St. 79
List Uhaja vsa> 8 mcf*cc L ar L 6 50 vet -v Šlrokosti osmrtnic«, z
(Mi ciimtitiib usta
V Trstu« v pttak, 1 april« 192«.
Posamezna številka 25 stot
Letnik Ll
aro&nlna: za 1 70.—, v O^iMMOf-in otn oglase
najma.
EDINOST
Urad&iitvo in upramiStvoi Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. T^ lefon 11-57. Dopisi n*| s« poliljafo icključno uredniitru, oglasi, rekla-macija in denar pa upravaiitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nsiranlrirane pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost-Poduredništvo ▼ Oorlci: ulica Oiosn« Oarducci it 7, L n. — Teief. it 827.
Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Voinoodikodnlitska
praksa
o naravnost poraznih P^^icfLh prakse pri likvidaciji vojne odškodnine smo pisali v našem listu že neštetokrat opozarjajoč višja državna oblafltva M dejstvo, da se likvidacija vojne odžteod-nine spreminja na ta način v pravo propast nesrečnega prizadetega prebi-
%avtem smislu se je sedaj oglasil tudi tukajšnji «Piccolo», ki je objavil v sredo v svoji jutranji številki članek izpod 4>eresa prof. Petza iz Tržiča, ki riše položaj vojnih oškodovancev, katere goni ta praksa v obup in propast. Malo kasno je prišel sicer članek od italijanske strani — toda upamo, da ni se prepozno. Seveda bi ne smelo ostati le pri tem članku, temveč bi moralo biti to le začetek akcije pri vladi, da se prepreči, da bi se likvidacija vojne odškodnine pretvorila v nepopravljivo nesrečo za cele okraje naše po vojni toli preizkušene dežele. Ako se je kdaj nudila < Piccolu» in italijanskemu tisku teh krajev sploh prilika, da zastavijo svoj glas in vpliv za interese, ki so eminentno skupni za obe narodnosti, potem je vojnoodškodninsko vprašanje kakor ustvarjeno, da rodi skupno ali vsaj istočasno smotreno akcijo v prid prebivalstva julijskih krajev.
Kakor naglasa povsem umestno prof. Riccardo Petz v «Piccolu», je naravnost nerazumljivo, kako pride ubogi vojni oškodovanec do tega, da mora sedaj po treh ali štirih letih sprejemati za likvidacijo vojne škode svote, ki mu ne kri-fejo niti polovice ali malo več stroškov, katere je dejanski potrosil, oziroma so mu jih potrosili drugi — zadruge in posamezniki, katerim je dal oškodovanec svoj podpis v dobri veri in v poštenem zaupanju, da mu njegovi pooblaščenci sezidajo porušeno stavbo za vojno odškodnino. In kako bi jim ne bil zaupal? Saj se je vršilo vse postopanje pod nadzorstvom vladnih organov. Naznanitve vojne škode so bile predložene in škoda ugotovljena na podlagi uradnega izvida oziroma je bila naznanitev predložena civilnemu ali vojaškemu geniju ali tehničnemu oddelku (Dipartimento tecni-co), ki so tozadevne akte pregledali in odobrili, kakor ponovno naglaša tudi prof. Petz v «Piccolu». Na podlagi tega postopanja, ki se je vršilo, kakor rečeno, pod kontrolo državnih organov, se je določila cenitev škode in se je potem na tej podlagi tudi zidalo. Kako torej bi ne bil vojni oškodovanec zaupal svoje vojne odškodnine in zidanja hiše, ko je vendar bil prepričan, da že prisotnost vladnih organov nudi vsem zanesljivo jamstvo, da se ne bodo mogle stvari razvijati v nobenem slučaju na način, da bi nastala zanj kaka škoda, da bi mogel biti prevar j en v svojem zaupanju in v svoji dobri veri!
In vendar se bo to zgodilo, ako obvelja sedanja praksa, ki jo pobija «Picco-iov» sotrudnik s tako tehtnimi razlogi, praksa, da ono, kar so vladni organi delali ob času naznanjevanja vojne Škode, ne velja več, da je vredno toliko, kolikor da bi se ne bilo niti zgodilo. A to ravno pomeni tekmovanje finančnih organov, kateri bo več znižal konkordat na škodo vojnega oškodovanca, ne da bi pri tem mislili na porazne in nepopravljive gospodarske posledice, katerih žrtev bodo neizogibno postali tisoči in tisoči malih in srednjih vojnih joškodovancev. Zakaj ravno ti s-.> naj-Jjolj prizadeti po terjatvah, s katerimi prihajajo sedaj razni denarni zavodi. Za malega in srednjega kmeta pač ni nikaka malenkost, ako se mu likvidacija njegove vojne odškodnine spremeni v zadolžitev cd 20,—40.000 lir, katere se ne bo mogel nikdar rešiti.
S tega stališča je treba presojati sedanji položuj vojnih oškodovancev. Tedaj pa postane takoj vsakomur jasno da vprašanje ni le zadeva pravniških zepi-dlačenj in odnošajev v «obvezah» med oškodovancem in bankami, temveč, da je celo vprašanje tudi eminentno politične narave — in da se kot tako vsiljuje v resno razmišljanje tudi predstavnikom državne uprave v teh krajih. Jasno je, da ne more biti vseeno nikomur in najmanj predstavnikom javne uprave, če si bo mogel vojni oškodovanec po likvidaciji vojne odškodnine od-dehniti ali pa če bo po Furlaniji, Krasu, Gorah in goriški okolici pel boben od dneva do dneva in od hiše do hiše.
V interesu toliko posameznih vojnih oškodovancev kolikor tudi vse državljanske skupnosti l)i bilo, da bi se začela primerna akcija, da se zgodi prvo a ne drugo, da se odvrne skrajno kvarno razočaranje, ki bi ga morali roditi med vojnimi oškodovanci taki udarci. Mislimo, da bi mogla inicijativa za tako akcijo poteči ravno od strani odgovornih oblastev v naših krajih. V zadnjih tednil^smo imeli priliko poročati že o več koristnih inicijativah julijskih pre-fektov. Tako o konferenci o kraškem vodovodu, ki se je vršila v Gorici na pobudo tržaškega in videmskega prefekta, o konferenci o stanovanjskem vprašanju, ki jo je sklical tržaški pre-
fekt, itd. Nekaj podobnega se po našem mnenju narinja tudi glede vojne odškodnine. Vprašanje je po svoji nujnosti in zasežnosti ravno tako kočliivo kakor stanovanjsko vprašanje. Po svojih možnih posledicah, ako se ne bo nihče genil, pa brez dvoma Se mnogo bolj!
Mi smo s svoje strani globoko prepričani, da s temi vrsticami tolmačimo potrebe in želje ne samo slovanskih, temveč tudi vseh italijanskih vojnih oškodovancev, ki se nahajajo v gori opisanem brezizhodnem položaju._
Huuolim prispel v MIlan
Prebil bo tukaj velikonočne počitnice
MILAN, 1. S posebnim vlakom je prispel semkaj danes _ predpoldne ob 8.47 prvi minister Mussolini v spremstvu svojega tajnika komendatorja Chiavo-iinija in kabinetnega načelnika Paoluc-cija De Calboli. Na kolodvoru so pričakovali Mussolini j a brat gr. uff. Arnaldo Mussolini, prefekt, Župan, kvestor in drugi visoki funkcijonarji. V spremstvu svojega brata se je načelnik vlade takoj odpeljal na svoje stanovanje k družini. Mussolini bo ostal v Milanu do 5. ali 6. aprila.
Roko bo potoval Hassollni v Trlpolis
Na potovanju se bodo vršile bojne vaje
RIM, 1. Glede potovanja on. Musso-linija v Tripolis se doznavajo naslednje podrobnosti: Mussolini se bo odpeljal v Tripolis na bojni ladji «Cavour», katero bo spremljalo 14 pomorskih edinic. To spremstvo bo tako-le sestavljeno: Težka oklopnica «Giulio Cesare», «Mirabello», štiri torpedovke, Štiri kri-žarke in štirje podmorniki tipa «H». Dne 7. aprila bosta odpluli oklopnica «Cavour» in «Giulio Cesare» iz Spezie v Ostio, kjer se bo vkrcal ministrski predsednik dne 8. aprila popoldne, ter bosta nadaljevali pot proti Messini. Tu bosta srečali ostale ladje, ki bodo prispele iz Taranta.
Na potovanju v Tripolis bodo ladje izvršile številne bojne vaje, katerim bo Mussolini kot vojni minister posvečal največjo pozornost.
Potovanja se bodo udeležili pod vodstvom načelnika tiskovnega urada vladnega načelnika Capasso Torreja italijanski in inozemski novinarji.
Odgovorni urednik „hutoir pred sodiščem
radi ščuvanja k razrednemu sovraštvu
MILAN, 1. Radi ščuvanja k razrednemu sovraštvu se je danes zagovarjal pred tukajšnjim sodiščem odgovorni urednik socijalističnega dnevnika «A-vantija!» Pio Gardenghi. Dne 7. marca t. 1. je «Avanti!» objavil proglas revolucij onarnih socijalističnih strank, ki je bil podpisan od Angelike Balabano-ve, od enegega francoskega in enega norveškega socijalista ter Ščuval ljudske množice, da porušijo sedanji bur-žujski režim. Državni pravdnik je zahteval, da se odgovorni urednik «Avan-Uja!» kaznuje z enoletnim zaporom in ^ 1000 lir globe; radi neobstoječnosti prestopka pa je sodišče obtoženca oprostilo. Državni pravdnik je izjavil, da bo proti tej razsodbi vložil priziv na višjem mestu.	______
Svečan pogreb sestre pok. papeža Pilo L
Pogreb se Je vršil na državne stroške
RIM, 1. Včeraj popoldne se je vršil pogreb sestre pokojnega papeža Pija X., Anne Sarto. Po naroČilu prvega predsednika Mussolinija je bila pokojnica pokopana na državne stroške. Pogreb se je vršil ob velikanski udeležbi. Ude-žili so se ga številni kardinali, prelati, zastopniki vlade in rimske aristokrat cije. V cerkvi S. Spirito je imel msgr. Bressan mašo - zadušnico, nakar so truplo prepeljali na kolodvor. Prometni minister Ciano je dal poseben vagon na razpolago, v katerem so prepeljali pokoj nico z brzim vlakom v Riese, kjer so jo položili v rodbinsko grobnico danes predpoldne.
Bivši socijalist prosi za sprejem v f ašlstovsko stranko
MILAN, 1. «Popolo d'Italia» objavlja pismo znanega socijalista ing. Antonio Valsecchija, ki prosi za sprejem v fašist o vs ko stranko. Valsecchi je nedavno izstopil iz italijanske socijalistične stranke in pravi, da bi si štel v zelo veliko čast, če ga sprejmejo v fašistov-sko stranko, ki je preteklo nedeljo obhajala sedmo obletnico svojega obstoja.
Doumergue pose ti JugosL kraljevsko dvojico
PARIZ, 1. V poučenih krogih govore, da namerava predsednik republike Doumergue v kratkem oficijelno pose-titi Beograd in vrniti obisk jugosloven-ske kraljevske dvojice.
Novi Indijski podkralj
LONDON, 1. Indijski podkralj lord Reeding zapušča Indijo, ker poteče dne 3. aprila njegova služba. Njegov naslednik je lord Airvvin.
BodKnd vztrajajo pil svojih zahtevah
vladne krize?
. BEOGRAD, 1. (Izv.) 'Jutri popoldne se bo vršila seja radikalakega poslanskega kluba, na kateri bo gotovo prišlo do važnih odločitev. Pašić Želi namreč povprašati svoj klub za. mnenje glede Radićeve zahteve, da naj bi skupščina nadaljevala svoje delo takoj po katoliških velikonočnih praznikih. Pašić naglaša, da je radikalski klub odobril sporazum z radićevci in da ga torej lahko samo on odpove, ker pravijo sedaj radićevci, da ostanejo v koaliciji samo, če bodo njihove zahteve sprejete. . Kakor se v radikalskih krogih zatrjuje, bo Pašić na jv&rišnji seji radikal-skega kluba poročal o položaju in zahteval zaupnico, ki jo upa dobiti, ker je frakcija Ljube jOvanovića itak ne znatna.
Opoldne sta se podala na dvor prosvetni minister Stjepan Radić in Pavle Radić. Kmalu nato so se po mestu razširile vesti, da so vsi radićevski ministri podali demisijo, Vendar pa se je pozneje izkazalo, da so bile te govorice docela neosnovane.
Ob 10. dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala samo eno uro. Vojni minister Trifunović je prvi zapustil sejo in se podal na dvor. Neki drugi član vlade je po seji povedal novinarjem, da je St. Radić na seji izjavil, da radićevci vztrajajo na svojem stališču in zahtevajo, da se skupščina skliče za 8. aprila. Popoldne sta bila na dvoru še minister Ninčić in Maksi-mović.
Če bo Radić dosledno vztrajal pri svoji zahtevi, pričakujejo, da bo vlada jutri zvečer odstopila. V političnih krogih menijo, da bi eventuelna vladna kriza v sedanjih prilikah trajala dolgo Časa.
Veliko pozornost je izzval S t. Radie ki je dejal, da se SLS ponujajo vladi za vstop v nov kabinet, kjer bi nadomestili radićevce. Poslanci SLS pa so to izjavo odločno demetirali.
Popoldne so razne opozicijske stranke imele konferenco, na kateri so formulirale zahteve, ki jih nameravajo predložiti eventuelni novi vladi.
Plastiras odpotoval v Albanijo
BEOGRAD, 1. (Izv.) Po najnovejših vesteh je grški general Plastiras srečno dospel v Dubrovnik, kjer se je vkrcal na ladjo za Drač, odkoder namerava preko Albasana stopiti na grška tla. Skrival se bo najbrže v okolici Lerina, kjer ima precej prijateljev.
Pangalosoo proglas no narod
Grški diktator kandidira za predsednika republike
* ATENE, 1. Volitve novega predsednika grške republike se bodo vršile 4. aprila. Ministrski predsednik, gen. Pan-galos, ki kandidira za to mesto, je izdal naslednji proglas:
«Narod! Prihodnjo nedeljo boš stal pred odločilnim razhodiščem, Dvoje poti se odpira pred tabo: ena pot vodi državo v propast, v anarhijo; vodi k narodnemu ponižanju in k oslabljenju naše slavne domovine. Možje, ki so te toliko let varali z obljubami in lažmi, te sedaj vabijo, da bi jim sledil na tej poti. Druga pot pa, ki ti jo jaz kažem, vodi k ozdravljenju vse gnilobe, ki so jo nakopičile stranke; vodi k redu, k varnosti tvojega življenja, tvoje časti in tvojega imetja; vodi k vešalom vse one, ki so kradli v drž. blagajnah čaščeni sad tvojega dela; vodi k ureditvi vprašanja ubežnih bratov, ki bodo vlili naši deželi novo življenje in novo kri; vodi k gradnji cesta, mostov in Železnic, ki bodo pospešile razvoj trgovine in poljedelstva, okrepitev vojske in mornarice za obrambo svobode in veličine našega naroda. Premisli dobro in izberi! — Pangalos.» _
Za sporazum med balkanskimi narodi
ATENE, 1. Te dni se je vršila tukaj konferenca balkanske sekcije svetovne Zveze za zbližan je narodov potom cerkva. Včeraj je konferenca zaključila svoje delo.
V resolucijah, ki so bile sprejete, je, med drugim, izražena tudi želja, da bi balkanski narodi pospeševali in dosegli kmalu prijateljski sporazum, ter naj bi v to svrho uporabili vsa verska, socijalna, gospodarska in politična sredstva.
Bodoče zborovanje se bo vršilo v Sofiji.	_____
PoUski vlada v težkem položaja
Socijalisti grodjo s izstopom Is koalicije
. VARŠAVA, 1. Koalicijska vlada na Poljskem se nahaja v zelo kočljivem položaju. Bilo je na tem, da izbruhne ministrska kriza že takoj, vendar se je odložila Čez velikonočne praznike, toda vzroki se niso odpravili in zelo mogoče je, da izbruhne tekom tega meseca.
Kritični stresljaji so se pojavili takoj, ko se je vrnil ministrski predsednik iz
Ženeve. Njegova vnanja politika pred Družbo narodov je našla soglasnQ priznanje od strani vladne koalicije, diference pa so se pojavile v vprašanjih finančnega in sploh gospodarskega področja in glede notranje politike. Nesoglasje z vladno smerjo prihaja iz tabora socijalnodemokratske stranke, ki tvori del vladne koalicije. Socijali-stična stranka je postavila pred ostale vladne stranke svoje zahteve z izjavo, da je od njih izpolnitve odvisno, ali ostanejo socijalisti v vladi ali ne. Socijalnodemokratske zahteve se tičejo n. pr. uradniških plač; zahtevajo, da se višina plač uredi po premakljivem indeksu, v skladu z gibanjem valute in fcen, čemur pa se protivi finančni minister v bojazni, da bi bilo to opasno za stabilizacijo državnih financ. Dalje zahtevajo socijalisti, da se za vsako ceno uvede ravnovesje v proračunu. — Poljska izkazuje namreč zelo neugodno finančno stanje; leta 1925 je bilo pri vsoti 1975 milijonov zlotov celokupnih izdatkov 314 milijonov zlotov deficita. Za leto 1926 pa je po izjavi finančnega ministra pričakovati še večji primanjkljaj; • v mesecu januarju in februarju Je znašal deficit 42 milijonov, a za april *se pričakuje deficit 28 milijonov zlotov. Socijalni demokrati zahtevajo, da se dohodki zvišajo z zvišanjem davka na premoženje imovitejših slojev, s i^o-višanjem dohodkov iz monopola na špirit, ne pa z odpuščanjem uradništva, dalje da se izdatki zmanjšajo z reformami v vojski, osobito pa s skrajšanjem vojaške službene dobe, dalje s primer-Jiimi reformami v upravnem aparatu, ^odpravi korupcije itd. Osobito ostro so socijalisti postavili zahtevo po reakti-vaciji maršala Pilsudskega, ki ima naravnost ultimativen značaj.
Ministrski svet se je pečal s temi zahtevami, a ni prišel do definitivnega zaključka. Za enkrat se je dosegel začasni kompromis, da se vladi dovoli začasni proračun za mesec april, ministrski svet pa odloČi v svoji seji po Veliki noči, ali se socijalistične zahteve sprejmejo ali ne. Ako jih vlada odkloni, tedaj je pričakovati, da bo izvajala so-cijalnodemokratska stranka konse-kvence ter izstopila, iz vlade. S tem bi se otvorila kriza celokupnega ministrstva.	_
Francoska zbornica sprejela Peretove finančne načrte
Monopol na uvoz petroleja in sladkorja
PARIZ, 31. Na včerajšnji dopoldanski seji je francoska zbornica najprej razpravljala o stanovanjskem vprašanju, potem pa je nadaljevala debato .o načrtih finančnega ministra Pereta.
Socijalisti so predlagali uvedbo monopola na uvažanje petroleja v državo. Pćret je naglašal, da bi bilo treba to vprašanje podrobno proučiti, in je zato predlagal, da se razprava o tem predlogu loči od razprave celotnega finančnega načrta. Zbornica pa je ta njegov predlog zavrnila z 287 proti 232 glasovi. Seja je bila nato prekinjena; nadaljevala se je ob 21.25.
Na ponočni seji je zbornica najprej odobrila načrt za uvedbo monopola na uvoz jjetroleja. Pričela se je nato razprava o najvažnejši določbi Peretovega načrta, o zvišanju davka na poslovni promet. Nekateri poslanci so obrazložili svoje stališče napram temu davku in Vincenc Auriol je izjavil, da so socijalisti proti tej točki finančnega načrta. Nočeja pa, da bi reakcija izrabila novo ministrsko krizo, in radi tega ne bodo glasovali proti povišanju davka na poslovni promet, pač pa se bodo vzdržali glasovanja.
Na zahtevo finančnega ministra Pereta je zbornica celo noč nadaljevala razpravo o fiskalnih načrtih. Danes zjutraj je končno prišlo do glasovanja
o členu« ki predvideva zovišanjfce davka na poslovni promet, in o členih, ki predvidevajo uvedbo monopola na uvoz sladkorja. Zbornica je z 207 glasovi proti 166 sprejela nov davek na poslovni promet in odobrila uvedbo sladkornega monopola z 269 proti 259 glasovi.
PARIZ, 1. Zbornica Je z 236 glasovi proti 159 odobrila finančni načrt v celoti.
Proračun za mesec april sprejet
PARIZ, 1. Senat je z 290 glasovi proti '7 odobril proračun za mesec april, katerega je zbornica že sprejela.
Nemčija in preustroj Sveta Družbe narodov
BERLIN, 1. Državni kabinet se je na svoji današnji seji bavil s sklepom Družbe narodov, ki ga je bil nedavno predložil generalni tajnik Družbe nemški vladi in ki vabi Nemčijo, naj se udeleži posvetovanj komisije, ki bo v krat-Jkem proučevala vprašanje sestave Sveta, števila njegovih članov in postopanja pri' njegovi volitvi. Na tej seji državnega kabineta se je pokazalo soglasno mišljenje, naj bi Nemčija sodelovala pri nadaljnili razpravah o teh predmetih. Sklepi o stvarnih podrobnostih so se odgodili za prihodnjo sejo.
Krvave demonstracije stavkajočih delavcev
VARŠAVA, 1. V malem podkarpat-£kem mestu Striju so komunisti organizirali demonstracijo stavkujočega delavstva. Prišlo je do spopada, v katerem so bile štiri osebe umorjene, 12 pa ranjenih. Oblasti so uvedle preiskavo.
Politične vesti
POLITIČNI POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI
Znak, da je trenutni politični položaj v jugoslovenski državi zelo napet, so zaporedne konference ministrov pri kralju. Dne 30. t. m. so bili na dvoru ministri Radić, Ninčić in Stojadinović. Po svoji avdijenci je Radić podal novinarjem le kratko izjavo, da mora po tej avdijenci izginiti vsaka korupcija v državi.
Večina poslancev je že zapustila Beograd in se podala v svoje volilne okraje, kjer bodo prirejali politična zborovanja. Mej tem pa bo Pašić nadaljeval svoje delo, da si utrdi pozicijo. Da bi pridobil časa, hoče odlagati skupščino, čemur pa nasprotuje Radić, kakor je že sporočila včerajšnja beograjska vest, pri čemer ima za seboj kompaktno ves svoj klub. Ce pride do izključitve Ljube Jovanovića iz stranke, bo moralo priti neizbežno — kakor trdi brzojavka v su-šaškem «Novem listu» — tudi do novih volitev. Veliko vprašanje je seveda, kdo bi dobil mandat za izvedbo volitev. Ali sedanja Pašićeva ali kaka nova začasna vlada?
Dva razloga sta, ki silita Pašića, da skuša odlagati zopetni sestanek skupščine. Hoče imeti časa, da bi razrešil zmešnjavo v svojem lastnem klubu. Potem šele bi izvedel — če ostane na krmilu — preosnovo vlade. Drugi razlog je v odijozni aferi Pašićevega sinu. G. Pašić bi hotel, da se ta afera reši pred sestankom skupščine, da ne bi prišla v parlamentarno razpravo na podlagi interpelacije opozicijonalnili strank.
Težke skrbi so prišle nad glavo Pašića. Tem mučnejše, ker mu jih povzročajo njegovi najbližji. Eno pa je menda gotovo, čeprav se zdi skoraj neverjetno pri možu tako visoke starosti. To namreč, da Pašić noče kloniti pred vse.ni temi težavami, marveč odločno nadaljevati boj ali do zmage ali poraza. Na kak način, ali s kakimi sredstvi, to pa je — kakor je že navada pri Pašiću — zaprta knjiga tudi njegovim lastnim pristašem. A ravno s takim prikrivanjem svojih načrtov je Pašić navadno dosegal svoje namene.
DNEVNE VESTI
Promt no zračfll progi mt-Turln otfodei
Kakor javljeno, je imela biti včeraj otvorjena v našem mestu zračna proga za poštni in osebni promet med Trstom in Turinom. Radi neugodnega vremena pa je bil spored otvoritve nekoliko pre-drugačen; namesto v Trstu, kakor je bilo prvotno določeno, se je otvoritvena ceremonija vršila v Portorose.
Včeraj ob 8.40 je dospel z brzovlakom iz Rima v naše mesto državni podtajnik za zrakoplovstvo general Bonzani. Na kolodvoru so ga sprejeli prefekt tir. uff. Gasti, comm. Oskar Cosulich, pokrajinski poštni ravnatelj Perisi. General Bonzani se je podal v hotel «Savoia>>, kjer je sprejel razne tržaške osebnosti.
Medtem se je zbrala na pomolu «Au-dace» precejšnja množica občinstva, da prisostvuje otvoritveni ceremoniji, ki se je imela pričeti okoli 10. ure. Toda množica je Čakala zaman. Radi močnega vetra, ki bi brezdvomno oviral polet, je ravnateljstvo družbe za zračni promet «S.I.S.A.» v zadnjem hipu skle-
nilo, da se polet prične v Portorose, kjer so bile vremenske razmere ugodnejše. General Bonzani, člani ravnateljstva družbe «S.I.S.A.» in nekateri povabljenci so se nemudoma odpeljali tja z avtomobili. Letali sta bili prip ovijeni za polet. Po pozdravnem govoru, ki ga je imel comm. Oskar Cosulich, predsednik družbe «S.I.S.A.», je general Bonzani otvoril progo, želeč, da l i ta nova zračna zveza imela najboljši uspeh. Nato — bilo je okoli poldne — so zaropotali motorji, letali sta zdrčali po morski gladini, se dvignili v zrak in kmalu izginili proti Benetkam.
Razen generala Bonzanija in njegovega pobočnika stotnika Briganti-ja *o se udeležili prvega poleta comm. Oscat* Cosulich, inž. Sulligoi-Silvani, comm. Molfere in poročevalec milanskega dnevnika «Corriere della Sera», g. Ca-varra.	_
Opozorilo noilm ljudem
Neki naš čitatelj nam piše:
2e mnogokrat so naši časniki pisali o premetenosti in zvitosti razaiti ljudi, ki na
«CIJINU8T»
V Trstu, dne 2. aprila 1926.
vse mogoče načine skušajo izsevati iz nagih ljudi denar. In neštevilnokrat so bili naši ljudje že opozorjeni, naj se varujejo takih sleparjev, ki s sladkimi, priliznjenimi besedami varajo našega kmetiča in delavca, pa tudi, lahkovernega inteligenta. V prvi vrsti mislim tu na one «prodajalce» platna, ki po semnjih mami jo naše ljudi. Prejšnja leta so ti in enaki «trgovci» igrali «pod dežnikom« in marsikateri naših, ki je prišel na semenj, da bo kupil n. pr. prešiča, kravo ali druge potrebščine, se je ustavil pri tem usodepolnem dežniku, zaigral ves denar in šel gol domov. Tako so Šli na limanice tudi taki naši ljudje, ki sicer Citajo naše liste in od katerih bi človek pričakoval več razsodnosti in preudarka. Bil sem sam priča takim dogodkom v Bazovici in Sežani na mesečnih semnjih in zvedel sem tudi od drugih oseb, da se je »lično* dogajal o tudi po drugih semnjih. Zdi se sicer, da «dežnik» ne igra več; toliko bolj pa varajo naše ljudi zgoraj omenjeni «pro-dajaki» platna. Zlasti pa po gostilnah. Ti mavharji dobro vedo, da se naše ljudstvo kaj rado ustavlja v gostilnah, bodisi da se okrepča ali odpočije, ali pa da pije neizogibni «likof».
Pa vam pridejo dva ali trije taki, na videz povsem nedolžni možakarji, usede so vsak k svoji mizi ined druge ljudi, kliče osminko vina ali pa tudi nič. Kmalu za njimi jo pa pTimaha «platnar» s celo skla-do platna na rami. Ponuja, hvali, daja skoro zastonj in Če se kdo le ozre po tem blagu, pa že skoči oni prej došli vmes in tu se začne barantanje. Zlasti s tem skušajo prevarati našega človeka, da mu pravijo n. pr.: «Alia, ti bi že kupil, pa nimaš denarja. pa daj pokaži če mbreš, si «suh»>, «poln mizerije« itd. S tem skušajo vzbuditi v ljudeh baliaštvo, češ pa vendar le imamo, da lahko kupimo. Ko pa naš človek pokaže denar je že — njihov. Koliko lahkomiselnih je že nasedlo tej prefrigani slepariji, koliko težko prisluženih stotakov so že izmolzli ti sladkogovoreči rokovnjači iz našega ljudstva?! Zato nujno svarim vse naše ljudi, naj se ne pustijo več tako žuliti. — Predvsem pa: ne hodite na take «shode» in take priložnosti ako nimate resnične potrebe; kadar greste, ne ustavljajte se po trgih in gostilnah več kot je treba, ne jemljite več denarja s seboj, kot ga neobhodno rabite, kupujte le od zanesljivih in solidnih trgovcev. če le mogoče od poznanih, ne spuščajte se v pogovore in kupčije s takimi, ki vam bo dal ali slabo blago ali ima z vami nepoštene namene. Vedno in povsod pazite! Prosim tudi druge naše liste naj v tem smislu pouče naše ljudstvo.
«NOVICE» ZAPLENJENE
Včerajšnja številka « Novic« je bila zopet zaplenjena. Sinoči okoli 7. ure so prišli organi javne varnosti v tiskarno ter zasegli vse izvode, ki so jih naložili na voz ter odpeljali.
PRIOLASITEV NOVINCEV LETNIKA
1906. H KOLONIJALNIM ČETAM
Vojno ministrsktvo je odredilo, da se predstavijo pri svojem vojaškem okrožju dne 28. aprila vsi oni novinci letnika 1906., ki nameravajo dovršiti pri kraljevih kolo-nija^nib Četah svoje navadno osemnajst-mesečno službovanje. V drugem slučaju (posebno službovanje štiri in dvajset mesecev) treba spisati tozadevno prošnjo na kolkovno polo za dve liri in ji priložiti vse potrebne in v vpokličnem razglasu navedene listine V prvem slučaju (navadno, i osemnajstmesečno službovanje) zadostuje; prošnja, opisana na navadnem papirju. —j Prve kakor tudi dru^e prošnje mora imetij vojaško ohrolje v rokah najkasneje dne §. eprila. Obenem se tudi javlja, da dobe no-vinci, ki se priglase za posebno, štiriindvajset mesecev trajajoče službovanje ob svoji priglasitvi pri okrožju na račun nagrade za priglasitev sto lir predujma.
NOVA VRSTA SOLI V PRODAJI.
Finančna intendanca javlja, da se bo prodajala v Trstu nova vrsta soli v prahu (mlete). Prodajala se bo po L 1.40 kilogram. Bilo je že poskrbljeno, da dobijo vse prodajalne monopolnega blaga zadostno količino nove soli.	_.
SMRTNA KOSA.
J z Ljubljane nam pišejo: Dne 25.3. t. 1. je v tukajšnji splošni bolnici po kratki bolezni umrl istrski rojak iz sela Jurišići pri Vodnjanu višji stražnik Miha Vertašič.
Pogreb se je vršil dne 27. 3. t. 1. Udeležba je bila mnogobrojna s strani njegovih soto-varišev in občinstva kakor tudi predstojnikov varnostne straže z g. pol. direktorjem na čelu. Prisostvovala je tudi vojaška godba.
Pred in med vojno je pokojnik služboval
v Puli.
Po preobratu leta 1908 je moral z drugimi tovariši Istrani zapustiti družino in svojo rojstno grudo ter se preseliti v Jugoslavijo. Služboval je v raznih krajih Slovenije kakor tudi na jugoslovensko- avstrijski meji, kjer je imel često posla z napadalci in tihotapci- Naposled je bil premeščen v Ljubljano. Bil je najmočnejši stražnik v našem mestu in poznali so ga vsi pod pravim imenom Miha. Strastno je ljubil svojo rojstno grudo, naš istrski dijalekt, svoje šege in običaje. Bil je prava istrska korenina.
Pokojni zapušča ženo in 2 nedorastla otroka. Naj mu bode lahka zemlja, ostalim pa naše sožalje!
IZPITI ZA KOTLOVODJE
Z odlokom tržaške prefekture 30. marca t. 1. so bili razpisani izpiti za kotlovodje. Izpiti se začnejo 17. maja 1926. Prošnje za pripustitev, pisane na kolkovnem papirju za 2 liri, naj se pošljejo na tržaško prefekturo najkasneje do 10. maja. V prošnji naj se ne pozabi navesti točni naslov prosilcev in pa vrsta kotlov, za katerih vodstvo želi prosilec doseči usposobljenje (al! usposob-Ijenje i. stopnje, t. j. za vse parne kotle brez razlike, ali II. stopnje, t. j. za določeno vrsto parnih kotlov, katero je treba potem v prošnji navesti.) Prošnji je treba nadalje priložiti poštno nakaznico za L 30.15 na naslov kr. prefekture v Trstu. Ta svota se zahteva za izpitne stroške. Tistim, ki ne bodo pripuščeni, se denar vrne.
Prošnji naj se priložijo sledeče listine: 1) rojstni list, kateri mora biti potrjen pri tistih, ki niso rojeni v tržaškem okrožju, od predsednika tribun&la); 2) kazenski list, ki pa ne sme biti nad 3 mesece star in mora biti legaliziran od predsednika tribuna-la, ako prosilec ni rojen v tržaškem okrožju; 3) spričevalo o dobrem vedeniu, ki ne
sme biti nad en mesec staro in ga izda županstvo rojstne občine; ako je to spričevalo izdano izven tržaškega okrožja, mor,a biti legalizirano od prefekture ali podpre-fekture; 4) šolsko spričevalo ali če ga ni, izjava, da je prosilec pripravljen polagati izpit, ki naj dokaže, da zna pisati in b rati; 5) prosilčeva slika, ne stara in podpisana spodaj od prosilca; 6) delavska knjižica v skladu z vzorcem ministrstva za narodno gospodarstvo.
Listine pod 1), 2) in 3) se lahko priložijo tudi na prostem - papir ju (brez kolka), ako priloži prosilec tudi ubožni list, izdan od pristojnih oblastev.
Tisti prosilci, ki bodo pripuščeni k izpitu, bodo o tem obveščeni na naslov, ki ga navedejo v prošnji. Izpraševanje bo obsegalo program, ki je bil odobren z ministrskim odlokom od 29. novembra 1921.
Razsodba radi razžaljenja prvega ministra Mussolinija
V Italiji je bilo v zadnjem času že več osb kaznovanih radi razžaljenja načelnika vlade. Včeraj se je morala neka 33-Ietna Malvina Derrario iz Galluzza radi razžaljenja prvega ministra Mussolinija zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Flo-renci. Bila je pogojno obsojena na 8 mesecev zapora in 000 lir globe.
SCHOENTHANOVE -UGRABLJENE SA-BINKE».
Na željo vseh tistih, ki se hočejo še enkrat prav od srca nasmejati, ponovi dramatični krožek «Citalnice» še enkrat »Ugrabljene Sabinke», in sicer na velikonočni pondeljek zvečer. «Sabinke» so doživele pri Sv. Jakobu izreden uspeh. Trikrat so že napolnile dvorano do zadnjega kotička. Pa saj ni čuda, komedija je prenatrpana s humorjem, tako da se smeh ne more poleči skozi vso igro. Zasedba je tudi imenitna. V glavnih ulogah nastopijo Sila, Silova in Terčič, ki obenem tudi igro režira. Originalno inscenacijo izdelal slikar Cernigoj.	___
Društven« vesti
Čitalnica, dramatični odsek. Nocoj ob 20.30 vaja za «Ugrabljene Sabinke». Vsi in točno!
—	Športni odsek M. D. P. - Trst Bazena.
Danes ob 19.30 sestanek I. in II. čete Ha-zene. Dnevni red: 1) oprema za prvenstvene tekme. 2) Sestava I. in II. čete za prvenstvo. 3) Slučajnosti. — Načelnik.
—	D. K. N. Tommaseo. Danes ob 10. uri traiuig na igrišču Obi-.ora. — Načelnik.
Iz tržaškega Hvllenia
Huda nezgoda skladiščnika.
Včeraj zjutraj okoli 7. ure s je pripetila v tovarni olja v Žavijah težka nesreča. 28-letni skladiščnik Venazio Bergamo, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sp. št. 412 je hotel po službenih opravkih v skladišče, iz katerega so delavci prevažali oljnata semena, naložena v majhne vagone. Kadi vetra, ki je nosil pesek v oči, je imel Bergamo čepico potisnjeno nizko čez čelo; radi tega v hipu, ko je dospel k vratom, ni zapazil vagončka, ki ga je neki delavec ravno tedaj peljal iz skladišča. Ker je delavec stal za vagončkom, je uzrl skladiščnika, šele v zadnjem trenotku, ko je bilo že prepozno. Zadet od vagončka je Bergamo te-lebnil Čez tračnice in obležal težko poškodovan. Navzočni delavci so mu priskočili na pomoč in ga prenesli v pisarno. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dognal, da ima Bergamo zdrobljeni dve hrbtenični vretenci in najbrž tudi notranje poškodbe. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
Dva delavca napol zadniena s plinom v ikedenjekih plavžih.
Včeraj okoli 17. ure je bila rešilna postaja telefoničnim potom obveSčena, da se je v škedenjskih plavžih pripetila huda nezgoda, radi katere se dva delavca nahajata v smrtni nevarnosti. Zdravnik, ki se je nemudoma podal na lice mesta, je našel tam 24-letnega Albina Turko in 32-Ietnega Angela Bianchetti, oba stanujoča v Skednju; bila sta nezavestna radi zastrupljenja s svetilnim plinom. Navzočni delavci so povedali, da se je pri plavžu, pri katerem sta bila razen drugih delavcev zaposlena tudi Bianchetti in Turko, nenadoma odprla plinova zaklopnica in plin ki je šiloma puhnil iz peči, je oba mahoma tako omamil, da se nista mogla več umakniti. Bila sta že nezavestna, ko so ju tovariSi, ki so spoznali njun nevarni položaj, rešili na varno.
Zdravnik je poual ponesrečencema potrebi d pomoč, nato ju je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Tam je Bianchetti kmalu zopet prišel k sebi, dočim je Turko ostal še delj časa nezavesten. Vendar pa je za izven nevarnosti; okreval bo v kakih 7 dneh.
Vesti lx Istre
KUNEC
Starodavna cerkev v Klancu si je nabavila nov umotvor: božji grob. Pravimo: umotvor, ker je res nekaj posebnega. Delo je zamislil In izdelal g. Ivan Pengov, kipar v Ljubljani.
Božji grob se deli v dva dela. Spodnji del grob Kristusov, prevladujejo temne barve, znamenje žalosti. Do groba se pride skozi zidove, ki so okrašeni s palmami in drugim zelenjem. Nad grobom se dviguje bel tabernakelj kot iz karar-skega marmorja. Lepa bronasta vratca krasita alfa in ornega. Na vsaki strani molita dva kerubina, izdelana v heu-ronskem stilu. Vrhu tabernaklja je svet, nad svetom se dviga zlato solnce, ki ožarja križ. Vse ozadje je črno dra-pirano.
Ljudstvo se veseli lepega božjega groba. Koliko lažje se moli pred takim božjim grobom; koliko bolj taka umetnina dviga srce kot oni navadni božji grobi z grdoglednimi vojaki ob strani.
Čestitati moramo umetniku, ki je iz-gotdvil to delo in tudi klanški fari, ki si z dobrim okusom in velikimi žrtvam krasi svoje staroslavno svetišče.
Kot se čuje, bodo danes tudi Šolski otroci na poseben način proslavili Kristusa v novem božjem grobu.
Vesti z Goriikega
Včerajšnji goriški ti«
Včerajšnji goriški trg je tudi letos kazal ono pestro sliko živahne kupčije velikonočnega tedna. Ponudba velikonočnih pri-boljškov ni prav nic zaostala za ono prej-njib let. Že v prvih jutranjih urah je bil trg preobložen z jajci, perutnino, slanino, gnajtmi itd. Konkurenca posameznih prodajalcev je bila dokaj elastična v veliko zadoščenje kupujočega občinstva, ki je kTjub vseobCi gospodarski krizi In znižani kupovni sili pridno iaspolnjevalo svoje velikonočne zalog*. Jajca 9e je dobilo od 0.45-0.56 za komad. Gnjati, in to zelo lepo blago, največ kraškega izvora so varirala v ceni od 11.50 do 14.— L kg. Perutnina ni mogla povseni zadovoljiti ker so primanjkovali piščanci. Surovega masla dobre kvalitete je bilo dovolj na ponudbo, cena pa se je zdela prečvrsta L 21—22 za kg. — Slanine je bilo tudi precej, žal, da le malo prvovrstnega blaga. Cena 10.50—12.50 za kg. — Zelen jadni trg, kljub neugodnemu vremenu zadnjih dni, bogato obložen. Kar-fijole komad 1.50—2.—; radič kg 1.20—1.50; brokoli 1.40—1.80 za kg; grah 2.60 za kg; špinača 0.80—1.—; artičoki 0.50—0.60 za komad; jabolka 2.20 4.50; orehi v lupinah L 5.— za kg. Tudi drugih dobrot za potice kaj ni manjkalo.
Trgovci so v splošnem tudi zadovoljni z velikonočno razprodajo. Nekatere trgovi, ne, posebno manufakturne stroke in perila, so bile polno zaposlene. Največ pa so prišli na svoj račun goriški gostilničarji, ki jim je kmetsko prebivalstvo o opoldanskih urah povsem napolnilo lokale.
— Mednarodni vzorčni sejem v Padovi je obiskalo lansko leto pol milijona Italijanov in tujcev. Tak vzorčni sejem bo tudi letos v Padovi. Pri trgovsko-obrtni zbornici v Vidmu se je sestavil poseben odbor, ki pospeši, da se tudi naši proizvajalci, kmetovalci in obrtniki, udeleže tega sejma. Kdor bi želel tozadevno kakega pojasnila, naj se obrne na tajništvo goriške trgovske-obrtne zbornice.
Nov most črez Koren.
Te dni je bil odprt prometu most čez Koren v bližini postaje na cesti, ki pelje direktno iz postaje v ulico Camposanto.
Oni naši ljudje, ki se poslužujejo peš bližnice vzdolž Korna proti Katarinijevem trgu, se tega mosta ne bodo posluževali, ker napravljajo to hojo, da prištedijo na stroških za tramvaj. V poštev bo že prišel most za trgovce, ki vozijo blago iz skladišča v mesto, in pa za one naše redke deže-lane, ki si privoščijo kočijo.
Šahovski turnir v Gorici
Kakor je bilo napovedano, je začel šahovski turnir v četrtek, 25. marca. Udeležuje se ga 30 šahistov, ki so si na sestanku 24. m. m. izbrali sledeče vodstvo: Ter-pin Franc, Kristančič Franc in dr. Pavlin Josip.
Zadnji ima nalogo osnovati čim prej «šahovski klub» v GoricL Stanje točk je bilo v torek zvečer naslednje: Kristančič 19 (20), dr. Pavlin 15 H (16), Valtrič 14 (15), Pavlin B. 13 in % (18), Živec 11 (23), Kuz-min 10 in J4 (10), Terpin 7 (8), šuštaršič 7 (10), MedveŠček 6 in J4 (15), dr. Beya 5 (6), Bregant 4 in H (12), Kuljat 4 (10), Tivan 4 (12), Cernigoj 4 (12), Krmac Vlado 3 in X (12), Velušček 3 (9), KlavŽar 3 (15), Kozman Avg. 2 in ^ (8), Bolko 2 in H (14), dr. Marmorja 2 (5), Molar 2 (8), BrešČak Lade 2 (10) Vujnovič 2 (12), Košuta J. 2 (13), Bovcon 1 in (2), Pavlic 0 (4), Saunig 0 (0). Opomba: številke v oklepajih pomenijo odigrane partije.
VOJSKO.
Pred dnevi so tukajšnji karabinirji dobili novorojenčka v gozdiču. Truplo je letalo že delj časa v tem skritem kraju, kamor ga je morala položiti nečloveška mati. Pred dnevi sta bili aretirani sestri 28-Ietna Josipina Ferjančič in 23-letna Pavla iz Ce-kovnika. Prva, starejša je porodila dne 23. marca otroka, ki gaje pa zadavila in ga izročila mlajši sestri, naj ga skrije v bližnjem gozdu, kar je ta tudi storila. Dejanje sta obe sestri priznali. Mlajša se je odpeljala v idrijske zapore, starejša je pa še preslaba,, da bi se mogla zapreti. V naši gorski vasici in daleč okrog je napravil ta čin globok vtis.
KOPA6NICA.
Tu pri nas je stekel neki pes. Dasi je grozil mnogim domačinom ni ogrizel nobenega. Slednjič se je posrečilo ga ubiti s palico. Živinozdravnik je ugotovil pri njem pasjo steklino.
UPA NA KBASU.
Ponesrečil se je v kamnolomu Gabrovec Miha, približno sedem in štiri deset let star. Smodnik, ki je bil nabil v rovu, da raznese kamenje, se je vnel in osmodil Gabrovca tako, da se mora zdraviti v tržaški bolnišnici. Upa se, da bo kmalu okreval.
SVETO PRI KOMNU.
V pondeljek teden je zgorelo pri nas plesišče (brjar.) Deske so bile pripravljene, da se razlože v plesišče, pa je nastal — kako, se ne ve — ogenj in polovica brjar j a je postala žrtev ognja. Nekateri se vesele, drugi so zopet zelo žalostni.
najstletni Avgust Vuga, doma iz Solkana za zboljšanje sistemov roje in krmljenja ži-
je prišel pobirat te dneve v našo občino po vojni puSčeno razstrelivo. Dasi so se U kraji že večkrat preiskali in je družba, ki pobira po teb krajih rasstreljivo, odstra-
vine, s čimer je šola vzbudila ineu prizadetimi zanimanje za boljše obdelovanje trav-niko\ in pašnikov.
Nič manj zanimanja ni šola posvetila
nila že precej materijala, se $e vedno dobe'žitni propagandi, kjer je kljub pomanjka-granate, ki privabijo ljudi, ki se s tem pq-|nju razpoložljivega osobja in težkočaui, ki cajo, da jih izpraznijo in prodajo železo, ba-: so na tem polju neodvrnljive, skušala raz-ker in svinec. Vuga se je zadnje čase splob širiti smisel za zboljšanje obdelovalne teh-samo s tem bavil. Drugega dela ni mog$l nike ter priredila v ta namen več podučnih dobiti in to nabiranje ga je moralo, čeprav j sestankov in ustanovila več polj za umet-je bilo nevarno, že pošteno preživeti. Revež no gnojenje. Izvršenih je bilo nekoliko poje dobil, kakor že omenjeno, pod vrhom na' iskusov in ponekod je šola razposlala svoje Vodicah večjo granato, izprazniti jo je ho- učitelje na lice mesta, v razne kraje po-tel, razbijal z večjim kamnom po njej, gra-; krajine. Žitna bitka, ki jo je vlada propagi-nata se je razpočila in razmesarjen je ob-; rala po vsej državi, ie našla pripravljeno ležal mladenič. Ljudje so prišli, ko so čuli potovalno šolo, ki je izdelala tudi tozadev-pok, v bližino, a prepozno, vsaka človeSka' ni program za žitno komisijo tržafike ju>-pomoč je bila odveč. Karabinirji bo pokrili pokrajine. Pri tej žitni propagandi, ki se razmesarjeno truplo z odejo, pozneje se je seveda nadaljuje v smislu vladnih navodil, pa preneslo truplo na naše pokopališče, je potovalna šola posvetila prvo skrb onim
vrstam Žita. ki so za tnkaiSnie poljedelstvo
Brezposelnost, neprevidnost, pa je nesreča tu.
B9REN.
vrstam žita, ki so za tukajšnje poljed« večje važnosti.
Potovalna šola je, da dokaže koristi upo-
Včeraj so karabinirji pripeljali 19-letno .rahljanja modernega orodja za obdelovanje F. F. v goriške zapore. Bila je detomorilka. .zemlje, poskrbela za razne kmetovalce plu-V vrtu se je izkopalo truplo njenega otroka, .ge, gotove poljedelske stroje in druge sem ki je ležalo kakih 20 cm pod površjem. Bi- spadajoče predmete. Ta način svojega lo je zavito v cunje, okrog vratu je imelo udejstvovanja ho ?ola v bodoče izpopol smrtni trak. Dekle je porodilo prejšnji te- nila.
den v noči od četrtka na petek. Kljub temu; Končno se je Šola začela udejstvovatl
je Šla dan pozneje, kakor bi se ne bilo nifc, tudi na zadružnem P°lju-__
pripetilo, na delo. Tovarišice so opazile nje- '
no bedno stanje, a ona je trdila venomer,'	DAROVI
ni nič Sčasoma je prišlo vse to na uhO(	.fi . Medane daroval potom gosp.
oblastim, karabinirji so poizvedovali in o ^	dijaško kuhinjo v
je videla, da je postalo njeno dejanje očito,I ~ -je šla sama na stražnico, od koder se je uo11'1-prepeljala v Gorico.
6T. VID PRI VIPAVI Pasja steklina na Vipavskem Iz Št. Vida pri Vipavi nam poročajo, da je v nedeljo pop. neznan peš napadel dve osebi , in sicer zidarja Bratuža iz Oreliovice in Antona Misleja iz Št. Vida ter ju
Oosoodsrsfvs.
Delovanje potovalne šole za poljedelstvo
v tržaški pokrajini v letn 1925.
Zelo različni pogoji poljedelstva tržaške pokrajine in dejstvo, da je ustanova potovalnih kmetijskih šol še neznana tukajšnjim kmetovalcem, niso dovolili v lanskem letu ustanovljeni potovalni Šoli za poljedelstvo tržaške pokrajine, da bi že v prvem letu svojega obstoja mogla razviti svoje delovanje na vseh onih pol jih, na katerih se hoče udejstvovati. Pri tem ima vendar ta šola zaznamovati znatne uspehe svojega delovanja, za katere je dolžna priznanje raznim ustanovam, ki so ji priskočile na pomoč z denarnimi prispevki, pa tudi številnim kmetovalcem, ki so šoli pripravili tla za njeno vspešno delovanje.
Tako je potovalna šola razvila vspešno delovanje na polju živinoreje, kjer je bira postavljena pred vprašanja, ki so zahtevala nujno rešitev. Zakon od 5. Julija 1908 štev. 392 za preventivne preglede za spuščanje določenih bikov se je mogel uvesti brez težkoč, ker je bil ie prej sestavljen tozadevni pravilnik. Kraljeva komisija za upravo pokrajine je poverila izvrševanje tega zakona potovalni šoli ter ji določila za to potrebne fonde. Tako je proti koncu leta šola mogla organizirati nakup mladih bikov v Švici, kjer je bilo nakupljenih za razdelitev 20 bikov. Za prve mesece tekočega leta se pričakuje nov uvoz gotovega Števila teh živali. Za že sklenjene inicijative v tem oziru je ministrstvo nakazalo 70.000.— lir podpore, komisija za upravo pokrajine je dala 20.000.— lir, medtem ko-bo ostale stroške nosila šota sama. Tudi za konjerejo je Šola vzbudila zanimanje pri-1 zadevanje že ustanovljena postaja za spu-ščevanje Žrebcev, katera se bo v bližnjem času Se izpopolnila z drugo pasmo.
Istočasno se je nastopilo pri živinorejcih
Bonens poročila.
DEVIZE:
Trst, i aprila Am»t*rdam od 1*00.— do 1000 — Belgija «d 93 — do 94 —, Pariš 8ti 25 do 87 2* LontUn od I20.h."> do 120.9% ;New York o! ' i 7". do 2*.87; Španija od 3*9.— do 352.— ; S< Ogl'1- 473._ do 480.— ; Atene od 32.a0 do 33..'.D, zel Ker je vladalo splošno prepričanje, da od i90.— do 594.— ; Bukareit od 10.— do . . je bil pes okužen po steklini, sta bila o Praga ed 73.60 do 73.9j: Ogrska od	li-
tem takoj obveščena okrožni zdravnik dr. 10.0360; Dunaj od —.360 do —.3,3: Z»greo od Pavlica in okrožni Živinozdravnik A. Po-j 43.70 do 43.90.
beraj iz Vipave ,ki sta dospela nemudoma! Benečijske obveznice «.__
na lice mesta. Ogrizena sta bila dirigirana v tržaški Pasteurjev zavod. Pes pa je končal pod smrtonosnimi streli g. brigadirja. Odrejen je bil splošen pasji kontumac. — Opozarjamo lastnike psov, da so kazni kršitve kontumaca zelo občutne in naj imajo raditega pse stalno priklenjene in pod strogim nadzorstvom.
IDRIJA
Izobraževalno društvo-v Idriji uprizori za Velikonočne praznike Schonherr-jevo «Zemljo», komedijo v 3. dejanjih.
MALI OGL&
n
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod
Trpoški sok izdelan v lekarni Castella-novich. Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejša proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje fi ste-. klenic. Steklenica stane L 11. Dobiva pe samo v lekarni Castellanovich.	37'i
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia
290
KmtfRa posojilnica u Piuačln!
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 18. aprila 1926. ob 3. uri popoldn« pri g. Pahorju.
DNEVNIKED:
1.	Sprememba in razširjenje pravil.
2.	Potrditev letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Izvolitev načelništva in nadzorništva. o Razr.o
(428) ' *	JMAĆELNIŠTVO.

Zobozdravnik
Med. D. dr. D. Sarfloč
specijalist za ustne in zobne bolezni
pcrfekcijonlran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via H. R. Imbriani 16,1. (prej Via S. filnuiil)
od d-12 in od 3-7
1
321
rssii
ZAHVALA
Podpisana se zahvaljuje vsem, ki so ob priliki prerane smrti našega preljubega očeta, brata oziroma strica, župana, gospoda
MATIJA FATUR
trgovca ftn goatllaldarja
izkazali »voje sožalje. Prisrčna hvala vsem onim, ki so spremili blagega pc-kojnika na njegovi zadnji poti.	(4^7)
Zagorje na Pivki, 30. marca 1926.	Rodbina Fatur-Čopič.
Zopet se je zgodila nesreča in mlado življenje je moralo izdihniti na Vodicah. Tet-
PODLI S T E K
JULES VERNE:
(41)
Skrivnostni otok
Kako globoko je bilo žrelo vulkana, ki je tvoril zvezo med podzemeljskimi plastmi in kraterjem, se ni dalo z očmi premeriti, ker se je dno izgubilo v temi. Ni bilo nobenega dvoma o tem, da je vulkan popolnoma ugasnil. Cir Smith in njegovi tovariši so prispeli na ognjeniSki vrh še pred osmo. Bil je to majhen stožčast hrib, ki je bil na severni strani podoben velikemu mehurju.
«Morje! Povsod morje!® so vzklikali, kakor da niso mogli zadržati te besede, ki jih je napravi jala otočane.
In v resnici, okrog in okrog se je razprostiralo ogromno krožnato vodno površje. Cir Smith se je drugič vzpenjal proti vrhu, upajoč morda, da odkrije kakšno drugo obal, ali kak bližnji otok, ki ga ni zapazil v temi prejšnjega večera. Toda nič se ni pokazalo na vsem obzorju, t. j. v obsegu preko petdesetih milj. Ni bilo videti zemlje, ni bilo videti jadra na vodil Ves neizmerni
prostor je bil pust in prazen in v njegovi sredi je ležal zapuščeni otok, kamenček v oceanu!
Tiho in negibno so inženir in tovariši promatrali nekaj minut ocean. Do skrajnih točk so prodirali njih pogledi. Toda celo Pencroff, ki je imel tako izvrsten vid, ni nič opazil, in on bi bil brez dvoma zaznal najmanjšo sled oddaljene zemlje, in če bi se pojavila v še tako prosojni ohlapini, zakaj narava mu je zasadila pod obrvmi dva pravcata daljnogleda.
Odvrnili so oči od morja in jih usmerili na zemljo, na katero so imeli z gore popo-len razgled. Gedeon Spilett je prvi preru-šil molk z vprašanjem:
«Kako velik je ta otok?»
Ko so ga videli ležati sredi brezmejnega oceana, se ni zdel bogve kako obsežen.
Cir Smith je pomislil; uvažujoč višino, na kateri je stal, je skušal premeriti obseg otoka.
«Menim, da se ne motim, prijatelji, je rekel nato, ako cenim obseg obale našega kraljestva na preko sto milj*).
*) Približno 180 kilometrov.
—	In njegovo površje?...
—	To je težko reči, je odgovoril inženir, obrežje je preveč raztrgano«.
Ce se ni Cir Sfriith v svoji cenitvi uštel, tedaj je bil otok približno tako velik kakor Malta ali Ksantes v Sredozemskem morju; teda bil je dosti nepravilnejše oblike, ker je imel veliko rtičev, predgorij, ostin, velikili in majhnih zalivov in zakotnih pristanov, Čudna oblika otoka je padla vsem v o< i. Gedeon Spilett je na inženirjevo željo napravil obris otoka. Slika je bila podobna fantastični zveri s perotnirami, ki je zaspala na površju Tihega oceana.
V naslednjih odstavkih podajemo kratek opis otoka, o katerem je poročevalec narisal natančen zemljevid.
Obala, na katero so se brodolomniki re -šili, je tvorila Široko odprt lok in objema- j la širok zaliv, ki se je na jugovzhodu koiH čal v špičast rt, katerega Pencroff pri sv«v jam prvem raziskovanju ni mogel videti, ker ga je hrib zakrival. Na severovzhodu sta zapirala zaliv druga dva rta, med katerima je ležal ozek zalivček, tako da je bilo vse skupaj podobno odprtemu žrelu ogromnega kita.