246. številka. Ljubljana, četrtek 26. oktobra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izuaja v mik dan, uvzemši ponedeljke in dneve pu praznici h, ter velja po pošti prejemanja avitro-ogerike dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gid., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćunA 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poitnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih Soluh in lađi jake velja znižan h cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne potit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tra.uk i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledaliaka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiii. Iz državnega zbora. Z Dunaja 22. okt. [Jzv. dop.] V 2. seji državnega zbora se je obravnavala neka resolucija, v katerej zahteva državni zbor od vlade, da kmalu predloži službeno pragmatiko za vse uradnike. Dozdaj 80 namreč samo sodnijski uradniki stalni v svojih službah, vsi drugi smejo, ne da bi prosili za kako drugo mesto, kamor si bodi premeščeni biti ali celo odstavljeni od službe in plače, ne da bi priliko imeli se poprej proti ovadbam zagovarjati. Dr. \ ožujak se tu oglasi k besedi, ter ostro kritikuje vladno samovoljno posto panje proti montanskemu fizikarju v Idriji. Mimogrede tudi biča brezpostavni terorizem vladnih organov pri volitvah, kateri je če vedno enaki, kakor predlanskem pri famoznih volitvah v kranjsko trgovinsko zbornico. (Celi govor prinesemo po stenografičnih poročilih. Ur.) Resolucija je bila brez daljše debate sprejeta. Potem se je brala interpelacij a usta-voverne stranke do ministerstva glede postopanja v orijentalnem vprašanji. Interpelacija brez vsacega utemeljenja, kar je prav nenavadno, stavi kratko neka splošna vprašanja, iz katerih se upravo nobeno politično stališče ne daje izpoznavati. Le to je izrečeno, da se naj mir ohrani. No tega si vsi želimo. Obširne in ostre debate so bile v vseh treh ustavovernih klubih, predno so se mogli v tej stilizaciji zediniti. Neki turkofili bi najraje precej vojsko začeli za ohranjenje turške celote proti Rusiji; dolgolasasti Nace Kuranda bi prvi bil pripravljen potegniti svoj meč, ko bi le ta nesrečna Rusija ne bila tako tesno zvezana z Nemčijo. Dosti nezrelega kvasanja in celo bedastega blebetanja se je slišalo pri teh debatah. Končno je od 200 in še več ustavovernih poslancev samo 113 interpelacijo podpisalo ; nekateri, pa tacih je prav malo, zato ne, ker se odločno ne postavljajo na proti rusko stališče; največ pa, zlasti veliki posestniki iz centra so odrekli svoj podpis, ker spadajo k istej v dvornih krogih sedaj močnej stranki, katera bi rada za Avstrijo anektirala kaki kos turške zemlje, Bosno in Hercegovino. To pa se da doseči samo v zvezi z Rusijo, nikdar pa ne v protivji s to državo. Strah v centralističnih krogih vsled v na njih političnih dogodeb ni j nič manjši, nego mej Magjari. Ako se stvar tako naprej razvija, kakor je upati, potem Čute nemški centralisti, da tudi v notranjej politiki avstrij-skej utegne marsikaj drugače postajati. Nemško-magj ar sk a hegemonija v Avstriji samo še na eni niti visi. Tolikokrat obečana narodna ravnopravnost ne sme Slovanu nasproti ostati samo na papirji, če hoče Avstrija izogniti se nevarnostim, katere jo obdajajo od vseh strani. Na interpelacije glede v nanje politike bode, tako se vsaj pričakuje, miuisterstvo še tekom tega tedna odgovorilo. Potem pa si smemo svesti biti dosti govorjenja slišati v duhu dunajskih židovskih listov. Slovani v zboru pa bodo gotovo tudi branili svoje stališče. Poljakom se zdaj centralistična stranka z vso silo hoče prikupiti; v njih išče zavezni kov za kako protirusko izjavo. Pa tudi Po ljaci so začeli mirneje misliti, ker sprevide-vajo, da jim bode končno vendar treba se slovanskim svetom se združiti, od katerega smejo z vso pravico pričakovati, da njih pra* vičnim zahtevam preje in bolj zadostuje, nego-nemštvo. Govor slovenskega poslanca dr. Vošnjaka v seji državnega zbora 19. okt. 1*7*;. Gospoda moja! Organizacija javne sanitetne službe, ki se je nameravala s postavo od 30. aprila 1873, čaka še vedno izvršenja, ker so deželni zbori 1. 1873 od vlade predloženo zakonsko osnovo glede organizacije zdravniškega službovanja po občinah odložili. I"vedenju občinskih zdravnikov bilo bi zares s takimi stroški za občine zvezano, da bi one svojega uže tako jako preobloženega proračuna ne mogle še s temi nastavki vekšati. Na dru-gej strani bi bili pa tudi zdravniki imeli jako prek amo nameščen je, kor bi bili od občin imeli le pičlo nagrado, na druge zdravniške honorare bi pa malo šteti mogli. Vlada je tu kakor tudi pri drugih točkah javnega poslovanja držala se gesla, da bi se državni organi kolikor mogoče razbremenili, dežele in občine pa z bremeni preobložile, ne da bi se ta donesek izplačeval iz državnih davkov, ki bi za to pobirali se. Ker se vedno nove agende javnega poslovanja odkazujejo deželam in občinam, za katere morajo te same sredstva iskati, prišli smo do resultata, ki je za davkoplačevalce jako breztolažbeu, da namreč različne priklade direktne davke uže dosegajo, v nekaterih deželah pa celo presegajo. Zaradi tega se pa deželnim zborom 1. 1873 ne sn*e jemati v zlo, ako so se izrekli proti vladnemu predlogu glede organizacije zdravniške službe ker se je lehko uvidjalo, da si hoče vlade Pavla. (Poslovenil F. H. Kadoljski.) (Dalje.) X. Stirnajst dnij je zopet minulo: o našem Albinu nij nič kazalo, da bi častnika iz Pav-lininega srca izpodrinol. Nasprotno; kazalo se je, da se je Alfred še bolj trdno v njem vgnjezdil. Tomu jc dosta pripomoglo prijateljstvo mej jim in Pavliuinem bratom, Ujalina-rom. Ril je to vesel živahen 19 let star nila-deneč gorkočutečega srca, a prav nestalne nravi, kakoršni so splošno vsi značaji, koji so popolnem od družbe odvisni v kojo zaidejo. Vedno bil je v Strletovej družbi i zdelo se je, da brez njega ne more živeti. Do prvega novembra manjkali so še trije dnevi. Albin sedel je v svojej sobi in pisal, ko vstopi Iljalmar. „Dobro jutro, Albin/ reče ter vrže čepko na jeden, plašč na drugi stol, sebe pak v kot zofe. „Kje si hodil, da te uže dve noči nij bilo domov Vw vpraša ga Albin, in opazuje resno nenavadno bledega častnika. „Je-li stri j c ve, da me nij bilo doma?" vpraša nasprotno Albina Iljalmar. „Se ne, a mislim, da mi je dolžnost, na to opozoriti ga. Tebi je drugi oče, torej mora tudi vedeti, kako živiš." „Prosim to, ne mobiliziraj z menoj; mj me volja poslušati te. Kaj mi ne bos hotel na nos obesiti, da si ti živenja vesel dijak, vitez vseh čednostij V* „Strast moja je vedno pameti in volji moji podložna." „To je prokleta sreča. A prišel sem te nečesa prosit; ker to je pak denes ona pe-dautiCka muha ugriznola, je boljše, da molčim," j pravi Iljalmar, ter piše dim smodke od sebe. j— „Če ti morem s čem vstreei, govori! Jednako je, če sem dobre, ali slabe volje. Toliko me vsaj poznaš, da nijsem neustrežljiv." „ Hvala,a odgovori Iljalmar, ter si obriše čelo. „Prosim te, ne povedi strijcu, da sem ponočeval." „Nič druzega?" smejo se Albin. „No, dosta ne zahtevaš, vsaj je bilo moje žuganje prazno strašilo. Ovadnik nijsem." „0, to še nij vse, a . . . ." nNo, kaj se ti spodtika, vsaj nijsem tolikanj nevaren?" „Čuj, Albiu — denarja rabim," kliče lljal-nnir, kvišku skočivši. Albin ga ostro opazuje. „ Molčiš, braniš se, akopram sem v te najbolj zaupal," tarna Iljalmar in stopa hitro po sobi. „Nikdar," odgovori Albin, „nijsem izposo-jcval si denarja, akopram mi oče polovico tega na ta način preskrbeti javne sanitetne organe, ki bi malo stali, in katere bi občine morale plačevati, akopram bi bili vladi tudi za njene namene na razpolaganje, kakor na priliko živinski zdravniki, ki se dotirajo iz deželnih in okrajnih zakladov. Ko se ta poskus nij posrečil, nepopolnost javnega sanitetnega poslovanja pa vedno večja bila vsled pomanjkanja zadostnega števila sanitetnih organov, ie končno vlada s to pred-lago poskusila pomnožiti broj sanetnih organov, ne da bi se državni proračun v tej rubriki kaj bolj obložil. Akopram sem s to predlogo sporazumljen, v kolikor namerava pomno-ženje javnih sanitetnih organov, moram se vendar odločno izreči proti načinu, kako se ima to zgoditi, ker se ima namreč del uže siste-miziranih služb okrajnih zdravnikov iz višje v v nižjo plačno kategorijo postaviti. Odkar so plače uradnikov uredjene, to se pravi, povišane imamo mi tukaj prvi slučaj, da namreč vlada namerava eden del si-stemiziranih uradniških služb iz višje v nižjo plačno kategorijo deti. Ta precedenčni slučaj bi ne bil tako slab, ker bi ponujal možnost, da se se sukcesivnim manjšanjem višjih plačnih kategorij državni zaklad nekoliko razbremeni, ne da bi se moralo lotiti zlega sredstva, da bi se reduciralo plače uradnikov sploh. Na ta od vlade začeti pot bi se s časom lehko tri petine vseh višjih plačnih razredov v nižje prestavile, kakor se to hoče ravno glede okrajnih zdravnikov storiti. Plače uradnikov so se, kakor znano, ravno v času sistemizirale, ko se narodno-gospodarstveno stanje v Avstriji nij nahajalo Se v tako žalostnem, derutnem razmerji, kakor dandenes. Takrat se je lehko, oziroma na draginjo živeža, uradniške službe spien-didno honoriralo, in se je celo z ustvarjenjem uradniških služb bilo nekoliko radodarneje, kakor pa je bilo v interesu službe neobhodno treba. Zdaj pa je davkoplačevalec uže več let v jako žalostnem položji; viri njegovih dohodkov so zaradi slabih letin, zaradi stagnacije trgovine in obrtnije popolnem usahnili in mu je nemogoče, tako visoke davke s prikladami vred odrajtovati. Se stališča davkoplačevalčevega bi se dakle pri štedilnem principu, izraženem v tej predlagi malo moglo ugovarjati, v kolikor se ta princip na vse uradniške službe razte- nij dajal, kar dobivaš ti. Čemu ti bo denar. Ga li rabiš za-se ali koga druzega?" „Če mi ne češ pomagati, tudi nij moja dolžnost izpovedavati se ti," odgovori Iljalmar hoteč oditi. „Stoj, Iljalmar! ničesar ti še nijsem odbil; a ne bil tvoj prijatelj, ko bi ti posodil denar, a ne vprašal, čemu bi ga ti, tako mlad mož, rabil. Kajti varuh da ti dosta. Povedi mi torej, kakor prijatelju, kaj bodeš z denarjem storil ? In s kom si svojega zapravil?" „Albin, jaz ne potrebujem ničesa, marveč — Stric. In nemam toliko, da bi mu mogel pomagati, če mi ti ne posodiš. A s cestno besedo mi moraš obljubiti, da ne bodeš nikomur izdal." „Tega nij treba; navada mi nij s tem se hvalisati, kar sem komu ustregel. Denar do-bodeš." Dan pred zaročbo Pavle se Strletom stopi polkovnikinja Denova s pismom v roci v sobo svoje hčere. gne, a ne da bi bil samo zdravniški stan od njega zadet, na katerega se je pri stvarjenji uradniških služb tako najmanj obziralo, ker se je le majheno število služb okrajnega zdravnika krejiralo. Kaže se pri tem, kakor pri vseh vprašanjih, kjer se govori o interesu zdravniškega stanu, da je v Avstriji ta stan le rejenec, katerega se vse le takrat spominja, kadar mu je treba naložiti nove dolžnosti, a za čegar pravice se običajno jako malo briga. Pa tej zakonskoj osnovi se imajo dakle okrajni zdravniki nekaj v deveti, nekaj pa v deseti plačni razred uvrstiti j poleg tega se pa imajo sprejeti tudi asistenti z delavnim krogom okrajnih zdravnikov. Ako je dakle še broj asistentov omejen,fin ima vedno le petino vseh v deželi nameščenih okrajnih zdravnikov zanašati, sme se vendar skoraj za gotovo misliti, da bode vlada iz obzirov hranjenja, ako misli kje ustanoviti sanitetni okraj, nastanovila ga z asistenti. Misliti se mora celo, da bodo oni sanitetni okraji, ki vsled vakanc uže obstoje, od-kazali se asistentom, da bode torej v prihodnje najbrž še manj okrajnih zdravnikov fun-giralo, nego dozdaj, kar bode očividno le na škodo javnemu sanitetnemu službovanju. liže po sedanjej organizaciji z uvrštenjem okrajnih zdravnikov v deveti plačni razred so ti napram drugim državnim uradnikom očividno v škodi, ker največji del njih nema na-deje, da pride v višji plačni razred, ker, kakor znano, na 325 nameščenj okrajnih zdravnikov pride le 11 nameščenj deželnih sanitetnih referentov. Vsi drugi okrajni zdravniki do konca svojega življenja ostanejo v najvišjej plačnoj stopinji 1300 gl. Po navadi so, ako je bilo govorjenje o plači zdravnikov, kazali na to, da se zdravniki v privatnej praksi odško-dujejo za malo plačo. Dokler so okrajni zdravniki imeli prejšnje rajširjenje okrajnega glavarstva, ali tudi sodnijskega okraja, se je res lehko jemalo, da bode imel zdravnik tako privatno prakso, da bode lehko živel z malo plačo, ki jo je dobival od države. Kdor pa sedanje veliko razširjenje sanitetnega okraja pozna, in ima pred očmi delalni krog in dolžnosti takovega zdravnika kot javnega sanitetnega organa, ta bode priznal, da je okr. zdravniku, ako hoče svojo dolžnost vestno izpolnjevati, popolnem nemogoče, baviti se po strani še s privatno prakso, ker ves njegov čas in moč zahteva javna sanitetna služba. „Čitaj, Julika, kako zanikrno je to človeče," pravi potem, in jeze se jej je glas tresel. „Ta nehvaležni otročaj domišlja si, da pridem k njegovej zaročbi. To bi bila moja smrt. On in njegova nevesta znata čakati. Sicer povabili so naja tudi Linekovi." Julika čita pismo in roki njeni sti se tresli. Potem pak reče: „Alfredovo pismo je določno razjasnilo njegovega delovanja; urnem zdaj, da drugače nij mogel storiti." „Pak vsaj ne boš vabila sprejela?" zavrne jo polkovnikinja burno. „Jaz in Vi, mati, morave biti prvi zaro-čitvi, ali bode pak vse mesto govorilo o načrtih, stavljenih za mojo bodočost. Oj, mati! to bi bilo preveliko ponižanje." Polkovnikinja molči, Julika pak nadaljuje: „Ko bi me dve izostali, mislil bi Alfred, da se žalostimo, ker me je nehal ljubiti, in to bi bila zopet rana mojemu ponosu. Sicer bi pak bila to velikanska neuljudnost; kajti povabili so naja tudi Linekovi. Če me ljubite, mati, Po novej organizaciji naj bo dakle večji del, namreč tri petine okrajnozdravniških služb prestavljen v deseti plačni razred. Na ta način je enemu delu na novo prihajajočih okrajnih zdravnikov tako rekoč nada zaprta, da pridejo v deveti službeni razred, ker se pri razmeri treh petin do dveh petin teško misli, da pridejo vsi okrajni zdravniki v deveti plačni razred. Večletne, drage študije, štiri rigo-roze in končno izredno zahtevanie državne poskušnje za aspirante fizikata — vse to je treba da pride v deveti plačni razred, v katerem ostane do konca življenja. Ako, gospoda moja, sprejmete to zakonsko osnovo, storite čin nepravičnosti proti stanu, katerega trud in skrbi, katerega psihično, in pač tudi fizično delovanje more Ie 6ni prav presoditi, kdor sam pripada temu stanu. Žalibog zdravniški stan v zastopujočih telesih, v dež. zborih in v drž. zboru nij tako obilno zastopan, kakor bi to odgovarjalo velikemu broju mož, ki žive" temu poklicu, in visosti tega stanu. Saj pač ravno ta slučaj dokazuje težavno in prekarno položje zdravniškega stami, ker zdravnik ne more zapustiti svoje službe, ako neče svoje eksistence v nevarnost spraviti. Ker ta zak. osnova, ki se mora k večjemu smatrati za palijativno sredstvo, ne zadostuje resolucijam raznih deželnih zborov, in bi na drugej strani zdravniški stan v njej videl neopravičeno trdost in nezasluženo žaljenje, dozvoljujem si, prositi slavni zbor, naj preko te zak. osnove preide na dnevni red. Jugoslovansko bojišče. Boj ob Moravi je trajal v nedeljo in ponedeljek cel dan. Kakor poroča „N. Wr. T." v privatnem telegramu, napredujejo Turci in so zopet poseli pozicije pri Šiljegovci in Grede-tinu. Tudi Krevet je v turških rokah. Ker imajo Turci Šiljegovac v rokah, je tudi Kruševac in pozicije pri Deligradu in Aleksinci v nevarnosti. Da so Turci tako napredovali, temu uzrok je, pomnoženje glavne armade. Turška vojska znaša zdaj: Armada pri Niši 110.000 mož, pri Novem bazaru ali Javoru 38.000, v Albaniji 33.000, v Bosniji z drinsko divizijo vred 60.000, timoška armada 36.000, garnizije v Homiliji, Albaniji in podonavskem vilajetu 30.000, armada v Erze-rumu 40.000, garnizije v Anatoliji, Arabiji, ne dopustite, da bi moje bolno srce vse opazovalo." „Naj bode, če upaš svojim močem in .. .u „Da. In zakaj ne bi šla k zaročbi?" reče Julika, ter vpre v svojo mater tako žalostno oči, da je ta obmolknola. XI. Srečno je prošel dan zaročbe. Julika bila je tako lepa, mirna in ljubeznjiva, da je Alfred neprenehoma vzdihoval. Albin pak, koji jo je dobro opazoval, preveril se je, da te bledost skriva trpenje, katero njeno zdravje spodjeda. Pavla bila je prisrečna, akopram jej nij bilo povšeči, da se je Albin lepej Juliki tolikanj dobrikal in jej stregel, da se jej je zdel čisto preinenjen. Gostje so uže otšli in ostali so le Pavla, Albin in Hjalmar. „No, hvala Bogu, da je zaročitev minola," zdeha Albin. „Ker bi pak bilo nestrpljivo dolgočasno še dalje doma ostati in gledati, kako se boste grlici božali, pobral bom kopita i šel svoj pot." Cipru, Kandiji itd. 30.000 mož. Za vzdr-žanje te armade se vsak dan izdaje 8 milijonov pij astro v, t. j. deva se toliko v račun, kajti Turčija plačuje uže dolgo le s številkami na papirji, kakor znano. K u in u n s k a vlada je uže v torek posela podonavske meje. V Turn-Severinu se je nastavilo dvoje brigad pešcev, 3 eskadrone konji-kov pa 5 baterij. Tudi kor domobrancev se mobilizira. Vse reierve morajo zbrane biti do 1. novembra. Kar se tiče ruskih pripravljanj, imajo se, kakor se poroča, narediti tri armade. Prva 120.000 mož močna, pod poveljstvom velicega kneza Nikolaja, bode v Bulgarijo prodrla in podonavske trvdnjave opazovala. Druga, 340.000 pod poveljstvom velicega kneza — prestolonaslednika, bode nastavljena ob turškej granici do južnega Poljskega, tretja 240.000 mož pod generalom Loris-Melihovim prodere v malo Azijo. Duh teh armad je izvrsten; noben prostak, noben častnik neče ostati pri reservuh. Politični razgled. NOtrtanje dežele. V Ljubljani 25. oktobra. Graška 99Tagespostt€ piše glede znanih turkoljubnih demonstracij, o Magjarih: Spomini na revolucijska leta opominjajo na to, da mora narod, čegar politični voditelji so .bili poprej „veleizdajice", previden biti začenjanjem veleizdajskih procesov proti voditeljem narodov, ki z Magjari skupaj žive, in da mora proti zadnjim toleranten biti, vsaj tako toleranten, kakor proti Turkom. Sovraštvo, ki ga Magjari sejo jo, biva lehko veliko opasnejši, nego li sosedstvo Rusov. Mit*ki sabor je sprejel zakonsko osnovo o zadrugah. — „Obzor" poživlja, oziroma na izjavo magjarskih študentov, vseuči-•Jiško mladež, naj pošlje na vsa vseučilišča v •monarhiji okrožnice, naj dijaci izjave svoje sočutje za tlačeno rajo. VtjrfrUt* vlada baje ponuja trgovinsko ministerstvo zopet prejšnjemu ministerskemu predsedniku Szlavvu, in pravijo, da ga Szlavv sprejme. — V Pešto je prišel ruski poslanik Novikov. Viiatnje flr&tave. General i>/ *t j>u t v v je v zboru poslanikov rekel, da se vrenje v javnem mišljenji Rusije le s tem da potolažiti, da porta da nekatere koncesije, ki so navedene v znanih treh točkah ruskega terjanja. Prvi točki onih terjanj mora se takoj zadostiti; drugi dve se imate izročiti konferenčni, na kateri T ur č i j a ne bode zastopana. „Kam pak hočeš iti?" vpraša ga Pavla nezadovoljno. „V Upsalo. Vrnol bodem se s priimkom „doktor", in potem bodem tebe tvoje otročje bolezni ozdravil, koja se zove ljubezen. Lehko noč." „Sreče ne voščiš mi? Nemaš ni jedne prijazne besedice za-me?" vpraša Pavla. »Prezgodaj je še, da bi ti čestital, zato hočem počakati," odgovori Albin, vzame luč in gre v svojo sobo. Pavla gre k Iljalmaru, ki je na zofi ležal in mu reče: „Nij-li nestrpljiv ta Albin?" „Poštenjak je," odgori Hjalmar in vstane. „Kdaj pak bo poroka?" še pristavi, objemši sestro. „V dveh letih." „To je nekoliko prekasno. Kazalec ure bodemo za leto naprej potisnoli in strijca prosili, da bode v to dovolil," veseli se Iljalmar, ter pleše se sestro po sobi. črnognr*ki knez je zbranim diplo-matičnim agentom dejal: „Molim vas, da ne mislite, da sera nevoljen na svojega zaveznika, srbskega kneza, ali da ikako separatistično delujem." V političnih angMefkih krogih se govori, da hoče Angleška Egipt izpuliti porti iz rok in ga kot namestniško kraljestvo postaviti pod svoje pokroviteljstvo. Pravijo, da je Rusija s tem zadovoljna proti temu, da jej Angleška na balkanskem poluotoku pusti svobodne roke. Govori se, da je potovanje lorda Loftusa v Livadijo s tem v ozkej zvezi; priprave k temu prevratu se urno delajo. Poveljniki v Gibraltaru in na Malti imajo uže zapečatene ukaze za to, ki jih bodo stoprav na telegrafično povelje odprli. Dopisi. Iz l€lrije 23. okt. [Izv. dop.] Volitve v naš mestni zbor je torej vlada istinito ovrgla. Volitve bodo zopet razpisane in idrijski volilci prišli bodo zopet volit. Toda tu nastane važno vprašanje: Kdo bode sedaj zmagal? —Nasprotniki naši menijo, nekateri celo z gotovostjo trde, da nij dvombe, ka bode zmaga njihova; naši ljudje pak mislijo, zanašaje se na poštene idrijske volilce, da bodo nasprotniki zopet dobili po nosu. Kdo ima prav, je težavno naprej govoriti, kajti vzeti se mora v poštev, da je na strani naših nasprotnikov moč, mi pak te nemamo, ampak navezani smo na to česar nam ne more nihče vzeti, na lastno pravično, pošteno delovanje, na mirno agitacijo. Motil bi se, kdor bi sedaj roke križem držal, kdor bi mislil, da bode vsak naših volilcev od ll. avgusta tudi sedaj prišel volit, ali ako bode vsak zopet tako volil; motil bi se, kdor pravi: dovolj smo storili meseca avgusta, sedaj se sinemo zanašati na zmagovit izid volitev. Ustrašiti se pak nikakor ne sinemo novih volitev; kdor dela pošteno se mu nij bati nikogar in pravica se prej ali pozneje vendar more izkazati. Kakor slišim, tudi vlada nij ovrgla zaradi nepoštenosti od naše strani volitev, ampak edino zarad formalnostij. No s tem vlada jasno pripozna, da smo se takrat 11. avgusta pošteno borili, pošteno volili, pošteno zmagali. Da zvedo volilci, zakaj je vlada volitve zavrgla, prepričan sem, da bodo prišli zopet narodno volit. Da se pak to dosože, treba je dotičnim našim možem sveto na srce položiti, naj volilce poduče. Tako postopanje pač nij nepostavno, Pogledimo pak zdaj v notranje delujočih osob. Častnik si misli: „Ne, tega ne prestanem, v istem mestu živeti, kakor .1 u lika, z njo isti zrak dihati, a ne je ljubiti smeti! Onej malej norici pak se moram hliniti, ki misli, da jo ljubim in kojej se bom moral vedno zaljubljeno vesti. O Julika, Julika, uže si maščevana! Proč od tu moram. Uže jutri pišem, da me prestavijo v Stokholm." — Julika klečala je pri svojej deviškej postelji in molila: nO usmiljeni oče nebeški, pomozi mi v mojej težavi in slabosti, da bom zabila onega, ki je vso mojo bodočo srečo uničil. Odpusti mi, da se še vedno onega spominjam, kateri mi je bil in je še vse na svetu." Glavo nagne in plaka. Albin pak pravi: .Proč moram, ali pak kaj učinim, česar bi mi vest nikdar ne odobrila. A naj bodem vsaj vlada in država sama po tem hrepeni, da se ljudstvo tudi v političnem življenji po-dučuje. Mirno pošteno podučenje posameznih moramo v Idriji doseči. Idrijčani nikakor ne hrepene Bog ve po čem, idrijsko ljudstvo hoče le imeti mestno zastopništvo v rokah svojih mož, kf so neodvisni, ki z ljudstvom žive in trpe, ki vedo, česar potrebuje rudar. Žalostno je stanje idrijskega rudenja, žalostno stanje idrijskega prebivalstva! — ne jemljite torej hišnikom še te male pravice, da sme vsaj vsaka tri leta enkrat voliti v mestni zbor, kogar sam hoče! Pustite gg. rudniški uradniki svoje podložne, naj store po svojem prepričanji, ne silite jih, ne žugajte jim. Volitve v mestni zbor pač nijso v nikaki zvezi z rudarjevimi dolžnostmi. Razven delavca je rudar državljan in kot državljanu mora biti rudarju ravno tako vse dovoljeno, kar je pravično in pošteno, kakor uradniku. — Zatorej podufujmo tudi rudarja, da se zaveda s časom svojih državljanskih pravic. I k f»orlc*e 21. okt. [Izv. dop.] Najtežje breme, katero oblaga naše občine, tiči v dolžnosti, da morajo povraćati prehranitnine za svoje v javnih bolnicah zdravljene bolnike. Največ takih stroškov se pa nabira v tržaškej bolnici; kajti po občinskem statutu tržaškega mesta ne dtbi tam nihče domovne pravice, če ga mestni zastop izrekoma ne sprejme za občinarja, kar se pa skoro nikdar ne zgodi. Naša dežela in tako menda tudi Kranjska in Istrska dajo velik kontingent poslov, delavcev in obrtnikov v Trst, mnogi iz mej teh se tam stalno nasele, se oženijo, imajo otroke, pa nihče, ne starši, ne otroci, ne otrok otroci ne postanejo tržaški občinarji, ampak ostanejo še vedno v domovinski zvezi z ono občino, od koder se je rod v Trst zanesel. Marsikatera družina se je uže davno izselila iz te ali one občine, biva uže 40 kli več let v Trstu, doma, kder se je uže morda sled rodbinskega imena pozgubil, se je nihče več ne spominja — a kar na enkrat dojde plačilni nalog občini: Županstvo se vabi, da plača v 30 dneh toliko in toliko goldinarjev za J. J., koji je bil v tržaškej bolnišnici prihranjen ; župan se zavzame, ker mu je ime čisto neznano, povprašuje, kedo bi mogel to biti in ker ne zasledi nikogar, odpiše kamor gre, da je osoba v občini čisto nepoznana. A kmalo dobi odgovor, da se je nje stari oče daleko ali blizu, prisezam pri Bogu svetem, da bode Pavla moja." Drugo jutro je odpotoval. Pavlinine misli bile so sledeče: „Zdaj sem srečna; Alfred ljubi mene, in jaz njega. A prav ta sreča me vznemirja. Kako lepa je Julika in ljubeznjiva! To vedel je tudi Albin, ker nij ves večer šel od njene strani. Ah, kdo je tudi tako popolen? Na sebi zapazim le napake in pregreške, kako je mogoče, da me Alfred ljubi? Vsaj je Albin uže od nekdaj trdil, da sem ustvarjena za Ksantipo. Kako prazno jo vse, ko je Albin otšel! A kaj se zanj brigam! Da le Alfred tu ostane. Rada bi vedela, če Albin misli, da me je Bog iz samih napak ustvaril." Iljalmar pak s temi mislimi zaspi: „ Pavla mora se prej ko mogoče omožiti, sicer ne vem, kako se bova iz teh zadreg, jaz in Strle rešila. Oj, da bi bil polnoleten 1 Potem pričelo se bode se le pravo življenje." iDaljo pri h.) ali ded tega in tega leta kot delavec preselil v Trst, kder nij družina nikdar zadobila do-movne pravice in da je tedaj treba plačati prehran itn i no. #upan biti v farovž, tam se preidejo krstne bukve in glej, istina je, kar trdi mestni magistrat tržaški: Uboga občina, plačaj! In taki stroški se vidno višje kopičijo od leta do leta, kakor se će dalje več naših družin s trebuhom za kruhom preseljuje v Trst in kakor se te družine tam od leta do leta množe. Breme postaja našim občinam, posebno nekaterim neprenosljivo in za to tožijo in prosijo uže dolgo, naj bi se kaj v tej zadevi storilo, naj bi deželni ali državni zbor tej nepri-ličnosti, tej kričeči krivici, kakor si bodi v okom prišel. Z ozirom na to je naš deželni zbor v pretekli sesiji po predlogu poslanca Dotto-rij a naročil svojemu odboru, naj poda državnemu zboru peticijo, da spremeni §. 5. domovinske postave od 3. decembra 1863 v tem smislu, da zadobi vsakdo domovno pravico, v kateri koli občini, če v njej najmanj 4 leta zaporedoma stanuje. To peticijo je odposlal naš deželni odbor te dni po gosp. držav, poslancu grofu C o roni nij u poslanskej zbornici, ob enem je pa tudi povabil deželna odbora kranjski in istrski naj bi se v enakem smisla potrudila. Zahteva je vseskozi pravična in za to bi bilo želeti, da bi jo ne samo omenjena deželna odbora v interesu svojih dežela podpirala, ampak da bi si tudi naši državni poslanci se združenimi močmi potrudili, da se doseže povoljna rešitev. Goriška dežela je za svoje v zadnjih 10 letih v tržaški bolnišnici zdravljene bolnike plačala 172.015 gld. 86 kr. Te številke govore jasno in glasno zadosti! 11im»|c rtifl 10. (23.) oktobra. [Izv. dop.*] Adresa, koju su naša draga braća Slovenci poslali petrogradskom komitetu, i u kojoj je pored blagodarnosti izjavljene Rusima za pomoć, koju ukazuju južninl Slovenima, još kkazana i topla simpatija prema srpskome narodu, — ova adresa i u svima ovdašnjim krugovina izazvala je osećanja najiskrenije zahvalnosti. Slava braći Slovencima, koji se u nevolji sećaju svoje brace. I ako nas za sada razdvajaju političke med je, opet misao: da u nami teče jedna ista slavenska krv, da imamo jednake bolje i jednaka nadanja, to nas spaja, i to treba da čelici našu zajednicu. Jer samo u slozi naš je spas (rešitev). Ko bude iz daljine gledao na naš por'tički horizont, vrlo je moguće, da će u tome horizontu naći mnogu tamnu pegu. U samoj stvari to nije. Naša je cei sasvim jasna, naša su sredstva da postignemo svoju cei, pouzdana. Mi nomislimo više kako ćemo da uklonimo zlo, koje zaustavlja politični i kulturni naš napredak, već kako ćemo to zlo da u korenu staremo. Evropska diplomacija predlaže nam razne medikamente. Nikoga netreba da iznenadi to što mi više neverujemo u diplomatske lekove. Razlog državni može biti, da i pristanemo na trenutno preniirije ali o stalnome miru nemožo sve dotlo biti ni govora dokle neoslobodimo braću svoju u Nosni, Hercegovini i Bugarskoj. — To diplo matija treba da zna, jer inače svaka njena kombinacija biće pogrešna i neostvarljiva, ako u obzir ne uzme i ovu činjenicu (faktor). Dobrovoljci iz Rusije neprestano dolaze. U potonje doba došao je i veliki broj Talijana, koji su se upisali u „talijansku legiju". Ovom prilikom vredno je, da pomenim jednu epizodu, koja se ovih dana desila na parobrodu. 200 ruskih dobrovoljaca putovalo je za Beograd. Parobrod, na kome su putovali, stao je kod iMohaća. Ovde se uveze jedan talijanski dobrovoljac, kad se parobrod krene; Ta-lijanac, koji je ostao sasvim bez novaca, vukao se u jedan ugao ladje, i gledao, kako se vesele ruski dobrovoljci. Jedan izmedju njih prid je Talijanu, zapita ga, ko je i kuda putuje. On im odgovori: da ide u Beograd, da se uvrsti u legiju talijansku. Kada Rusi čuše ovo, svi navale na Talijana, i tako Talijan, koji je bio malo časa tako neveseo, sad najedanput dobije nesamo jela i pića već i dve stotine poljubaca, jer svaki Rus smatrao je za dužnost, da poljubi Talijana, koji ide da se bori za svetu slovensku stvar. Carica Ruska poslala je u pomoć postra-dalih Srba 5000 duk. carskih. Jedne američke novine javljaju, da je skupština u Uešingtnu donela odluku: da se izvesna suma novaca pošlje Srbima u pomoć, koji su u ovome ratu postradali (unesrečili). Prilozi sa sviju strana neprestano dolaza ovdašnjem odboru. Glasovi o promeni niiui-starskoj u Beogradu sasvim su neosnovani. Danas po podne u dvoru Njegove Svetlosti krstio se prestolonaslednik. Na ovu svečanost pozvani su svi veliko dostojnici zemaljski i svi poslanici stranih država. Ruski generalni konzul Karzov zastupao je cara kao kum. Na večer bio svečan obed. Prestolnik primio je ime ruskog cara, Aleksander Krstio ga metropolita Mihail. Javno mišlenje ovdije i suviše zategnuto vsled glasova o primiriju. Oduševljenje je za rat sve veće. Naroći se javno mišljenje plaši da se ova velika započeta drama neprekine u polovini. Naša konjica sad je naoružana: novim karabinima, revolverom i novim sabljama. Ratna sprema produžuje se vrlo naglo. Izgleda, kao se sad i spremamo za veliki rat. U Rusiju otišli su pre nekoliko dana naši oficiri radi nabavke oružja. Pre dva dana 14 Kurda iz tabora turskog dobegli su našoj vojsci. Oni kazuju, da usled hrdjave hrane i vlažnog vremena širi se sve jače tifus u turskoj vojsci. teljice, igralke in pevke, gospe Odijeve, v čitalnici ljubljanski. — Dvorano je slavni odbor čitalničin v ta namen velikodušno brezplačno prepustil. Predstavljali se bosti dve dobri, zabavni igri, „Brati ne zna" in „Srce je odkrila" potem 3. dejanje iz igre „Na Osojah". Vse natančneje se bode naznanilo po listih. Na to predstavo opozorujemo slavno občinstvo-in želimo beneficijantiuji obilo gledalcev, ker smo imeli priliko prepričati se, da je bila učiteljica marljiva, kakor tudi gospodične učenke, kajti pričelo se je s podučevanjem še le 15. avgusta, a vspeh je ugoden. — (Čitalnica v Kranji) napravi 28. t. m. besedo se sledečim programom 1. Va-šak: „ Popotovanje" moški zbor. 2. Kreutzer: „ Spomin na suežnike", moški zbor. 3. Kreutzer: „Noču, moški zbor. 4. Ipavic: „ Večerna" brenčeči zkor s tenor solo. 5. Jenko: „Na moru", moški zbor. Po besedi se bode plesalo. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Iz Trsta) se nam piše 23. t. m.: Včeraj je došla v Trst ruska vojna barka s 167 možmi in 7 topovi, streljanje je bilo veliko. Denes je pa strašna „moreta" (burja na morji); imela je ravno ta barka nesrečo, odtrga se maček iz zemlje in gnalo jo je notri do Pirana; zgodila se nij nobeua nesreča. Ta teden pa še pričakujemo drugih 6-ruskih vojnih bark. — (Ulom.) Iz Novega mesta se nam piše 23. t. m.: Pretekli petek po noči je nekdo ulomil v tukajšnjo davkarijo in je vse službene knjige, ki so mu pod roko prišle, pomazal s smrdljivim blatom; druge škode nij naredil. Dozdaj tega človeka še nij so dobili. *) Ker je ta dopis jo. vsacega olikanega Slo venca umevno pisan, prinašamo ga v origiua'u. Ur Umrli v LJubljani od 20. do 21. oktobra: Alojzija Jen ti, okr. ranocolnika hči, 32 1., za pljučno sušico. — Anton Sla vi k pl. Nordeubusch, podpolkovnik v pokoji, 60 1., za oslabe njem — Elia. Žnidaršič, duinahoa, 62 1 , za oslabenjem čutnic. — Ana Kajne, urad. slugo otrok, 3 m., za shujšanjem. — Fran o Kode, trgovec z lesom, 46 I., ?a jedko. Jjunajska oorza 25. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih nI g.d. 60 kr. Enotni drž. do.'g v srebru 1860 drž. posojilo Akcije narodne bauku Krediine akcije London Napol. C. k. cekini Srebro 65 15 1U8 — 81 l — 14 > l 90 124 , 60 9 97 6 94 1C6 20 Domače stvari. — (Slovensko gledališče) se bode pričelo 1. novembra se znano Kaupachovo igro „Mlinar in njegova hči". Ker je igra dnevu popolnem primerna, upamo, da se bode kakor doslej mnogo občinstva sešlo, nekateri uže tudi iz tega uzroka, da podpirajo to važno domače podvzetje. — Ob jednem opozorujemo prijatelje slovenske muze, da so še nekatere lože oddati, ki se dobodo pri društvenem blagajniku, gospodu K. Žagarju; ravno tam so tudi lehko abonira na sedeže, za vso sezono. — Društveni sluga pak ima nalog oglasiti se pri p. n. občinstvu zaradi aboniranja na gledališke liste. — Gospodičine. katere so se oglasile v dramatičnega društva šolo, bodo imelo priliko, v nedeljo 29. t. m. v javnej skušnji pokazati svojo zmožnost za oder, ki svet'pomeni, katera bode na korist marljive društvene uči- Zahvala. Za toliko pijsrčnih dokazov globokega sočutja mej dolgo boleznijo našega preljub-ljeuega, dragega in prenaglo umrlega očeta, oziioina sina in brata, gospoda Franceta Hode, lesotržca in posestnika, izrazujejo vsem, ki so se pogreba udoležili, osobito slavnemu „Sokolu" in čitalničnemu pevskemu zboru, za mnoge vence in lepo ža-lostinke, kakor tudi za obilo spremstvo k zadnjemu počitku najglobokejso, prisrčno zahvalo (333) Žalujoči sorodniki. V I, j ubijani 24. oktobra 187.6. fi'HMllđli\iMMrmM"-rmLr*-'1 j Eliksir iz Kine i Koke. ^ najboljši do sedaj znani £eti**tt'ni fikt'i' Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Dobiva se jedino le pri (53—27) <3-a,Toxiel 3Piccoli, lekarjUf na tlitnajukej cesti v Izubijani. Izdatelj in za uredništvo odgovoren Maks A rini č. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".