Vredniki Profesor Valentin Konšek. —
Tate novine pridejo vsak« sred« n« svetlo: cen« s» četertinko let« 40 kr. po posti iO kr. sr.
Nro. 10.
30. vclklga strpana 1848.
rK a r kralj Matjai spi, u a sveti več pravice ni."
Tako pravijo Slovenci, kadar se jim krivica godi. Veselili smo sc, de nam bo 7.daj zorja pravice prisvetila, ker sc vsim uarodam svoboda obetnjc; pa meude bomo kolj še dolgo čakali tistiga Matjaža, ki nas bo mnogo stoletne krivice r; šil. Svetli cesar, naš mili Ferdinand so po vstavi ali konšlituciji vsim uarodam svojiga cesarstva zagotovili njili narodnost iuo jezik, po tem so tudi nam Slovcucam podelili ravno tiste pravice ua Slovenskim, kakor jili Neme: na nemškim, Madžari ua madžarskim oži-vajo. Mi imamo pravico terjali za nas: slovenske šole, slovenske pisaruicc ali kauelije, slovenske zbore, iuo slovenske postave, ker to Nemci ludi imajo. Pa glejte f ravno to nam Nemci kratijo. Nemci hočejo, de bi pri nas še zauaprej uemšiiia gospodovala. Zalo so v Gradci pri štajerskim zboru sklenili, de se ua štajerskim zboru sme samo po nemško govoriti. Celo Celjsko, skoraj celo Marpurško, iuo cu kos Graškiga okrožja okoli Uadgonc (Kadkcrsburg) je vse slo-vcusko, pa slovenski poslanci nimajo pravice pri zboru slovensko govorili! Kaj Slovenci nc plačujejo davkov z Nemci vredi? Alj ujihovi sinovi nc branijo čversto deželo ino ccsarja? Zakaj bi pa tu morali bili od vzadej! Pravica jc luba llogu iuo ludem, le ua pravici terduo sloji vsaka osnova. Ilozdaj so Nemci nam vsakih petdeset let, kakor sami pravijo, toliko zemlje odvzeli iuo rojakov pouemčili, kar sc euo uro hoda daleč pride; naši tergi, naše mesta so žo tudi ua iiol poiiciučaue, zraven tega še pa terdijo, uc vsi tisti Slovenci k Nemcam spadajo, kateri kaj nemškiga razumejo ; 'ia naprej bi bilo to še hujši. Nar hujši je pa to
za kmeta, ako Slovenci ua zboru po slovensko (govorili nc siucjo. Po vstavi pošiljajo tudi kmetji svoje |K>slauce ua zbor. Ker sc pa tam samo nemsiua govori, so prisiljeni saiue Neincc ali vsaj lake može voliti, ki nemško zuajo, med temi jc pa dosti nemškutarjov, katerih kmelje od iskrenih Slovcncov razločiti nc vejo, zatorej do vsili vkup ueheniga zaupanja nimajo. Ako si pa kmeta zvolijo, kakor so jih na več krajih za dunajski deržavni zbor si zvolili, bo pa sedel taui iu molčal, kader bi imel govoriti, kakor molčijo ravno tisti kmečki poslanci na dunajskim zboru, ter pustijo druge za sc govoriti. Tako Slovencu nova svoboda malo pomaga, ki vse pravice Nemci le za sc ob-deržijo. Kjer se kolj oglasimo nas povsod prekosijo. Zato smo prosili svctliga ccsarja, de bi vsim Slovcucam ua Štajerskim, Koroškim, Krajuskim iuo Primorskim dovolili, zcdiuili sc, iuo svoj posebni slovenski zbor imeti, komur bi se Nemci nebi vtikali. Tako bi tudi mi pod našim milim ccsarjaiu bili ravno tistih dobrot deležni, kakor Nemci, ter ccsarska beseda bi sc dopoluila, de i-uiajo vsi uarodi v avslrijauskim cesarstvu enake pravice. Pa Nemci so sc zbali, dc nebi mogli dalej z nami gospodovali, zato so hitro sklenili: Štajerska je nerazdruživo vojvodstvo. to sc pravi, dc Slovenci sc nc smejo od Ncmcov ločiti. Alj. pa nc vejo, dc mi tudi nekdaj k nemški Štajerski spadali nismo? Marpurško okrožje z Iladgnnoj sc je pod imeuam slovenska strau** od Štajerske ločilo ; Celjsko okrožje jc šc pozneje k Štajerski prileknjeno bilo. Zakaj bi se mi nebi z svojimi rojaki sklenili, denebi tako raztreseni bili ? Kaj ne ostanemo vsi pod našim ccsarjam ? Sej mi nemškim Štajcrcaia tudi ne branimo, ako so z nemškimi Korošci
zcdiuijo, tcimič šc želimo jim, ker bi bili po tem močnejši. Pa naj z a sebe napravijo, kakor hočejo ; mi svojimu cesarju hočemo vselej zvesti ostati, z Nemci želimo v prijaznosti živeli, v svoji deželi na nočemo terpeli, de bi nam kdo pravice krajšal.
J. J. U.
Slovenci molite!
Nadloga velika, ja neizrečena se iz Nemškiga napoveduje. V 10. stoletji jc Martin Luter s svojo derhaljo na Nemškim veliko tavžent iu iavžcut ludi premolil, dc »o katolško cerkev zapustili, iu so tako od edi-n i ga pola. ki pelja proti nebesam, zašli. — Tudi ua Slovensko seje bila Lutrova kriva vera zasijala, to dc tukaj ni dobila prave vlage, iu tako je bilo škofam Urbanu Tck-stor in Tomažu Krocu, kterim sla nadvojvod Kari in njegov pobožen sin, cesar fcVrdiuaud II. s svojo močjo na roke šla, mogoče, vse Slovenec zupcl katolški veri nazaj perdo-bili. — Ali zdaj hočejo Nciuci šc veči hudo taui storiti, — med njimi se jc namreč Janez Houge v I. 1844 vzdignil, in uc kakor Luter le ucklcrc, ampak sploh reči, vse resnice keršanske vere zavcrgcl. — Precej jih je bilo iz uied Ncmcov od perviga za liiu autikristaui, kleriga živlcnjc je popivanje po kerčmah, in pcrlizovauje do žeuslva, potegnilo, iu so upili in rotili čez keršausko katolško vero, kakor nekdaj Judje pred Pilatom čez Jezusa Kristusa. Na Austriansko vouder la nevera do letaš ni smela priti, ludi so se Nemca m nekoliko oči odpcrlc iu so llongcla več del popustili; le v Frank-foriu, lam kvasi la satanov aposlelj šc prešerno po pivnicah, iu ko jc šuutar Meternih (ne poprejšni minister) uu mesec vpričo njega v neki kerčiui rekel: Jest iu llouge in « si naši smo potepuhi (lumpi), mu jc pijan llouge le besede potcrdil. — In s to šalo-bardo hočejo zdaj Frankforčani Auslriaiic osrečiti! — Dva njegovih spoštovavcov Pauli iu lliršberger sta že 1J». Velkigascrpana na Dunaji v plesiškiiu salonu Odcon vpričo več lavžcnt Duuajranov Jezusa Kristusa, sv. Trojico i. t. d. pickliujevala iu sliši se, dc je llouge sam zdaj na Dunaj poklican!
Ali bo tedaj to lista sreča, ki jo bo tesna zveza z Nemci Avstrianam pcruesla, dc bojo nemški zapcljivci in šuutarji brez opo-veranja smeli sc po Avslrii klatili iu Au-striauaui nar draži dar — sv. vero — jemati ? Pa sej to srečo slepi Dunajčanje ima-
jo ; poleg Lubljanskih nemških novicah, je. Nciucc in pedporuik Uougcauov Dr. Šile (Schule), ki je bil v Vclikolravna I. I. zavoljo ujegoviga nepokojuiga puntarskiga početja iz Dunaja zguaii, zopet, na Dunaji. iu ko jc nougcaii Dr. Franc Suzclka v der-žaviiim zboru na Dunaji 10. I. m. pervikrat govoril, so ga noslanei in drugi poslušavci skorej na rokali nosili!
O uboga Avslria! kam Ii greš ? Na1 Laškim mori vojska Ivoje otroke, — ua Ogcrskim davi ošabuost M a d ž a r o v svojimu kralju iu cesarju zveslc llervalc iu Slo-vonce, — milijoni iu milijoui žrcčili kobile razde vajo tam vse pridelke zemlje; -strašna kolera se iz Galicije iu Scdmograš-kiga sem ziniram bolj po tebi razpenja — in iz Ncmškiga so peršli v sedež tvojih po-slaucov ua Dunaj lažnivi preroki, ki hočejo tvojim olrokaui sveto ediuozveličavno keršausko vero odvzeti!
Torej Slovenci! vi vredni siuovi katolško cerkve, molile.	liesuicki. (»lov. rcrk. ra»opi*.)
Štajerski Slovenci!
(Dalje ino koner.)
Alj vse to je še* premalo rečeno v čast g. i* umika; dones so še le prav pokazali svoje blago scrce, iu kako vas lu-liijo, Slovenci! iu vaše otroke.'Tiho j c bilo po zbornici, dc bi sc miška leteli slišala, in ginjeni smo bili vsi od perviga do zad-uiga, ko so z priserčuo pa tudi možko besedo pripovedovali, kako naš domorodui regiment Kiuski že 18 let ua Laškim sc zuaj-de, — kako zavolj uczdravuosti tistih krajev naši hrabri mladcuči tam medlijo iu bolehajo, kako jih vsako leto tam teliko no-merje, iu kako, mertve nadomestiti, vsako leto novo lepo število cvctečih uiSadcučov ua Laško pošiljati moremo, — kako si vojaški mladcuči domu želijo, po dolgi ločitvi še enkrat svoje starše, bratje in sestre objeli, in kako staršev scrce trepeče, pred smer! jo šc enkrat videti svojga sina. — Dale j so pravili, kako sc marskaterim starim očetu, m marskateri vdovi materi, ki &e za-pušcua doma v solzah lopi, vsi sini do za-dniga v vojašno poberejo, ler so tirj&li, prej ko bo mogoče pred deržavui zbor in pred vojskniga ministra pritožbo položili, de naj se pri vojaški uaberi in pri razpostavlaiiju , vojaških truui bolj vsmilcuo iu pravično rav-.
na. Kmetje! ki krivo mislite, de pod nobe- j n» gosposko suknjo serce uc bije, ki vas ]ubi, bote še tudi v prilioduo dvomili, de so gospod, ki tako govorijo, vas resnični pri-jatcl? (flejte, tako še tudi v gosposkim stanu veliko pravili prijatlov imate, iu če bi do pridnih gospodov bol) odkritoserčui iu zaupljivi bili, bi takšnih prijatlev še veliko več imeli. Le lubczcu spet lubczcii obudi, sovraštvo pa le sovraštvo rodi. Sovražuikam odpustili iu luhili jih nam pa s. vera naroče. Zato lebi kiueljc! pozabile kar so vam gosposke kedaj kriviga slorile, iu tudi gosposke bojo pozabile, kako ste jih tudi vi pogosto po krivim prckliujali: v lubezui si spet vsi roke podajmo, iu imeli bomo ncbcsc na zemlji. — Pa ludi Vcljcuskiga Icržana g* Kopolarja pozabili ue siuem, ki je slovenskim kmetom čast storil, ter Nemeaiu pokazal. de tudi slovenski kmetje nimajo slanic v glavi. I.epo jc še druge kmečke poslance podučeval, se za prid kmelov iu za čast Mloveiieo« ludi pred celim zboram ui oglasili bal. iu je modro vedel razločili, kedaj reče Ja, kedaj Nc. l'ri zboru pa dremati (kar seje nek res zgodilo) tako dc ga sosed še dregnili more, de uaj sc oglasi, — taki poslancc še slauiga kropa ue zasluži, nc pa lako lepiga plačila.Zato Slovenci! če kmetje za poslauec pošiTjalc, dobro glejte, koga izvolite. Poslanec ne sme biti boječ, ampak scrčcii iu omikan m«i, ki ima bistro glavo iu žlalino serce. Kdcr še le takrat, kadar bi se oglasili imel, pnprašujc, alj bi prikimal alj odkimal, taki žužej za poslanca ni. Verjemite mi kmetje! brez gibeniga jezika in vedre pnmeli se pri zborih uič ne opravi; goli prikimači vam ue bojo sreče prikimali. Ino k sklepu še nekaj ljubi Slovenci! Ku poslance se je donos očitno pritožil, kako so v Podčclcrlkam kmetje od uckiga potepuha poiišuulaui, z svojim poslaucam ger-do ravnali, ter ga dolžili, de jc z 14 lav-/.enl goldinarji od grajšin podiuitau, de uaj hi za grajšiiic iu zuper krnele govoril. V svoji hudobiji iu slepoti so tudi res grajšinsko pristavo zapalili, dc je čez 1IMM) goldiuer-jev škode. In lota grajšiua sliši zgoraj poli valenimu g. grofu Aten.zu, deželuiiuu nad-slojuiku. Sami so dones lolo prigodbo povedali. Slovenci! alj je to zahvala, ki jo slarimu, pobožnimu gospodu za njegovi trud daste, de mu njegove pristave požigalc? Sram me je bilo, dc sc jc moglo vpričo loljko Ncmcov od naših slovenskih kmetov
| tako govoriti. Alj si nismo potem sami krivi, dc nas Nemci zucsujcjo, dc so Slovenei neotesani iu zarohlcui ljudje? Okmctji! de pač nočete verjeli, kar smo vam že loljko-krat pridgvali, zakotnim pisačam in poba-javcain uc verjeli, temuč precej povezali jih, iu gosposki v pokorjcujc izročili. 0'rajšaki so od svojih pravic lako veliko jeujali, samo dc bi sovraštvo nehalo, iu sc mir in ljubezen spet k nam poveruila, iu zdej bojo še pa loljko lavžculov zavergli, iu kmečke poslancc podmitovali, o neumnost! Zalo »Slovenci! bodite mirni, poslancc poprašajic, kaj iu kako sc je lukej godilo, m jim verjemite, dokler dc se bo vse poslovenilo, kar je bilo pri zboru govorjeniga. Poleni bole z lastnimi očmi brati od besede do besede, kaj sc jc od perviga dne do zad-niga pri zboru delalo, in se prepričali, dc ui bilo uobcuc goljfije iu podmitanja, ampak dc jc vladala pred llogam in svetam le gola pravica. Z llogam!
Celjski krog.'
22. Vclkiga serpana ob. 5 po poldne je blo iz stariga grada blizo Šentjurja glasno pokanje možnarjov, veseli godei iuo gro-movito oriskanjc: „Zivio" slišati, ker so na stari llifnik slovensko, 10 pračov dolgo, bandero nasadili, katira sc zdej lepo v vetru zible iuo v soncu bliskela, da »c lohka iz bližue železnice vidi. Na večer ob '/s develih, kadar Iilapou iz Gradca persopiha, je blisk za bliskom iu grom za gromom med glasuim iiriskanjom, kaliro se je po dolini razlegalo, vsim, ki so se po železnici per-pdali, oznanil, ktij se ua slarimu Ililiiiku godi.
Nemškularji v slovenskih krajih! vzemite si Sentjurčane za lepi, posnemanja vredni izgled, kauior kol j v nemške kraje pogledamo, povsod vidimo nemške baudcrc na hišah iuo cerkvah, de vsaki ptnjc ve, kaj za euiga serea ludi lam stanujejo; zakaj samo v slovenskih krajih take zuamuje ne vidimo, alj pa še elo nemške baudcrc lerpimo ?
Dragotin Dolgotenki.
I) u u a j.
Dclavcov'hrup, ki jc 22. t. in. poslal, sc jc 23. ob petih večer ponovil, z tem, de je neki delavec per železnici i narodno stražo strelil. Zdaj se je boj začel, v k le-
rim sc jc pa .obogim puntarskim dclavcam hudo godilo. Sest jih jc bilo ostalo mertvib, iuo 53 rauciiih, *iz med ktcrili jili je 8 alj 10 ic tudi na smertui posteli. 1'uularija lien-ja pač vselej nesrečno. Ilcvcži so v svoji slepoti strašne iuo ludi smcrluc bolečine si sami naredili, kir so se postavi oslavili liolli! — /idnjšuo minislerstvo jc začelo prav serčno vsiiu nemirnim iuo liudobuim Iu-dem sc oslavlali ino postavno pot upclovati. l'a ravno zato ima že veliko sovražnikov, kteri bi radi ga spodjcdli ino z drugim namestili. Pa jc to dobro za nas ? Vsak minister, dobi 4000 for. kak liitro jc zvolcn, na roko; lak vsi vkup 24000 for. iuo če bomo vsak mesene drugo miuisterstvo imeli, bode sc precej dnarjov zastonj raztrosilo. Ka to imamo le šrokousliiim oznaiivavcaiu svobode (svobode brez vseli postav, brez pravice, brez mira i. t. d.) ralivalcžui biti.
V deržavnim zboru sc pa še prepirajo, alj bi se imelo grajšakam za odpadne davke v duarjali kaj poveruiti, alj ne. Miuisterstvo bo potem, kakor sc bo sklcuilo, alj ostalo alj odstopilo.
Od Staje rs k i ga zbora, i Slovenci! 17. dan vclk. »črpana jc bil j namestili zbor za Štajersko deželo koučau, začel sc jc 13. dan rožnika. Tri imenitne reči so bile pogovorcuc iu prcvdarjcue; per-vič postava za soseske, po katiri bodo pri-lioduič soseske ravnale iu za zvoj korist skerbele. Ker soseske nar bolj vedo, kaj jc za nje potrebno iu koristno, bodo priliod-nič drugac omejene, in prosto vse vpclalc, kar sc bo ujim dobro zdelo. Druga reč jc bila: llcšovaiije pozemlja (gruntov) od gosposkih davkov. — Dolgo se jc črez to reč, ktera nam vsim prav v živo seže, prevdar-valo. Kakor so bili nekteri grajšaki terdo-vratui, in niso hoteli od svojih pravic odpustili, tako so tud kiuclji krepko gvojo terdili, in niso sc dali vkloniti. |'a tud veliko grajšakov jc bilo, katerim jc veduo pred očmi stalo, da se kmetjiški stan mora polajšati, če hočemo, da bi vsi ludi vsakiga slana pravic deležni bili, ktcrc so meseca Sušca od Ccrsarja vsiiu naroda m iu vsim ludem podeleuc bile. Mora sc v čast teli gospodov povedati, da so »c radi, kakor lesko njim jc padlo, svojih pravic, kolikor jc bilo mogoče, podali. Da bi pa dozdaj podložni stan za rešovanjc svojga podzemlja
čisto uič uc plačal, bi bila krivica, iu lega tudi nobeden kuicljiskih poslaucov ni tirjalj ako jih je ravno 30 bilo, in secr z vsili kra-jov našega Stajerskiga vojvodsiva. Kcrcdili so tedaj postavo za rešovanje, klcro sc je deržavuimu zboru ua Duiiaju predpoložila, da bi sc lam šc enkrat prcvdarla, alj pre-monila al polerdila. Ktcrimu se pa ta postava za rešovanjc pretezivna zdi, taisti iiua za v upanje, da bode na Dunaju lolko poprav-lena, kolikor preveč gruiilne posestnike zadene. Trcta reč je bila: Osnovanje postav za prilioduc Štajerske zbore. Pel možovje bilo. odbranih kateri so v Vi dneh ustavo za Štajersko deželo ozuovali, po kopitu nar veči svobodnosti za vse slane. Lepo se paragrafi eden z drugimu »primejo; in brez dvombe jc to del zbornih opravil nar bolj ličen iu uravnan.	(Konec sledi.)
II or vaš k a dežela.
V C* rac k i h uovioah beremo sledečo pismo iz Zagreba: V»i horvaški regimenti, 1*000 vojakov, hitijo ua horvaško vogersko mejo. Ilau .lelačič je per šcnl Jvauu pregledoval Oločanskc grauičare, ki so iz ter-djave Pcschicra nazaj prišli ino jim jc te besede govoril: „llrahri Otočaui! vsa Evropa sc čudi čres vašo juuakoserčiiost. Mi »e vojskujemo zdaj za centralno vladijo, za ustavilo samovladijo, ki more zopet per cesarskimi! sedežu biti. Veči del Vogerskc dežele nas kak svoje rcšitclc perčakuje. I.e 4 tedne šc iuo vi sle zopet per svojih familjal'."
„Močuo ustavno cesarstvo — hramba prot vse sovražnike od jutra i:i od večera — bo plačilo hrabrim llorvalaui iu vsim vernim Au-strijaiicaui. Mi sc vojskujemo za svobodo krone iu ludstva, za bratiustvo iu enakost/* Te besede slavuiga bana so vojake prav v sercc ginilc, iu z gorečo lubezujo svojih vojakov je bati zopet v Zagreb došel. Šc ta tcdcu bodo Horvati nezveste in zvite Vogre poprijel i. Vsa armada, ki jo ban zoper Vogre vodi, šteje blizo 90,000 možov. Vogri, ki so v hudih dnevih hotli od Au-strie se ločiti, bodo za svoje pregrehe hudo pokoro prejeli.
Ilog daj pridnim llorvatani srečo!! Laška dežela
llciicdkc bodo Piciuoutczi v kratkim zapustili, iuo Albini bo tudi z svojim bro-dovjam sc odpelal, ker njegov kral Kari Albert želi mir narediti.
Natiskar iu založnik Jcncz Ei. Jcrctln.