ELW\I	NASA SMUČINA	GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK 12	ŠTEVILKA 11	15. NOVEMBER 1973
Borba za mir
Na Bližnjem vzhodu se je ponovno razplamtel ogenj vojne. Vseh šest let od zadnjega spopada, v katerem je napadalec Izrael ostal nekaznovan in še več, celo nagrajen z arabskimi ozemlji, ki jih je osvojil, so si arabske države in z njimi vse neuvrščene prizadevale najti miroljubno rešitev, katere pogoj je bil, da okupator zapusti zasedena ozemlja in da palestinskemu narodu prizna pravico do bivanja na svoji zemlji.
Toda ob podpori velike, imperialistične sile je Izrael vztrajal in odklanjal tako rešitev, ki jo je zahtevala tudi znana resolucija Varnostnega sveta.
lugoslavija je v skladu s svojo politiko neuvrščenosti podpirala taka prizadevanja in se zato povsod zavzemala za mirno rešitev. Sami pa imamo bridke izkušnje z okupacijo naše dežele, zato smo razumeli težnjo arabskih držav, da tudi z orožjem osvobodijo svoje ozemlje, če je okupator gluh za vsako drugo rešitev.
Tako kakor v prejšnje sta tudi v ta spopad vpleteni obe super sili s svojimi interesi. Po starem načelu »deli in vladaj« posebno ZDA s svojo vsestransko podporo Izraelu ohranjajo konflikten položaj in s tem opravičujejo svojo vojaško prisotnost v Sredozemskem morju. Tako pa vojna nevarnost ni omejena samo na dežele Bližnjega vzhoda, temveč se razteza v sredozemskem in evropskem prostoru.
Prav zaradi tega Jugoslavija in druge neuvrščene dežele vidijo edino v dokončni rešitvi poroštvo za mir v tem delu sveta. Ker se sedaj borijo arabske države za mir z orožjem v rokah in ker rabijo zato pomoč, smo na njihovo izrecno željo dovolili prelet sovjetskih transportnih letal preko našega ozemlja.
Vseskozi in tudi danes se zavedamo, da vojna nevarnost ne bo hitro in v celoti odstranjena. Pričakovati moramo kljub trenutni pomiritvi položaja nove preobrate in zaostritve. Velike sile se ne bodo zlahka odpovedale svojim interesom in svoji vojaški prisotnosti. Jugoslavija je zaradi svojega izjemnega strateškega položaja posebnega pomena za navskrižne interese super sil. Tako lahko razumemo potrebne ukrepe za večjo obrambno sposobnost vseh nas.
Naša obrambna sposobnost ni pogojena samo z vojaško močjo in izurjenostjo delovnih ljudi za splošni ljudski odpor. Posebno važna je naša notranja moč, tolikokrat izpričana v hudih preizkušnjah. Z urejevanjem medsebojnih socialističnih in samoupravnih odnosov ter z jačanjem vloge delavskega razreda v družbeno političnem in ekonomskem sistemu, kot določajo ustavna dopolnila, bomo povečali notranjo moč. Zato bomo brez omahovanja in odlašanja stopili na prste vsakomur, ki bo zaviral to dejavnost. Ne bomo tudi prizanašali tistim, ki bodo s svojim vedenjem, govorenjem in podobnim vnašali nemir med delovne ljudi ter s tem ustvarjali plodna tla za sovražno propagando.
Onemogočili bomo vsakogar, ki nam bo stal na poti k naprednejšemu in razvitejšemu samoupravnemu socialističnemu redu. Zato bomo predvsem v vrstah Zveze komunistov odločno obračunali z vsemi, ki se nočejo podrediti njeni politiki in programu.
Dopisujte
Našo
UREDNISKO-REDAKCIJSKI
ODBOR: dipl. ing. Bezjak Marko, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk, Kranj
V	zadnjem času je bilo v podjetju več pomembnih obiskov kupcev in seminarjev za naše trgovce iz vse Jugoslavije. Gornja slika nam prikazuje kupce naše gasilske opreme lz cele države, zbrane na ploščadi nove upravne zgradbe. Rezultati teh razgovorov so bili pozitivni. Mnogo zavlsi od nas samih, če bomo izdelali artikle kvalitetno In ob pravem času, uspeh ne bo Izostal. Tričetrtletje nam ni še prineslo zadovoljivih rezultatov. Težko je nadoknaditi stagnacijo iz prve polovice leta. Izdelki iz novega programa dela na začetku nikdar niso najuspešnejši. Računamo na Izboljšanje v zadnjem četrtletju.
Nekatere značilne novosti v osnutku ustave
Slovenski in jugoslovanski osnutek ustave prinašata vrsto novosti, ki so velikega pomena za ves naš nadaljnji razvoj. Marsikdo se sprašuje, ali je potrebno, da sprejemamo novo ustavo. Toda razvoj v sodobnem, modernem času je tako hiter, skokovit in vsestranski, da ga moramo dohajati tudi z ustavno ureditvijo. Celo več: obvladovati ga moramo ter usmerjati in mu nakazovat; perspektivo.
Tako zahtevno nalogo pa zmore samo ustava kot najširši družbeni dogovor, ki je obenem podlaga za družbeni oziroma državni red.
Kako smo urejali medsebojne odnose v naši socialistični samoupravni skupnosti doslej?
Da bi bolje razumeli pomen din bistvo sedanjih sprememb in novosti, moramo z nekaj besedami omeniti preteklost.
Prvo jugoslovansko ustavo smo sprejeli v letu 1946 na temelju sklepov drugega zasedanja AVNOJ, ki je uzakonilo pridobitve revoluoije in narodnoosvobodilnega boja. Zato prva ustava uzakonja oblast delavskega razreda dn državno lastnino nad delovnimi sredstvi in narodnim bogastvom. Država v tem obdobju razpolaga tudi s presežno vrednostjo in jo razporeja v plansko gospodarstvo.
Leto 1950 pa v našem razvoju pomeni zgodovinski prelom. Uzakonitev samoupravljanja in volitve delavskih svetov so postavili itemelje za nov družbeni odnos: družbe-n o lastnino nad proizvajalnimi sredstvi. Začenja se uresničevati načelo osvobajanja človeka, ki prevzema v upravljanje delovna sredstva din tako izključuje posrednike zasebnega lastnika in državo.
Nova ustava v letu 1963 je z ustavnim zakonom uzakonila samoupravo proizvajalcev v gospodarstvu in na vseh drugih področjih in tako uveljavida doslej še neznani model ustave, ki odpira pot v socialistično samoupravno družbo.
Takšen razvoj je v svojih znanstvenih delih predvidel veliki družboslovec in mislec Karl Marx.
Vendar pa se te najnaprednejše ustavne rešitve niso tako hitro uresničevale tudi v vsakdanji praksi ali v resničnem življenju. Vsebinska preobrazba medsebojnih odnosov je mnogo težavnejša in dolgotrajnejša, ker zahteva tudi oblikovanje človeka v novem duhu samoupravljanja, kajti človek — proizvajalec in ustvarjalec je nosilec vsega razvoja.
Samoupravljanje kot temeljni družbeni odnos ne more biti dovolj učinkovito, če ga ne izvajamo dosledno na vseh področjih združenega dela dn tudi v družbeno-politič-nem sistemu oblasti v občinah, republiki in federaciji. Tudi na teh področjih je treba zagotoviti oblast delavcev, obenem pa zmanjševati (Nadaljevanje na 2. strani)
značilne novosti...
Nekatere
(Nadaljevanje s 1. strani)
vlogo države in krepiti samoupravljanje.
Da bi uresničili zastavljeno usmeritev in izbojevali bitko za uveljavitev samouprave na vseh področjih, smo v letu 1968 in 1971 sprejeli nova ustavna dopolnila in osnutek nove ustave v letošnjem letu. Z vsemi novostmi, ki so jih vsebovala ustavna dopolnila in sedanji osnutek ustave, samo odpravljamo ovire, ki so na poti zastavljeni usmeritvi, in pospešujemo razvoj v smer prenašanja pristojnosti v odločanju iz najvišjih državnih teles na delovne skupnnosti, občine in republike.
Delavska ustavna dopolnila so samo začetek uveljavljanja neposredne samouprave v zboru delavcev in samoupravnih skupinah. V ustavnih dopolnilih in v osnutku nove ustave je jasno opredeljena pravica, da delavec odloča o delu in sredstvih, da odloča o dohodku in ureja medsebojna razmerja. Te ustavne pravice ni mogoče odtujevati ali kratiti. Prav tako ni mogoče prilaščati tujega presežnega dela. Delavci na vseh področjih združenega dela so enakopravni v svojih pravicah in dolžnostih. To velja za tiste, ki ustvarjajo materialne dobrine ali duhovne vrednosti — vsi so dolžni gospodariti in razpolagati z družbenimi sredstvi kot dobri gospodarji. Osnovni, vrednoti iz ustave, to sta vzajemnost in solidarnost, morata prevladovati pri urejanju medsebojnih zadev, biti morata socialna vrednota in posebnost socialnega humanizma. Vse odnose na tej podlagi je mogoče urejati s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom.
Da bi omogočili boljše pogoje za gospodarjenje, za ugotavljanje in delitev dohodka ter samoupravno odločanje o dohodku, postavlja osnutek ustave ustanavljanje TOZD kot pravico in dolžnost delavcev.
Po ustavi odločajo delavci .tudi o tistem delu dohodka, ki je namenjen za razširitev materialne osnove dela (investicije) in za skupne družbene potrebe, zdravstvo, izobraževanje, socialno zavarovanje in drugo.
Novost v ustavnem osnutku je nov odnos med proizvodnjo in banko ter proizvodnjo in trgovino. Samo organizacije združenega dela lahko ustanovijo interno banko s samoupravnim sporazumom in združujejo sredstva v obliki depozitov in hranilnih vlog. Občina ali republika ne moreta ustanoviti banke. Vložena sredstva so last vlagateljev. Med proizvodnjo in trgovino je po ustavi obvezno sodelovanje po načelih samoupravnega združevanja sredstev, skupnega vlaganja in prevzemanja rizika in. skupnega deleža pr; dohodku.
Kakšne rešitve prinaša osnutek nove ustave, da bi dosledno uresničili samoupravo ter večjo vlogo delovnega človeka tudi v političnem sistemu?
Petindvajseto ustavno dopolnilo SRS in osnutek nove ustave opredeljujeta republiko kot državo, ki temelji na suverenosti naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavcev. Tako je z ustavo zagotovljena tud; večja vloga samoupravljanja kot državne oblasti, ki bo s prenašanjem gospodarskih in drugih nalog na temeljne organizacije združenega dela v podrejenem položaju.
Ključ za opredelitev vodilne vloge delavcev tudi v oblasti', v občini, republiki in krajevnih skupnostih, kjer odločamo o širših družbenih interesih, najdemo v četrtem ustav-
nem načelu, v katerem je ta vloga zelo konkretno obdelana. Tu je jasno opredeljena zahteva, da morajo delavci in vsi delovni ljudje razvijati socialistično samoupravno demokracijo kot posebno obliko diktature proletariata tako, da uresničujejo podružab-ljanje politične oblasti tudi v političnem sistemu.
Uveljavitev te naloge bo mogoča z delegatskim odnosom kot povsem nove in izvirne oblike dosledno izvedene samouprave na vseh ravneh odločanja — tudi v skupščinskem sistemu. Delegatske odnose bomo začeli graditi v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti, ko bomo volili delegacije na zborih delavcev in občanov.
Delegacije pa bodo na posebnih konferencah delegatov za posamezne panoge in dejavnosti združenega dela volile delegate za občinsko skupščino, ki bo imela dva zbora: enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti
V	naši občini bosta oba delegatska zbora združevala 80 delegatov, 50 v enotnem zboru združenega dela in 30 v zboru krajevnih skupnosti.
Dosedanjega odbornika ali poslanca v novem sistemu ne bo več. Namesto političnega odločanja in preglasovanja se bo pri delegatskem odnosu uveljavilo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Zato je tudi naloga delegata mnogo zahtevnejša. Moral se bo dogovarjati in poslušati mnenje zbora delavcev ter njihove zahteve posredovati skupščini, nato pa spet obveščati delavce v TOZD in krajevni skupnosti, kakšne sklepe je sprejela skupščina. Delegati bodo morali biti
razgledani, o vsem dobro obveščeni, sproti bodo morali spremljati vse tekoče zadeve doma v TOZD in v skupščini. Kadar bodo obravnavali pomembne zadeve, bodo morali pokazati odločnost in zavzetost za interese delavcev in biti nepopustljivi. Le tako bomo premagal] vsak poizkus tehnokratizma ali birokratizma, ali kot rečemo po domače samovoljnega ravnanja s človekom kot z objektom, ki nič ne pomeni, češ da vse lahko opraviš namesto njega, ker ni sposoben, da bi odločal o pomembnih zadevah. Takšno pojmovanje smo že premagali, dosledno pa mu bomo izpodrezali vse korenine, če bomo človeka proizvajalca in ustvarjalca resnično postavili v vlogo odločanja, obenem pa ga za to nalogo usposabljali, osveščali in spodbujali z uvajanjem takih odnosov, da se bo v svoji sredini lahko uveljavil.
Ne potrebujemo ljudi, ki bi upravljali v imenu delavcev. Gradi-
Obisk pri
2e vrsto let kupujemo vezi firme Marker. Zato nas je proizvajalec želel podrobneje seznaniti s svojim podjetjem in svojo kolekcijo varnostnih smučarskih vezi. Za vse pomembnejše jugoslovanske kupce je letos organiziral tridnevni seminar v Garmlschu.
1. oktobra smo se s posebnim avtobusom odpeljali preko Avstrije proti Garmlschu. Povabljeni so bili trgovci iz raznih krajev Jugoslavije. Osemurno vožnjo z avtobusom smo izkoristili tudi za poslovne razgovore s posameznimi kupci in nave-
mo takšne odnose, da bodo sami upravljali!
Delovni človek in bodoči nosilec oblasti v delegatskem zboru bo sprejemal pomembne družbene odločitve. Delegatski zborj združenega dela bodo zamenjali tudi dosedanje politične zbore kot so občinski, republiški in družbenopolitični zbor v federaciji. Njihove pristojnosti odločanja bodo sprejeli sami. To pa je pomemben korak naprej pri uveljavljanju predstavnikov združenega dela pri političnem odločanju.
Vendar bomo morali biti Prt uveljavljanju takih pristojnosti dosledni, tako .da bo imel glas delovnih ljudi svojo veljavo. Formalnim pravicam moramo dati tudi vsebinski značaj pri uvajanju takega odločanja v prakso. Delegatskim zborom bodo zato v pomoč tako imenovana politična izvršilna telesa: v občini občinski svet, v republiki pa republiški svet. Najvišje samoupravno telo v občini bo splošni zbor, kj ga bosta sestavljala oba delegatska zbora in delegacije družbeno političnih organizacij, v republiki pa bo tak organ predsednik republike.
Markerju
zali z njimj tesnejše poslovne odnose.
Za istega dne zvečer nas je sprejel lastnik firme Hannes Marker s sodelavci. Naslednji dan so nam v tovarni predstavili celotno kolekcijo Marker vezi — vse modele rota-mat in novi program tako imenovano M-linijo. Ogledali smo si tudi samo proizvodnjo, skladiščne prostore, muzej in raziskovalni center. Tu smo se lahko prepričali o kvaliteti vezi te znane firme.
Za zaključek seminarja so nas gostitelji povabili na znani Oktober-fest v Miinchen.
Ogledali smo si tudi znani smučarski center Zugspitze. To je bilo za mnoge enkratno doživetje. Na vrh, ki je nekaj višji od našega Triglava, smo se peljali z gondolo, vrnili pa smo se z zobato železnico, ki je speljana skozi samo goro Zugspitze. Garmisch je s svojimi smučišči izrazito smučarsko središče. Zugspitze pa je prav gotovo krona teh smučišč. Treba je priznati, da so tudi pogoji za to odlični, saj izredno lepi travnati tereni kar sami vabijo na smuko.
Tine Bertoncelj
Za ozimnico socialno ogroženim
Akcija »ozimnica« ni samo akcija za cenejšo nabavo krompirja, ampak tudj pomoč socialno ogroženim pri njihovih jesenskih izdatkih (šola, kurjava, ozimnica, ipd.). Občinska skupščina bo sindikatu Elan v ta namen prispevala 1000,— din. Odbor za gospodarjenje bomo zaprosili za pomoč v višini 2000.— din, ostalo bo prispeval sindikat. Seznam upravičencev je sestavila socialna delavka s pomočjo članov izvršnega odbora.
Seznam je bil izdelan na podlagi dohodka na družinskega člana in števila otrok.
Po 200.— din prejmejo: Stojen-šek Luca, Jurovič Elizabeta, Korbar Milena, Mrak Jožica, Grmič Marija.
Po 250.— din prejmejo: Cakajo-vec Marica, Bajič Veljko, Arih Anica.
Po 300.— din prejmejo: Pravdič Alojzija, Janežič Marija, Peterman Franc, Debelak Herman, Šiška Alojz, Zaja Anton, Berlogar Jožica.
Po 350.— din prejmejo: Ferkolj Ivan, Mravlje Janez, Hrovat Kati.
Seminar pri Markerju in izlet na Zugspitze
Seminar za trgovce zimsko športne opreme v našem podjetju
V	skladu z našo dolgoletno tradicijo povabimo pred zimsko sezono v naše podjetje vse jugoslovanske kupce smuči in ostale zimsko športne opreme. Tako smo organizirali tovrstni seminar tudi 15. in 16. oktobra, na katerem smo udeležence seznanili z novostmi, ki jih pripravljamo za to sezono.
Interes za novo kolekcijo smuči je izredno velik. Res je, da imajo v trgovinah letos nekaj večje zaloge lanskih modelov, ki pa so jih
že pričeli prodajati. Naša naloga je, da trgovinam v kratkem času dobavimo nove modele smuči in ostalo opremo. Sodeč po naročilih, ki smo jih prejeli doslej, lahko kljub zalogam v trgovinah upamo na uspešno prodajo. To je tudi dokaz, da uživamo pri vseh kupcih v Jugoslaviji velik ugled.
V bodoče se bo treba še bolj potruditi, da si pridobljeno zaupanje tudi ohranimo. Zavedati se mora-
Statut občine Radovljica
(DELOVNI OSNUTEK)
Delovni osnutek statuta občine Radovljica obsega 303 člene. Objavljamo prepis nekaterih členov.
Člen 99
Občinsko skupščino sestavljata:
— enotni zbor združenega dela
— zbor krajevnih skupnosti.
Enotni zbor združenega dela šteje 50 delegatov, zbor krajevnih skupnosti pa 30 delegatov.
člen 100
V enotnem zboru združenega dela ima gospodarstvo 42 delegatskih mest, prosvetno-kulturna dejavnost dve delegatski mesti in socialno-zdravstvena dejavnost tri delegatska mesta.
Razen delegatov s področij, omenjenih v 1. odstavku člena 96, je v tem zboru še delegat, ki ga delegirajo delegacije, skupne delegacije oziroma stalna konferenca delegacij delovnih skupnosti državnih organov, delegat, ki ga določijo delegacije, skupne delegacije oziroma stalna konferenca delegacij delovnih skupnosti družbeno-političnih organizacij in društev, in delegat, ki ga delegira delegacija delovnih skupnosti aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
— Delegacije, skupne delegacije oziroma stalne konference s področja gospodarstva delegirajo v enotni zbor delegate po sledečem načelu:
1. TOZD s področja industrije, prometa in zvez, gradbeništva, gozdarstva, kmetijstva, trgovine, obrti, gostinstva in komunalnih dejavnosti delegirajo 35 delegatov in to po načelu, da pride približno na 270 zaposlenih delovnih ljudi po en delegat.
2. Skupnosti delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi, v kmetijski dejavnosti, delegirajo pet delegatov, in to po načelu, da pride približno na 300 delovnih ljudi po en delegat.
3. Skupnosti delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v obrtni in gostinski dejavnosti in delovnih ljudi, zaposlenimi pri njih, delegirajo dva delegata, tako da pride približno na 355 delovnih ljudi po en delegat.
— Delegacije, skupne delegacije oziroma stalne konference delegacij s področja kulturno-prosvetne dejavnosti delegirajo v enotni zbor delegate po načelu, da pride po en delegat na 152 delovnih ljudi.
— Delegacije, skupne delegacije oziroma stalne konference delegacij s področja socialno-zdravstvene dejavnosti delegirajo v enotni zbor delegate po načelu, da pride en delegat na 125 delovnih ljudi.
Člen 101
Odlok občinske skupščine določa, katere delegacije TOZD. samoupravnih in drugih skupnosti skupno delegirajo po enega delegata.
Člen 102
V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegate delegacije krajevnih skupnosti po načelu, da pride na približno vsakih 1000 prebivalcev krajevne skupnosti po en delegat, s tem da ima krajevna skupnost najmanj enega delegata.
Člen 103
Delegati v zbor krajevnih skupnosti se volijo na enak način, kot delegati enotnega zbora združenega dela.
Za delegata v zbor delegatov krajevnih skupnosti je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico in stalno prebivališče na območju občine Radovljica.
Člen 104
2.	Delo zborov
Zadeve in pristojnosti občinske skupščine opravljata enotni zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti samostojno ali na skupni seji obeh zborov.
Seminar je bil dobro pripravljen
mo namreč, da trgovina živi od prometa. Ce ne bomo dali te možnosti, se bo obrnila na druge dobavitelje. Vse bolj se bomo morali zavedati, da nam edino solidna postrežba, ugodna cena in dobra kvaliteta lahko zagotovijo uspeh.
Jugoslovansko gospodarstvo je izrazito odprtega tipa in zato nj posebnih težav pri uvozu športnih artiklov, kakršne delamo mi sami. Vsako leto lahko vidite v raznih trgovinah tudi tuje smuči, sanke, smučarske (palice in še kaj drugega. Zato nam ne preostane drugega, kot da se vključimo s konkurenčno ceno. Končno je tudi edino pravilno, da proizvaja tisti, ki je boljši in sposobnejši.
Ta dejstva navajamo zato, ker naše podjetje uživa velik ugled med kupci. Prav zato pa je naloga nas vseh, da sd ta renome tudi obdržimo in ga skušamo še izboljšati. Zavedati se moramo, da delamo izrazito sezonske proizvode, zato so velika nihanja seveda neizogibna. Tudi kmet mora dobro poprijeti takrat, ko mu zorijo pridelki, če hoče, da ga ne bo čas prehitel in bodo pridelki ostali neobrani.
Nekaj podobnega je tudi pri nas. Imamo dovolj kupcev in dobro organizirano tovarno, zatorej izkoristimo čim več, dajmo vse od sebe, da naši pridelki ne bodo ostali neobrani!
Udeleženci seminarja so se ob zaključku še fotografirali
Posojila dodeljena
po Pravilniku o financiranju gradnje stanovanj delavcev ELAN v letu 1973:
1. Posojila individualnim graditeljem
Elanova sredstva	397.072,00	din
130 % udeležba banke	516.271,50	din
Posojilo je bilo dodeljeno 21 delavcem.
2. Posojila za nakup stanovanj Elanova sredstva	144.000,00	din
130 % udeležba banke	184.000,00	din
Za nakup stanovanj so	bila sredstva	dodeljena 3 delavcem.
3. Nakup stanovanj
Elanova sredstva	329.795,00	din
130 % udeležba banke	431.855,50	din
Elan je kupil 4 stanovanja, od tega je za 1 stanovanje prispevala sredstva Veletrgovina ŽIVILA Kranj.
SKUPAJ: Elanova sredstva Elanova sredstva	830.867,00	din
130 % udeležba banke	1.132.127,00	din
Stanovanjska anketa je obdelana
Delovna organizacija ima skupaj z občino zelo pomembno vlogo pri reševanju stanovanjske problematike, saj ima pri tem največ obveznosti in pravic. Preiti bo treba na programiranje stanovanjskih potreb, ker bomo na njihovi osnovi določali sredstva za reševanje stanovanjskih problemov. Poleg tega pa so tudi potrebe ljudi po stanovanjih vedno večje. Zaradi' tega smo se odločili, da v našem podjetju izvedemo stanovanjsko anketo. Ugotoviti smo hoteli, kakšna je stanovanjska problematika pri nas. Želeli smo zvedeti, kako stanujejo člani našega kolektiva, kakšna stanovanja imajo im kakšni so njihovi predlogi za rešitev oz. izboljšanje njihovega stanovanjskega stanja. Poleg tega smo poskušali zvedeti še, koliko članov je v družini posameznega zaposlenega, kakšen je dohodek na družinskega člana in kakšni so sedanji izdatki za stanarine oz. odplačila stanovanjskih kreditov.
Stanovanjski aketni list je izpolnilo 695 zaposlenih. Pri obdelavi ankete smo opazili, da nekateri zaposleni niso odgovorili na vsa vprašanja, tako da pri vsakem vprašanju ankete manjka po nekaj odgovorov.
Vsako vprašanje ankete je obdelano glede na zaposlene, k; jim sta-stanovanje ustreza in tistih, ki jim stanovanje ne ustreza. Ugotovili smo tudi razlike, ki bi lahko povzročile določeno stanje. Za vsako vprašanje oz. skupino vprašanj smo nato obdelali tudi predloge za rešitev njihove stanovanjske problematike.
Po podatkih ankete je na vprašanje o ustreznosti oz. neustreznosti stanovanja za potrebe družinskega gospodinjstva
360 zaposlenih ali 51,8 odgovorilo, da jim stanovanje ustreza;
330 zaposlenim ali 47,5% stanovanje ne ustreza;
5	zaposlenih ali 0,7 % pa na to vprašanje ni odgovorilo.
Svoje predloge za rešitev stanovanjske problematike je dalo 444 zaposlenih. Med njimi je tudi 123 takiih, ki jim stanovanje sicer ustreza, vendar imajo še določene želje za ureditev oz. izboljšanje svojega stanovanja.
Kakšne so predlagane rešitve?
58 zaposlenih ali 13% bi zamenjalo svoje stanovanje z ustreznejšim;
207 zaposlenih ali 45 % želi izboljšati svoje stanovanje z adaptacijo, modernizacijo ali rekonstrukcijo;
82 zaposlenih ali 18 % želi dobiti stanovanje v najem;
97 zaposlenih ali 22 % pa bi si zgradilo lastno stanovanje ali ga kupilo s kreditom podjetja ali banke.
Ce primerjamo predloge zaposlenih, ki jim stanovanje ustreza, s predlogi tistih, ki jim stanovanje ne ustreza, ugotovimo, da zaposle-ni, ki jim stanovanje sicer ustreza, želijo izboljšati svoja stanovanja največ z adaptacijami. Zaposleni, ki jim stanovanje ne ustreza, predlagajo večinoma izboljšavo stanovanjskih razmer, pa tudi druge oblike rešitve kot npr.: gradnjo oz. nakup stanovanja, dodelitev najemnega stanovanja in zamenjava stanovanja.
Izboljšanje stanovanjskih pogojev predlagajo zaposleni v 114 primerih ali 36 %, gradnjo oz. nakup v 86 primerih ali 27 %, dodelitev stanovanja v najem v 72 primerih ali 22 % in zamenjavo za ustreznejše stanovanje v 49 (primerih ali 15 odst.
V	anketi ugotavljamo, da imajo zaposleni naslednja stanovanja:
zaposlenih
sobo	134
garsonjero	7
enosobno st.	142
dvosobno st.	185
trisobno st.	122
večsobno št.	102
Ce pogledamo, kakšna stanovanja imajo zaposleni, ki jim stanovanja ustrezajo in kakšna tisti, ki jim stanovanja ne ustrezajo, ugotovimo, da je med ustreznimi največ, t. j. 105 dvosobnih stanovanj, nato 97 trosobnih in 92 večsobnih. Enosobnih stanovanj oz. eno sobo ima 65 zaposlenih.
Mod neustreznimi stanovanji pa ima 111 zaposlenih enosobno stanovanje, nato sledi 100 zaposlenih z eno samo sobo in 80 z dvosobnim stanovanjem.
Zamenjavo za ustreznejše stanovanje v tej skupini 59 zajetih želi 22 z dvosobnim stanovanjem, 17 z eno sobo in 3 z garsonjero, pa tudi tisti z dvo in večsobnim stanovanjem.
Svoje stanovanje si želi izboljšati 66 ljudi z dvosobnim, 37 s itrosob-nim in 33 z večsobnim stanovanjem.
Gradnjo ali nakup stanovanja s kreditom želi 33 zaposlenih, ki imajo za stanovanje samo sobo, 30 z enosobnim stanovanjem in 26 z dvosobnim stanovanjem.
Stanovanjska površina:
m2	zaposlenih
10 do 15	112
20 do 25	66
30 do 35	90
40 do 45	85
50 do 55	64
60 do 65	87
70 do 75	57
več od 75	114
Po anketi ima torej skoraj enako	
število zaposlenih najmanjšo in največjo kvadraturo stanovanja. Vendar bi glede na kvadraturo lahko rekli, da so stanovanja do 5. navedene kvadrature majhna, saj je 50 do 55 m1 skoraj minimalna kvadratura dvosobnega stanovanja. V teh skupinah pa je razvrščenih kar 417 zaposlenih, tako da ostane v ostalih skupinah z večjim stanovanjem le še 528 zaposlenih.
Glede na velikost želi 28 zaposlenih zamenjat; svoja stanovanja z najnižjo kvadraturo 10 do 15 m2 in 20 do 25 m2, 9 zaposlenih s 30 do 35 kv. metrov in 10 zaposlenih s 40 do 45 m2.
Izboljšave si želi 35 zaposlenih, katerih stanovanje meri več kot 75
Kolera, nevarna bolezen, je doma v Aziji, največ v Indiji in njenih sosedah.
V	Evropi se pojavlja v obliki manjših epidemij, ki imajo izvor v teh endemičnih žariščih. V letošnjem letu se je v precejšnjem obsegu pojavila v sosednji Italiji, zato je prav, da se tudi Pri nas seznanimo s to nevarno boleznijo.
Kolera je nalezljiva bolezen, ki se najčešče prenaša skozi usta z direktnim kontaktom ali preko surovih živil, npr. s sadjem, vodo, školjkami. Najnevarneje je, če se okuži voda, ker pride namreč do masovne hidrične epidemije. Bolezen nastopi že v 1—4 dneh po okužbi in poteka različno hudo. Pni nekaterih se po-
kv. metrov, 32 zaposlenih s 60 do 65 kv. metrov stanovanjske površine in s 40 do 45 m2 31 zaposlenih. Seveda želi izboljšati stanovanje tudi nekaj delavcev z manjšimi stanovanji.
Dodelitev predlagajo tako kot v prejšnji skupini spet delavci z najmanjšimi stanovanji in to 38 zaposlenih z 10 do 15 m2, 12 zaposlenih z 20 in 25 m2 in 11 zaposlenih s 40 in 45 m2.
Ce pogledamo dohodek na družinskega člana, ugotovimo, da ima 31 odst. zaposlenih nad 1000,— din dohodka na družinskega člana, t. j. naj višj i možni dohodek po anketi ; 17 % zaposlenih pa ima 500 in 550.— din dohodka, kar je najnižji možni dohodek po anketi. 16 % zaposlenih ima 700.— do 750.— din dohodka na družinskega člana, 11% pa 800.— do 850.— din ter 900.— do 950.— din dohodka.
javi le v obliki kratkotrajnih drisk in bruhanja, pri drugih pa se pojavijo hude bolečine v trebuhu, izguba apetita, močno, neprestano bruhanje in hude vodene driske. Zaradi hitre in močne izgube tekočine pride do suhe kože, bolečih krčev v mišicah, popuščanja srca in krvnega obtoka. Krvni pritisk močno pade, utrip je pospešen in slab. Stanje se lahko poslabša vse do nezavesti, ki ji v najtežjih (primerih že v nekaj urah sledi smrt. Laže oboleli se pozdravijo v nekaj dneh do 2 tednih.
Kolero zdravimo tako, da poskušamo nadomestiti tekočino, ki jo je bolnik izgubil z bruhanjem in dri-
Skupina delavcev, ki jim stanovanje ustreza, ima približno iste karakteristike kot skupina, ki jim stanovanje ne ustreza.
36,5 % zaposlenih je v skupini z naj višjim dohodkom, 16 % jih ima 700.— do 750.— din dohodka na družinskega člana, v ostalih skupinah pa je približno 10 % zaposlenih.
Glede dohodka na družinskega člana smo prejeli naslednje rešitve:
42 zaposlenih z naj nižjim dohodkom na družinskega člana želi izboljšati svoja stanovanja. Skoraj polovica manj želi dodelitev stanovanja, 15 bi zamenjalo stanovanje za ustreznejše, 13 pa bi stanovanje želelo kupiti oz. ga zgradilo s kreditom podjetja oz. banke.
55 zaposlenih z naj višjim dohodkom na družinskega člana predlaga ravno tako izboljšanje svojih stanovanjskih razmer, 38 bi stanovanje kupilo ali zgradilo, 24 bi želelo dodelitev stanovanja, 7 pa hi ga zamenjalo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zofka Godler, dipl. soc. del.
skami. V lažjih primerih dajemo piti dovolj tekočine, npr. kavo, čaj, v hujših, ko pride do nezavesti, pa so potrebne skrbno pripravljene infuzije. Dajemo še antibiotično terapijo. Bolnika seveda izoliramo, njegovo okolico, perilo, posodo idr. pa (temeljita razkužimo.
Da bi preprečili širjenje kolere, je potrebno ustrezno cepljenje pred odhodom v endemične kraje. Poseben pomen ima kloriranje vode in da se izogibamo surove hrane. Ker se bolezen širi z iztrebki, imajo veliko vlogo v prenašanju kolere tudi muhe. Zato je posebno važno temeljito umivanje rok, higiena stranišča, borba proti insektom.
Ce bomo upoštevali navodila, bomo preprečili vnos kolere v našo državo in širjenje (te boleznj med nami.	dr.	Ravnihai Marija
Ob deževnem dnevu
O koleri
Poročilo sindikalnega športnega društva Elan za čas od 15.1.1971 do 5.10.1973
Po tradioijj začenjamo strokovni ded s poročilom naše najstarejše, to je smučarske sekcije, ki jo vodi tov. Oto Mencinger.
Smučarska sekoija se je udeležila tekmovanj v okviru našega kolektiva, občinskih sindikalnih tekmovanj in pa vseh republiških prvenstev lesarjev, gozdarjev in lovcev. Z veseljem lahko ugotovimo, da so člani in članice naše ekipe s sorazmerno skromnimi pripravami dosegli izredno lepe uspehe. Zaradi hitrega porasta kvalitete tekmovalnih ekip posameznih podjetij (ki dajejo danes za priprave svojih članov že velika denarna sredstva An možnosti) pa vsak najmanjši spodrsljaj lahko pomeni že izgubo tako pomembne trofeje, kot je osvojitev prehodnega pokala na republiškem prvenstvu. Ravno to se nam je pripetilo na letošnjem prvenstvu na Pohorju. Rešitev je le ena: za naslednja tekmovanja se bo treba bolj sistematično pripraviti in organizirati več treningov. Ta možnost se nam je z dograditvijo smučišča v Krpinju končno ponudila in treba jo bo temeljito 'izkoristiti. Večji problem pa predstavljajo oz. bodo v bližnji bodočnosti še predstavljali smučarji tekači1, če ne bomo z njimi resneje in mnogo bolj sistematično delali. To velja zlasti za ženske. Treba jih bo bolj množično vključiti v klub ter jim omogočiti resnejši trening. Po mnenju predsednika sekcije naj bi ta akcija potekala tudi preko našega internega glasila Smučine. Le na ta način bi se povečalo število aktivnih članic in članov za smučarske teke, izboljšala pa bi se tudi kvaliteta. Tako bi se nam ne bi bilo treba več bati izgube točk na tekmovanjih.
Po predsednikovih besedah je smučarska sekcija letos prejela za svoje člane:
25 parov kvalitetnih smuči,
40 parov ostalih raznih smuči,
6	parov tekaških smuči,
2 para skakalnih smuči,
8 parov palic druge kvalitete.
Vsi tekmovalci in tekmovalke so dobili za letošnje republiško prvenstvo v Mariboru tudi enake smučarske kape. Ob itej priliki se vodstvo sekcije dn seveda tudi vodstvo celotnega Sindikalnega športnega društva zahvaljuje za pomoč tovarni ter inštitutu Elan. Posebna zahvala gre inštitutu Elana, ker je dal boljše smuč; v testiranje našim tekmovalcem in s tem izredno izboljšal materialno stanje sekcije.
Smučarska sekcija šteje trenutno 113 članov, od katerih je polovica aktivnih. Za sorazmerno majhen kolektiv je to izredno visoka številka. Tov. Mencinger je ponovno apeliral na novi odbor kluba, da bi bile
Preizkus prototipa
skupne priprave tekmovalcev še bolj intenzivne, ker bomo le tako lahko obdržali visoko mesto, ki smo si ga priborili v preteklih letih.
Kratko poročilo je podal tudi tov. Cene Globočnik, ki vodi tekače. Tudi po njegovem mnenju se mora število članov in članic nujno povečati, izboljšati pa se morajo tudi
njihovi treningi oz. priprave. Tov. Globočnik je predlagal tudi ustanovitev samostojne tekaške smučarske sekcije v okviru Sindikalnega športnega društva Elan. S smučarsko tekaško opremo je trenutno opremljenih 7 moških in 4 ženske. Člani tekmovalci so se udeležili raznih tekmovanj, kar je bilo in bo tudi v bodoče pomembna reklama za našo dejavnost oz. za samo tovarno.
Vodno smučarski klub je v razdobju od enega do drugega sestanka dosegel kot celota in s posameznimi člani' zavidljive rezultate v tekmovalni areni. To pa ne velja samo za športne uspehe. Z dobro organizacijo smo pritegnili že 54 članov. Aktivnih tekmovalcev imamo na žalost samo 12, ostali člani pa se bavijo s to atraktivno športno panogo le za svojo rekreacijo.
Velik del tega članstva, predvsem ipa vse tekmovalce, smo pritegnili v društvo, ki mu še tako zahtevno de-
lo	ni pretežko. Naj navedemo le nekaj primerov množičnih akcij: ureditev smučarske slalom proge, projekt in izdelava skakalnice, ki je ena izmed najboljših nasploh, ureditev smučarskega centra v Mostah, izdelava pontona itd. Člani kluba za
vodno smučanje so veEko prispevali s svojim požrtvovalnim delom pri ureditvi campinga v Poreču. Vse te akcije so prinesle take uspehe, ki so v ponos našemu celotnemu kolektivu.
V letošnji sezoni se je Klub Elan za vodno smučanje prebil v sam vrh tovrstnega jugoslovanskega športa, saj smo osvojili najvišje odličje. K takemu uspehu je zagotovo pripomogel sistematični trening v Mostah. Ce hočemo tudi v bodoče obdržati primat, moramo center v Mostah izpopolniti tako, da ta šport ne bo več tako riskanten za zdravje tekmovalcev, saj je temperatura vode v poprečju nižja od 15° C.
Tekmovalci bi morali dmeti po treningu tudi primeren prostor, da bi se ogreli, stuširali itd.
V naše vrste želimo pritegniti čim več novih članov, predvsem mladih. Seveda pa je tako vključevanje odvisno od izgradnje primernih prostorov v Mostah, ker sicer ne moremo prevzeti odgovornosti za zdravje tega naraščaja.
Poleg tega nas tare še druga skrb, to je trener. Vsi dosedanji uspehi smučarjev so samo rezultat navdušenja, borbenosti in moči vsakega posameznika. Korak naprej pomeni lahko samo še strokovnost ali z drugimi besedami trener. Ali nam tu Elan lahko kaj pomaga? Tekmovalci so pripravljeni uspehe ponoviti, prosijo pa za razumevanje in pomoč.
Naš klub se je v letošnji sezoni udeležil slovenskega dn državnega prvenstva, tekmovanja za pokal Zbilj in skokov v Mariboru. Na teh
tekmovanjih smo dosegli 53 prvih, 36 drugih in 9 tretjih mest, pa tudi 4 nove državne rekorde v skokih in dva v slalomu.
Štirje člani našega kluba so uspešno napravili da:p.it za republiške oziroma zvezne sodnike. Ni zanemariti tudi dejstva, da je Elanov klub za vodno smučanje prejel od Zveznega odbora za ljudsko tehniko diplomo in pokal kot priznanje za najboljši kolektiv v tovrstnem športu.
Poročilo šahovske sekcije in balinarske podsekcije nam je posredoval njen predsednik Jože Prestrl. Zaradi izredno velikega števila tekmovanj, ki sta jih ta prizadevna sekcija dn podsekcija imeli v šahu med drugim in tretjim zborom navajamo le glavne podatke.
Šahovska sekcija se je udeležila občinskega sindikalnega prvenstva ter dosegla naslednje rezultate: 1.1971 in 1972 prvo mesto, 1.1973 drugo mesto. Na sindikalnem republiškem prvenstvu 1.1971 je naša sekcija zasedla 12. mesto, na lesariadah pa drugo mesto pri moških 1.1971, tretje mesto pri moških in četrto pri ženskah 1. 1972, tretje mesto pni moških in drugo pri ženskah 1.1973. Elanova ekipa se je udeležila tudi drugega in tretjega odprtega prvenstva posameznikov pri sindikatu SRS v 1.1971 in 1972, občinskega tekmovanja zs pokal maršala Tita
1.	1972 ter prvega dn drugega ekipnega sindikalnega prvenstva Gorenjske. V tem obdobju je šahovska sekoija igrala tudi z ekipo »Stol« in .to z moško, leta 1973 pa tudi ženske, dva dvoboja pa je odigrala leta 1973 s 'Psihiatrično bolnico Begunje. Naj še omenimo sindikalno prvenstvo Elana, na katerem je leta 1971 sodelovalo 15, leta 1972 14, letos pa
10 igralcev.
Ti podatki zgovorno pričajo o dosedanjem izredno bogatem delu šahovske sekcije, o čemer priča tudi množica prejetih pokalov, diplom, plaket in priznanj.
V	okviru šahovske sekcije deluje že vrsto let pod vodstvom tov. Pre-sterla tudi balinarska podsekcija, ki šteje 8 aktivnih članov. Čeprav vestni in prizadevni se žal zaradi izredno hude konkurence ne morejo uvrstiti' na boljša mesta na občinskih in medobčinskih tekmovanjih. S prvo in drugo ekipo so se udeležili občinskega sindikalnega prvenstva leta 1971, 1972 in 1973. Poleg tega se je naša ekipa udeležila tudi lesariade v Cerknici, kjer je zaradi slabega vremena tekmovanje odpadlo ter lesariade v Novi Gorici leta 1973, kjer je med 22 ekipami zasedla 17. mesto. Naj še omenimo dvoboj z »Jelovico« dz Škofje Loke leta 1972, ki so ga člani' naše ekipe izgubili s častnim rezultatom 13:9, če upoštevamo renome škofjeloške ekipe.
Poročilo strelske sekcije sindikalnega športnega društva je podal njen predsednik Peinkicher Anton. Strelska sekcija iz leta v leto vidno napreduje. To nam dokazujejo tudi njeni uspehi. Ekipa je v letu 1972 dosegla pomembno zmago proti ekipi »Verige«. Prav tako so v tem letu premagali ekipi TIA in Tržiča. V dvoboju z močno ekipo tovarne »Stol« so na domačem terenu izgubili s tesnim rezultatom le za dva kroga, na njihovem terenu pa so jih premagali z odličnim rezultatom
11 krogov prednosti.
Zenska ekipa se je pomerila proti ekipi Tržiča in »Stola«. Obakrat je dvoboj jzguhila. Vendar pa rezultat daje upanje, da bo naša ženska ekipa dosegla boljše rezultate ne samo v internih, temveč tudi v republiških okvirih. Naša moška ekipa je
na lesariadi med 38 ekipami dosegla prvo mesto, ženske pa zelo dobro deveto mesto.
Uspehi te progresivne in marljive sekcije so se nadaljevali tudi v letu 1973. V informacijo naj navedemo, da sta se naša ženska in moška ekipa udeležili pomembnih občinskih tekmovanj na dan mladosti in dan JLA, ter obakrat zasedli prvo mesto.
V	istem letu so moški ponovili uspeh na lesariadi in med 44 ekipami zasedli prvo mesto. Tudi z žensko ekipo smo lahko zadovoljni.
Da bi delo te sekcije napredovalo z enakim tempom kot doslej, si je sekoija poleg izredno napornih treningov tudi že zagotovila dvoboje v tem letu z ustreznimi ekipami Almire, Verige, Gorenjke, Tda, Sukna, LIP-a, LIT-a, Peka in Stola.
Vsem nam je jasno, da bo kvaliteta, ki si jo je pridobila sekcija dn jo želi obdržati tudi v bodoče, zmogla to le pod pogojem, če dobi za trening ustrezne minimalne prostore.
Poročilo o delu kegljaške sekcije je posredoval njen predsednik ing. Lado Hegedič.
Kegljaški šport se je zadnje čase zelo razmahnil. Tudi v Elanu je čutiti ta napredek, saj je udeležba na treningih in tekmovanjih iz leta v leto večja. Tako se je v letu 1972 udeležilo tekmovanja 48 tekmovalcev, leta 1973 pa že 57. Kljub temu pa ambicije odbora kegljaške sekcije oz. vseh njenih članov s tem niso končane. Želijo pridobiti še nove člane, ki bodo dejavnost celotne sekcije povečali in s tem se bo seveda izboljšala tudi kvaliteta njegove tekmovalne ekipe.
Kegljaška sekcija želi čim večjo množičnost in popularizacijo tega športa med člani našega kolektiva. Naj navedemo še nekaj pomembnih rezultatov: prvo mesto pri moških dn drugo pri ženskah na občinskem sindikalnem prvenstvu leta 1972, tretje mesto pri ženskah posamezno na istem tekmovanju. Leta 1973 je med 75 ekipami na sindikalnem prvenstvu Radovljice naša moška (Nadaljevanje na 6. strani)
Poročilo sindikalnega športnega
društva Elan
(Nadaljevanje s 5. strani)
ekipa dosegla drugo mesto, ženska pa prvo, moški posamezno drugo mesto, ženske posamezno pa tretje. Na Lesariadi v Cerknici leta 1972 je naša ekipa med 30 ekipami dosegla 5. mesto, v Novi Gorici pa med 38 deveto. Poleg prvenstvenih tekmovanj smo organizirali leta 1972 še sindikalno prvenstvo tovarne s 15 treningi za tekmovalce, pri-
Prva seja
bližno enako število pa tudi v letu 1973.
SKLEPI OBČNEGA ZBORA
Ustanoviti nove sekcije kot planinsko, jadralno in namiznoteniško, legalizirati pa tudi itiiste, ki so doslej obstajale le na tekmovanjih kot odbojka, nogomet itd.
Predmet razprave je bil tudi klub za vodno smučanje Elan. Le-ta je že
SŠD Elan
zdavnaj presegel okvire sindikalnega društva, saj sodi v sam vrh jugoslovanskega vodnega smučanja. Klub že sedaj dobiva dotacijo direktno od Elana in ne več preko SSD. Ni dvoma, da je Vodni klub Elanu potreben, z gradnjo testnega centra pa se bo ta povezava še povečala. Vendar pa b bilo nesmiselno, da hi klub, ki je najboljši v naši državi, tlačili v okvire sindikalnega športnega društva in mu tako omejevali možnosti, da bi pridobival nove kadre in sredstva še iz drugih virov. Vodni klub se tudi sam zavzema za odcepitev od SSD Elan, rešiti, je treba še pravno plat osamosvojitve.
Sklep: Vodni klub Elan se odcepi od Sindikalnega športnega društva in postane samostojen klub. Do 1.
11.	1973 pa naj komisija pod vodstvom poslovnega sekretarja predloži rešitve za financiranje kluba s strani Elana.
Izvoljen je bil tudi nov upravni in nadzorni odbor.
Kadri
Zaposlili so se:
Fon Stanka — KV frizerka — kot pomožni ročni delavec v obratu smuči;
Legat Marjan — NK delavec — kot pomožni skladiščnik čolnov v skladižču gotovih izdelkov;
Stritih Daša — gimnazijski maturant — kot analitik-adminstrator v tehničnem sektorju;
Jeglič Franc — PK delavec — kot izdelovalec smučarskih palic v kovinskem oddelku;
Toromanovič Seni j a — NK delavka — kot čistilka v pomožnem obratu;
Vrbnjak Veronika — NK delavka
— kot priučeni ročni delavec v obratu smuči;
Justin Tatjana — KV ženski frizer — kot izdelovalec laminata v inštitutu, obrat Fortuna
Delovno razmerje so prekinili:
Humerca Franc — KV sobo>ple-skar v pomožnem obratu — samovoljno;
Simeunovič Soja — NK delavka v obratu smuči — samovoljno;
Pogačar Anton — NK delavec v kovinskem oddelku — sporazumno;
Kejžar Slavko — SS kmet. tehniik
— delavec v kovinskem oddelku — samovoljno;
Mohorič Janko — NK delavec v kovinskem oddelku — sporazumno;
Ahačič Alojz — KV sedlar — delavec v obratu smuči — smrt;
Polak Majda — NK delavka — čistilka v pomožnem obratu — sporazumno.
Predsednik je obvestil navzoče o sklepu občnega zbora za ustanovitev treh novih sekcij: planinske, brodarske, namiznoteniške in teniške.
Doslej so obstojale že naslednje sekcije: smučarska (alpska, tekaška in sankaška), strelska, kegljaška, balinarska, šahovska, nogometna in odbojkarska.
Na seji je bil sprejet sklep, da smučarska sekcija ostane enotna, ima pa naj alpsko in tekaško skupino. Treba pa bo ipoživiti tekaške skupine. Sla seji so ukinili tudi dosedanjo sankaško podsekcijo.
Tehnični referent Jože Presterl je predlagal kandidate za upravni in nadzorni odbor in za vodje sekcij.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik — Knafelj Slavko tehnični vodja — Presterl Jožef blagajnik — Kariž Juriča jospodar — Resman Jana ilan — Globočnik Cene Man — Lazar Tadej
Vodje sekcij in namestniki: smučarska — Mencinger Oto, alpska — namestnik Bohinc Janez; tekaška — Peterman Franc
kegljaška — Hegedič Lado, namestnik Kolman Janez in Dobida Majda
strelska — Peinkicher Anton, namestnik Kokalj Rudi
nogometna — Potočnik Zvone, namestnik Hrovat Brane
brodarska — Milatovič Ivan, namestnik Globevnik Darko
odbojkarska — Petriček Peter, namestnik Vogelnik Jure
planinska — Hanžič Janez, namestnik Resman Jana
namiznoteniška — Vrečko Maks, namestnik Hrovat Marička
balinarska — Presterl Jožef, namestnik Griovski Ciril
šahovska — Presterl Jožef, namestnik Vrečko Maks
Nadzorni odbor:
Sinobad Ivanka — predsednik Bizjak Milica — član Brcar Ivanka — član
Sklopi občnega zbora
O oddvojitvi vodnega kluba je že sklepal občni zbor, novi odbor pa mora do konca oktobra realizirati ta sklep. Po krajši razpravi je bil sprejet sklep, naj SSD Elan na predlog vodnega kluba vloži pri kolegiju podjetja predmetni pismeni predlog.
Bodoče delo
Na seji je bilo sklenjeno, da do 1. 12. 1973 vse vodje sekcij predložijo pismeni program dela, predlog za potrebne rekvizite in sestavijo spisek članstva v sekcijah. Samo za smučarsko sekcijo velja rok 15. 11. 1973.
Obravnavali so potrebe po prostoru za člane strelske sekcije (morda v stari šoli v Begunjah) dn tudi po prostoru za namizni tenis (morda v sindikalnem prostoru).
Poleg tega so sprejeli sklep, naj vsako leto potrebna sredstva, ki jih ob bilanci dodeljuje Elan svojemu športnemu društvu, odbor razdeli glede na aktivnost posameznih sekcij. To velja že za sezono 1973/74.
Izvršni odbor naj sestavljajo predsednik, tehnični vodja, blagajnik ter posamezni vodje sekcij in namestniki.
Na prihodnji seji naj bi oblikovali pravila društva ter srednjeročni delovni program posameznih sekcij.
Parkirajmo pravilno
ZAHVALA
Ob nenadni težkii izgubi moža, sina, očeta in 'brata
ALOJZA AHAČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in venec od sodelavcev iz smučarije, sindikata in gasilcev.
Posebno pa se zahvaljujemo članom IGD Elan, upravi in sindikatu za vso pomoč.
Žalujoči: žena Anka s sinom Tomažem, starši ter brat in sestra.
ZAHVALA
Ob težkj izgubi drage mame FRANČIŠKE ERJAVSEK
sc zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, posebej še sodelavcem remonta za venec.
Žalujoči sin Tonček z družino
Za vedno nas je zapustil večletni član naše delovne skupnosti tov. Ahačič Alojz. Rojen je bil 4. 6. 1941 v Ljubljani. Po končani osnovni šolj se je izučil za sedlarja. Svoj poklic je opravljal do 8. 3. 1967 pri Tapetništvu v Radovljici. 9. 3. 1967 pa se je zaposlil pri nas kot lepilec v obratu smuči. To delo je opravljal do junija letos, ko je bil premeščen na novo delovno mesto pri izdelavi smuči. Čeprav ni imel kvalifikacije v stroki, ki jo je opravljal, se je hitro znašel in kmalu delal enakovredno svojim sodelavcem. Kot sposobnega, vestnega dn marljivega delavca ga bomo ohranili v trajnem spominu.