnica je dolgo bolehal« ko kratkem času ni mogoč« | zarodi hude bolezni, ki ji je eh tudi dobre orgle, ki jih Tudi prostor, kjer je bil 10Ti posebno rad igra. Lam so nekdaj kt., bi lahko nekoliko lepše zasuli z zemljo in posadili travo, kaj prav gotovo ne bi veljalo dosti denarja. Se bi lahko omenjali naše zahteve, toda zadovoljni bi bili, ko bi občinska uprava vsaj v nečem pokazala razumevanje do potreb naše vasi. VELIKI REPEN Hoti, ki vodijo v hribe, so v zelo slabem stanju, saj so peli mašo v gortški stolnici; pred tremi leti pa so napravili izlet v Videm tn peli v templju, ki hram okostja v voj. ni padlih vojakov. Tam imajo posebno dragocene orgle, ki so v tistih časih stale čez sedem milijonov. Povsod kjer je nastopil, je bil zbor od poslušalcev pohvaljen _ in priznan. Nedeljski nastop je bil tudi v zelo lepem in primernem o-kolju, kajti orgle na Opčinah so prava mojstrovina. okroži|i celoto. Na poslušalce je napravil nastop zelo globok vtis. Ob' žaloval, so j le m rekli, da je bilo škoda izvajati tako lep pro gram ob tako slabem obisku. Gospod Križman pa je kljub svojim 78 letom ob pesmi že mladeniško svet in bister. Hotel se je še enkrat izživeti ob slovesu s pesmijo, ki je z njo služil bogu in narodu in iz katere izzvanja sporočilo, ki ga je nosil vse življenje; »Slavo bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«. J. G. pregledati vseh bolnikov, /a mnoge delavce in ‘udi uradni-I ke ni omenjeni urnik prav nič prikladen. Ce morajo na zdrsv niški pregled ali imajo ka't drug opravek v bolniškem am bulatoriju. morajo po nepo trebnem izgubiti skoraj ve* delovni dan, kar za nje, to se povsem razume — bi t««eno in posledice tega občutijo ob ko.i cu meseca pri plači. >5ato hi moral openski ambulatori) poslovat tudi v večernih urah ali vsaj pozno popoldne. Dvs izmeni zdravniških pregledov bi po drugi strani tudi odpro vili nepotrebno čakanje v dolgih vrstah, kar je za bolnike skrajno neprimerno. Pa še nekaj o otroškem vrtcu. Na Opč'nah imamo lepo u-rejen in moderno opremljen o-troški vrtec in vanj zahaja pretrgala nit žiVljenja. Poko* peh smo jo na domačem pokopališču ob veliki udeležbi v»ščanov. B:ia ie zavedna žena in je kljub svoji »tarostt zelo rada čjtala. Svojcem izre. kamo naše sožalje. PEVMA Ob veliki udeležbi vaščanov so v sredo položili k večnemu počitku 75-letno Katarino Ko-mavli iz Pevme. Pokojnica j« bolehala že več mesecev. Bila je zavedna žena, ki je dobro vzgojila tudi svoje tri hčere, dvesto je čitala napredni tiak. Naj ji bo lahka domača zemlja. Sorodnikom izražam« mp še najgloblje sožalje. PrTmorsH "(fne vnl le — 6 — 9. februarja 1958 Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratura 11.8, najnižja 9,1, ob 17. uri 18, zračni tlak 1011,1 se dviga, veter 4 km severovzhodnik, vlaga 70 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8.3. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 9. lebruarja Apolonija, Polonca Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.22. Dolžina dneva 10.04. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 9.48. Jutri, PONEDELJEK, 1». tebr. Silvan, Dušan Po štirih * letih... Včeraj »mo poročali o sestanku tehničnih ministrov v Kirnu, ki mu je predsedoval predsednik vlade Zoli in ki je bil sklican na pobudo tržaških demokristjanov. Na sestanku so sklenili sestopiti poseben petletni načrt za nekatera vatna javna dela za Trst in zlasti za gradnjo pomola št. VII v pristanišču Sv. Andreja, ureditev železniške postaje Čampo Marzio za razmeščanje blagovnega prometa, Ratifikacijo in ureditev telezniške proge Trst • .Trbiž, gradnjo krožne želez-A in arzenala skupno z osrednjim vodstvom Finmeecanica nameravali razbiti že v četrtek. V kritičnem položaju je posegel vmes podtajnik ministrstva za delo Delle Fa-ve, ki je sestavil kompromisni predlog, nato pa odložil pogajanja. Sindikalni predstavniki so v Rimu obrazložili svoje zahteve in poudarili, da so ponudbe delodajalcev nespremenljive. Spričo trme in nerazumevanja vodstev CRDA in arzenala so se vladne oblasti znašle med dvema ognjema. Prekinitev pogajanj, ali ponovno zavlačevanje, bi imela velik odmev ne saom v Trstu, kjer bi se sindikalna borba prav gotovo zaostrila in zajela vse kategorije delavstva, ampak po vsej državi. To pa v sedanjih razmerah in spričo velikih obljub vlade za pomoč Trstu, zlasti pa na pragu političnih volitev, ne bi bilo pogodu vladi, niti vladni stranki. Razumljivo je torej, da jim je nerodno in bi se radi rešili iz zagate, saj imajo še obilo drugih skrbi. Ne glede na današnje poročilo sindikalnih predstavnikov in njihove ugotovitve, ne moremo mimo pripombe, da je prav v zadnji dobi razgovorov bilo opaziti podtalno povezavo med vodstvi obratov CRDA in arzenala ter Conf-industrio, sicer si ne moremo drugače tolmačiti njihovo stališče ter pripombe gletle kompromisnega predlbga podtajnika ministrstva za deW, ki kbfll. pa ugotavlja, da prisotnost predstavnikov tržaške KD na sestanku ministrov v Rimu dokazuje volilni značaj tega sestanka, ki je bil sklican samo nekaj dni pred današnjo otvoritvijo v Trstu volilne kampanje KD. Do 28. febr. rok za prijave gledališču sVerdis. Vsekakor precej kratka sezona, ki so jo narekovali neprijetni vzroki. Predstava Mefistofela je bila dobra. Andrea Mongelli je kljub letom in pred časom prestani bolezni še vedno odličen Mefistofeles; poleg glasu, ki pride na nekaterih mestih še prav lepo do veljave, mu pomaga tudi njegova velika operna rutina. Tenorist Gianni Poggi ima lep in svež glas in se zna zlasti v duetih lepo spojiti bodisi z Marjetico bodisi s Heleno. Renata Scotto je kot Marjetica pokazala ne samo lep, temveč tudi prodorno močan glas in je v tretjem dejanju doživela velik aplavz na odprti sceni. Helena je bila Luciana Serafini, v svoji vlogi lepa pojava; njen glas pogreša na nekaterih mestih še nekoliko mehkobe. Sicer pa smo že vse pretekle dni opozarjgli na to de-mokristjansko pobudo, ki se jk »Uresničila« z objavo omenjenega velikopoteznega načrta. Trst resnično potrebuje gornja dela. Obenem pa potrebuje še mnogo drugih važnih finančnih, davčnih, carinskih in prometno • tarifnih ukrepov, brez katerih se gotovo ne bo mogel gospodarsko razvijati sorazmerno s časom in njegovo posebjip funkcijo srednjeevropskega pomorskega izhodišča. Toda to kar so v Rimu obljubili spada dejansko v tiste obljube, ki so bile že neštetokrat izrečene in ki jih do sedaj niso uresničili. Da je to v glavnem predvolilna poteza KD nam dokazuje zlasti izjava, ki jo je dal po sestanku minister za javna dela Topni: "«Na današnjem sestanku je dejal minister .'opni — prvem po dolgem času, ki ga je vlada izrecno namenila Trstu (zadnji sestanek je bil lf. oktobra leta 1954. Od tedaj je minilo mnogo časa in mnogo upanj je šlo po nodij, so prišla na vrsto železniška in pristaniška vprašanja . ..». Ce je bil to prvi sestanek po več kot štirih letih, na katerem je vlada izrecno obravnavala tržaško vprašanje, potem iz tega lahko sklepamo samo eno: da je bil sestanek izključno propagandnega in nolilnepa značaja in da bo »petletni načrta za u-resničitev omenjenih javnih det šez štiri leta, ko se bodo bližale volitve, ponovno na vrsti. S. S. j so ga tako odločnb od Predvolilne', -obljube KD___________ Ugotovitve tajništva PSDI Na sestanku tajništvo tržaške PSDI, katerega so se udeležili tudi nekateri gospodarski izvedenci so ugotovil), da je edina pozitivna stran sestanka ministrov v tem. da se je vlada vendar ukvarjala z gospodarsko obnovo Trsta. PSDI meni, da bi takšen sestanek mnogo več pomenil, če bi bil sklican, ko bi parlament še lahko obravnaval in uresnečil sprejete sklepe. Danes pa, ko se življe- MIIIIMIIIIIIII.iiiautiiimillli.illlllliiiilllHllaiiil.il,iiiiiitiitiiiiiiiimiiiitiin,iiiniiitii,Hlinim,Iiniiiiiiii.tmiiiiiiimt.il,iillllimiinilMiiiiiilMitlB Dve trupli: samomor in zastrupitev s plinom Živčna razrvanott in bolezen je privedla žensko, da je skočila s petega nadstropja - Ko je pri mizi čitala knjigo, jo je plin usmrtil Živčna razvranost in bolezen, zaradi katere je morala biti pod zdravniškim nadzorstvom je prepričala 49-letno Marijo Cherbez por. Furlan iz Šalita Trenovia, da pomeni življenje zanjo samo trpljenje. V odsotnosti moža in sina, ki sta bila na delu in hčerke, ki je bila v šoli, si je ženska oblekla plašč, kot bi hotela na sprehod. Nepričakovano pa se je premislila in je odšla v kopalnico, kjer je odprla okno in se vrgla ,v globino, Padec s petega nadstropja se je kbričsrt s smrtjo. Na mesto so poklicali zdravnika Rdečega križa, a njemu ni preostalo drugega kot izdati potrdilo o smrti in prepustiti mesto karabinjerjem, ki so u-vedli preiskavo. Truplo pokojnice pa so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice. Kasneje so pripeljali v mrtvašnico tudi truplo 69-letne Giuseppine Dobrile por. To-selli iz Industrijske ulice. Zenska je umrla med 13. in 14. uro zaradi zastrupitve s plinom. Mož Tosellijeve 71-letni A-dolfo je v jutranjih urah odšel v Koper in je ženi obljubil, da se bo vrnil še pred večerom. Domeniti sta se hotela kako bi praznovala 44. obletnico njune poroke, kar Di Dentistični ambulatorij dr. EMO TOSSI Iliča dellTstria 124 (na ncetku Trga Valmaura). prejema v ponedeljek, ire-o, petek 10 . 12 in 15 - 19. Solidno delo. zaupanje. Olajšave pri plačevanju. ftllimtmtMIIIIIIMMIIItHHmHtlllHMMtlMMIIMMIIHIMtllMIIIIIIIIHIIIIHIIIIHIimtllHIIMHIIMlflll Izpred kazenskega sodišča Finančna policija odkrila žganje, tropino Do tega odkritja je prišlo na osnovi prijave nevoščljivih ljudi morala storiti danes. Ko pa se je mož vrnil domov je z grozo opazil, da je kuhinja polna plina, medtem ko je žena sedela poleg mize z glavo na knjigi. Na njegovo kričanje so pritekli sosedje, ki so o zadevi obvestili osebje Rdečega križa. Tudi njej zdravnik ni mogel več pomagati: plin jo je bil že usmrtil. Preiskovalni organi so izključili možnost samomora, kar dokazuje lonec s kavo, ki se je grel na plinskem ogreval-niku. Zelo verjetno je kava vzkipela in ugasila plamen, česar pa ženska ni opazila, ker je bila zatopljena v čitanje. Zakonca sta živela sama, ker se je njun sin izselil v Avstralijo. Nevoščljivosti ljudi se mora zahvaliti 27-letni Silvester Da-nev od Sv. M. M. spodnje če so ga zasačili pri žganjekuhi. Niso ga našli pri delu, a odkrili so mu žganje, tropine in tudi kotel. To je zadostovalo organom finančne policije, da so ga prijavili sodišču prvič pod obtožbo žganjekuhe in drugič, ker ni plačal davka na proizvodnjo. Posledica te prijave je bila sodna obravnava in obsodba; Danev bo moral presedeti 2 meseca v zaporu in plačati 7.400 lir globe, medtem ko je utrpel precejšnjo škodo z zaplembo vseh naprav za kuhanje. finančni organi s* Izvedeli, da ae Danev ukvarja s kuhanjem žganja in so mu napravili W. oktobra lani, hišno preiskavo, med katero so odkrili na dvorišču kotel za kuhanje, v kleti pa steklenko s 14 litri žganja ter 130 kg tropin, ki so bile pripravljene za rabo. Danev je moral na zasliševanje in tako je pojasnil, da si je kotel sam napravil, medtem ko je hladilno cev kupil pri nekem starinarju. Žganje je skuhal nekaj dni pred hišno preiskavo le za poskus, ki se mu je ponesrečil, ker iz kotla ni priteklo žganje, kot si ga je želel. Skuhal je samo žganje s 30 stopinjami, kar ni za- niiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtHitiuiiiiMitiiiititittiiiiitiHiiiiiiitiiHtittitiitiiiMH dostno in vrhu tega je bilo žganje motno in s čudnim, neugodnim okusom. Tropine, katere so mu našli v kleti, pa je hotel, se je izgovoril Danev, zaradi ponesrečenega poskusa prodati kaki tovarni v zameno za žganje, ki bi ga hranil za domačo uporabo. Preds.: Fabrio, tož.; Maltese, zapisn.; Urbani, obramba: odvetnik B. Agneletto. Dogodki tedna Proteit zaradi davkov Večji del petkove seje je devinsko - nabrezinski občinski svet posvetil davkom, ki so se močno povečali tako na poslopja kot na zemljišča in zemljiške dohodke. Občinski svet je tolmačil razburjenost prebivalstva in sprejel resolucijo, ki poziva oblasti, da upoštevajo že tako slab gospodarski položaj občanov in področja sploh ter primerno , ukrepajo. Občinski svet je tudi poudaril, da pada vsa odgovornost za zvišanje davkov na pristojne oblasti in da občina pri tej stvari ne nosi nobene odgovornosti Iz sindikalnega življenja Ta teden so zborouali petrolejski delanci, ki so razpravljali o pogajanjih za obnovitev vsedržavne delovne pogodber te stroke, ter upokojeni pomorščaki, ki so razpravljali o svojih pokojninah ter zahtevali, da se jim zvišajo. V čistilnici ESSO STANDARD pa so zelo nezadovoljni, ker je vodstvo podjetja zaradi premajhnega števila delavcev uvedlo tri izmene. Zaradi takšnega stanja so prizadeti delavci brez predpisanega tedenskega počitka. Sindikati so zaprosili urad za delo, naj zadevo čimprej u-rtdi. Sekcije trg. zbornice podprle predsednika V preteklem tednu so se sestale sekcije tržaške trgovinske zborn ce, ki so razpravljale o poročilu predsednika trgovinske zbornice izrečenem na zadnjem zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte in o vprašanju predsednika trgovinske zbornice. Vse sekcije so odobrile poročilo na ta ali oni način in večina je izrekla željo, da ostane dosedanji predsednik prof. Luzzatto - fegiz še nadalje na svojem mestu. To je zelo razburilo demokristjane, ki so odkrito zagrozili predstavnikom raznih poldržavnih ustanov, ker so podprli predsednika. Miljtki karneval I Tudi letos bodo o Miljah priredili karneval. Spored prireditve je bolj pester kot prejšnja leta, ker bo poleg tradicionalnega korza tudi mimohod posameznih mask. Razen tega bo letos prvič tudi mimohod otroških mask; o o-kviru karnevala pa bo tudi razstava domačih vin. Miljski karneval bo v nedeljo lf. t. m., v primeru slabega vremena pa na pustni torek. Franko Pertot nas je zapustil Ko je lani v avgustu Franko Pertot odšel poln upanja na boljšo bodočnost na Švedsko k sorodnikom, nam je bilo hudo ob misli, da je odšel od nas marljivi član društvenega pevskega zbora in dramske družine, ker ga je silila brezposelnost v domačem kraju, da gre za zaslužkom v tujino. Vedno smo si želeli, da bi se kmalu vrnil med nas mlad in zadovoljen, nikoli pa si ne bi mislili, da nas bo prav njegov povratek v domači kraj objel s tako bridko žalostjo, kot jo čutimo danes. Letos, 30. januarja je zla usoda pretrgala nit življenja i Franku v Goeteborgu na Švedskem, ko je kot klepar delal v stavbi ter nesrečno padel iz šestega nadstropja. Franko se je rodil pred 19 leti v Nabrežini in zrasel v ljubezni do svojega doma in naroda. Na žalost pa mu ni bilo dano, da bi živel srečno življenje med nami, ker je zaradi brezposelnosti odšel na Švedsko, kjer živita stric Celo Pertot, ki se je že uveljavil kot odličen kipar, in brat Severin. Franko je bil prepričan, da bo s svojim zaslužkom pomagal družini in ta misel mu je lajšala slovo od ljube domovine. Hudo nam je pri srcu vsem, ki smo ga poznali, ko nas prevzema misel, da bomo danes ob 15. uri za vedno položili v grob mlado življenje Franka. Bridka nam je celo tiha tolažba, da bo počival v domači zemlji v Nabrežini, ko pa podzavestno še vedno pričakujemo, da se bo Franko mlad in nasmejan vrnil med nas iz tujine. Mladega in nadebudnega bomo ohranili v srcu in tak bo živel v našem spominu. S krožno žago si jo ranil roko Med delom v mizarski delavnici v Ul. Fabio Severo si je 21-letni Adriano Gomisel od Sv. M. M. spodnje med rezanjem deske porezal s krožno žago in ker Je precej krvavel, je moral v bolnišnico. Zaradi rane in verjetnih kostnih poškodb je moral ostati na I. kirurškem oddelku, kjer se bo zadržal verjetno 20 ali celo tudi 30 dni. Nesreča na delu Žrtev nezgode na delu je postal tudi 31-letni Anton Pre-lac z Opčin, ki bo ostal na ortopedskem oddelku najman 40 dni. In to zaradi zloma stegnenice leve noge. Ponesrečil se je v kamnolomu v Rcpentabru, kjer mu je težka skala priletela na nogo. Lahka naj mu bo domača zemlja. TOVARNA PARKETOV v Furlaniji v polnem obratu se proda ali da v najem. Pismene ponudbe na upravo »Primorskega dnevnika«, Trst, Ul. San F rane esc o 20 pod »Tovarna«. ( Pisna iiftHimiiSTVii ) Zelo čuden način razdeljevanja pomoči V torek 4. t. m. je »Primorski dnevnik« pod naslovom »Gerichts Zeitung« poročal, kakšne nekrščanske kupčije vrši papeška ustanova s sredstvi, ki jih zbirajo Američani — in menda predvsem delovni ljudje — in pošiljajo tej ustanovi za italijanske siromake. Je res žalostno in nemoralno, če ta podporna ustanova spreminja to pomoč v tržno blago. Namesto v želodec italijanskih siromakov je sir, ta tečna in siromakom tako potrebna hrana, romal kot italijanski proizvod v Zapadno Nemčijo, in to za skupno vrednost 1 milijardo in 800 milijonov lir. Za to zadevo so se pozanimali Holandci in jo sedaj raziskuje nemška carina. Prav je, da pridejo takšne lumparije na svetlo, A jaz bi rad povedal z,ade-vo, ki je s to v žlahti. Tudi na Tržaškem se s to podporo dogajajo čudne reči. Nekaj tega (hrana, obleka) gre tudi na podeželje, kjer to razdeljujejo cerkveni predstojniki. Naj navedem samo neke kraške fare (ki jih ne maram imenovati), kjer primeri osvetljujejo v temni luči razdeljevanje te podpore. Kaže, da je merilo za to pomoč vse drugo prej kot pa socialne razmere. Razdelitev se vrši «na tiho« in po nekih posebnih simpatijah. Vsako toliko se slučajno izve, da je razen tega in tega. ki je siromašen, dobil «papeževo pomoč« — tudi tako pravijo tej ustanovi — tudi ta in ta, ki je gospodarsko zelo dobro stoječ in bi sam lahko pomagal drugim. Ali je takšna pristranost po Kristusovem nauku in v skladu z besedo im poslanstvom dotičnega dušnega pastirja^ (in tudi nekaterih drugih dušnih pastirjev)? Pravilno bi bilo, da bi se — če sam ne pozna gospodarskih razmer svojih vernikov — posvetoval z zastopniki posameznih vasi, z njimi napravil seznam potrebnih in se tega tudi držal. Ce se ta podpora ne bo delila kot bog zaukaže, se bomo še oglasili, a bolj določno. J. S. KOPER PRODAJA SE VELIKA HISA Lire, dinarji, delno plačilo tudi v nepremičninah ah bla. gu. — Obrnite se na upravo »Primorskega dnevnika«, Ul. S. Frantesco 24-111. vendar jo moramo polnopravno prišteti v četvorico glavnih oseb. Dvojno vlogo Marte in Pantalis je vestno kot vedno naštudirala Bruna Ronchim, kratko vlogo Wagnerja pa je odpel Raimondo Botteghelli. Baletne vložke je naštudirala Nives Poli. Adolfo Fanfaniju gre mnogo zasluge za petje zborov. Režiser je bil Enrico Frigerio. Dirigent Armando La Rosa Parodi je delo glasbeno sigurno vodil, na nekaterih mestih pa je bilo treba tudi precej truda, da je ohranil stik s pevci in orkestrom. «»------ Razstava A. Lukežiea V občvnski galeriji je odprta razstava slikarja A. Luke-žiča. Razstava bo odprta do 17. t. m., in sicer oa 10. do 13. in od 17. uo 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 13. ure ob nedeljah. Naši javnosti topi.' priporočamo ogled razstave. ««---------------- V Zgoniku seja občinskega svela Danes 9. tega meseca ob 9. uri bo na županstvu v Zgoniku redna občinska seja. Na dnevnem redu je tudi proračun za tekoče leto. Občinska seja na Repentabru Sinoči je bila na županstvu na Colu redna seja repenta-borskega občinskega sveta, na kateri so svetovalci posvetili štiriurno razpravo občinskemu proračunu za tekoče leto. Zaradi pomanjkanja prostora bomo zaključke razprave in številke o proračunu objavili v torkovi številki našega dnevnika. Omenimo naj le, da je občinski svet pred koncem seje odobril 45.000 lir izdatkov za pobiranje borovega prelca v občinskih gozdovih. Rok za pobiranje borovega prelca poteče 15. februarja. O Občina sporoča, da bodo od 12. februarja zaprte za promet Ul. Piccolomini in Zo-venzoni na križišču z Drevoredom XX. septembra, ker bodo postavili telefonski kabel. URAR IN ZLATAH cGioiei TRST, Ul. Roma 19, Telefon št. 29-449 (blizu glav. pošte) URE po nizkih cenah. Zlato, srebro in briljante, kupujem, prodajam ki zamenjavam. Društvo slovenskih srednješolcev vabi na pustni ples ki bo v soboto 15.11.1958 z začetkom ob 21. nri v dvorani na stadionu »Pr. vi majn, Vrdelska cesta 7. Igral bo prvovrsten orkester. Vabljeni vsi 1 lltMIIMMtlMIIttlllMIIIIIMfltMIIMIVtMIMMIMIMIMHnMIiniMMIttllllllHIMIttllltllllMMIIIMIIttlMIItt OD VČERAJ DO DANES ( RAIMA OBVKMTIU 1 Tržaški filatelistični klnb »L. K ošini. Danes, 9. t m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12- “ce- ( VJVOmHA rHORVBTA ) Prosvetno društvo Lonjer-Katl- ■ara vabi svoje članstvo na predavanje * skioptifinimi slikami »Turčija«, ki ga bo imel tov. Mario Magajna v torek 11. L m. ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva v Lonjerju. [PAEOTI IM PRHPbVnO Hranilnica k) posojilnica na Opčinah daruje v počastitev spomina pok. odbornika Lojzeta Kalina 5.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Lojzeta Kalina daruje dr. Karel Fer-luga 1000 lir za Dijaško Matico in 1000 lir za »klad »Sergija Tončiča«. V počastitev spomina pok. Alojzija Kalina daruje družina dr. Hrovatina 1000 lir za Dijaško Matico Ob obletnici smrti soproga A-lojzlja Zega daruje Pavia Zega 5.000 lir za Dijaško Matico in 5.000 lir za sklad »Sergija Tončiča«. V počastitev spomina pok. očeta Stefana daruje družina Pahor 1000 lir za Dijaško Matico. •>------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. februarja se Je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 12 oseb, poroke so bile 4. POROČILI SO SE: klepar Or-nello Barzan in delavka A n na Sfreddo, mizar Umberto Fusi In gospodinja Elisabetta Devetti, že. lezntčar Umberto Dl Čampo In blagajničarka Silvana Peruginl, mehanik Ive Ezio in gospodinja Aogusta Zacchigna. UMRLI SO: 79-letna Marta Ka-levi« vd, Scbnelder, 86-letnl Ro-molo Marucchi, 83-letni Giacomo Santalesa, 69-letna Antonia Beli-har, 77-letna Giuseppina Daneu SNG v TRSTU Rdeča kapica vabi ML OtUMO-ftmtno- ktfdftfe v nedeljo 16. februarja v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska c. 7 Pričetek ob 15,30 ! Maske zaželene. SLAVNOSTNI SPREVOD PRAVLJIČNIH LIKOV IZ MLADINSKIH PREDSTAV! Igra orkester »Veseli veter« Zagotovljene nagrade za najbolj originalne maske. Tople in hladne pijače, slaščice in okrepčila. Zvečer ob 20. uri v isti dvorani fiiuUno- iaiahje Vabi članstvo SNG Prodaja vstopnic in rezerviranje miz za oba plesa v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. GLASBENA MATICA TRST DANES 9.II. ob 20. uri v Avditoriju veseli večer SodeiUjejo: KVINTET AVSENIK Milčinski — Ježek in Kovič ter pevski duet DANES 9. februarja 1958 ob 16. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu veseli popoldan s sodelovanjem Kvinteta Avsenik, Ježka, Koviča in pevskega dueta. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. DANES 9. februarja ob 16. uri na OPČINAH PEVSKEGA ZBORA prosvetnega društva JPROSEK-KONTOVEL in proseške godbe zdruzen s »Prešernovo proslavo«, ki jo organizirata prosvetno društvo »Andrej Cok« m prosvetno društvo »Opčine«. VABLJENI k številni udeležbi ! Naše bralce, ki se že. lijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK prosimo, da kličejo te lefonsko številko 37-338, t. j. upravo našega listu v Ul. sv. Frančiška 20-111. — Lahko pa se obrnejo tudi na raznašalca ali prodajalca. Opozarjamo, da dobi. vajo naročniki list veliko ceneje, kot je v prodaji. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA B A D I O NEDELJA, 9. februarja 1951 TRSI POSTAJA A 11.15 Priljubljene melodije; 11.45 Norman Deiio Yoio: Suita iz baleta »Na odru«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu;’ 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje Glasbe po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Vesela g 1 asoa; 16.00 Slovenski zbori; 16.20 Orkester Jackie Gleason; 16.45 Gianalni: Koncert za trobento in orkester; 17.00 Dramatizirana zgodba: Rado Lenček: »Po jerebico«, igrajo člani Radijskega odra, nato Plesna čajanka; 18.00 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. I v g-molu; 18.30 Ritmične popevke; 18.55 Folklorni orkester Srečko Dražil; 19.15 Gianni Safred s svojim ansamblom; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Sekstet Borut Lesjak; 21.00 Zvočni mozaik; 21.25 Berlioz: Romeo in Julija, simfonija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza; 22.35 Melodije iz revij; 23.00 Chopinove etude: 23.30 Nočni ples; 24.00 Zaključek oddaje. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ital.: 6.30. 12.30. 17.15. 19.15, 22.30. 6.00-7.15 Prenos RL; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Operetni koncert; 11.30 Življenje italijanskih kulturnih krožkov: Reka; 11.45 Violinistka Noucha Doi-na; 12.10 Glasba po željah; 13.30- 14.00 Prenos RL; 14.00 Pogovor s poslušalci; 14.05 Glasba po željah; 15.10 Lahka glasba; 15.30 Naša nedeljska reportaža: Cerkljanska laufarija; 15.50 Ivan Zajc: Graničarji, uvertura; 16.00-19.00 in 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Glasba za ples. SLOVENIJA 327,1 Ul, 212,1 B. 212,4 B 10.00 Se pomnite, tovariši... Katja Spor: Žica jih je zadržala; 10.30 Pokaži, kaj znaš (javna oddaja); 12.00 Igramo vam za dober tek; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.15 Zvone Kržišnik: Izbiramo kandidate (reportaža); 16.45 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Arkadij Averčenko: Kupčija s smrtjo (ponovitev); 18.20 Veseli intermezzo; 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — XVII.; Jakob Aljaž; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 »Nedeljska srečanja« (popevke in zabavne melodije); 2t.00 Komorna ura; 22.15 Zaplešite z namil; 23.00-23.15 in 23.30-23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). TELEVIZIJA 13.25 Eurovisione: Svetovno pivenstvo v Badgasteinu: smuk za moške; 15.00 Karneval v Via-reggiu; 16.00 Športni pregled: neposredni prenos nekega tekmovanja; športne vesti: 17.00 TV za otroke; 18.00 Suoersonični Maruš; 18.45 Telematch; 20.00 Izrez, ki iz filmov: 20.50 Caroselloj Marohesi in Metz: Pot uspeha; 22.05 Veliki umetniki: »Bambu- sova zavesa«, telefilm. ( ' GLEDALIŠČA 1 VERDI Danes ob 16. uri zadnja predstava za dnevni abonma opere «Boris Godunov« z istiBU izvajalci. V sredo ob 20.30 abonma B ra parter in lože ter C za galerijo ponovitev opere »Me-fistofele« Arriga Boita. K I N Ezcelsior. 14.30: »Zadnji samo- tar«, VVilliam Holden. Fenice. 14.30: »Kadar je ljubezen roman«, Ann Blyth, Paul New* man. Nazionale. 14.30: «Lepe, a uboge*« M, Allasio, M. Arena, M. Ca-ročen uto. Supercinema. 14.00: «Ubežnik 11 S. Kvintina«, Jack Palance, Barbara Lang. Fiiodrammatico 1400; »Oko a* oko«, Curd Jurgens, Grattacielo. 14.00: «Off Limita* (»Vojakom prepovedano«), Lemmon in K. Grant. Arcobaleno. 15.30: »Nočni Pf** hod«, James Stevvart, Audi® Murphy. Astra Rojan. 14.00: «Gospo*>» zakon«, G. Cooper, D. Mc Gu>-re, H. Perkins. CapMoh 14.30: »Sisi, mlada cesarica«, R. Schneider, technicolof- Cristallo. 14.00: #Orožje slava« Stewart Granger, R. Fleming. Alabarda. 14.00: »Venera iz Che-roneja«, J. Sernas in M. G'-rotti. Aldebaran. 14.00; »Zunaj Mombase« Comel VVilde, Donna KeA technitolor. Ariston. 10.00 in 11.30: «MarceH>* no, pan y vino«, Pablito Calv«' Ob 14.00: »Na dnu steklenice«. Armonia. 14.00: »Tropski zaklad«. Nov varietč. Aurora. 14.00: »Zdravnik in čarovnik«, M. Mastroianni, V. D* Sica, L. De Luca, M. Morilo1-A. Sordi. Garibaldi. 14.30: «Vohunstvo * Tokiu«, R. VVagrter, J. Collins. Ideale. 14.00: «Rascel-Fifi», B** scel, Dario Fo, Franca Rame. Im pero. 15.00; »Zdravnik na sprehodu«, D. Bogarde. Italia. 14.00: »Spogledljivka M»-risa«, M. Allasio, R. Salvatof1- Moderno. 14.00: »Tam gori »* nekdo ljubi«, P. Nevvman 10 P. Angeli, S. Marco. 14.00: »Branim svojo ljubezen«, Martine Carol. Savona, 14.00: «Duša in meso*. D. Keer, R. Mitcbum, tecim1* coior. Viale. 14.30: »Planet zeleneg* pekla«, J. Davis, B, Turner. Dopoldne ob 10. in 11.30: »Topo-lino«, Walt Disney. Vitt. Veneto. 14.00; »Noči Kabt« rije«. Giulietta Mašina, F. Pf rier, F. Marži, D. Gray, " Nazzari. Belvedere. 14.00: »iCrnl šotor« technicolor. Marconi. 14.00: »Ena sama vel** ljubezen«, Kim Novak, Jo1 Chandler. Massimo. 14.00: »Živeli idol«. St*-v« Forrest. Novo cine. 14.00: »Nove dogodi?* ščine Paperina in prijatelje?*« technilolor. Odeon. 14.00: »Susanna tutta P** na«, Marisa Allasio. Radio. 14.30: »Možje in volkovi*« S. Mangano. P Armendariz "* Y. Montand. ZAHVALA Globoko ganjeni nad toliko izrazi sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadni smrti našega nepozah nega ALOJZA KALINA se vsem iskreno zahvaljujemo. Posehna zahvala vsem darovalcem cvetja in vencev, openskim pevcem za žalostinke. č.č. duhovščini ter vsem. ki »c pokojnika spremili na zadnji poti ali na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoče družine KALIN, HROVATIN. STARC in PIEMONTESI Opčine, 9.II.1958. vd. Soasi, 80-letna Angelina Pete. lin vd. Sinigoi, 77-letrra France-sca Nagode vd. Žvokelj, 73-letni Fraocesco Morel, 68-letna Giovan. na Zega vd. Micheli, 68-letna Ann« Mosettig vd. Zorzet, 85-1 et-ni Giuseppe Tulliak, 90-letnl Giu-sto Dobauschek. OKLICI: prodajalec Romano Maranzana m uradnica Livia Sciamnamblo, poslovodja Gastone De Pol in gospodinja Maria Mian-drussich, uradnik Gian Franco Panizzi in učiteljica Mirella FaL tovicih, čuvaj Filiberto Peschler in gospodinja Vlttoria Gualazzi vd. Pecchlairich, težak Carlo Co-stanzo m gospodinja Lidia Carli, uradnik Sergio Malazzi in uradnica Silva Serbo, strugar Libero Gherlanz in Šivilja Maria Cer-neoca, rudar Mario Puzzer In gospodinja Elisabetta Bungart, ribič Albino Fillpaz In gospodinja Be-nlta Ciach, stražnik Vincenzo Nt-gro in gospodinja Eleonora Spa-gnuolo. OBČINA DEVIN-NABREZINA: Ta teden se ni rodil noben otrok. OKLICI: vozač Agostlno Sanna in gospodinja Marija Ladi, ribič Albino Sllibat in gospodinja Berita Ciach. Poroke h| bilo nobene. Umrl je 84-letni Andrej Pe cikar. OBČINA DOLINA: V tem tednu ni bilo nobenega rojstva ne porok« niti smrti in ne oklicev. [ MALI OGLASI 14-16-LETNEGA VAJENCA za trgovino jestvin išče Klun. Via j Istrla 2 ZEMLJIŠČE, 3(91 metrov z dvema malima hišama, prodam. Ho-magna 144, Trst. KOI,ESA, znižana cena /.000 lir Motorna kolesa 44.000 Ur, poši-1.1 a kolesa - darilne pakete brez (aktoma MARCON, Ul* PIETA 3, Trst TOVARNIŠKE CENE. Dobit« aaj-boljšo kvaliteto: «BUNDK», oble- ' i ke, deke, »PEDULEs in drugo I v trgovini BOTTEGA DEL RI-. SPARMIO, Ulica Tarabocchla 4, j Trst. i SMOKING skoro nov, prodam, i krojašnlca Ul. XX. Sett. štev. 22. tel. 96-796. ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih sožalja ob bridki iz-guoi našega nepozabncca moža Ln strica CIRILA KOČEVARJA se toplo z nivaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja ter vsem ki so rui kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala gg. zdravnikom in bolničarkam II. krt, e-ldelka tržaške splošne bolnišnice za nudeno mu nego. ZENA FANI IN NEČAKI Trst. 9.2.1958. »UNION* Svetovno ti\d h *d. varovalnick o o •«*;»• 1828 Je v TRSTU UL. GHEGA 8 L tel. 27512 35939 Prokurator RAVNIK * V starosti 88 let nas je po kratki bolezni z*' pustil naš dragi in skrbni oče, led, praded in brat IVAN ČOK posestnik v Lunjcrju 2alost.no ve*t sporočamo: otroci KARLA,. ALBI’ NA ROZALIJA, JUSTINA. ANTONIJA. ANDREJ m sestra ANTONIJA ter ostalo sorodstvo. Pogreb dragega pokojnika oo danes ob 11. uri izpred cerkve na KaLnari. Trst, Ljubljana. 9.II.1958. BENETKK LOTERIJA 26 6 87 34 78 BARI 29 75 65 17 38 CAGLIARI 71 37 85 19 79 FLORENCA 44 28 10 1 18 GENOVA 86 6 51 36 16 miilan 34 23 48 68 71 NEAPELJ 85 19 90 87 18 PALERMO 50 72 32 8 55 RIM 16 22 68 11 77 TURIN 69 15 28 35 62 «» NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga. leno, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan);; AUa Minerva, Trg S. Francesco 1;; Ravasinl, Trg LibertS 6. J Tragična usoda Je zahtovsla, da n«« Je 30. I. 1958 v cvetu svoje mladosti, daleč od rojstnega kraja, za vedno zapustil preljubljeni sin in nečak FRANKO PERTOT Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15. uri iz domače hiše T Nabrežini, žalostno vest naznanjajo; neutolažljivi STARŠI, brat RINO s soprogo, teti MALKA ln BOŽENA z možema, teti DRAOA in FANI, stric MARIO s soprogo in družina ENNEMYR iz Goteborga. Nabrežina, 9. februarja 1958. odki tedna recitiral ne- Prodoren uspeh Dornberžanov Preteklo nedeljo sm0 imeli rtcani v gosteh znant mo-pevski zbor «Bojan» iz Vornberga, ki ga vodi prof. Cene Matičič. 7.a njegov kon-i ’ ie sledil uspelemu Koncertu v predlanskem letu, * v adalo tolikšno zanimanje, • je bila Prosvetna dvorana Pfemajhna Predaleč bi za- f? bt hoteli ponovno na- Zhn ?Se Pe,Tn*. w fih je «or odpel s tolikšno dovrše-s jo. Omejimo naj se pred-em.na ugotovitev, da je bil ogram izbran * srečno roko orno imeli v Gona , stno maškarado, kakrš-Q*0bVor . pred ne*ai da pred nejcaj leti. Pu,t>lea ** *el° Preprost: ** ŽeUp slavja, kakršnega bi rda im iVs' Goričani, ne boka r„ei) ker organizatorji Dokaj “ a sBele dame» niso k° bi L zad°sii dobre volje, ‘trifeeV od Zveze indu- Por0, i doseči finančno pod-*a žurin tud* ustanova he pg ZPm rti uvidela potrest. bi °rPanizacifi karnevala, na Prer.ri,lesel Tne*t“ verjet-°*1 dohodkov. ^0spodinjska razstava Da v Jamljah £ene° tiamel]slca dp' , prid n A v so tri mese- fj?>>i ^ gospo. gSK. tm, ga,^e.V Jam- *f**, tov. Vilma Bre- v^-itavo T,r1 , gospodinjsko 'i-8* kateri si bodo *^ali niio, drugi lahko hjthova dela. V v —-«»—— jj ?atajučit,I:ni,steverianu rta U’ ju i kmll P« Farri iz- Lk12 I-očniira nntr>nio Višin- tio*U!‘,'iat^ n P*5, reči 4. S^e ,.n' *; J*. 1« pretresel ^ m pre,bll ]<>baTljo Zveza neposrednih obdelovalcev predlaga sestavo ene liste iz ljudi, ki se bodo trudili, da bodo vzajemne blagajne delale v interesa vseh kmetovalcev Pred tremi leti so neposredni obdelovalci izvolili odbornike, ki vodijo vzajemne bolniške blagajne (mutue). Od-tistihmal so neposredni kmetovalci pri vsakodnevnem izvajanju zakona, ki je bil sprejet po hudi borbi kmetov n levičarskih odposlancev, marsikaj poskusili in tako obogatili izkušnje, ki bodo mnogo koristile pri nadaljnjem delovanju teh organizmov. Ker bodo po dosedanjih predvidevanjih okoli polovice marca nove volitve za izvolitev-ahčinskih odborov vzajemnih bolniških blagajn, je prav, če na kratko pregledamo dosedanje delovanje nekaterih najvažnejših bolniških blagajn, da bi imeli kmetpva-ci pri izbiri svojih predstavnikov jas neje pred očmi nekatere bistvene razlike v dveh programih, ki jih zastopata dve organizaciji neposrednih obdelovalcev, in sicer Zveza neposrednih obdelovalcev (nekdaj se je imenovala Federterra). ki jo sestavljajo levičarsko usmerjeni Kmetovalci, m Bono-mijevi (demokristjanski) Coi-tivatori diretti. Bistvena razlika, ki ostro lo. či tiste vzajemne blagajne, ki jih imajo v rokah levičarski predstavniki, od ornih, ki jih vodijo bonomijanci, je v izbiri zdravnika. Nam najfeližja vzajemna bolniška blagajna, ki spoštuje želje svojih zavarovancev po 6Vobodru izbiri zdravnika za zdravstvene preglede, je bolniška blagajna v Gradiški. Njenim članom ni zaukazano, kot se to dogaja v Gorici, Krminu, Zagraju Rada morajo na pregled k vnaprej določenemu zdravniku, ampak si ga lahko izberejo po svojem preudarku in po svojih izkušnjah. Kmetovalci v Gradiški ne plačujejo zdravniških pregledov na domu (pri tem imamp v mislih navadne preglede pri krajevnih zdravnikih — pregledi v Gorici se smatrajo že za specialne preglede), ampak jih plačuje bolniška blagajna. Teh olajšav ni majo revni kmetje iz Zdravšči-ne in Sv. Martina (če bi bili bogati, ne bi stanovali na Krasu!). Kadaikoli poklice kmetovalec iz teh krajev, ki spadajo pod bonomijanško bolniško blagajno v Zagraju, zdravo -ka na dom TtaVb je po vseh občinah, kjer vodvju bolniške blagajne bonomijanci), morajo plačati po 500 liir. Ker pokii-, čejo zdravnika na dom le v hudih primerih, ni dovolj samo en obisk, ampak trije, štirje in celo več. Prizadeti kmetje se zato upravičeno sprašu- jejo, zakaj morajo posebej plačati zdravniški pregled na domu, če že plačujejo letne prispevke v bolniško blagajno. Tudi glede injekcij obstaja bistvena razlika. Bonomijanci predpisujejo, katera bolniška sestra lahko daje injekcije, v Gradiški pa imajo zavarovanci tudi v' tem pogledu pravico do svobodne izbire. Bolniška blagajna plača bolniški sestri vse injekcije (zdravilo plača vsakdo sam!), ki so bile napravljene na domu ali pa v ambulanti. • it *ž V prihodnjih tednih bo Zveza neposrednih obdelovalcev razvila široko akcijo, ki naj izpopolni dosedanji zakon o bolniškem zavarovanju kmetovalcev. Ena izmed osnovnih zahtev bo brezplačni prevoz bolnikov, ki ne morejo hoditi, z rešilnimi avtomobili v bolnišnico ali na zdravniške preglede. Pokrajinska bolniška blagajna naj si. ali kupi svoj rešilni avtomobil, ali pa naj plača voznine, če tega avtomobila nima. Vrhu tega naj se zdravila izročajo brezplačno, kot je predvideval zakonski osnutek poslancev Longa (KPl) m Per. tinija (PSI). Na podlagi tega zakonskega osnutka naj država plača dve tretjini vsen stre. škov, ki jih imajo pokrajinske bolniške blagajne z bolniško oskrbo svojih članov in s pregledi pri specialistih, ker je sedanja vsota 1.500 lir letno na vsakega člana odločno premajhna. Morda najvažnejši korak, ki ga letos namerava napraviti Zveza neposrednih obdelovalcev, pa je predlog, naj se opusti sedanji sistem volitev odborov vzajemnih bolniških blagajn po sistemu večjega števila kandidatnih list (navadno dveh), ampak naj se sestavi samo ena kandidatna lista, \ kateri naj bodo zastopane vse vasi odnosno zaselki ene občine. Na tej listi naj bodo kandidati vseh struj, ki bodo s svojo osebo in s svojo požrtvo. vainostjo jamčili, da bo bolniška blagajna delala dobro ir, nepristransko. Prenehati je treba z dosedanjo prakso, ko so bile nekatere bolniške blagajne bolj predmet politične propagande kot pa sredstvo ža zt-avljenje bolnih kmetova.-cev. Ce je Bonomijevj orgamiza: ciji Coltivatori Diretti pri srcu dejanski napredek bolniških blagajn in Ce želi, da *e zboljšajo usluge tako številni ksti. goriji itali lanskih državljanov, potem naj ta predlog prouči in sprejme. Pretep med Goričani in Tržačani Dva mladeniča so morali odpeljati v bolnišnico V petek je nekaj minut po polnoči prišlo v Ul. Duca D’Aosta do hudega prepira med skupino goričkih in tržaških mladeničev. Zakaj se je prepir vnel ni znano, izvedeli smo le, da so se vroči fantje končno stepli in- to tako močno, da so dva morali odpeljati v bolnišnico. Prvi ranjenec je bil 29-lčthi 'Tržačan Pavel Gruden iz Ul. Mazzini 11 v Trstu, ki je prejel poškodbe po raznih delih telesa, drugi pretepač pa Goričan 28-letni Mario Fa-vero iz Ul. Ristori 27. Tudi ta je bil ranjen na več krajih in ima verjetno tudi zlomljeno kakšno rebro. Vsekakor so oba obdržali na zdravljenju v bolnišnici. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Ra štel 27, tel. 33-49; do 12. ure Alesani, Ul. Carducci 12, tei 22-68. #»------ - KINO - CORSO. 14.00: »Dvoboj na Atlantiku#, C. Jurgens, R. Mit-chun, v dnemascopu. VERDI. 14.90: »Dogodivščine Arsena Lupina#. R. Lamoo-re, S. Milio, v barvah. V1TTORIA. 15.00; »Bele noči# M. Schell. M Mastroianm. CENTRALE. 15.00: «Zadnj, razbojnik# G. Montgomery D. Kennedy, v technicolorju. MODERNO. 15.00: »Raziskovanje v neskočnost#. ske višine na cesto. Pri tem je nerodno padel in si zlomil levi gleženj, ki mu ga bodo v bolnišnici Brigata Pavia, kamor ga je odpeljal ZK, verjetno stavili v mavec, «» ------ Rojstva, smrti in poroke Od 2. februarja pa do 8. februarja se je v Gorici rodilo 13 otrok, umrlo je 21 oseb, oklicev je bilo 7, poroke nobene. ROJSTVA; Marino Del Fra-ri, Elizabetta Giglio, Marina Miani, Maria Bressan (rojena mrtva), Bruna Donati Del-la Lunga, Patrizia De! Po, Maria Conzutti, Claudia Zam-paro (rojena mrtva), Vito Grigolon, Maurizio Sala, Da-nielia Comelli, Alfonso A-nge-lillo, Marina de Comelli. UMRLI SO: 60-letni pek Gio-vanni Mezzorana, 78-letna vrtnarica Agnese Humar por. Am-brosi, 60-letni akademski slikar Giobatta Urgos, 25-let-na odvetnica Tea Ventin, 75-letna Katarina Primožič vdova Komavli, 80-letni upokojenec Pietro Marchioro, 97-let-ni državni upokojenec Gio-vanni Eugenio Bertetti, 80-let-na Grsoia Centazzo, 16 dni star Bruno Pizzul, 55-letni delavec Amerigo Dšlena, 65-letna Karolina Reja vdova Cej, 78-letna Frančiška Humar vdova Gorjan, 19-letna dijakinja Li-cia Danieli, 83-letna A/n n a j Pontelli vdova Ma russi, 65- letna Angelina Brumat vdova Bergamasco, 82-letna Marija Cemic vdova Viiin, 76-letni upokojenec Pietro Chia-pulin, 63-le.tni šofer Anton Perico, 76-Ietna Matalia Kebat. vdova Butti, 79-letna Giuliana Gomba vdova Bemardis, 78-letna Giuseppina Piazza. OKLICI; miza r Kazimir Prinčič in tkalka Alojzija Ci-glič, trgovec Valentin Rjavec in uradnica Mercede S'co-pazzi, delavec John Francis Daugherty in Cftterina Misigoj, delavec Riceardo Bello in delavka Bruna Gonella, podoficir cestne policije Gaetano Familiari im Graziella Blotta, orožnik Francesco Soleti in Sebastjana Saba, padalec Sen gio Mian in Emilija' Marušič. Mladinski nogometni turnir v Viareggiu Svetovno nogometno prvenstvo Od inozemskih enajstorie Izžrebane štiri skupine samo Barcelona zmagala določene cone in datumi Partizan igral neodločeno, Split poražen VIAREGGIO, 8 — V Viareggiu, Carrari. Camaiore. Piši, Montecatimiju in v Lucci so bile danes odigrane kvalifikacijske tekme v okviru mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pustni pokal, ki se je začel včeraj v Viareggiu s srečanjem med Zenitom iz Modene in Sparta-kom iz Prage, ki se je koočaio z zmago italijanskega moštva Inozemske enajsrtorice tudi da nes niso imele sreče. Od petih so bile tri poražene, ena je dosegla neodločen rezultat in samo ena je zmagala. Premagana so bila moštva Splita, Ra-ci-nga iz Pariza in Progressula iz Bukarešte, neodločeno je i-gral Partizan iz Beograda, zmagalo pa je moštvo Barcelone. ATALANTA - V1CENZA 1:0 (1:0) VIAREGGIO, 8. — Zmagoviti gol za Atalanto je dosegel v 8’ prvega polčasa Vol-pato. Igra je bila v začetku zelo živahna, nato pa je tem po močno popustil. V drugem polčasu je Atalanta igrala defenzivno in uspešno odbijala napade Vicentincev. FIORENTINA - PROGRESSUL 5:1 (2:0) CAMAIORE. 8. — Fiorenti-na je prevladovala vseh 90’ s trdo toda urejeno igro. Romuni niso razen borbenosti poka-zali ničesar. V 26’ drugega polčasa se je poškodoval njihov vratar Radescu, katerega sc morali zaradi nenamernega u-dnrea v glavo prepeljati v bolnišnico. Gole so dosegli: v 10’ Grešiti, v 22’ Simoni; v 47’ Simoni. v 48’ Balinte (Progressul), v 61’ Martinelli, v 75 Morosi. BARCELONA - SAMPDORIA 3:2 (1:2) MONTECATINI, 8. — Tekma je bila izenačena ih Samp-doria ni zaslužila poraza. Odločilni go; so dosegli gostje tik pred koncem igre. V zadnji minuti prvega polčasa je Barcelona zamenjala vratarja, ki se je poškodoval. Gole so dosegli: v 15’ Giordano (S.), v 29’ Vali (B.), v 42’ Mora (S.) iz 11-metrovke, v 49’ Suarez, (B.), v 43’ Sala (B.). drugem polčasu je bna Ales-sandria mnogo bolj nevarni in njen napadalec je med drugim z ostrim strelom pogodil v prečko. GENOA . MILAN 3:0 (1:0) Jugoslavija v //. skupini s Francijo, Paragvayem in Škotsko STOCKHOLM, 8. — Danes so bile v Stockholmu izžrebane finalne skupine za svetov no nogometno prvenstvo 1956. Izid žrebanja je bil naslednji: LUCCA, 8. — Zmaga Gen ne 1. skup.: Nemčija. Argenti- predstarvlja presenečenje. Mi- na. Češkoslovaška. Severna Ir-lan je bil v polju močnejši, ska; Genovežani pa so bili nevarnejši v protinapadih. Tekmo je proti koncu motila grobost 2. skup.: Francija, 4’aragvaj, Jugoslavija, Škotska; 3. skup.: Švedska, Mehik: nekaterih igralcev. Gole so do- Madžarska, Wales; segli: v 14’ Nezzi, v 60’ Nezzi in v 75’ Venturi. UDINESE - RACING 3:2 (2:1) PISA, 8. — Obe enajsterici sta igrali hitro in lepo od začetka do sonca. V drugem polčasu je prišla do veljave bo-ij-ša kondicija Italijanov. Gole so dosegli: v 2’ Bevei (R.), v 3’ Tirreili (U.), v 42' Medeot (U.), v 55’ Fievet (K.), v 67 Trevisan (U.). ROMA - SPLIT 1:0 CARRAP.A, 8. — Roma je prevladovala skoraj ves čas in je zasluženo zmagala. Pri Spii-tu se je odlikoval vratar, ki je s krasnimi paradami obvaroval svoje moštvo večjega poraza. Edm; gol je dosegel v 40’ Compagno. Koti 9:6 za Ro-mo. 4. skup.: Avstrija, Brazilija, Sovjetska zveza. Anglija. Pri žrebanju so očitno upoštevali zeijo reprezentanc z britanskega otoka, da igra vsak od štirih v drugi skupini, predlog Madžarske in Jugosla. vije. da igrajo v ločenih skupinah reprezentance vzhodnoevropskih držav, kakor tudi željo ameriških enajstorie da igrajo v točenih skupinah. Vsaki od štirih skupin so nato določili cone, v katerih bodo igrale. I. skupina bo igrala v južn coni (središče Malmoe), II. skupina v vzhodni coni (središče Norrkoeping). III. skup. v severni coni (središče Stockholm) in IV. skup. v zahodni coni (središče Goteborg). Koledar tekem po skupinah in conah bo naslednji: Severna cona: 8. jun. r Stockholmu Švedska - Mehika; v Sandvikrnu Madžarska . W». les; 11. jun. v Stockholmu Mehika - Madžarska; 12. jun. v Stockholmu Švedska - Wa!es, 15. jun. v Stockholmu Švedska . Madžarska, v Sandvike« nu Mehika - \Vales. Vzhodna cona: 8. jun. v Norr-koepingu Francija - Paragvaj, v Vaesterrasu Jugoslavija -Škotska; U. jun. v Norrkoe-pingu Paragvaj . Škotska, v Vaesterrasiu Francija - Jugoslavija; 15. jun. v Eskiltuni Jugoslavija - Paragvaj, v Ore-bru Francija - Škotska. Zahodna cona: 8. jun. v Go. teboigu Anglija - SZ, v Udde-valli Brazilija - Avstrija: 11. jun. v Goteborgu Brazilija -Anglija, v Borasu SZ - Avstrija; 15. jun. v Goteborgu Brazilija - SZ, v Borasu Anglija • Avstrija. Južna cona: 8. jun. v Malmoe Nemčija - Argentina, v Helmstedu ČSR - S. Irska: 11. jun. v Helsingbongu Nemčija * ČSR. v Heimstedu Argentina . S.Irska; 15. jun. v Malmoe Nemčija - S. Irska, v Heisingbor- gu Argentina - ČSR. IIIIIIIIIIIIIIUlIMlinillllllllllllllllllllllllilltllllllllllllllltillllliiiiiiHlliiiiiiiMiiiitllllMIlliliilliiiiNHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllHIUIIIIIIHIIIIIIINIItIM Svetovno prvenstvo v Badgasteinu ALESSANDHIA - PARTIZAN 0:0 VIAREGGIO. 8. — Partizan je prvih 30 minut igral odlično potem pa je popustil in v IIHIIIIHlillltlMII MII IIIIIHII1I HUM II IIHIItllllllMHIl Hill IIIIMIIIIHmillll H M1IHIMIIIIII lllllllll III/ Tekmovanje za pokal Kurikkala 2 prvi mesti 2 drugi za Jugoslavijo Bellone pred Rekarjevo in Martinelli pred Juhartom v teku na 10 km za ženske in mladince - V moški konkurenci na 15 km zmagal Francoz Mermet Kanadčanka Lucille Wheeler zmagala tudi v veleslalomu V končni klasifikaciji za kombinacijo je prva Švicarka Daenzer ■Avstrijke ostale brez zmage • Marchelli in Schenone padli ZAHVALA Vsem kolegom našega dra-geg* očeta Rudolfa Sakside ki »o se ob njegovi smrti s prispevki spomnili Podpornega društva, se najlepse zahvaljuje DRUŽINA SAKSIDA Gorica, 9. februarja 1958. AIX LES BAINS, 8. — V deževnem m meglenem vremenu se je danes začeio mednarodno smučarsko tekmovanje v tekih za pokal Kurikkala, ki je rezerviran za alpske dežele. Izven konkurence nastopajo poljski tekmovalci. Prvi dan je bil zelo uspešen za italijanske smučarje, ki so dosegli dve zmagi, Francozi pa eno. Zelo lepo so se uv>* ljaviU tudi Jugoslovani, ki sc z Maro Rekarjevo med ženskami in z Juhartom med mladinci osvojili dve drugi mesti pred vsemi Nemci, Francož-Švicarji in Avstrijci. V konkurenci seniorjev Jugoslovanov ni med prvimi, najboljši Italijan Compagnoni pa je na tret. jem mestu. Tehnični rezultati: Zenske — 10 km: 1. Bellone (It.) 51’58” 2. Rekar (Jug' 52’02”, 3. Krzeptovska (Polj.) 52’35”, 4. Gasienica (Pol.) 52’ in 43", 5. Belaj (Jug.) 53’37”. 6. Pla/ttner (Jug.) 53’53”. 7. Harmle (Nem.) 53’55”, 8. Ohler (Nem.) in Marusarz (Polj.) 54’ ip 04”, 10. Bottero (It.) 54’30”. Mladinci — 10 km: 1. Martinelli (It.) 45’06”, 2. Juhart (Jug.) 46’33”, 3. Antoniocomi (It.) 46’34”. 4. Schertel (Nem.) 46’49’\ 5. Rigollet (It.) 47’31”, 6. Arnoux (Sv.) 47’51”, 7. Ba-rabel (Fr.) 48’10”9, 8. Pires (Fr.) 48’13". 9. Kobentar (Jug ) BADGASTEIN, 8. — Kanadčanka Lucille Wheeler je zmagala v 'današnjem veleslalomu za ženske in tako osvojila že drugi svetovni naslov v okviru letošnjega svetovnega prvenstva alpskih disciplin v Badgasteinu. Kljub snegu, ki je padal ves prejšnji dan in vso noč, je bila tekmovalna proga, ki jo je trasirai najslavnejši avstrijski predvojni smučarski prvak Scelos, v zelo dobrem stanju in tudi' 'Vreme je ‘bilo kljub' odjugi pbvoljho za tekmovanje. Na 1650 m dolgi progi s 420 m višinske razlike in 56' vratci je startalo 44 tekmovalk i» 14 držav. Kljub pričakovanju, da bodo danes Avstrijke tvegale j vse, samo da dosežejo vsaj eno prvo mesto v ženski kon-I kurenci, so te popolnoma od-| povedale in glavna borba za | prvo mesto se je vodila le | med izvrstno Kanadčanko in j Američanko Deaver. Na pol | proge so namreč Američanki, j ki je startala za Kanadčanko, I izmerili absolutni najboljši j čas 43”2, medtem ko je ime-I la Wheeler na tem mestu čas ■ 43”4. Toda v spodnjem delu 48’20”, 10. Draeyegn (Sv.) 48’ proge je Kanadčanka z izred-in 28". | no drzno vožnjo bila hitrej- Moški — 15 km: 1. Mermet i ša in pjen čas na cilju je bil (Fr.) 1.2’36”9, 2. Jankovski j za pol sekunde boljši od (Polj.) 1.2’54”, 3. Compagnori: | Deaverjeve in za 8/10 sekun-(It.) 1.3’12’’, 4. Kocher (Sv.) de boljši od Švicarke Daen- 1.3’21”, 5. Steiner (It.) 1.3’28”9 j zer, ki pa si je s tretjim me- 6. Maudrilion (Fr.) 1.3’47” j stom zagotovila prvo mesto 7. Bernardi (It.) 1.3’54”, 8. 1 v veliki alpski kombinaciji Zwingli (Sv.) 1.3*58”, 9. Sch“-1 pred Wheelerjevo, katera je z natti (It.) 1.4’17”, 10. Herman j današnjo zmago prehitela tu- (Avst.) 1.4T8”. BOKS Loi- Neuke neodločeno BASEL, 8. — Evropski vak lahke kat. Duilio Loi danes zvečer boksal neodloče. | šele no z nemškim prvakom kategorije Manfredom Neukejem. Pred tem dvobojem je v tei-ki kat. Italijan Bozza.no premagal po točkah Nemca Bueit-nerja v 8 rundah. SYRACUSE, 8. — Yoey Lc-pes. šesti na svetovni iestvici lahke kat, je premagal po točkah Kubanca Collaza, kateri je zamenjal poškodovanega Italijana Kosija. di Avstrijko Frandlovo. Največje presenečenje današnjega dne pa ne predstavlja toliko uspeh Kanadčanke \Vheeler kot predvsem neuspeh Avstrijk, ki imajo svo-| jo najboljšo zastopnico šele pr-1 na 9. mestu (Hochleitner), fa-e | voritinja Putzi Frandl pa je na 11. mestu skupno s NOGOMET Rickvalsko s časom C LIGA RIM, 8,-ledit-Salernitana 2:0. movalfei, Čehinjo 1’56”3. Poleg Švicark so se zelo dobro uvrstile Norvežarvke s 6. in 10. mestom ter Italijanke s 7. in 8. mestom, na kateri sta se uvrstili Riva in Schir. Od Italijank je prva startala Carla Marchelli. Vozila je solidno toda v spodnjem delu proge je padla in odstopila. Za njo je padla tudi Vera Schenone, ki je sicer potem nadaljevala vožnjo a^ je dosegla le skromen čas 2‘13”1 Čast italijanskega smučarstva sta morali zaradi tega reševati najmlajši tek-kar sta tudi z u- spehom opravili. 7. in 8. mesto v tako močni ko a kurenci je za Rivo in Schir nedvomno lep uspeh, kar velja še posebej za Jolando Schir, ki je v veliki alpski kombinaciji na 10. mestu. Jugoslovanka Slavica Zupančič se je uvrstila na 22. mesto. Svetovno prvenstvo v Badgasteinu se bo zaključilo jutri s smukom za mošike Začetek ob 12.31. Vrstni red v veleslalomu za ženske: L Wheeler (Kan.) I’ 54”6, 2. Deaver (ZDA) l’55”l, f. Daenzer (Sv.) 1’55"4, 4. Vase r ' (Sv.) HS’^, 5. Tellnge (Fr.) 1’55”6, 6. Stuve (Nor) 1’56”4, 7. Riva (It.) 1’56”6, *. Schir (It.) 1’56”», 9. Hoschlet ner (Avst.) 1’56’9. (0. Bjoern-bakker (Nor.) 1’57’’3. Končni vrstni red za kombi- KINOPROSEK-KONfOVFl predvaja danes 9. t. m. ob 16. uri Metro barvni film. «KrinRa in srce* Igrajo. JOAN ORAW-FORD in MICHAEL WILDING nacijo* L Daenzer (Sv.) 3A* točk, 2. Wheeler (Kan.) 4.33, 3. Frandl (Avst.) 6.12, 4. Stuve (Nor.) 8.14, 5. Telinge (Fr.) t.70, 6. Heggtveit (Kan.) 9J9, 7. Sandvik (Nor.) 11.24, *. Deaver (ZDA) 12.24, *. Waser (Sv.) 13.94, 19. Schit (It.) 16.3* ATLETIKA WASHINGTON. 8. — Držav, ni departma ZDA je dovol i izdajo potnega lista za vstop v ZDA svetovnemu prvaku na-2000 m Madžaru Roszavoelgy-ju. Madžarski atlet bi moral v prihodnjih dneh nastimiti na številnih mitingih v ZDA. Odeovnral urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tnt Kino v Križu predvaja danes 9. t. m. ob 15. uri barvni film: *1 delovanja ter odstranjeni iz vodstva BERLIN, 8. — Glasilo vzhodnonemške enotne socialistične (komunistične) stranke »Ne-ues Deutschland* poroča, da je centralni komite stranke na svojem zasedanju, ki je bilo v Berlinu od 3. do 6. februarja, sprejel ukrepe proti trem visokim predstavnikom stranke, in sicer: Fred Oelssner je bil izključen iz politbiroja, ker je »večkrat kršil disciplino politbiroja in se ni hotel spojiti s kolek-vom politbiroja*. Ernst Wollweber, bivši minister za državno varnost, je bil izključen iz centralnega komiteja in strogo pograjan, «ker je kršil pravila stranke*. Karl Schirdewan je bil izključen iz centralnega komiteja in strogo pograjan «zaradi frakcionaškega delovanja*. Vzroki teh ukrepov so obrazloženi v poročilu, ki ga je na zasedanju centralnega komiteja prebral Erich Honne-cker, r»amestni član politbiroja. V poročilu je rečeno, da se je «frakcionaško delovanje* »oportunistične* skupine «Schirdewan Wollweber in drugih* začelo jeseni 1956 — t. j. za časa dogodkov na Poljskem in Madžarskem. Iz poro- čila je razvidno, da je bil glav- ................ Manifest 2000 znan o ukrepih v korist miru v svetu Hruščev izjavlja, da je zahodna politika «po!ožaja sile» dobila odločilen udarec drugim državam, da se pridružijo sedanji tekmi z jedrsko oborožitvijo, in bi odpravil strah, ki ga svetovno javno mnenje ima pred nevarnostjo radioaktivnih ostankov. 2. Vse države naj dajo skupno na razpolago v korist vsega človeštva »ezultate svojih raziskovanj na področju balističnih izstrelkov, umetnih satelitov in »vsemirskih postaj*. 3. Poveča naj se ugled in Jo. janska oblast OZN z ustanovitvijo stalne policijske s: e OZN, ki naj prepreči vsak poizkus napada in naj zmanjša nevarnost jedrskega spopada. Zveza ameriških znanstveni kov je tudi v preteklosti izdala več pozivov za prekinitev jedrskih poizkusov. Agencija TASS poroča, da j Hruščev nocoj govoril skupini sovjetskih intelektualcev med sprejemom v Kremlju, katerim je izjavil, da je »imperialistična politika položaja *ile zado. bila odločilen udarec*. »Lahko z zadovoljstvom rečemo, je nadaljeval Hrusčev, da je mednarodni poiožaj naše države dober in trden. Ugled Sovjetske zveze ni nikoli bil tako velik * Med goiti v Kremlju so bili tudi komponist Soš'akovič, pisatelj Tiho-nov in filmski produktor Aleksandrov. Hruščev je dalje izjavil: »Z izdelavo umetnih satelitov Zemlje so sovjetski znanstvi-ki nudili aokaz velikega razvoja znanosti in tehnologije v naši državi, visoke ravni sovjetske industrije, kulture m izobrazbe. Vse kar so najii sovražniki izjavljali o znanstveni in tehnični zaostalosti So- WASHINGTON, 8. — Svet »Zveze ameriških znanstvenikov*, v katerem je včlanjenih okoli 2000 predstavnikov vseh področij znanosti in tehnike, je objavil manifest, v katerem predlaga sledeče ukrepe, ki naj prispevajo k ohranitvi miru v svetu: 1. Neodvisno od vsake druge rešitve naj se sklene mednarodni sporazum za prekinitev jedrskih poizkusov, pri čemer naj vrši nadzorstvo organizem odvisen od OZN. Manifest poudarja, da bi tak sporaztfrh preprečil vjetske zveze, se je razblinilo kakor dim.* Hruščev je nadaljeval: »Novi uspehi v miroljubnem tekmovanju med socializmom in kapitalizmom in ritem nadaljnjega napredka v državi na poti komunizma so odvisni v nemajhni meri od vas delavcev znanosti in tehnologije m od vseh tistih, ki ustvarjalno delajo.* Hruščev je dalje izjavil: »Optimistični značaj sovietsk-umetnosfi ni všeč našim nasprotnikom. ki bi hoteli, da hi naši intelektualci zavzeli spričo življenjskih problemov sta. lišče. ki bi imelo pečat žalosti in st-~n»e. Toda n»> mi-Jimo po pustiti niti za ped našim ideološkim nasprotnikom. Ce je v svoii celoti naša inteligenca znala nuditi dokaz visoke ston-nje ideološke zrelosti in dobro razumeti zanletena vprašanja borbe proti kultu osebnosti, je kljub temu nekaj pisatelj^v, ki so pokazali obotavljanja. Med iskrenimi in odkritimi razgovori smo svetovali našim tovarišem, naj opustijo svoje lažne ideje, naj kritično preučijo zgrešene teze revizionizma in naj se bolj vživijo v potrebe vsakodnevnega življenja. da bodo bolje razumel* sovjetsko stvarnost. Čast mi je poudariti aktivni del, ki to ga imeli naši pisatelji v borbi partije proti vsem pojavom re vizionizma. Misel naših in*e-lektualcev in umetnikov dose-za vedno nove in bleščeče zmage.* Pet ranjencev še ni izven nevarnosti MUENCHEN, 8. — Prometno ministrstvo Zahodne Nemčije je danes izdalo poročilo o rezultatih dosedanje preiska- ve letalske nesreče v Muen-chenu. Po tem poročilu je najbrž vzrok nesreče ledena plast, ki se je naredila na krilih. Preiskava je ugotovila da motorji niso bili pokvarjeni. Več njih, ki so ostali pri nesreči živi, se je danes vrnilo v London. Kar zadeva pet oseb, ki so najhuje poškodovane, so iz bolnišnice dali sledeče poročilo: Matt Busby: nikake spre- membe; stanje zelo hudo; še vedno v kisikovem šotoru. Frank Taylor; stanje hudo; nikake spremembe. Duncan Edwards; stanje zelo hudo; ko se je zjutraj temperatura dvignila, se je stanje še poslabšalo, potem je spet temperatura padla. John Berry: stanje še vedno kritično; nikake spremembe. Kenneth Rayment: stanje kritično; nikake spremembe. Dopoldne je zdravnik dr. Neuhaus izjavil, da se nobeden od teh petih še ne more smatrati za izven nevarnosti. Koroški Slovenci obsojajo Grafovo izjavo DUNAJ, 8. — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet sta poslala skupno pismo predsedniku avstrijske republike g. Adolfu Schaerfu, v katerem izražata svoje nezadovoljstvo zaradi iz. jave obrambnega ministra Ferdinanda Grafa dne 25. januarja v Celovcu. Graf je namreč na letni skupščini ljudske stranke izjavil, da če bi vse manjšine Uživale tiste pravice in svobodo na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, kot jih uživa slovenska narodna manjšina v Avstriji, bi bile lahko zadovoljne. Zastopniki koroških Slovencev navajajo v pismu nekatere primere o pomanjkanju pripravljenosti nekaterih avstrijskih krogov, da rešijo manjšinske zahteve, in poudarjajo, da manjšinsko vpra- ................................................................................................................................. imiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiHliiMiiiniiiiiimiiiiliiiiiiiimiiiiiiim (Nadaljevanje z 2. strani) ------------------------ leakor jih je tpravila k panceti akcija OZN, ko to napodit Egipt. Vse namreč kale. da n Pariza ttedno bolj zgubljajo glavo, kei njih «pom.rjc —«» ■ Japonski znanstveniki OSAKA, 8; — Skupina znanstvenikov je izjavila, da je dosegla nadzorovano termonu-klearno spajanje. Skupino znanstvenikov vodita prof. Jošiaki Arata in prof. Mirno-ru Okada. Znani francoski fizik Prof. Okava, ki poučuje na tokijski univerzi, pa je izjavil, da dvomi, da je omenjena skupina res uspela doseči termonu-lolearno spajanje. Po njegovem mnenju je bolj verjetno, da sta dosegla jedrsko reakcijo in ne spojitev. Sicer pa sta sama omenjena znanstvenika izjavila, da sta ugotovila nove nevtrone med poizkusom, da pa ne moreta z gotovostjo povedati, ali je nastanek teh nevtronov rezultat termonuklearnegH spajanja. «»—— BUDIMPEŠTA, 8. — Jugoslovanski veleposlanik Ivo Ka-pičič in predsednik zavoda za kulturne zveze Madžarske Ja-r.oš Peter sta izmenjala pismi, v katerih je določen načrt kulturne izmenjave med Ju goslavijo in Madžarsko, ni predstavnik te skupine «Schirdewan, Wollweber in ta »maloburžoazna megalomanija* in da je za časa madžarske krize podcenjeval nevarnost pronicanja sovražnih skupin v nemško demokratično republiko ter da je zavzel stališče proti tedanjim sklepom stranke. Glavni očitek pa je. da je zagovarjal v Vzhodni Nemčiji taktiko odpiranja »varnostnih zaklopk* kakor na Poljskem in na Madžarskem. Wolweberju se očita, da te je strinjal z idejami Schirde-wana in da je kot minister za državno varnost zanemarjal borbo proti delovanju sovražnih agentov. Oelssner je ministrski podpredsednik m je se vedno v vladi. Njega napada poročilo bolj milo m pravi, da ni pripadal omenjeni skupini, da pa je pomagal «delovanju frakcio naške skupine*. Očitajo mu odklon od partijske linije, zlasti kar se tiče gospodarske politike, in da je nezadostno podpiral sociaiistično politiko na vasi ter da je zahteval ohranitev gospodarske »supercen-tralizacije*. Poročilo pravi, da so skupino dokončno razkrinkali decembra 1957. Schirdewana obtožujejo tudi. da je »najpodleje obrekoval tajnika stranke Ulbrichta in da je bil odločen zagovornik tako imenovane »taktike zaklopke*. H on e oker poudarja v poročilu, da bi se nedvomno znašli pred »oboroženimi akcijami kontrarevolucionarjev, ki bi nas prisilili, da jih zadušimo s pravočasnimi oboroženimi akcijami, če bi bili poslušali Schirdewana». Dalje obtožujejo Schirdewa-na, da je potvarjano tolmačil sklepe dvajsetega kongresa KP SZ in da je trdil skupno z drugimi, da mora prava politika pomirjenja privesti do zmanjšane borbe proti razrednemu sovražniku. Prav tako mu očitajo, da se je upiral Ulbnchtovemu predlogu za federacijo obeh nemških republik. List »Berliner Zeitung am Abend* piše. da so nasprotja v politbiroju bila dramatična tudi zaradi tega, ker Schirdewan ni hotel »popraviti svoje napačne koncepcije in se je imel za nezgrešljivega*. —«»------ Za enotno državo od Atlantika do Perzijskega zaliva KAIRO, 8. — Ko se je danes v Egiptu spet pričela šola, je dijakom govoril prosvetni minister Kamal Eddin Husein. Sporočil jim je rojstvo nove arabske države, ki »bo kmalu zajemala vse arabske države od Atlantika do Perzijskega zaliva*. Govoreč o «veliki a-rabski cesti, ki gre od Rabata v Maroku do Latakije v Siriji* je minister pozval študente, naj «delajo za to. da bosta izginila imperialistična otoka v Alžiriji in Palestini*. »Ko ne bo nobena arabska država ne na vzhodu ne na zahodu več pod tujim izkoriščanjem, tedaj bo naravno bogastvo v rokah Arabcev za njihovo blaginjo*, je dejal na koncu prosvetni minister. Egiptovski Ust »Al Ahram* piše danes, da bo imela federalna zveza med Jemenom in Združeno arabsko državo velik pomen, ker bo dokazala, da različnost notranjih režimov arabskih držav ne more biti ovira za njihovo e-notnost Monarhije, nadaljuje list, bodo lahko ohranile svoj režim in svoje posebne značilnosti v okviru velike med-arabske države, ki se ji približujemo. Sirski predsednik Kuatly je prejel številne brzojavke ob sirsko - egiptovski združitvi. Za maršalom Titom so mu poslali čestitke maršal Bulga-nin, indijski ministrski predsednik Nehru, kralj in ministrski predsednik Afganistana in mnogi drugi. Mladinci iz Italije pošljejo brigado na cesto Ljubljana-Zagrcb (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Clan delegacije socialistične mladine Italije Erasmo Boiardi, ki se je udeležil kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, je izjavil dopisniku «Politike» v Rimu, da bo socialistična mladinska organizacija poslala na izgradnjo ceste Ljubljana-Za-gieb svojo brigado. Delegat je nadalje dejal, da njegova organizacija proučuje možnost krepitve stikov z Ljudsko mladino Jugoslavije; pri tem bi prišla v poštev izmenjava delegacij, razprava c pomoči mladinskim organizacijam pri krepitvi stikov med Jugoslavijo in Italijo in podobno. Ko je govoril o delu kongresa LM je izjavil, da je delo kongresa napravilo na člane delegacije velik vtis. Vaša mladina je realna in z velikim poznavanjem stvarnosti obravnava svojo problematiko, svojo vlogo pri izgradnji dežele, svoje pomanjkljivosti in stremljenja. V Beogradu so se danes končala trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Kitajsko. Pričakujejo, da bo protokol o blagovni izmenjavi med obema državama za leto 1958 podpisan po vrnitvi kitajske delegacije iz Slovenije in Hrvaške v Beograd. B. U. TOKIO, 8. — Predsednik Sukamo iin njegovo spremstvo ta naročila letalo družbe «Pan A-merican* za 15. februarja. ^Srebrni trakovi* včeraj Najbolj nagrajen film »Noči Kabirije* RIM. 8. — Žirija filmskih kritikov je podelila esrebrne trakove» 1958 za najboljše filmske proizvode v l. 1957: 1. Producentu za najboljši film: Dinu De Laurentiisu za eNpči Kabirije». 2. Za najboljšo režijo: Fede-ricu Felliniju za »Noči Kabirije*. 3. Za najboljši scenarij; Va-leriu Zurlintju, Leu Benve-nutiju, Pietru de Bernardiju, Albertu Lattuadi za eGuenda-lino». 4. Za najboljšo prvo igralko; Giulietti Mašini za «Noči Kabirije* 5. Za najboljšega prvega i-gralca; Marcelin Mastroianiju za «Bele noči». 6. Za najboljšo drugo igralko: Franca Marzt za uNoči Kabirije*. 7. Za najboljšega drugega i-gralca: Andrei Checchi ju za «Besedo tatu«. S. Za najboljšo glasbo; Ninu Rotu za «Bele noči*. 9. Za najboljšo fotografijo: Gianniju di Venanzu za »Krik*. 10. Za najboljšo scenografijo: Mariu Chiariju in Mariu Garbuglia za «Bele noči*. 11. Za najboljši kratki film: uigrati» Giuliu Questija. 12. Za najboljši tuji film: eBesedo porotnikom« Sidnega Lumeta. «Srebrne trakove« je izročil podtajnik v vladi Resta na slavnostnem večeru v nekem hotelu v prestolnici NEW YORK. 8. — Ko je Henry Fonda izvedel, da je dobil «srebrn trak* film njegove proizvodnje «Besedo po-rotnikom*. je izrazil svoje veliko zadovoljstvo. • • * •tMHimtllMllIMtttllltmtlHtHIMtllllltimtlMIIIliflllllllttlllllMIIIIIMItllllttlllllltllMtlllllHVtlllH« Francoski napad na tunizijsko ozemlje (Nadaljevanje s J. strani) vpliv pri Alžircih. Povejmo odkrito; Tunizija je naklonjena neodvisnosti Alžira. Od tega je odvisna tudi neodvisnost Tunizije. Važno je že dejstvo, da sem jaz do danes lahko zadrževal tunizijsko ljudstvo v njegovi želji, da se bori ob atrani alžirskih bratov.* Tunizijski poslanik v Wa-shingtonu pa je po navodilu tunizijskega zunanjega ministra obiskal danes ameriški državni departma, kjer se je t tamkajšnjimi funkcionarji razgovarjal o francoskem napadu, V ameriškem državnem departmaju »o zelo zaskrbljeni zaradi tega. Predstavnik tunizijskega poslaništva je izjavil, da bo poslanik Mongi Slim verjetno zahteval intervencijo OZN. Nocoj je predsednik Burgi-ba imel tiskovno konferenco na kateri je izjavil: »Ni mogoče nadaljnje sodelovanje s Francijo. To je dejanje odkritega napada. Toda olajšalo bo rešitev alžirskega, tunizijskega in severnoafriškega vprašanja »ploh.* Pozval je nato prebivalstvo, naj bo mirno. Zatem je Burgiba govoril prebivalstvu po radiu. Izjavil je, da je pri francoskem napadu z bombami in raketami, ki je trajal eno uro, bilo ubitih okoli 100 oseb. »Nobenega zaupanja ni mogoče imeti v vojsko, ki nam je dala taao krvav dokaz svoje miselnosti. Sli bomo pred mednarodni forum in nobena svobodna država ne more najti ugovorov proti našim zahtevani.* Burgiba je dodal, da «bi bilo vedno bolj težko misliti na skupno obrambo s Francijo*. Maroško zunanje ministrstvo pa ie objavilo izjavo, ki jo jt oddajal radio Rabat in ki pra. vi: »Vlada maroškega kralja je z veliko razburjenostjo sprejela vest o bombardiranju kraja Sakiet-Sidi-Jusef. To dejanje je toliko bolj obsojanju vredno, ker so se med Francijo in Tunizijo začeli kazati znaki pomirjenja.* Minister za pravosodje, kt nadomešča zunanjega ministra Balafreja, je poslal tunizijski vladi v imenu maroške vlade sožalno brzojavko, s katero ji hkrati izreka solidarnost in simpatijo ter obsoja brutalni napad francoskih letal. CICLO A. MELILLO -TRST Ul. A. Caccia 3 HOTEL PALAČE PORTOROŽ Vljudno vabi na pustno maškarado v Portorož: v soboto IS. t. m. v hotelu »PALAČE* v torek 11. t. m. v restavraciji »JADRAN* z začetkom ob 2t. uri NAJLEPSE MASKE BODO BOGATO NAGRAJENE Igrajo renorairani orkestri! Vsi prostori so ogrevani! Odlična postrežba! Garaža «ROIANO» TRST — Ul. Moreri 7 O POSTKE2NA POSTAJA Telefon 35 608 O PRODAJA OLJ ZA MAZO O NAJEMANJE AVTOMOBILOV za krajevno postrež bo in za inozemstvo. — NOČNA SLUŽBA — Tvrdka LORENZI TRST, Ul. S. Lazzaro 17, telefon 24-245 Izvaža: KOLESA, LAMBRETE, VESPE, AVTOMOBILE MOTORJE vse po izredno nizkih cenah. SALKO SEHIČ SUKNO IN KONFEKCIJA VELIKA IZBIRA SUKNA • USNJENIH IZDELKOV - KRZNA . SRAJC ■ PERILA - DEZNlU PLAŠČEV ZA GOSPODE IN DAM* PLAČILNE OLAJŽAVt TRST Largo Barrtera vecchia štev. 12 - III. nadstropje Telefon 96-501 TRST, UL. CICFHONE * ret. .‘8-136, 37-725; t elegM IMPEXPORT - THIEST* UVAŽA: | z V A 7. A : Vsakovrstni les, drva za tekstil, kolonialno blag0 kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroiB SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST Ul. Moreri 7 Telefon *t. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vsi- kr»Je' tudi v inozvmsM0 -o* • P POSREDNIK ZA NAKUP RAZNEGA BLAGA V Nylon nogavice, in nylon rute, h»cm^, m III 11J IVII I i* - nove in rabljene, v*?'Gune lambrete. PoSilja dar pakete v Jugoslavijo zelo ugodnih cenah. PISite na sledeči 0. SEFIČ, Triest« via Gtuita ». tel. 41-275 33^ TURISTI, ki prihajate v Trst Priporočamo vam, da se pri nabavi blagu *** ; hišnih potrebščin obračate na tvrdke in trgovl*1, j ki oglašajo v ePRIMORSKEM DNEVNIKU». Postreženi boste z dobrim kvalitetnim in saia1,i J čenim blagom. „ Oglasov n« plačuje trgovat, ki oglase nar0‘° in tudi ne kupec, ki pri tam trgovcu kup*1* V resnici plača oglase konkurent, ki sai* ** oglaša." Herbert Ca****