Ib praznikov jjfuKl daily except Saturday«. Sunday« and Holiday» ¡^I^ARXXJaX PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNÖTE Uradniški la upravniški prostori: 1687 South Lawndala Am Office of Publication: * 2687 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 4*04 Cmi Hat a )• 18.00 Grški gerilci v ofenzivi v bližini albanske meje Neodvisna ljudska država ustanovljena v severni Grčiji. Cez 500 oseb aretiranih v Atenah. Francoski list svari Ameriko Ai«ne, Grčija, 27. dec. — Grške gerilske sile so začele ofen-avo proti armadi grške vlade V bližini albanske meje. Namen je ekspanzija komunistične tfr-iave v severni Grčiji. Gerilci so napadli zalagalne linije grške armade med Janino inEpirejem in jih pretrgali. Dve gerilski brigadi sta napadli Konico. Poveljstvo vladne armade poroča, da sta utrpeli velike izgube. Bitke med gerilci in vladnimi četami so v teku pri Philiatesu, 40 milj zapadno od Konice. Vest pravi, da so nove čete dospele na fronto na pomoč grški armadi. Vojni minister George, Stra-tos je odletel iz Aten v Konico in prevzel vodstvo operacij proti gerilskim silam. Gerilski topovi bruhajo izstrelke na Konico. Poročilo pravi, da je bil po-; veljnik vojaške posadke v Konici ranjen. Policija je naznanila, da je bilo čez 500 oseb aretiranih v Atenah po razkritju zarote, katere namen so bili umori promi-nentnih političnih voditeljev. Zarota je bila.razkrita po aretaciji dveh mož na obtožbo umora policaja v Atenah 9. decembra. Oblasti trdijo, da sta na zaslišanju pred policijo priznala zaroto. Eden ižmud političnih voditeljev na smrtni listi zarotnikov je bil general Stylianos Go-natas, vodja liberalne stranke in bivši premier. Aretacije so bile odrejene 24 ur potem, ko je general Markos Vifiades, poveljnik gerilskih sil, Evakuacija ameri-čet pospešena Poslanik Hines naznanil resignacijo Panama City. Panama, 27. dec. ~ Evakuacija ameriških čet z obrambnih baz v Panami je bila Pospešena in vse kaže, da bo kmalu izvršena. Odrejena je bila potem, 4co so člani panam ske narodne skupščine soglasno glasovali proti ratifikaciji že sklenjenega dogovora med panamsko vlado in Ameriko, da slednja dobi v najem štirinajst v"jaških in mornaričnih baz v Panami. ' Ameriške čete se bodo umaknit* v cono Panamskega prekopa. Izvedba evakuacije je bila Poverjena poveljstvu ameriške žalske sile v Panami in na Ka ^Ujskem morju. Zapustitev baze na Riu Hatu J' največji problem. Amerika »ma tam vojaške delavnice. Stro-J» in druga oprema bodo odpe 'j* ni v cono ob Panamskem pre-k"pu. Amerika ima na Rio Hatu tudi zaloge letalskega gaso-lina. { Washington. D. C.. 27. dec — '»plomatični krogi so razkrili. je general Frank T. Hines "'"gniral kot ameriški poalanik I'anami. On je podpisal dogovor s panamsko vlado glede "idaje baz v najem Ameriki, ka terega panamska skupščina ni hotela potrditi. Mnenje prevladuje, da bo Hi-ne*a nasledi) Monnet B Davis, bivši poslanik na Danakem in hivši generalni konzul v Sang Kitajska, Trdi se, da je Hine* nameraval reeignirati "'H nekaj tedni, a je obdržal pozicijo na apel predsednika Truma na. v svojem govoru po radiu naznanil ustanovitev neodvisne komunistične države v severni Grčiji. General George Pap<\-georgiu, poveljnik zborov tretje grške armade, je rekel v Solunu, da je bil gerilski >ežim morda formiran v Albaniji. Vifiades je v svojem govoru po radiu pozval člane levičarske odporne fronte EAM, naj pograbijo orožje in se pripravijo za boj. Predsednik grške monarhi-stične vlade Sophoulis je dejal, da bodo Jugoslavija, Bolgarija in Albanija morda priznale Vi-fiadesov režim v severni Grčiji. Priznanju bodo sledile aretacije "nevarnih oseb" v Grčiji in razpust komunistične stranke. Pari., 27. dec. - List L'Hu- 70 M, doma ¡2 vasi Furjev „anite, glasilo francoske komu- "v matične stranke, je napovedal, J^nZina in tH po' da bodo države v s en sovjet- h y Vlrginijl, v & skega vpliva priznal. Markosai bra,a Vifiadesa kot načelnika legalne ' grške vlade, zaeno pa je opozoril Ameriko, da bo morala prevzeti veliko odgovornost, če bo še nadalje podpirala monarhi-stično vlado v Atenah. DomaČe vesti Pobit v rovu Gilbert, Minn.—Joe Prešern, član društva 182 SNPJ, je bil 19. dec. težko pobit v rovu "Spruce" na Evelethu, Ko je delal v rovu. se je utrgala gmota in ga pod-nula. Rešil ga je njegov sodelavec, ki je hitel na vso moč z odkopavanjem in ga je dobil izpod zasutbe. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer bo po izjavi zdravnikov moral ostati šest tednov. Nov grob v Kanaaau West Mineral, Kans.—Dne 20. dec. je naglo umrl Vincent Za-lokar, predsednik društva 19 SNPJ. Zjutraj je šel še na delo, kmalu pa mu je postalo slabo in so ga odpeljali domov, kjer je ob 11.- uri izdihnil. Star "Grčija ima sedaj legalno in demokratično vlado, ki predstavlja težnje in voljo ljudstva," pravi L'Humanité. "Fašistični rebeli v Atenah, katere podpirata Amerika in Velika Brifemjariie morejo prikriti vznemirjenja zaradi odločitve grških demokratičnih sil. Problem britske in ameriške intervencije v Grčiji bo ponovno prišel pred organizacijo Združenih narodov." Ameriški tovorni parnih se potopil Helsinki, Finska, 27. dec. Ameriški tovorni parnik Park Victory je zadel ob pečine v Finskem zalivu in se potopil. Pet čalnov posadke je utonilo, enajst« pa je pogrešanih. Tajfun popiral hibe v Manili Manila, Filipini, 27. dec. — Tajfun je paraliziral to mesto. Drvel je z brzino čez sto milj Ka uro, podiral hiše in pretrgal komunikacijske zveze. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Povzročena škoda znaša .pol milijona dolarjev. Krug se odločil za resignacijb Washington, D. C., 27. dec. — Vest iz zanesljivih virov pravi, da bo notranji tajnik Krug kmalu resign irai. P-jedsednik Truman bo moral iskati naslednika. Na njegovi listi je senator O'Ms honey, demokrat iz Wyominga. Vprašanje je, ali bo senator* čigar termin j>oteče čez pet let, prevzel pozicijo notranjega tajnika, če ga bo Truman ifneno-val. Privatne armade prepovedane v Burmi Rangoon, Burma, 27. dec. — Vlada je uveljavila 6dredbo, ki prepoveduje vzdrževanje in vežbanje privatnih armad. Ta ke armade so doslej vzdrževale politične grupe. Takozvana ljudska armada, katero je ustanovil general Aung San, je bila raz-puščena. Pogodba med Ceho• slovahijo in Holandijo *Praga% Cehoslovakija, 27. dec. Ministrstvo za zunanjo trgovino je naznanilo sklenitev trgovinske pogodbe s Holandijo. Ta določa med drugim izmenjavo blaga med državama v vredno sti sto milijonov dolarjev v prihodnjem letu. Čehoslovakija je prej sklenila sllčno pogodbo z Rumunljo. SENATOR TAFT POJASNIL SVOJE STALIŠČE 0 ZUNANJI POLITIKI New York. 27. dec. — Senator Taft je v izjavi, katero je objavil list New York News. poj»*-nil svoje stališče o ameriški zunanji politiki in vzroke kritike smernic Trumsnove administrs-cije in državnegs departmenta. Vse miroljubne elemente v A-meriki je pozval, naj odprto po vedo, da se ne strinjsjo z onimi, državnega departmenta. Dejal je, da se v orgsnizaciji Združenih narodov polaga večja važnost sili kot pa pravičnosti. "Vojns ne more rešiti svetov nih problemov," je dejsl. "Trsj-ni mir je željs ogromne večine ljudstvs. To bi morala biti tudi želja voditeljev ljurstvs in cilj nsše zunsnje politike Vojna je • —— — -----# # • imir i uii.iijv m - - # — # ki strašijo z vojno in naglašajo, največje uničevalka vseh idea da mora biti strašenje eno izmed sredstev zunanje politike in di plomatičnih manevrov. Taft je podal izjavo kot odgo vor onim. ki so pritiskali nanj naj pojasni svoje stališče gl ameriške zunanje politike novil je trditev, da mora biti glavno načelo in cilj zunanje politike vzdrževanje svetovnega miru, dokler ni svoboda ameriškega ljudstva ogrožena. Doslej nI Taft jkvho izrazil igo îri lov in sreče Celo državs, ki zmaga v vojni, izgubi vojno. Danes nekateri pojejo slsvo Iru, zaeno pa m za uveljavlje-Ije ukrepov, ki ustvarjajo pogoje za vujno. Ako se hočemo izogniti vojni, moramo delati za •prejetje mednarodnega zakona )n ustanoviti mednarodni tribu nal za izvajanje zakona, in izravnavo sporov med državami." Taft je aspirant za predsednt Progresivna stran- ITALIJANI PO- ka sestavlja listo Carey bo kandidat za državnega pravdnika • Chicago. 27. dec. — Nedavno ustanovljena progresivna stranka, ki je pri volitvah sodnikov v novembru prestrašila demokratske in republikanske politike, je naznanila sestavljenje liste kandidatov za skoro vse u-rade v okraju Cook, ki uključu je Chicago in predmestja. Pri volitvah v novembru je dobil Homer F. Carey, kandidat progresivne stranke, 313,000 glasov. On je bil izbran kot kan didat za državnega pravdnika, sodnik Samuel Heller pa kot kandidat za načelnika vrhovnega mestnega sodišča. Carey je profesor prava , na univerzi Northwestern. Progresivna stranka skuša priti na glasovnico pri primarnih volitvah v aprilu in v novembru kot regularna stranka. Zadevna aplikacija je pred o-krožnim sodiščem. George R. Cermak, načelnik stranke, je dejal: "Mislimo, da imamo vse kva lifikacije na podlagi zakona. Če nam bo preprečena vložitev liste kandidatov pri primarnih volitvah, jo bomo vložili z ne odvisnimi peticijami." Klica navadnega prehlada izolirana Cepilo se ni iznajdeno Washlngton. D. C.. 27. dec. — Izolacija klice navadnega prehlada v laboratoriju, ki ustvarja možnost, da bo izdelano cepilo proti klici, je bila naznanje na. Naznanilo sta objavila dr. Norman Topping in dr. Leon T. Atlas, raziskovalca narodnega zdravstvenega instituta. ,f "Doseženi uspeh je značilen," je rekel dr Topping. "Upam, da bomo našli cepilo, ki bo razrešilo uganko navadnega prehlada " Navadni prehlad stane smeri* ško ljudstvo skoro milijardo dolarjev letno. Zdravnika sta razkrila, ds «ta delala eksperimente na jetnikih v jetnišmci federalnega distrik-ts. Jetniki so se prostovoljno podvrgli eksperimentom Klice so dobili od človeka, ki je bil nrehlajen. Zdravniku sta izo-lirala klico, in Jo dfžala pri živ. IJenju skoro eno leto. Z njo sts povzročila prehlade med jetniki. Klico sts nazvala "V 1-4 A M mnenja, da mir nI vodilno nače* škega kandidata na llatl repub-lo Trumanove administracije in I likanake stranke. Wallaceva podpora ai-ministraciji dobrodošla Providence, R. I., 27. dec. — Senator McGiuth, načelnik o srednjega oJTbora demokratske stranke, je dejal, da bi Truma-nova administracija pozdravila podporo s strani Henryjs A Wallaces v volilni kampanji v prihodnjem letu, ne bo pa revidirala svoje politike v zameno za podporo. Wallace v svojih govorih ns shodih obsoja politiko Trumsnove sdminiatraclje In naglaša. da vodi v vojno. Namignil je že, da bo morda spre Jel nominacije kot pr«iaednišk» kandidat tretje politične stranke. če ne bo Truman revidiral zunanje politike Bivii japonski premier se zagovarja Tokio, 27 dec — Hidekt Tojo, predsednik Japonske vlade ' v času zavratnegs napsda na Pesrl Harbor, Je pred medna rodnim vojaškim tribu na lom priznal odgovornost za poraz Japonske, ne pa za napad na Pearl Harbor Dejal Je. da je Ml odrejen iz bojazni, da bo A-merika napadla Japon*lu> ZDRAVILI SPREJETJE USTAVE De Nicola proglašen za prvega predsednika republike ŽENSKE DOBILE ENAKOPRAVNOST Rim. 27. dec. ~ Italijansko ljudstvo je navdušeno pozdravilo akcijo narodne skupščine, ki je odobrilu novo ustavo z ogromno večino glasov. Začasno so bile vse razlike med političnimi strankami pozabljene. Procedu ro odobritve ustave so opazovali reprezentanti zunanjih držav, med temi ameriški poslanik James C. Dunn. Proceduro Je zaključil Umber-to Terracini, predsednik skupščine, z govorom. Govorila sta tudi premier Alcide de Gašper! in bivši premier Vittorio E. Or-lando. Nova ustava bo stopila v veljavo 1. januarja. Italijo razglaša za republiko in 4« vse čase in prepoveduje restavriranje mo-1 nathije, Odnošaji med republiko in katoliško cerkvijo bodo regulirani na osnovi lateranske pogodbe, ki je bila sklenjena leta 1929. Ustava določa ustanovitev vrhovnega sodišča, ki bo odločalo o ustavnosti vseh zakonov, sprejetih v skupščini. Skupščina bo imenovala člane vrhovnega sodišča. Dve zbornici, višja in nitje, bosta tvorili parlament. «Člani zbornic bodo izvoljeni pri splošnih in direktnih volitvah. Vsak poslanec bo reprczentlral HO,000 prebivalcev. Predsednika republike bo izvolila narodna skupščina. NJs* gov termin bo sedem let. En-rico de Nicols, ki je imel doslej titel začasnega predsednika ro-publike, je bil proglašen za prvega predsednika republike. Nova ustava vsebuje okrog 10,000 besed in uključu je uvod in 140 členov. Eden izmed čle n«yv prepoveduje vse poskuse zs reorganiziranje fašistične stranke, .naduljnji pa povratek vsem članom savojske dinastije v lta I i jo. Ženske so dobile enake pravi-ce z moškimi na vseh poljih u-dejstvovanja. Nova ustava garantira svobodo vere, toda kalo-liška cerkev je priznana kot u tadna v Italiji. Opozicijo proti priznanju so vodili komunisti in drugi levičarji. Židovski uradnik SENATORJI ■■■■ OBSODILI MAR ubit v Jeruzalemu Arabci napadli britsko policijsko postajo Jerusalem. Palestina. 27. dec. — Hans Reith, vodilni uradnik židovske agenture v Palestini, in štirje drugi židje so bili umorjeni v Jeruzalemu. Člani arabske oborožene grupe so napadli avtobus, nn katerem so bili židje. Avtobus je bil napaden, ko je dospel v Jeruzalem, iz Tel Avl va. Beith je bil načelnik oddelku židovske agenture, v čigar področje spada oskrbu otrok židovskih beguncev. Bitke med Židi in Arabci se nadaljujejo. Dvu Arabca stu bila ubita, osem pa ranjenih v bitki z Židi v bližini Hajfe. Arabci niso razkrili svojih izgub. Arabci so n*A padli britsko policijsko postajo v bližini Ane Poročilo pravi, da je bil napud odbit. Trije Arabci so bili ubiti in sedem ranjenih. Rusi bodo odprli cono komisiji Berlin, 27. dec.'» Rusi bodo odprli svojo okupacijsko cono v Nemčiji članom medzavezniške komisije 2, januarja, pravi ns znanilo. Proučevali bodo napredek likvidacije nemških vojnih tovarn v ruski coni, Člani komisije bodo pozneje obiskali ostale tri okupacijske cone v Nemčiji. Španski "komunist" . obsojen v smrt Madrid, âpanija, 27, dec.-r Agustin Zoroa in štirje drugi so bili obsojeni v smrt na obravnavi pred vojaškim sodiščem. Zoroa Je omenjen kot vodja španskih komunistov, Policija je v njegovem stanovanju našla pismo iz glavnega stana francoske komunistične stranko, Vsi obsojenci bodo ustreljeni, Sneg paraliziral promet v New Yorku New York. 27. dec. — Promet v New Yorku Je paraliziran zaradi snega, ki Je padel v zadnjih 24 urah, V tem času Je dva čevlja debela odeja snega pokrila mesto, Promet avtobusov In avtomobilov Je ustavljen. Več tisoč delavcev je zaposlenih pri odstranjevanju snega z mestnih ulic. PREDSEDNIK ADF OBSODIL DEKRET GRŠKE MONARHISTlCNE VLADE New York. — ovojnl dobi na podlagi vladne ga stanovanjskega programa. Po zaključenju vojne j« bilo zgrajenih bkoro 300 000 hiš v Angliji. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT - GLASILO Of LASTNIMA SLOVENSKE NAHOD NE POOPONNE JEDNOTE «I »d mHfcbW hy Nti^MM M Z4UUMM driav* (leven Ctriwf) te M teu». 14.00 M pol tete. IU0 u ¿«iri tetei n Chicago te Cook Col SSAt m celo teto. S4.7I u pol tetei u IrtirtpÜM rnte«i te tlM Utelod Stetea ( C«ooda UN p«v yeer. Chteo«o ud Cook County MN (ortiga cMialrte SI 1-00 p«r fH» ' Cono >giii[t po doga»affii- lloÉoptei dopteov te ¿lankov ao no Trátelo. RokopUl Ulorarno vesbtee (¿rtte». dTMM. p«smi Ud ) ao vmojo poilljatelju te V alu¿«Ju. te te ol Offcev te «a^niMolklted «roete* will not bo meh m atortea. ploy*. poMM «tc. will Im hy Mlf -addrMMd and only iSftT NaaJov M vae. koj Im« »lik s Itelomt PROSVETA M So. Lawndale Af«.. Chicago 29. IUteote Prevrednotenje denarja v Rusiji Zadnje dni je sovjeUka vlada napravila eno onih gospodarskih operacij, katere je prej ali alej prisiljena storiti sleherna država, kjer se razpase večja Inflacija. V močnejših kapitalističnih drža vah, posebno v Ameriki, to delo navadno opravi—depresija, ki zbije na tla prekomerne cene in pri tem ne prizanaša ne kapitalistu na delaycu, ne trgovcu ne farmarju, ne dolžniku ne upniku. To namreč, alio je depresija dovolj velika, kakor je bila na primer skozi desetletje pred vojno v Ameriki. Kjer denar izgubi svojo vrednost, kakor se je na primer zgodilo po prvi svetovnš vojni v Rusiji in Nemčiji, po zadnji vojni pa tudi v marsikateri drugi državi, je potrebna tudi finančna defiacija ali prevrednotenje denarja. Ker je zadnja vojna prinesla veliko inflacijo tudi Ruaiji, in sicer kljub temu, da ima planirano gospodarstvo, s« je sovjetska vlada zdaj zatekla k drastičnim ukrepom in prevrednotila svoj denar. (V Ameriki bo po vseh znakih to storila nova depresija.) Dekret sovjetske vlade v resnici pomeni še več, namreč tudi nekakšen kapitalni davek na one sloje, ki so si med vojno in po vojni nakopičili večja denarna premoženja. V to kategorijo spada predvsem viaoko plačana sovjetska "elita"—pisatelji in umetniki, ravnatelji državnih podjetij in strokovnjaki, višji oficirji in drugI. Kdor izmed t*h je imel velike bančne vloge ali na koše papirnatih rub-Ijev (kovan denar ni prizadet), se mu je s tem vladnim dekreton) premoženje zelo znižalo. * Sovjetska vlada je napravila to operacijo po načrtu, ki določa laziično zamenjavalne kurze. Papirnati denar sovjetski državljani sedaj na primer zamenjujejo po kurzu: deset starih rubljev zn en nov rubelj. Hranilne vloge do 3000 rubljev nls? prizadete; od te vsote do 10,000 dobe dva nova rublja za tri start rublje; od 10,000 naprej pa dobe en nov rubelj za dva stara rublja. Denarna imovina zadrug, organizacij in kolektivnih kmetij se zamenja po kurzu: pet starih rubljev za štiri nove rublje. Ta revaluacija ali prevrednotenje se tiče tudi skoro vseh držav-nih posojil in bondov, izdanih od prve petletke do letos; izvzeto je urno letošnje posojilo za rekonstrukcijo porušenih krajev. Zamenjava teh posojil in bondov je po različnem kurzu, ki na sploŠ-no določa tri, odnosno dva stara rublja za en nov rubelj, obrestna mera pa je znižana na dva in tri odstotke. Davki, kontrahirana posojila med organizacijami in ustanovami, kakor tudi vse notranje in zunanje obligacije ostanejo nespremenjene. to je ostanejo rubelj za rubelj. Kdor je bil na primer pred tem vladnih) odlokom dolžan tisoč rubljev komur koli, je njegov dolg tudi s to reformo ostal na isti višini. Na stari višini ostanejo tudi plače, ki niso bilo nič spremenjene. Ker je. vlada s tem odlokom dekretirala tudi splošno znižanje cen potrebščinam, kakor tudi odpravila vse racioniranje ali odmerke, to vsaj v teoriji pomeni zvišanje plač. Kruh In testenine se imajo poceniti 10 do 12 odstotkov; meso, maščoba, sladkor, zelenjava in nekateri drugi predmeti se lahko znižajo, ne- smejo se pa zvišati. Zvišane pa bodo cene čaju, mleku, sadju, tekstilom in čevljem; to zvišanje bo nekoliko nad cenami, ki so bile določene za odmerke, toda bodo precej nižje nego so bile v trgovinah za prosto prodajo. o Z drugo besedo, s to reformo je sovjetska vlada na eni strani . drastično znlžsla cirkulacijo denarja, kar bo spmo na sebi vplivalo t»a znižanje cen, kajti povpraševanje na trgu se bo avtomatično znižalo, na drugi strani pa s to reformo uvaja siatem enotnih cen, sko to potezo pravilno razumemo. Rusija je do zdaj imela tri ali štiri različne cene za isto blago aH potrebščine (podoben sistem je upeljala tudi jugoslovanska vlada). Za racionlrano blago so bila na primer ene cene; skoraj vse tovarne in druga podjetja (vsa državna ali zadružna) so imele svoje trgovine ali magacine, kakor tudi restavracije, kjer so bile cene za njih delavce dokaj nižje. Na drugi strani je Rusija Imela sistem odprte ali svobodna trgovine, kjer so bile cene zelo visoke, tudi desetkrat višje nego v racionl-ranlh trgovinah. Poleg tega Je imela tudi razširjeno "črno" trgovina, kjer so lahko kmetje svobodno prodajali svoje odvišne pridelke, namreč potem, ko so vladi oddali svoje kvote. S to črno trgovino si je marsikdo nakopičil cele koše rubljev, zdaj pa mu lili Je večinoma pobrala vlada! Tem ljudem ta reforma sigurno ne t», po volji. In teh ljudi je tudi v sovjetski Ruaiji najbrže veliko, kajti drugače bi vlada ne bila storils tako drastičnega koraka. • \ S to leformo je Sovjetska unija ubila več muh z enim zamahom. Na eni strani, kot že rečeno, je potegnila Iz cirkulacije velike koli čine Inflacijskega denarja—devet desetin—kar ji bo omog^ilo /nižanje in kontroliranje cen. Na drugi strani je znižala javni dolg za okrog dve petini. Na tretji strani je namen tega koraka stsbillzaclja denarja In zvišanje kupne sile zaalužka. Take oper acije so boleče za sleherno državo, toda so edina remedara za inflacijo. Rusija je toliko na boljem, ker je to operacijo lshko izvedla brez notranje gospodarske krize, pred katero Je imuns O Ameriki, sploh o kapitalističnih državah tega ne moremo teči * Toda kljub temu. da je Rusija imuna pred depresijo Vsled svoje soetalizirane m planirane ekohomije, nI pa bila imune pred infla-cijo Slednjo je seveda prinesla vojna, ki je trla^vso rtjfrno pro* d u kri jo. kakor jo sedaj žre v veliki meri tudi obnova porušenih mest tn vasi in industrije Inflacija je aeveda nastala, kakor na itane v vsaki državi, ker Je bila produkcija konzumnih dobrin veliko prenizka, Veliko pomanjkanje dobrin na trgu je h4'* *e r*ed vojno, kci je bilo vse sovjetsko gospodarstvo usmer jen.. Jjra-tr?1 knplt.,1nlh potreb—prednji težke industrije, novih m«>t, tt «iiNfMttanje in podotmo- po Invaziji ps vojnim potrebam ''a trru. v obtoku je bilo doatl le denar)«. ki pa je hrer pomena, • ko nI na trgu dobrin /a v akdanje potrebe Tej inflacijski periodi Je Rusija zdaj napravila konec z drastično i evaluacijo densrja, marsikatero drugo državo s nekontrolirano « m—is n-* m aim Mil i i Ii i ■■■■—■s ■■ .......... rnrnrnrnr^^^^^ yioAjoví ip Judih, noAolbuL eiWSiWi Ob zatonu leta Dotroit Miclu—Leto 1947. "je skoraj v zatonu. Zopet nastopi novo leto, ki se bo pisalo 1948. Torej smo za eno številko naprej. Ena številka več je sicer malo, ako pa se obrnemo nazaj m pogledamo, kaj vse sa je zgodilo in kaj vse smo doživeli v 1. 1947, pa vidimo pomembne dogodke, ki so se završili v tem letu. VI. 1947 so se vršile svetovne konference, zborovanje Združenih narodov, delavski nepokoji in tudi vojne. In ne samo tof V tem letu se je zopet razvila silna propaganda za tretjo svetovno vojno in obširna gonja proti komunizmu in zaeno proti vseip naprednim skupinam. V tem leti* so imeli kapitalisti zopet ogromno žetev: $17 milijard dobička samo v Zdru ženih državah! Po vsem svetu je tudi razvita črna borza, špekulacije itd.' Na eni strani je neizmerna revščina, na drugi pa majhna skupina ljudi, ki kontrolira ogromno bogastvo. Da, marsikaj smo doživeli v 1. 1947, in sicer po zaslugi današnjega krivičnega socialnega in ekonomskega reda. Konec druge svetovne vojne smo praznovali že pred tremi leti, a faktično pa se še danes na daljuje v Grčiji, na Kitajskem, v Indoneziji in Palestini, poleg tega pa imamo diplomatsko vojno med Ameriko in Sovjetsko Rusijo. Amerika kar naprej straši z atomsko bombo, Rusi pa so*>dgovoriji, da se ne bojijo teh bomb, ki niso več nokena tajnost. V tem letu smo tudi doživeli rekordne cene živežu in drugim potrel>ščinajn. Kaj pa delavske mezde? Bile so sicer zvišane, toda cene potrebščinam so čez noč poskočile in tako je delavec Še na slabšem položaju kot je bil, na drugi strani kapitalisti žanjejo večje profite kot so jih še kdaj v zgodovini Amerike. Vsakdo, ki si ogleda te podatke, bi moral spreviditi, da je nekaj narobe z današnjo družbo in sistemom. Kdaj bo prišel čas, ko bo človek prišel k pameti in se civiliziral? Kdaj se bo pričel zavedati, da so vsa človeška bitja enakovredna, da smo vsi upravičeni do poštenega življenja? Narava, ki je nam dala življenje, ne pozna nobenih razlik, nobene rase, nobenih izvoljencev. Vsi smo iz mesa in krvi. Človek ima možgane in razum, a napaka je, ker so mnogi pre več strahopetni, ponižni in podložni in tako delamo vse svoje življenje le za druge. ?Čaa beži, leta hite, ogromna maaa pa je še vedno v temi. Toda ne povsod! Če pogledamo preko Atlantskega oceana v Jugoslavijo, kjer je tekla naša zibelka. vidimo prebujenje ljudskih množic. Jugoslovanski narod se je najprvo herojsko boril skozi štiri dolga leta, zaeno pa se otresel vseh izkoriščevalcev, ki so ga tlačili k tlom in izkoriščali do mozga. Danes je jugoslovansko ljudstvo svoj gospodar na svoji zemlji in nehlap-čuje nikomur! Leta 1930 je SNPJ aranžirala turietični izlet v staro domovino. Ljubljanski sodrugi so nam priredili banket \ Tivolu. Kot običajno ob takih prilikah, tako so bili tudi tedaj na sporedu razni govorniki. V živem spominu ml je ostal govor stoloravnate Ija, kateri je med drugim dejal, da smo morali Iti v širni svet i trebuhom za kruhom zato, ker kamor sem srečno dospela 11. oktobra ob 1:15 uri. Na postaji me je čakala moja stara znanka in prijateljica rnrg. Angela Kos, katera je svo-ječasno živela na Elyju, in pri kateri sem-imela svoje "jerper-ge" skozi šest tednov mojega bivanja v omenjeni slovenski naselbini. Rock Springs je prijazno mesto in visoko nad mor- je bilo posebno zanimivo in romantično, ki je peljala na visoke gore ter planjave, s katrih je bil nepopisno krasen razgled in zrak čist kot kristal. Ko smo se ustavili na visoki gori in sem zrla v nižino j3o divjih planotah, se mi je nehote vsilila misel, zakaj morajo ljudje, poseb- Ročk Springs in prijazni ljudje mi ostanejo za vedno v spominu. Hvala vsem skupaj! France« Seliakar. V Jugoslaviji še ni raja Chicago.—Kdor misli, da se v Jugoslaviji cedi samp med in mleko, se zelo moti. Kot mi poročajo svojci, je tam še veliko pomanjkanje in Studi draginja velika. Tako mi pišejo, da se dobi na izkaznico na oseto 4 kg moke in pol kg enotn? moke ter 15 dkg masti na mesec. SO kg moke stane na črnem trgu 4000 din ali $80, kilogram masti na črnem trgu 300 din, kilogram sladkorja 100 din. Zaslužek na vadnega delavca je od 2000 do 4000 din na m^sec, kar znese $40 do $80. Kvalificirani delavci in rudarji zaslužijo več. Kjer jih dela več v družini, že nekako izhajajo, kjer dela pa samo eden, jim gre pa trda. Vse to so seveda posledice vojne—ker je bila Jugoslavija tako uničena. Cene so tako visoke tudi vsled tega, ker si mora Jugoslavija sama pomagati na noge in potrebuje ogromno denarja za gradnjo novih industrij. Poleg tega je bila v nekaterih krajih stare domovine zopet velika suša, že tretje leto zaporedoma. t* Tončka Skufca je poročala v Prosveti, da duhovnik ni hotel zvoniti za mrličem, ker je bil civilno poročen, toda oblasti so duhovnika potem prisilile, da je dal zvoniti. Meni se vidi ne- tesno^ na^je^ ko je še tohko — zahtevati zvemenje za prazne zemlje, katere je narava ^T^cekll " ^ vendar ustvarila za vse ljudi ^^em Proavete želim ve-Ze o rada bi podrobno opisala ,e boiične praznike in srečno vse lepe vtise, kakor tudi do- brote, ki sem jih vživaia v Ročk Springsu za časa mojega obiska, ter z imeni omenila vse one, s katerimi sem prišla v dotiko. Tod» tak dopis bi bil preobširen, listu pa že sedaj primanjkuje prostora. Zato želim, da mi vsi prizadeti oprostite, ker mi ni mogoče popisati kot bi želela, skušala pa sem storiti kolikor mogoče v vsestransko zadovoljstvo. Pred odhodom iz prijaznega Ročk Springsa sta mi stari znanki in ožji prijateljici mrs. Kos in mrs. Kržišnik s sodelovanjem nekaterih tamošnjih žena prire- sko gladino, katerega večkrat dili Wcvúni večer", na kate- objamejo peščeni viharji in kjer si rojaki služijo kruh s kopanjem premoga. Imajo tudi svoje domače shajališče Narodni dom, kateri jim služI v razne dobre namene, posebno pa v vsestranske društvene potrebe. Naslednjo soboto zvečer po mojem prihodu, se je v Narodnem domu vršila vinska trgatev, na katero sem bila tudi jaz povabljena. Bila je izredno velika udeležba mladine in tudi starejših ljudi. Ob omenjeni priliki sem se seznanila s števil nimi našimi rojaki in rojakinjami, kakor tudi znanci, s katerimi sem "kramljala" pred kakšnimi šestimi leti. ko sem bila zadnjič v omenjenem mestu. Ročk Springs vedno rada ob-iščem. To je bil že moj tretji poset. Prijetno je bilo ponovno stisniti roke tamoinjifn prijaznim znancem. Njih velikodušnost mi ostane v trajnem spominu. • Omeniti želim, da tam živi tudi moja stara znanka in prijateljica mrr Kržišnik, ki je se daj lastnica hotela. Z njo sem se Šeznanila na ladji leta 1901, ko sva potovali v to deželo Oh, ko se spofnnlm na ona leta. kako prijazni občutki me obidejo! Jaz sem bila tedai stara 31'let mrs. Kržišnik pa 14 let. obe nadebudni ter iskajoči sreče v tej deželi. k< je tedajne čase marsikomu obliubljala boljšo bodočnost. Nekateri so jo kajpa da dosegli, drugi pa so se razočarani izgubili v morju tujine. V času mojega bivanja v omenjenem mestu, sta fne vljudni rojakinji mrs. Kržišnik in mrs Kos. k* je :estra mrs. Kržišnik, večkrat povabili na razne zabave. obiske, kakor tudi avtne Izlete. Na eni omenjenih voženj TT inflacijo pa ta operacija še čaka Med temi državami je tudi Ame rika, ker je veliko prezgodaj odpravila k m t rolo cen in odprla za-tvorolce inflaciji. V tem pogledu jo m printer Anglija veliko bolj previdna in pametna. m rem smo se prav sestrsko zaba vale. Vladalo je splošno razpoloženje v duhu najožjega prijateljstva. Ob tej priliki sem od navzočih žensk tudi prejela lepo darilo kot spomin na moj obisk, za kar se vsem prijateljicam na tem mestu prav toplo zahvaljujem. Tako se tujii zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam v Ročk Springsu za prijaznost, ki ste mi je izkazali v času mojega bivanja med vami. Posebna zahvala pa moji prijateljici mrs. Kos, ki mi je dala na razpolago lepo stanovanje, in njeni sestri mrs. Kržišnik. Ker sem bila precej časa od doma, je naravno, da je bilo svidenje ob povratku zopet pri* srčno od strani mojih hčera, katere so me odpeljale s postaje na dom. * • novo leto! Mary Gradlanik. Lep uspeh s filmsko predstavo v Barbertonu Barberton. O. — Ob času božičnih praznikov smo vsi več ali manj zaposleni, zato je tudi to poročilo pozno.. Kakor je fcn*' no, smo 6. dec. predvajali kino-slike iz Jugoslavije. Prireditev je aranžirala tukajšnja podružnica 51 SANSa. Udeležba je bila zelo velika. Prišli so tudi iz Akrona, Kennmorja in celo daljnega 'Magadorja. Dvorana je bila tako nabito polna, da nekateri sploh niso mogli videti vse predstave, zato pa je upravitelj tukajšnjega slovenskega gledališča Vincent Lauter kazal filme dvakrat, za kar mu izreka podružnica 51 SANSa najlepšo zahvalo. Mnogi so se izrazili, da toliko ljudi še niso videli v dvo-räni samostojnega društva Domovine. O čemu smo se prepričali na tej prireditvi? Prepričali smo se, da naša slovenska javnost v Barbertonu in okolici še vedno misli in dela, kar sama hoče. Vzlic agitaciji proti priredbi po hišah, ki so jo vršili gotovi krogi, so rojaki pokazali, da še vedno samostojno mislijo, pa naj še tako strašijo s komunističnim bambajflJfoi in prihajajo v slo aselbine pobegli poha-goslavije. rovarijo, obrekujejo in sedanji jugoslovan-adi, naj le pisarijo lažnji- ve članke, kot jih pUejo bolni uredniki A. D., narod jim na veruje, ampak si p i* sodbo sam. Lai ima kratke noge na naj pride iz kateri koli strani Ljudstvo kmalu spozna lažnivce. Lahko je slepiti nekaj ljudi nekaj časa, ne pa vseh na vse čase. Na tej priredbi smo imeli tudi nekaj nazadovoljnežev naj več dara odstotka. Nekdo, ki je pod "Jak?tovimH vplivom, se Je izrazil, da se je na tej priredbi kazala "svinjarija". Dotičnik menda vidi tudi sneg rdec, ali pa jo duševno bolan. V katerem prizoru je bila "svinjarija"? Mar v prizoru o-peraeije, ki so jo izvršili juho-slovanski zdravniki in v 15 minutah klientu rešili življenje? M v v prizoru cerkve sv. Urha, kj^r so izkopali na stotine o^ kostnjakov, staršev in partizanskih bojevnikov za svobodo, katere so fašistične in belogardi-stične zverjadi pomorile? Či-taj! Pri cerkvi sv. Urha je bila izvršena največja moritev na povelje belogardističnih voditeljev. AJi ne zaj)oveduje peta božja zapoved "ne ubijaj"? .Da, taki dokumentarni dokazi bodejo v oči klerofašiste. Slovenski klerikalci so delovali za fašistično zmago, nakar bi zopet upeljali vatikansko inkvizicijo iz leta 1518. Tiste Ju- Soslovane, ¿ti verujejo v svobo-o in demokracijo in ne v klerikalno blufarijo, bi dali na natezalnico, nakar bi prišel klerika-lizem zopet do svoje moči in ščitil burioazijo in reakcijo. Toda ti časi so minili za vedno. Da, da, črno reakcijo boli, ker so se organizirali jugoslovanski partizani že dolgo pred vojno in v času napada na Jugoslavijo stopili v boj za ljudske pravice in demokracijo ter na celi črti porazili izdajalsko belo gardo. V» Rozmanovi blagoslovi niso pofnggsli- , Reakcijo tudi boli, ker kljub vsemu prizadevanju ničesar ne opravi pri naši vladi v Washinfj-tonu. KlerofaŠisti namreč se že dplgo prizadevajo, da bi bila u-stanovlj^na srednjeevropska ka toliška država, v kateri bi bile vključene tudi Slovenija, Hr-i vatska in Madžarska. Ne, to se jim ne bo posrečilo, kajti narod je vstal in se otresel vseh pijavk. Želje, ki jih je izrazil Simon Gregorčič v pesmi "Vstajenje,* so se izpolnile. Vsak Slovenec in Slovan naj bi imel to pesem v mislih ob božičnem .vstajenju. Kdo en Je. ki vstsjs danf Kdo t« )« Junak velikanski? . Poglejte v okras te* ebras Ta slika le bila sneta v Dowmeylu. Cel.. tn kafte Jate eveja pisma v nabiralnik, naslovljen« priljublloaomu Ml k>avšu. Kako se Je odaval njih šol lam. Je rpreianje. kajti tudi om Je Imel opravka s draginjo. To narod Je—narod slovanski I K«lv«riJo svojo naš rod J« im«l te dneve prebfteke toplienia. • adaj mi» mšltvo Je aor saiaral napočil mu dan le vatajanja Da. vatej«. racaitno mogoč™. groii n«J. hrumi naj sovražnik trdit. Slovan ao mu v «rob v«4 na vrnit Kakor sem že omenil, Sansova prireditev je gmotno in moralno uspela na vsej črti. Podružnica se na tem mestu vsem iskreno zahvaljuje, prav tako društvu Domovini za dvorano. Lepa hvala tudi društvu Triglav 48 SNPJ, ki darovalo v ta namen $10 Naj ne pozabim omeniti tudi naših progresivnih in delavnih slovenskih žensk, ki so darovale razno, pecivo in s tem pripomogle do večjega uspeha. Te žene so: mrs. R. Knaus, L. Arko. F Plat-nar. L. Frank. mrs. NichoU n A. Počnik Vse priznanje tudi prodajalcem vstopnic. Andrew B©«beck Poizvedovanje Rdečega križa Chicago. IH. — Sorodniki iz Evrope bi radi izvedeli kje je Jakob Pavlic, ki je stenovsl SVOJ trn t Chicagu Ce bi kdo vedel zanj. saj sporoči Rdečemu križu. 529 So Wabash ave Chicago ». IH. telefon Wabash <«f Exfcntion 2S3 Rdeči krlš. ^mrUEK. 2f>, DECEMBRA PRO 9 V 9 T A slovenska univerza odpra svoje HRAME Uublisna.—Z vseh strani SJovenije jn tu^i iz j^sjev zunaj __s a i apam rvrl noifili rT> luni étiiHûnHn «» T i ■ i U1 iaih meja so to jesen prihajali mjadj štufleptje v Ljubljano. 'J h. . s , ú^o in spoštljivo stopajo I ¡v; starejših letnikov prihajajo na univerzo samozavestno i« Sj njo zbirajo v gru^e, da se pogovore p mladinski progi, po-•tncali o študiju in drugih problemih, novinci pa se nekam .«_. L ^nožtliivo stopajo v -,- * Lm znanosti, sprašujejo za na-Jodiia in nekako z zavistjo Ogle-¿L> svoje starejše tovariše. I Vendar kmalu ne bo razlik med Sni, s pričetkom predavanj todo postal' vsi skupnost naše »kademske mladina, študirajočih in k napredku strmečih mla-L !jUdi, bodoči profesorji, in-Itnirji, pravniki, ki bodo z vso I resnostjo študirali in izpopolnjevali' svoje znanje, da se čim-j -rej usposobijo za svoj poklic, in tako kot strokovnjaki poma-Lo pri obnovi izgradnji svo-|jf domovine. Slovenska univer-L je naše najvišje ueilišče in oaš najvišji znanstveni zavod. Njen obstoj in delovanje je naj-Lpši dokaz našega kulturnega nivoja in strokovne usposobljenosti naših ljudi. Tq posebno |n nas Slovence, ki smo soraz-f memo majhen narod in živimo ia križišču evropskih narodnih m gospodarskih veletokov. Na ¡tem križišču bomo ostali trdno 'usidrani in se bomo uspašno | razvijali le ob najvišjem razmaku naše duhovne kulture. Vzgajati domače strokovnjake vseh panog in širiti prosvetljenost ped najširše plasti slovenskega naroda za izgradnjo domovine, to je naloga te naše najvišje kulturne ustanove. Zato je potrebno, da se z nje ustrojem, zgodovinskim razvojem in delovanjem seznanimo prav vsi Slovenci, zlasti mi Primorci, ki nam je bila tako dolgo časa od-legnjena in malo znana. Zgodovina slovanska univerze Borba za slovensko univerzo je tesno povezana z razvojem politčnega in kulturnega razvoja slovenskega naroda. Skozi vso novejšo dobo naše kulturne zgodovine se vleče vprašanje univerze, katero smo končnoyeljavno dobili ob osvoboditvi po koncu prve svetovne vojne. Vendar pa smo Slovenci že 300 let poprej imeli znanstveni zavod, ki je tedaj predstavljal visoko šolo univerze. Ta seveda m bila kompletna, ker n| imela medicinske in pravne fakultete, vendar predstavlja kljub temu prvo visoko šolo na slovenskem ozemlju. Ko je ta šola 1874 prenehala, je bila že štiri leta nato ustanovljena nova visoka šoto ki je imela sicer le modro-slovno fakulteto, bil» pa je že laicizirana, t. j. prenehala je biti cerkvena ustanova. Obstajala je do leta 1849. Najbolj kompletna univerza je bila v času francoske okupacije pod Napoleonom. Poleg osnovnih in srednjih šol SO tedaj Francozi dali našemu narodu tudi univerzo, J1 sicer ni bila slovenska, ven-Jar pa Je bila kljub temu veli-pomena, zlasti še, če podimo, da smo se Slovenci nato 100 let zaman borili, da bi do-*gli od avstrijske oblasti ustanovitev univerze. Francoska ^vcrZa v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1810 in je obdala medicinsko, tehnično, armacevtsko, pravno in zemljemersko fakulteto. Študij je raJal štiri oziroma pet lat, pro-frsorji pa ^ biU de|oma Slo. jpci, deloma Italijani in celo Kernci. Po ponovni- avstrijski asedbi naših dežel leta 1814 je »'»verza prenehala z delova-ostala je le stara modro-vna fakulteta. Nekaj časa so Vi šila ¿e posebna juridična Predavanje, dokler t)i avstrijska rifia »«ta 1849 ukinila vsega vi-" l ;>lskcga študija v Ljubljani e razpad Avstrije in na-F"'le delovati že v jer-enl leta ™19 Medicinska pa nI bila po- polna, temvtf je ifnefo le štiri semestre, t. j. za dveletpi Študij. Unlvprza v takem obsegu je ost|la nato v sferi ¿ugoplaviji nespremenjena yse boriti proti lastnemu narod!i. Višja arbsks duhovščina, ki ia bila ood vplivom in je dobivala pomot (od elementov) izven svoje domovine. je stopila na stran konaer-vativnih politikov in gojila mo-narhisUčne težnje. 'Nova ljud ska fronte Jim ni ugajala. Ko smo obiskali veličastno poslopje patrlerhata v Beogiadu in nje-kov o ljubko bizantinsko kapelo, njegovo krasno obednico In pre-stolno dvorano, ki je primerna /m kralje, smo zasluUli, zakaj bi bila za take cerkvenjake Iz sta-rinstu* l"le nova ljudska oblast težko sprejemljiva Nižja du-hovlčina »n precej škofov, ki »o gledali na politični razvoj s širokega narodnega vidika in ao pokarali svojo osebno loj s I no* t napram skupinam, ki so sr ek tivno borile t narodnimi so-vrafniki—Italijani In Nemri malo izmed njih ima sedaj vladno službo. V pravoslavnem centru smo govorili z nekaterimi duhovniki in s škofom. Ko smo pred obiskom te palače iskali dovoljenje za istočasni sestanek s patriarhom, nam je bilo povedano, da se ne počuti dobro in počiva v nekem gorskem letovišču. Med okupacijo se je med mu slimani v Bosni pojavil Veliki mufti KI Hussein iz Jeruzalema, prebil med njimi v Sarajevu teden dni in blagoslovil formacijo Handžuk divizije SS-čet mohamedanske vero izpovedi. Ko pa je partizanska moč naraščala, so te enote ena za drugo piisle na partizansko stran. Nekaj mesecev nazaj je muslimanski kongres odglasoval svojo polno podpora novi vladi. Pričete* toleranca Dr. Nussbaum, ki je bil večkrat v Jugoslaviji med prvo in drugo svetovno vojno, sa je odkrito čudil sedanji kooperaciji med raznimi verskimi skupinami v Jugoslaviji ter med njimi in vlado. Zopet in zopet nas je spomnil na tradicionalne spore med temi starimi skupnostmi Njegovo začudenjo smo si prisvajali vsi, ki smo v nekaterih mestih večerjali skupaj s katoliškimi, pravoslavnimi, judovskimi, muslimanskimi in protestantskimi predstavniki pri eni mizi. Tu v Amerjki bi nekaj takega bila že velika pridobitev, Na Balkanu pa je to nekaj, ki se dogodi enkrat v tisoč letih. V Jugoslaviji je danes resnična enakopravnost vere v očeh postave In predstavlja začetek prave tolerance. Seveda le dve leti In pol po strašni vojni se Še vedno dobe napetosti, ki imajo biti razrešene, in tu in tam obstoja mož- nost za izbruh sile, kakor se je dogajalo v mlad'h Združenih državah napram torijski duhov-1 Ščini Up pripadaikom angUkMi 1 ski' cerkve po ameriški revoluciji. Toda osnovni vzorci se zde zdravi m zgluila. da so vrata odprta takemu verskemu miru, kakršnega v preteklosti Balkan še nikoli poznal ni. Zgleda, da se je večina po svetnih ljudi in duhovščine razen starih nespravljivcev in ti-sflh, ki so naravnost pod inozemsko direktivp, odločila pomagati graditi zpdinjen povojni narod bres zunanjega vmešavanja, političnega ali klerikalne ga, in s polno notranjo svobodo na podlagi zakonite enakopravnosti. Protestantski pastorji, s katerimi smo govorili, so naravnost povedali, da imajo sedaj zaščito, ki je poprej nikoli niso itlogli uživati kot majhna manj-lil na v katoliški Hrvaški in pravoslavni Srbiji. Očigled stara razdeljenosti, ki je razdirala Balkan, ni težko pojmovati grenkobo žolča, ki jo občutijo nova jugoslovanska po-koljenja napram vsem cerkve njakom, ki hočejo vzpostaviti stari hrvaški ali srbski šovinizem ali pa cerkvene konflikte. Taka pot pomeni zanje—smrti v "edinstvu in bratstvu"--njl-hovem narodnem geslu—pa vl-dijo šlvljenje. Naša prida Člani naše deputacije so vst ljudje, ki so posvetili svoje življenje krščanskemu duhovni-&tvu in širjenju krščanske cet kve. Kjer koli je nevera, kjer koli je verska svoboda ogrožana ali zanikana, se bomo kakor drugi duhovniki odzvali in uprli. Nuša protestantska dedščina je svoboda in to svobodo čislamo nad vse drugo. Ker smo našli to osnovno svo-bodo - svobodo bogočastju—obstoječo v Jugoslaviji, zamoramo prinesti nazaj tako navdušeno poročilo. Samo s simpatičnim razumevanjem in podpiranjem giadilnlh prispevkov k življenju narodpv vzhodne Evrope se more premostiti zaliv med našim življenjem In njihovim ter preprečiti zadnjo vojno na svetu. Emory Stavana Bučka aeoroe Walker Buckner. Jr. PhlUlpe Parker Elliot William Howard Mellsh Ouy Emery Shtpler Samuel Trexler Claude Williams Edmuod Devol, M.D. Jean Nuaebaum. M.D. ' KULTURNA KRONIKA Ljubljana. — Gledališki tečaj aa Igralca in relteerje gornje-radgonekega okraja. Za vzgojo kadra ln poživitev gladallškegn udejstvovanja na vasi je tukajšnji okrsjni prosvetni svet dogovorno s sindikatom gledaliških igralcev v Mariboru orga niziral v dneh od 20.—25. oktobra v Gornji Radgoni gledališki tečaj, ki ga je s pridom pose-čalo 20 tečajnikov raznih poklicev (17 poljedelskih in drugih delavcev, 0 nameščencev, ft učiteljic, 1 šofer In 1 natakar). Prevladovala je mladina. Predavali so znani gledališki umetni-ki-praktiki, člani mariborskega Narodnega gledališča, tovariši Gorinšek, fttanduker, hkrbinšak in Vehe» o pravorečju slovenskega jezika in fonetiki, dalje o režijskih in igralakih elementih, o tehnični opremi ter o markiranju in ftmifiknpju Na tWiuu }*• predaval tudi revniiMj radgonske girnanzije tov. Marko dolar (zgodovina gMnlflča. in o slovenskem jeziku), Razgovor s tečajniki Je pok»*at da so bili zelo zadoVoljftPln kdhmj čakajo na nadaljevanje, de s«' v tej stroki prosvetnega dela čim bolj izpopolnijo V odmorih In v prostem Času ao gojili petje Te-šaj je «»tvoril ln zaključil s pri lli a r p I m nagovorom načelnik prosvetnega oddelka tov florko Vrane Prepričam smo, da bo ta glnrlališki tečaj znatno okrepil gledališko življenje po natih vaseh K !. Kulturno prosvetno dalo Italijanska manjšine * (stri. Za raz voj kulturni» prosvetnega d«-Is Italijanske manjšine v Istri deluje tudi Italijanska unija v Pu-lju, ki Izdaja napredne knjige, šolske učbenike In brošure v italijanščini Doslej je bilo prevedenih na italijanski jezik 10 brošur s politično in prosvetno vsebino In dva zgodovinske učbenik» ra srednje italijsnsfce jk zde, da so trdno za vlado In ne le Do konca i 1. bo unija natis- nila almanah, zgodovinski učbe-nki novega veka za srednje šole, knjige za 2 ln 3, razred osnovnih šol in še 10 različnih brošur Končane ao tudi že priplava zs tisk antologija za srednje šole, Matlea Srbska sblrs dokumenta I« agodovtno Vojvodina. Najstarejša kulturna uetanova Vojvodine Matica Srbska so poleg založniškega in drugega delovanja bavi tudi i zbiranjem dokumentov Iz preteklosti Vojvodine. V Novem Sadu je uredila muzej, v katerem je prikazana zgodovini« kulturnega in družbenega razvoja Vojvodine Pri mu/ejskem vhodu je razstavljena velika karta, ki grafično kaže kulturni razvoj Vojvodine od najstarejših časov do danes V posabnern oddelku ao arheološke izkopanine, ki kažejo material no ki^tuio vseh dob, od kame lie, bronaste in železne, pa do rimske in bizantinske, Posebno /.snlmlvi so ostanki niaUinsim kulture Germunov, Hunov, Ava-lov, Slovanov II) Madžarov V oddelkih x/l»ii kami slikarjev so • J< la 11 Ju > j* v !H m m stoletja V centralnimi oddelku Je ia/ stavljen kratek hiatoiui razvoja posameziijh dob delovanja Mati ce Citati iz letopisa Matice $i bitke; Kam/iitke do Donave". '*>rjhu evanje kul ture Vojvodine IhmIo podptli vsi muzeji in fiontovske organi/a cl)e v Vojvodini. fteaslere fotografij teškeeie v*šk*g* kiparstva. V umetniškem peviljjotiu na Kalernegda-nu ao pred kratkim odprli razstavo fotografij četkfMa ln slo vaškega kiparstva, ki ji* Je priredilo kulturno društvo Jugoslavija • /Vhoslovaška Fotografije na tej razstavi je podaril češko- Med novimi knjiga* mi Slovenskega knjižnega zavoda "Zs narodov blagor" v novi lsdsil. V knjižnici Slovenskega gledališča, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, je pravkar izšla kot njen 8. zvezek komedija Ivana Cankarja "Za narodpv blagor". S to izdajo bo sloveče delo, ki ne reprezentira samo Cankarja, marveč tudi slovensko dramatiko sploh, laže dostopno ljudskim odrom. Z uprizarjanjem Cankarjeve najznačilnejše komedije iz političnega življenja bodo naši odri prispevali k pravilni osvetlitvi naše politične pretekloati, ki je dobila v tem deju značilno, krepko tipizirano podobo, Novi izdaji komedije "Za narodov blago^* daje poseben pomen in icjfgf^' vrednost obsežni uvod Borisa Ziherla "Ivan Cankar in njegova doba", ki bleščeče razčlenja slovensko politično življenje v dobi, ki je dala Cankarju snov za to komedijo. Borba liberalcev in klerikalcev je tu prikazana a trdnimi ideološkimi prijemi in z analizo svoje gospodarska in socialne podlage razgaljena prav do nagega, tako da jasno vidimo njene prave, razredne gonilne sile. te zaradi tega uvoda, ki je prvotno Izšel v srbski Izdaji treh Cankarjevih dram, mora poznati novo izdajo komedije "Za narodov blagor" ne le vsak prijatelj Cankarjeve literarne umetnoatl, marveč tu di sleherni javni delavec, ki bo našel v uvodu mnogo miaelnlh i/podbud in ostrih pogledov v našo politično preteklost. Dr. Čeralč. Slovenaka sdrsv- stvena beseda. Slovenski knjil- ni zavod v Ljubljani ja pričel izdajati "Zdravstveno knjižnico", ki bo prinašala poljudne spise domačih avtorjev iz vseh panog sodobnega zdravstva. U-t edništvo te nove zbirke je prevzel dr. Mirko Černlč. Kot urvi zvezek je izšla knjižnica dr. Cer-ničtt "Slovenaka zdravstvena beseda". Snov to knjižnice se «jeer neposredno ne tiče zdravstvenih problemov, zajema pa problematiko našega zdravatvo-nega beaedja In izrazja ter prinaša vse polno senimivlh in ko-rlatnlh predlogov ln lzpodbud. V knjigi so natisnjeni nekateri najpomembnejši člani avtorja Kliničnega besednjaka", sestavki, v katerih kritlsira jezik naših zdravstvenih spisov. Pri tem sega daleč na celotno jezikovno področje in bo njegovo delo živo zanimalo vsakogar, kdor %Jkoličkaj bavl z vprašanji pi/vilnega slovenskega pisanja. Listnica uredništva Prosimo vs» tajnike In druga aktivne člane, ki pišejo »vojp dopise za sredino številko Pro sveto, naj nam material pošljejo dovolj zgodaj, da bo lahko pri* občen pravočaano. Vsi dopisi namenjeni za sredino Izdajo naj bodo v uradu do petka, najpozneje pa v pondeljek zjutraj, kajti v torek popoldne gre naše glasilo že v Usk. Večkrat se dogodi, da pride važno naznanilo o društveni seji ali zabavi prepozno in mora iti potem v dnevnik, ako m niti za dnevnik prepozno, Z u vašo kotfpepafijo vam bo uredništvo hvaležno. Cenzura na triaiki razstavi Na sliki za jugoslovanskim pa vi I ionom v Trstu je bilo videli kmeta m delavca: kmet je imel v rokah srp, delavec kla> dlvo, Prišla |»a je gospe Oruu» t« tn jima oiodje odvzele, da bt naša može ne vplivale prevod pohujšljivo Nič čudnega, goapa ( «msuraf l.e zavedajte sa. de bodo kmetje se nadalje žali s sipi in delavci tolkli s kladivi, ker jim s butaro In sekirico dalo ne gre od rok * slovaški miniatei «a infoimet'ije Vaclav Koji'ikt Akademiji likovne umetnosti v Beogradu Isto serijo fotografij bodo dobili tudi1 akademiji likovnih umetnost i v Ljubljeni in Zagre» bu Bezava bo odjKta do 14. no vem bi a ti PROSVETA PONDEL5EK, 29 DECEMBRA - TOVARIŠI TONE SELIŠKAJI (Nadaljevanje) 'Nisem bil doma ... O Bog nebeški, pomagaj!" "Govori tisto resnico pred ljudstvom!" mu je velel komandant. Na smrt prepleten se je mož obrnil od oltarja, kakor da bi se bal kazni božje in zajec-Ijal: MV Novem mestu sem . . . Povedal sem, da so partizani v vasi . . . Tako so mi župnik ukazali . . ." "Koliko si prejel za to Judeževo delo?" ' Pet sto lir ... Tu so .. Potegnil je iz malhe pet novih svetlih bankovcev. "Naj bodo za pogorelce ,. ." Tedaj se j* ljudstvo zgenilo. Za borih pet sto lir je dal ta nesrečnež popaliti vso vas .. .? Nekaj žensk je planilo naprej do oltarja, pograbile so ga in ga odvlekle iz cerkve. Tu zunaj-so se dvignile pesti, krik svete jeze je vzplam-tel nad pogoriščem, palice so zamahnile po njegovi glavi, divja maščevalna zver se je prebudila v ljudstvu. 27 RANJENCI Ranjene partizane so vozili v partizansko bolnico. Dva voza so pripravili. Mehko so jlnrT postlal! • slamo, zavarovali z lojtrnicami in vpregli v vsak voz po dva vola. Na prvem so ležali trije ranjeni tovariši, na drugem Sonja, ki je bila najtežje ranjena in tovariš, ki je sicer lahko hodil, pa je imel obe očesi poškodovani. Sedel je spredaj4na yozu. Pot je bila težka in dolga. Deset mož1 je spremljalo ranjence kot zaščita, kajti sovražnik povsod preži na partizane in nič se ne ve, kje jih lahko napade iz zasede. Pavlek je s strojnico in s tlemi tovariši hodil daleč pred vozem. Črt, Nežka ter ostali pa so varovali vozove, jih po-drževali na strminah in na kamenitih poteh, saj so se morali premikati le po gozdovih in tudi v njih po najbolj zapuščenih poteh, včasih kar po celem, da so se izognili nevarnim krajem. Ranjenci so hudo trpeli, čeprav so ležali na slami, saj so se vozovi nagibali zda) na levo, zdaj na desno, odskakovall so po kamenju in po koreninah, včasih pa so morali ranjence prenesti na rokah čez potoke in hudournike. Vsi so bili kmalu izčrpani. Velikokrat so morali zaradi njih počivati, Sonja »¿e je zdaj pa zdaj prebujala iz nezavesti, povečini pa je medlela v omotici, toda vsakokrat je poskušala govoriti. Črt je vedno stopal kraj njenega voza. Za vsak njen gib je bil v skrbeh, popravljal ji je ležišče, brisal ji je pot « čela In je z mokro rutico močil osušene ustnice, ki so gorele od vročice. Nežka je neumorno hodila od ranjenca do ranjenca, jih tolažila, jim prinašala vode in jih bodrila. Ko so pod večer odpregll v gozdu sredi Gorjancev, da se voli napasejo in oddahnejo, je Sonja vprašala Črta: "Kje pa je moja puška?" "Ne boj se zanjo, jaz jo bom čuval!" ji je zatrjeval in jo miril. Potem je malce zaspala In razen straž so vsi utrujeni zaspali, Pavlek kar naslonjen na svoj mitraljez, le Nežka je bedela, saj so jo ranjenci venomer klicali. "Tovarišica Nežka, kaj misliš, ali mi bodo nogo odrezali?" jo je ves zaskrbljen spraševal ranjenec. "Kar brez skrbi bodi zanjo, čez dva meseca • boš že lahko spet fašiste preganjal!" "Pa moje oči . . . V je stokal slepec poleg Sonje. "Ne bo nič hudega, tovariš! Zdravnik ti bo pobral drobce, pa boš spet videl. Zdaj ne vidiš od strnjene krvi, ki se ti jo nisem upala pobrati. Zdravniki pa imajo take priprave, vešči so. Le pogum, videl boš spet!" Ranjenec, ki mu je velik kos bombe zlomil tri rebra in so ga manjši drobci oplazili po vsem telesu, je imel vročico in je na glas bledel. Premetaval se je po ležišču nemirno sem in tja. Bil je mlad fant iz Poljanske doline, šele pred kratkim je pribežal z Gorenjskega. "Kajne, k materi me peljete . . . ?" je blodno spraševal fant. "Ali bo vesela moja mati! Že na pragu stoji ... Jo že vidim! Poglje, Nežka, kako nam maha z robcem ..Potem ga je spet bolečina streznila in je prosil vode. Nežka mu je natrosila v vodo pomirjevalnega praška in ranjenec je željno popil polno čutaro tekočine. Kmalu potem se je umiril in zaspal. Po polnoči so krenili dalje. Počasi, počasi so se pomikali vozovi z ranjcnci. Pavlek je spet hodil v zaščitnici. Noč je bila mirna in jasna. Nikjer ni bilo slišati glasu, tišina je vladala vsepovsod, le škripanje koles je bilo čuti in pridušeno vzklikanje voznikov, ki so priganjali vole. Dolgo, dolgo pot imajo še pred seboj! Težko, težko, če bo Sonja vzdržala. V silnih skrbeh so bili vsi zanjo. Črt se ni ganil od voza. Pavlek pa je, če je le utegnil, stopil k nji ta srce se mu je trgalo, ko jo je tako gledal negibno, visečo med življenjem in smrtjo. Daniti se je pričelo. V gozdu so se pričele oglašati ptičlce, prebujalo se je speče življenje. Troje srn je plašno zdirjalo prek čistine, globoko spodaj v gozdovih so slišali lisjaka lajati. Hladno je bilo. Sonja je drgetala pod kocem, da si je Črt slekel še svoj jopič in jo z njim pogrnil. Zdaj pa zdaj ji je kri udarila na usta, da se je duiiia in hropla. To so bili najtežji trenutki. Ko je napad minul, jo je Nežika obrisala. Sonja se je skozi bolečino nasmehnila in prosila Črta: Črt jo je držal za roko vse do ceste, ki so jo morali prekoračiti. Tam je v bližini čepela majhna hišica, tamkaj se bodo ustavili za kako uro, tam si bodo skuhali zajtrk. Tovariši, potrpite, kmalu bo konec trpljenja! Nežika je kakor duh dobrote vedno pri vsakemu. Včasih mora koga tolažiti kakor majhnega otroka. Pot jih je zdelala, vse moči so jim pošle, zdaj so ranjenci slabi, resnice okoli sebe ne morejo več videti, hoče se jim tega in onega, nestrpni postajajo. Hišica je last ogljarja Ilije. Vsak partizan ga pozna, kdorkoli je tod mimo hodil. Zdaj je doma le žena njegova. Ilija kuha zgoraj na rebri oglje. Pred nekaj dnevi je zakuril kopo, dan in noč mora stati pri nji na straži, da se oglje ne prežge. Žena mu nosi hrano vsak dan na vrh pobočja. Tod se je že marsikateri ranjenec ustavil. Žena in ogljar sta naša! Zvesta sta, zanesljiva, spretna vodiča po vseh skritih stezah Gorjancev. Stara sta že. Dva sina imata v partizanih. Pomagata kolikor moreta. (Dalj« prihodnjič.) V Prekmurju se je Marija prikazala Miško Kranjec To ni izmišljotina, niti moja potvorba ali natolcevanje. Sveta In čista resnica je. Trdijo, da ne prikaže celo nekaterim našim vojakom, v kolikor ti n.Mi grešniki. Na splošno pa se prikazuje ženskam, moškim že redkeje Prednoat imajo zlasti dekleta iz Marijine družine, ker so poštena in nedolžna. Večini Prek-murcev pa ae vendarle noče prikazati, ker so Prekmurcl več ali manj grešni ljudje. Tako se mi je zadnjič neka ženica potožila, da je mmalu nu ta novo božjo I*»t, dM hi videla Marijo. "Pole« mene," mi je pripovedovala, "je stalo neko dekle in je njmado ma začela Jokati in kričati: Glej tistega čudežnega drevesa, kaj lahko dognala ne samo, kdo je njen pristaš, temveč tudi, kdo je izdajalec. V interesu je tistih, katerim se Marija prikazuje, da kaj takega ne trdijo. Marija se je najprej v lepih, brezupno vročih septembrskih dneh prikazala nekemu staremu možaku na paši. Tu pojav v Prekmurju ni nov, dasi vedno ne gre za Marijo. Videnja pri nas imajo mnogi ljudje. Sam gospod Klekl je pred dobrimi petnajstimi leti a-ll kaj videl vsak dan na grobu nekega pobožnega kmeta Cigana sijaj, nakur je dal grob prekopati ob navzočnosti zdravnika, te. glejte, Martjott- Gledala| ki naj I» potrdil in Pre Zavračal mu je krave da niso To se amo iušlja /..kaj «ko bi ( šle na („je. on p« je lahko dre to obveljalo ko reanica, b, ljud | ma! Kol,kur p« bilo okoli *ka oblast n. licu mesta, okrog spašen«, so bili krivt kak. otro O cL Drugi kmet, ki sem ga prav tako poznal, je rad klical na pomoč tega ali onega svetnika, ka kor je že potreboval. Če je kaj zgubil, recimo pipo iz žepa, je poklical svetega Antona in resnično, sveti Anton mu je našel pipo, To je resnica. V naši vasi je bila ženska, ki je za sveto trdila, da se ji prihajajoči v cerkev svetniki s sten priklanjajo. Ker pa so se priklanjali samo njej, niti župniku ne niso hoteli, ljudje na to stvar niso dali mnogo. Na Goričkem mi je neka ženica pripovedovala, da je najrajši sama doma, ker tedaj pridejo k njej angelcl: eni pre pevajo, drugi molijo, najmanjši pa se igrajo in da je tedaj st.aš-no lepo, Neki kmet mi Je pri povedoval, da vselej, kadar se pelje na polje, prisede k njemu na voz Marija z detetom Jezusom. pa mu prigovarja, naj le poje nabožne pesmi, pr čemer pa on revež natadnje vedno pozabi, kam naj se pelje. Tud. to je resnica. ljudje kaj lahko dvomili v resničnost. Tokrat pa se Marija prikaže takorekoč vsak trenutek in premnogim, kaj pa onim, ki niso grešniki. Zlasti dekletom iz Matijtne družbe Vendar ae zdi, da ne gre zgolj za nedol* noat takih deklet, temveč bo pogoj ta. ako temeljito novmii^ ljudsko oblast, moliš in delaš proti njej ter pričakuješ Angleže in Amerikam* V tem pogledu je bil že skrajni čas. da ae je Marija prikazala. Zakaj premnogi ljudje so v svojem čakanju postali ie >revec nestrpni. Vse napovedi, kdaj se bo spremenilo pri nas. ao se izjalovile. Stvar je postala brez-Lzgledna, docela brezupna. Ali nanj potem še koga preseneti, ako se je v tem brezupu mnogih Marija prikazala? Presenetila je stvar samo mene, ker me je prehitela. V za snovanem romanu o ljudski oblasti v Prekmurju, ki ga bom šele začel pisati, imam tudi poglavje: Marija se je prikazala. Roman bi moral biti gotov še to zimo, izšel bi pa šele prihodnjo jesen. No, in nekako takrat, ko bi moj roman izšel, bi se po vseh mojih izsledkih in domnevah morala prikazati Marija. Bil sem trdno, zares sveto prepričan, da se bo prihodnje leto v Prekmurju Marija prikazala No, pa so me Marija in naši Prekmurci prehiteli za celo leto. Zakaj? Vedel sem, da je v Prekmurju velika stiska, a da je tako velika, da se je namreč Marija morala že letos prikazati, nisem mislil. Nekomu se je zelo mudilo. Začelo se je že lani potem, ko vse drugo ni nič več pomagalo. Toda takrat se je Marija prika zala na Hrvaškem. Mnogi naših Prekmurcev so tedaj fomali na Hrvaško, vendar sami Marije niso videli, bodisi kar niso bili vredni te milosti, ali pa ker je oblast prehitvo posegla vmes in je Marija rajši pobegnila, kakor bi se preprirala z oblastjo. Prekmurci bi bili pozabili na stvar, da nista tedaj posegla vmes gospod Klekl in gospod Jerič, ki se jima je zelo mudilo in sta postala že preveč nestrpna. Napraviti sta hotela ogromna romanja na že pozabljena božja pota v Gornjo Lendavo in Tur-nišče, z očitnim namenom, da naj se Marija prikaže. To so mi pravili ljudje, da se bo namreč Marija prikazala. No, jaz sem vedel, da se ne bo. In res se ni. Pač pa se je pri gospodu Jeriču pokazala naša oblast, ki mu je dokazala izdajstvo domovine. ■ Prekmurju ni dežela božjih poti. V starih časih jih je bilo nekaj, tako na Tišini, kjer so neki voliči odkrili iz cerkve odneseno in v grm vrženo Marijo, klečali pred njo, kakor piše gospod Klekl, nakar je tam postala božja pot. V Turnišču se je nekoč prikazovala Marija, takrat v grmovju. Ker pa se kasneje ni več hotela, čudežev pa tudi ni napravila nikakih, so Prekmruci v svoji slabotni vne-tosti opustili vsa domača božja pota, razen k svetemu Vidu, pri-prošnjiku za oči. Božja pota so od tedaj bila samo še na Štajerskem in v Medmurju, kamor so Prekmurci vsako leto romali. V stari Jugoslaviji naši duhovniki niso čutili nikake potrebe, da bi obnavljali ta odmrla božja pota. Naposled, imeli so oblast v rokah in je vse lepo potekalo. No, v novi Jugoslaviji pa je nenadoma nastala strašna potreba po božjih potih, po čim bolj mogočnih romanjih. Kakor vemo, so letos vse Marije romale na svoje domove, ker so bile med vojno kolikor toliko pregnane, kolikor ne po istih duhovnikih, ki so zdaj te Marije rtosili na njihove domove, pa po njihovih bratih, predvsem pa po njihovih najzvestejših zaveznikih. Vrnitev Marij na njihove domove se je zaključila ginlji-vo v ljubljanski stolnici. Sledila naj bi vse leto veličastna romanja, nakar naj bi se tu ali tam prikazala Marija in naj bi se godili čudeži, ki jih naš Beži-grad s trepetajočim glasom kliče z neba No, meni je bilo jasno, da se Marija ne bo prikazala niti za Bežigradom, niti na Brezjah, pač pa v našem Prekmurju. Zato sem lahko s trdno prepričanostjo anoval za svoj roman poglavje o tem prikazovanju. Žal mi je samo toliko, da ne bom jaz tisti, ki bi ne samo napovedal, temveč tudi razkril vseh teh stvari, ker bodo medtem, kolikor že niao, docela razkrite. Naše ljudstvo v Prekmurju pa bo deležno grenkega razočaranja. ko Mariji ne bo več hotela poaedat med veje. a Nekaj pa Je vendarle potrebno pri vsej stvari: brezpogojno obraniti prekmursko ljudstvo ne samo pred prevarami temveč 1247 še bolj pred sleparijami, v katere često brede ne toliko po svoji krivdi, kolikor bolj, povejmo naravnost, po krivdi prekmurske, zlasti katoliške duhovščine. Naj bo ta obdolžitev še tako težka, na tej duhovščini leži krivda, da se prekmursko ljudstvo *ne more iztrgati iz spen preteklosti in da danes postaja nič manj kakor rje koč predmet grdega izkoriščanja ovinkarskega politi-kantstva ljudi, ki sta jim domovina in država ter blagor ljudstva deveta briga. Če je katoliška cerkev v Prekmurju po nekaterih svojih duhovnikih nekoč storila kaj pozitivnega v razvoju vsaj glede jezika, potem ta duhovščina v novi državi ni nikdar ljudstvu z eno samo besedo pokazala, kje je njegova domovina, kje njegova država, pač pa je iz vseh njenih besed neprestano dihala in še diha vtpodbuda, da onstran meje, v Avstriji čakajo Angleži in Ame rikanci, ki vsak trenutek pridejo pomagat bednemu prekmurskemu ljudstvu. In kateremu je zdaj prišla na pomoč Marija sama Kateremu ljudstvu pa? * -Tistemu, ki je tisoč iet živelo eno samo brezdušno življenje v sklopu madžarskega fevdalizma, kjer človek ni slišal nikdar besede, da je človek, pač pa vsak dan vsaj enkrat, da je "marha" (živina)? Ali naj pridejo pomagat tistemu prekmurskemu ljudstvu, ki je v časih stare, pod tu-torstvom Anglije živeče Jugoslavije, prebredlo skoraj vso zemeljsko oblo za kruhom? Deset do petnajst tjsoč ljudi je vsako leto šlo zdoma po svetu, trošilo tam svoje sile, se vrača lo zgarano, preživelo doma nekaj mesecev, pa spet moralo po svetu, ker doma ni moglo živeti. Ali je bil to tako velik blagoslov za prekmursko ljuds(vq? Na tisoče otrok v Prekmurju je raslo in živelo brez ljubezni matera, ki so blodile po svetu. In prekmursko ljudstvo samo je raslo in živelo brez ljubezni do domovine. Toda ne domovine, ki je dala vsem tem tisočem doma zaslužka in kruha, ne, ta domovina po teh "voditeljih" ni odre-šenica prekmurskega ljudstva, pač pa naj bi postali Angleži! Še nikdar ni prekmursko ljudstvo ničesar sprejelo s tako odkritim srcem in z radostjo, kakor po tej vojni svojo slovensko domovino, svojo novo državo in svjo ljudsko oblast. Njih domovina se je zdaj prvič za njihovo spoznanje razširila prek ozkega obzorja rodne vasi in Prekmur-ja na vso Slovenijo, na vso drža vo. Če katoliška duhovščina v Prekmurju z ljudstvom ni mogla vsaj molčati, da bi se ne zapletala v zavajanje in izdajstvo. Povemo odkrito: nova Jugoslavija, ljudska oblast v tej državi, je bila tista, ki je odrešila prekmursko ljudstvo, nova Jugoslavija je tista, ki mu ustvarja v njegovem bednem življenju v vsej zgodovini zdaj prvič boljšo bodočnost. Kakšno pravico potem naj ima katoliška duhovščina v Prekmurju, da zavajo to ljudstvo, da ga vodi in zapleta v izdajstvo? Zakaj, kjer koli je kdo v Prekmurju obsedel, Je za slehernim stala mračna senca prekmurske duhovščine. Medtem ko je ta duhovščina pod madžarsko okupacijo zvesto molčala, pa naj bi Madžari počeli kar koli, se danes vaak u-krep naših oblasti, vsaka odredba, vsak zakon, skratka sleherna stvar spremeni v njihovih rokah v predmet agitacije proti ljudski oblasti, proti domovini, proti državi. Začelo se je pri oddaji svinjskih kož, masti, jajc, mleka. Gonja se je nadaljevala pri bosanskih otrokih. ki so v svoji bedi našli zatočišče pri premnogih prekmurskih revnih družinah, ko ga na bogatih, v preobilju živečih farth ni našel en sam otrok. Nadaljevalo se je pri vsakovrstnih volitvah, pri ustavi, pri civilni poroki (med tem ko je bila civilna poroka pri Madžarih nekaj samo po sebi umevnega!!) Začela se je pri agrarni reformi, začelo se' je % pesmijo o zapiranju cerkva, za tiranju duhovnikov, preganjanju vere, pri verouku v šoli. Nato Je prešlo vse skupaj na slabe letine, na sušo. ki da je je kriva ljudska oblast. • Toda na tihem so se isti ljudje veselili suše. ker so izračunali, da bo suša zrušila ljudako oblast, pa jo zato pošilja sam bog V Toda na dan oddaje žita to duhovniki našli potrebo. da »o napravili procesijo M..... FOOD PRICE TREND Teden sa tednom, mesec sa mesecem plezajo cene višje in višje, kakor kaže ta tabela. emsi podpira za dež, samo da bi ljudje ne od dajali žita. A če je kdaj deževalo* del j, so se že ti ljudje veselili, da bo dež uničil tisto, česar suša kljub vsej božji pomoči ni mogla. In ko so na eni strani agitirali proti oddaji žita in sploh presežkov, so na drugi strani bili veseli, če bi sploh nič ne zraslo, saj ljudska oblast mora slehernemu človeku preskrbeti kruha Potem da ni obleke, ni čevljev, ni in ni. V tej državi ni ničesar. Ni soli, ni sladkorja, ni tobaka. En sam nepretrgan napad na ljudsko oblast, na domovino, na državo! In kakor po cerkvah vsaj trikrat na dan zvoni, tako je od teh cerkva ves dan zvonilo, da se bo vsak čas spremenilo. Vsak čas! Sto, tisoč, še več terminov je v dveh letih propadlo, tako da so treznejši ljudje začeli misliti in sprevideli, da je vse to ena sama sleparija. Pa se je tako ljudstvo začelo deliti med tiste, ki so trezno gledali na svet in na tiste, ki so postali samo iž dneva v dan nestrpneži. Prekmursko ljudstvo se" ne samo ni uprlo, temveč je spregledalo. Med delavci udarniki po Sloveniji so tudi prekmurski ljudje. Med kmeti udarniki so na prvem mestu bili proglašeni kmetje iz Prekmurja. Bilo jih je trideset. Jaz pa jih poznam zelo mnogo, ki bi prav tako zaslužili ta časten naslov. Pošteni, značajni so in zavedni. Vse to, namreč prebujenje prekmurskega ljudstva, njegovo dozorevanje, potem pa, ker se stvar ni premaknila nikamor naprej, pač pa so izdajalci drug za drugim prihajali v roke, je postajalo že preveč mučno in brezizgledno. Ne samo naravno, postalo je nujno, da se v tej zagati prikaže Marija, ki naj opomni prekmursko ljudstvo in ga dvigne proti ljudski oblasti. Marija se mora prikazati. Prikazati pa se mora čim bolj mno- u žično, seveda rffcvzen kov, zlasti takih, ki ljudsko oblast. Marija se je prikaz*la nt komedija. Nasprotno, rek žalostnega, že klavrne* tem. Ko ni hotelo biti nffi gležev ne Amerikantt t prikazala Marija. Jaz sicer hotel napovecut: za dru poletje, ker nisem muk; da pri nekaterih že tak< N s tem se stvar ne «premeni ni, go. Tokrat se ni v grmovju, 1« je sicer njena navaaa. pač pJ odšla posedat med veje Zal med veje in zakaj Marija spi tako ljubi grmovje in dr«3 prepustimo katoliški cerkvi, c razišče in pojasni svetu. Mi sami bomo pa priča klavi nega konca tega prikazovanji Ne glede na to, ali je poseg vmes ljudska oblast, da razkri sleparstvo, bo to prikazovan samo od sebe zamrlo, kakor zamrla' vsa prikazovanja, bo prišel jesenski dež, celo p ko bo začelo snežiti in )x>do br li ostri zimski vetrovi po prel murski ravninin, se Mariji bo ljubilo posedati na hrastov vejah, to je gotovo. Še manj se bo ljubilo našim Prekmui cem v snegu in mrazu prezeb< vati pod hrasti in bolščati v je. V večipi so že toliko prev ni in pametni, a še najbolj vu ti bodo rajši sedeli pri top premurski peči. In tako bo v» videnj, ki jih prinaša poleti m reča zatohla vročina prekmu ske ravnine, žalosten konec. Z kaj še nikdar se ni zgodilo, d bi se Marija prikazala na top prekmurski peči. Stvar se j začela nekoliko kasno, da bi lahko imela tisti razmah, kakršn ga bi doživela, ako bi se pojavi la v običajnem vročem avgustu! ko je do jeseni še daleč. Razgra ti prekmurski možgani se bod