43. številka Ljubljana, v četrtek 22. februvarja. XVI. leto, 1883 Ithaja vsak dan iveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-rrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „GledaliSka stolba". D pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari. Bogoslovsko gojilišoe v Mariboru in staroslovenščina. Predlanjskim poskusili &o mariborski bogoslovci po svojem vodji prijaviti prevzvišeuemu knezovladiki po vse opravičeno željo, naj se poučujejo vsi predmeti, dosle v nemščini razkladani, v slovenskem jeziku in naj se meditacije tolmače v slovenščini; pa ta blaga želja ozirom na ljubljansko bogoslovsko učilišče ni se uresničila. Navedeno prošnjo podpiralo je lani več duhovniških skupščin ter sprejelo tudi mej drugimi naslednji skončatek: „V bogoslov-skem semenišči mariborskem naj se od početka bodočega šolskega leta (1882/3) vsi predmeti, dosle v nemščini razkladani, uče v slovenskem jeziku takisto meditacije bodijo tolmačene v slovenščini." Vsaj celo nemški profesorji na graškem vseučilišči čude se, kako in zakaj je to, ka se v bogoslovji, kjer se vzgajajo samo slovenski bogoslovci povse slovenske vladikovine, še nemški predava. Dosle ne vidimo uspeha teh trudov, sicer pa bodemo dotle trkali, dokler se nam ne odpre, in dotle prosili, dokler se ne usliši naša prošnja. — Drugi skončatek, tudi od več svečeniških posvetovalnih skupščin potrjen in sprejet, glasi se: nNaj se staroslovenščina kot posvečeni crkveni jezik uči vsa četiri leta najmanj po dve uri na teden kot propisani nauk, in sicer tako, ka bode predavanje za vse bogoslovce skupno.u — Pred početkom tekočega šolskega leta prošen je bil pismom prečastni in prevzvišeni knez-vladika labodski, naj rači milostljivo odrediti, da bodo bogoslovci priliko imeli po zgornjem skončatku vaditi se v staroslovenščini kot posvečenem crkvenem je siku že to leto. Preblagi in prečastni kanonik gospod Anton Žuža, vredni starosta labodskega sveče-ništva, priporočal je tudi nnajgorkejšeu premi-lostljivemu k ne/o školu, naj bi se učila staroslovenščina kot crkveni jezik v mariborskem bogoslovji nupaje, da bode naše prizadevanje imelo najboljši uspeh." Stvar bila je dana na posvetovanje in pretresovanje dotičnim gospodom, in prevzvišeni rednik račil je določiti tako: „Jaz morem za sedaj 8taroslovcnski jezikovni pouk v bogoslovskem goji-lišči samo kot svobodni, ne pak že kot propisani nauk dovoliti." Vladikina volja je, o tem slišati nazore in želje zastopnikov vsega duhovništva, kar se zgodi v vladikovinskem sinodu, kateri je urečen na tekoče leto. Omenjena dozvolba slavno svedoči, da, akoprem je za sedaj samo dovoljeno, da se staroslovenščina kot svoboden predmet uči v bogoslovskem gojilišči mariborskem, knezovladika labodski ne brani se iste uvesti kot za vse bogoslovce zapovedani nauk, ako se letošnji vladikovinski sinod za to izjavi, o čemur nikakor ne dvojimo, vsaj zanesljivi iti istiniti porok nam je iskreno rodo-ljubje labodskega in poprek slovenskega svečeništva, katero po vsej pravici imenujemo neomajljive stolpe in mramorne stebre razvijajočega se slovenstva; in vsak naobraženik razumeva vrednost starosloven-skega jezika in slovstva za učenega govornika in pisatelja, v vzvišeni vrsti pa za slovenskega duhovnika, ki je uzor in Bvetilnik narodu. — Slovenci dobivali so sicer rano veroučitelje od severa in zahoda, pa ves trud ni imel mnogo blagoslova, ker dutični verski poslanci neso dobro ali celo ne znali jezika davnih naših prednikov, in narod jih po takem ni mogel razumeti, ali konci dobro ne razumeti; nekateri so tudi s krščanjtnjem imeli združeni kan, narod naš podjarmiti pod tuje gospodstvo, vozeči s seboj zrnje, sukno in drugo blago, da bi leže lovili. Stoprv Ciril in Metod stopila sta s čistim kanom na slavno in sveto pozorišče apostolsko kot prava in prva slovanska veroučitelja, govoreča v povse razumnem narodnem jeziku, ter v istem potrebne crkvene knjige pišoča . . . , vse obrede opravljajoča v staroslovenščini, v jeziku od Ivana VIII. pred tisočoj leti slovesno posvečenem. — Na izredno radost bode služilo štajerskim Slovencem, ako v mariborskej bogoslovnici zablisne prva plamenica onega vrstnega in posvečenostjo venčanega jezika, v katerem sta sveta brata slovanska prva v domačih, lehko razumljivih glasovih učila našo slovensko, izlasti panonsko ljudstvo božanski nauk, pisala sv. knjige in v njem sveto mešo častno prepevala na slavo božjo. Zanašamo se tudi, da v onem svečanem hipu, kedar prvokrat udri časomer za ta nauk — kličoči: Ingredimini theologi pannonienses in tri upi um slavicum, auscultaturi Chrvsostomum slavice peroran-tem, — nijen bogoslovski gojenec ne zamudi svoje narodno-crkvene dolžnosti. — Živo nado gojimo, vsaj prepričani smo, da prevzvišeni /latoustnik, knezovladika ljubljanski in nadvladika goriški, prevedli že 1834. leta sv. pismo novega zaveta na slovenski jezik, podporno in krepko sežeta pod pazduhe temu blagemu početju. Velikonemške demonstracije. Ni še preteklo mnogo dnij, odkar je „Berliner Tageblatt" priobčil dopis nekega avstrijskega Nemcu, v katerem se izraža hrepenenje po političnem zje-dinenji z Nemčijo ter se javno izreka želja, naj bi skoro nemška vojska zopet zasela nekatere avstrijske kronovme in v njih dalje ostala nego 1. 1866 — in že se zopet poroča o novej velikonemškej demonstraciji, ki se je v 16. dan t. m. dogodila v Berolinu in katera je tacega značaja in zadržaja, da je ne moremo in ne smemo prezreti. V omenjeni dan sklican bil je shod, katerega so se udeležili najznamenitejši poslanci in mnoge odlične osobe na pr. poslanec Bunsen, prof. Gneist, dr. Kardorf, prof. VVattendorf, dr. Kapp in drugi. Predsedoval je shodu, katerega je sklical občni nemški Schulverein, „Verein f(ir Ilandelsgeographie" in več poslancev, prof. Gneist. Obravnavalo pa se je o novej ogerskej postavi za srednje šole, glede katere so razni govorniki razpeljavali in dokazovali, da je ta zakon sposoben uničiti nemško cerkev in šolo v Ogerskej in da nemška narodnost v Ogerskej nema ničesar več, s čemer bi se držala po konci. LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lerinontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. II. Knežna Mary. 13. maja. (Daljo.) — No, nadaljujte. — A jaz mislim, da sem že povedal vse . .. Da, še nekaj: knežna rada razsojuje o čuvstvih, strastih in drugem. Jedno zimo bila je v Petrogradu, a tam jej ni dopadlo, zlasti občinstvo jej ni ugajalo, najbrž so jo bili prehladno sprejeli. — Ali neste videli danes nikogar pri njih? — Nasprotno, bil je pri njih jeden pobočnik, nek prenapeti gvardinec, pa neka na novo prišla dama, jako lepa, a kakor se vidi, zelo bolna . . . Ali jo še vi neate videli v toplicah ? — srednje velikosti je, rumenih las, bledega obraza in na desnem lici ima majhno pegico. Čudil sem se njenemu ži vemu obrazu. Njen mož je v sorodstvu s kneginjo. — Majhno liso ima na lici, mrmral sem skoz zobe? — Ali je res ? Doktor me je bistro pogledal, položil mi roko na srce, in rekel jako slovesno: — vi jo morate poznati! . . . Srce bilo mi je silnejše kakor po navadi. — Pravo ste pogodili! rekel sera mu — a nadejam se, da me ne izdaste. Jaz jo še nesem videl, a spoznal sem po vašem popisu žensko, katero sem ljubil nekdaj. Ne pripovedujte jej o meni niti besedice; a če ona vas vpraša zame, govorite o meni le slabo. — Kakor hočete, rekel je Werner in zmajal z ramami. Ko je odšel, težila je strašna žalost mojo dušo. Osoda pripeljala je zopet naju vkupe na Kavkazu, ali je pa prišla ona nalašč semkaj, da me najde? ... A kako se bova srečala? ... Ali je res ona? . . . Moje predčuvstvo me še nikdar ni goljufalo. Ni ga človeka na svetu, nad katerim bi imela preteklost tohko sile, kakor nad merft! min o mino- lem veselji in minolej žalosti usadi mi britke občutke v srce . . . Jaz sem že tako neumno ustvur-ijen: nikdar ne pozabim ničesar. Po obedu, ob Šestih popoludne šel sem na sprehajališče. Kneginja in knežna sedeli sta na klopi, in okrog njiju stalo jo mnogo mladih Ijudij, ki so se skušali, kateri bi se njima bolj prikupil. Usedel sem se jima nasproti na drugo klop in uste.vil dva znana D . . . . častnika — jel sem jima pripovedovati nekaj smešnega, da sta se smejala, kakor bi se jima bila zmešala pamet. Radovednost privabila je k meni nekaj knežinih častilcev; zapuščali so jo drug za drugim, ter zbirali okrog mene, in krmilu ni bilo nikogar pri njej. Jaz nesem umolknil; moje smešnice bile so zabavljive, da bi znorel, moje opombe o mimohodečih gostih in njih originalnostih bile so zbadljive in polne ironije .... Zabaval sem poslušalce do solnčnega zahoda. Nekaterikrat šla je knežna držeč se za roko svoje matere mimo nas, spremljal nju je hrom in majhen starec; nekaterikrat pogledala me je jezno, dasiravno se je prizadevala kazati se ravnodušno . . , Z omenjenim zakonom namerava se odstraniti nemški jezik itd. Vzprijela se je potem soglasno in z velikim odobravanjem resolucija: „Ogerskemu državnemu zboru na novo predloženi načrt zakona za srednje šo!e*preti sedemsto-letnej nemškej kulturi erdeljskib Saksoncev z uničenjem. V protislovji z najslovesnejšimi in brez-dvojbenimi določbami tistih temeljnih zakonov, na katere se opira zopetno državnopravno utelešenje Erdeljske zlasti pa dežele Saksoncev v vkupno zvezo ogerske države, v rlngrantnem protislovji z narodnostnim zakonom, ki jamči za ravnopravnost jezikov osobito glede pouka, ima ta načrt zakona — v svojej sedanjej obliki še bolj brezobzirno, nego kdaj — jedini smoter, uuičiti nemško poučevanje pomag-jarenjem vsega uČiteljstva. Ta načrt zadane po brez-brojnem v postavnej in administrativnoj obliki storjenem velikanskem nasilstvu erdeljsko nemštvo v srce; to je najostrejša in najbolj razkrita objava vojne, ki se je do Bedaj v tej mnogojezičnej deželi naperila nasproti sto tisočim zvestih državljanov nemške narodnosti. Izvedenje tega načrta, ki preseka večsto-letno vkupnost erdeljskih Saksoncev z znanstveno omiko materine zemlje, napravi neizpolnjivo brezdno mej nemškim in magjarskim narodom. Nemčija-mati, ki hoče z avstro-ogrsko državo v miru živeti, mora tedaj vedno glasneje povzdigniti svoj opominjevalni klic, katerega i mogočneji narodi ne preslišijo brez nevarnosti." To je glas nemške irredente, ki ima predrznosti in podlosti dovolj, umešavati se v naše notranje zadeve in ki nam z Berolina hoče predpisavati naše šolske [»ostave. Oficijozno glasilo nemškega kancelarja „Poli-tische Nachrichten" obrača se sicer strogo proti tej resoluciji in njenim prouzročiteljem, rekoč, da hote rušiti tesno zvezo mej obema srednje evropskima državama, da ti guspodje niti ne slutijo, komu store s tem uslugo, da umešavanje v notranje zadeve za-vezne sosedne države ni prijaznost nasproti kance-larjevej politiki in da se g. Dunsen-u in njegovim v ozadji stoječim prijateljem ne bode posrečilo razrušiti zvezo, ki je v preteklem letu v najozbilnejših razmerah obvarovala svetovni mir. Bismarckovo glasilo govori jasno in odločno dovolj, a ker znamo, da je beseda človeku v ta namen dana, da z njo prikriva svoje misli in ker smo že mnogo slučajev doživeli, da se je marsikaj v oficijoznih listih zanikavalo in strastno pobijalo, kar se je tajno podpiralo in pospeševalo, tudi v tem slučaji ne smemo biti preopti-mistični. Že jedino to, da se je dopustila taka re solucija, kaže nekoliko, kako je javno mnenje in kolik je nemški šovinizem v Berolinu, ki se popne do take proti-avstrijske izjave. Posebno zanimljiva pa je v Bismarckovem gla silu opazka, da je „Schulverein" v Berolinu poddružnica avstrijsko-nemškega .Schul vercin a". Ako se to priznava raz tako odlično mesto, kdo izmej vseh apostolov wSchulvereinau si bode upal še zanikavati ta faktum, kajti sedaj se lehko reče: „Ako koza taji, ne taji rog.8 In ako Bismarck sam piše, da proti „Schul-verein"-u, dokler se je pečal samo z idealnimi smotri, se ni mogla pričeti tožba, sedaj pa, ko se je podal na politično polje, utegne biti drugače, bi to moralo razbistriti tudi naše državnike iu merodajnike, da skrbno izprašujego svojo politično vest, 'neso li bili preveč popustljivi, neso li koristi države puščali v nemar in „Schulvereinu" sami gladili pot, več nego je bilo treba. Te velikonemške demonstracije pa utegnejo biti koristne v tem, da odpro oči celo tistim, ki pri belem dnevu videti nečejo in so do sedaj dosledno bili gluhi in slepi za vse pojave nemške irredente, ki si je za svoj smoter postavila razkosanje Avstrije in ki pod frazo solidarnosti vseh Nemcev prireja aneksijo nemških kronovin naše države. in Črnogoro in njunih visokih vladarjev. Na raznotera natolcevanja o vsakojakih špekulacijah zamorimo le s preziranjem odgovoriti, kajti dvnastija Petrovič-ev ima mnogo uzornejše in plemenitejše svrhe, zadevajoče srečo svojega naroda, pa bodisi on kjer koli, kakor da bi se bavila s podlim in sebičnim kovarstvoin." Pogojni dogovori mej Rusijo iu Vatikanom so, kakor poročajo rTimes", v vseh točkah dognani. Škofija Varšavska, ki je bila iz zadnje poljske ustaje izpraznjena, nameščena bo s škofom Po-piel-om. Nadškof Varšavski, monsignore Felioski, ki je bil leta 1863. v Sibirijo prognan, biva sedaj v Jaroslavu. V poljskih katoliških semeniščih poučaval Be bo ruski jezik ter ruska povestnica in zemljepis; vprašanja pa glede pridig v ruskem jeziku in glede zjedinjeoih katolikov se baje neso še razmotravala. Dopisi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 22. februvarja. Gosposka zbornica dognala je v torek v drugem in tretjem čitanji poleg obrtne novele uajvažnejšo postavo tega zasedanja, namreč šolsko novelo, v seji, ki je trajala nad 5 ur. S tem činom pomaknila se je zopet nekoliko naprej reforma, izhajajoča iz mogočnega gibanja mej ljudstvom, re* forma, na katero se na jednej strani naslanja mnogo opravičenih želj, na d rug v j strani pa tudi brez uzroka mnogo bojaznij. Sedaj bodo pač morali počasi utihniti močni kriki o reakciji in klerikalizmu, ki so jedino nameravali razburiti ljudstvo. V resnici pa pomeni predstojeća novela potrebno, naprednjaško, zadačo ljudske šole pospešujoča popravo šolske po -stave, katero bode gotovo večina državljanov z veseljem pozdravila. V današnjej seji državnega zbora obravnavajo se nekateri postavni načrti, spadajoči k postavi o zloži t vi zemljišč; potem pride tudi še na vrsto poročilo odseka o nekaterih predlogih glede objektivnega postopanja v tiskovne] pravdi. Prihodnji torek prične se budgetna debata, ki bode trajala do sredi marca, ko bo nastopila zbornica velikonočne počitnice. ViiaiiJ«- države. Glasilo crnogorske vlade „Glas Crn." za-nikuje mnoge in pomenljive vesti, ki so se jele razširjati povodom navzočnosti princa Petra Kara-georgjeviča v Cetinji in njega izredno odličnega vzprejema ondukaj, ter nadaljujejo potem takole: „Nj. visokost knez Peter Karageorgjević prišel je semkaj, da obišče Črnogoro in svoje drage prijatelje. Toliko tujcev pride vsako leto v Črnogoro: Angleži, Francozi, Nemci itd., zakaj bi ne bilo dopuščeno vnuku Črnega Jurja, da pride pem iu obišče, kar mu je drago? Vsakteri dočaka se tu postrež-1 j ivo in uljudno ter se tako vzprejme, kakor mu pristoji in kakor zasluži; in kako čudo je to, ako se knez Peter Karageorgjević tako vzprejme, kakor zasluži in kakor pristoja vnuku onega Kara Georga, katerega junaka vsak Črnogorec visoko čisla in ki je prvi oslobodil bratsko nam Srbijo ? Odločno odbijamo misel, da bi ta dogodek bil v stanu le količkaj kaliti bratske in prijazne odnošaje mej Srbijo Iz Rud o I rove ga 21. t. m. [Izv. dop.] — Sta riši pošiljamo sinove v šolo, da se izmej družini potrebnih rečij — mučijo tudi nekoliko olike. Z le h k jih srcem izročimo sinove gospodom učiteljem in profesorjem misleč, da se jim bode v šoli bistril um in blažilo občutljivo mladeniško srce. Učenec, dijak, studiosus — kako lepo je to ime in pomenljivo — peča se z učenjem. Da istina, lepo ime je to; vsak še tako priprost gorjanec loči ga od navadnega pobalinskega pastirja, počasnega in zaspunega vaškega črednika, volarja in konjarja; samo gospod Fischer, ravnatelj tukajšnji gimnaziji neče po svojih pojmih pokazati nikakega razločka. Kako to — zakaj neki ne — povpraša morebiti marsikdo? Mi sicer tega vprašanja ne moremo re-šetati, vender pa mislimo, da ima gospod ravnatelj, ko stari praktikar — zato že svojo „pUdago-gisehe Ansicht.u Ta gospod — rodom menda Nemec iz Češke — ima navado in ne vemo ravno zakaj, vsakemu dijaku, pridnemu ali lenemu, mirnemu ali gibčnemu, dodajati prirodoslovne priimke. V latinskih in grških klasikih bi tako debelo otesanib priimen-kov zaman iskali, dobili bi je najprej pri po čresnu, tobaku in Špiritu parfimiranih vozarskih hlapčonih. Zastran takta do čitatelj ev nečemo tu ni kak tak „epitheton ornans" navesti. Pri izpraševanji in razlaganji je gospod ravnatelj jako radodaren s pri-inieuki. — Po dolgem spanji prelevili so se vender pred nekolikimi tedni dijaki metamorfozičoo iz prirodoslovnih priimenkov in se kot „auf Intelligenz Anspruch habende Jtinglinge" pritožili pri razrednem profesorji D. Kaj in kako bo je gospod ravnatelj izgovarjal in se po blamaži valjal, nas nič ne briga; — samo toliko slutimo, da se boji gospodov iz Ljubljane, kateri i mu j o.......Za odhodu ico in če je res vox populi tudi vox Dei — ker se že z gospodom ravnateljem pečamo — ne moremo si kaj, da bi tako radovedni ne bili in ne vprašali: Je li res to gospod ravnatelj, da je Vaša želja danes ali jutri, predno dobite „modro polo," sedmi in osmi gimazijalni razred zapreti? In če ni reB, zakaj neste vzprijeli začetkom šolskega leta — (kdaj že veste) na gimnazijo in višje razrede, kjer je tako malo di- — Kaj vam je pravil? vprašala je mladega človeka, ki se je bil vrnil iz uljudnosti k njej: — pač kaj zanimljivega — o svojih podvigih v bojih? ... To izgovorila je jako glasno, izvestno hotela je mene razžaliti. „Oho," mislil sera si, „vi se zastonj ne jezite na me: le počakajte, kaj bo še.u Grušnicki jo je zasledoval kakor ropna zver, ves čas ni obrnil očesa od nje: stavim, da bo prosil jutri koga, da bi ga predstavil kneginji. In ona bo tega zelo vesela, ker jej je jako dolgčas. 26. maja. V dveh dneh so moje zadeve jako napredovale. Knežna me jako sovraži; povedali so mi že dva epigrama, ki jih je izstrelila na me, dovolj zbadljiva iu ob jednem prav ljubezniva. Jezi jo, da se jaz, ki sem vajen dobre družbe in sem znan z njenimi petrogradskimi sestričinam: in tetami, ne potrudim seznaniti se ž njo Vidim jo vsak dan pri kopeli ali pa ua sprehajališči; a jaz napenjam vse sile, da oi jej odpeljal vse obožovatelje, bleščeče pobočnike, blede Moskvičane iu druge — in skoro vselej se mi to posreči. Nikoli nesem mogel trpeti gostov v hiši: a sedaj jih je pa pri meni vsak dan polna hiša, pri meni kosijo, večerjajo in igrajo — žalibog, moj šampanjec ima večjo moč, kakor njene oči. Včeraj srečal sem jo v Čelahova p roda j al niči, kupovali sta z materjo lepo perzijsko preprogo. Knežna prosila je svojo mater, naj ue gleda na ceno, kajti ta preproga bi jako lepšala njeno sobo! . . . Jaz sem bil obljubil štirdeset ruhljev več in preproga bila je moja; zato poplačala me je s pogledom, iz katerega je sijala silna jeza. Ko so kosili, velel sem nalašč peljati svojega konja, odetega s to preprogo, mimo njenih oken. Werner jo bil ta čas pri njih, in pravil je pozneje, da je ta igra napravila silen dramatičen utis. Knežna Mary snuje zaroto proti meni, in opazil sem, da me dva pobočnika vpričo nje že prav hladno pozdravljata, vender prideta še vsak dan k meni na kosilo. Grušnicki lazi okrog ves zamišljen, roke drži na hrptu, in nikogar ne pozna: noga njegova je hipoma ozdravela: samo malo še šepa. Ponudila se mu je prilika govoriti s kneginjo, in pokloniti se njenej hčeri; ona, kakor se vidi, ni zelo izbirčna, kajti od tega časa odgovarja mu na pozdrave z milim smehljanjem. — Ti se tedaj res ne maraš seznaniti z Litovskima V rekel mi je včeraj. — Res ne. — Prosim tel tam je naj prijetnejša hiša v mestu ! tam se zbirajo vsi boljši ljudje. — Dragi moj, boljših ljudij sem že davno sit. Ali ti zahajaš k njima? — Ne še; govoril sem še samo dvakrat 8 knjeginjo, in ne več. Ti veš kako težko je priti jed ne mu izmej nas v tako hišo, dasi je to tukaj kaj navadnega . . . Drugače bi bilo, ko bi nosil častniško uniformo. — Prosim te! Tak si mnogo zanimivejši! Ti s amo ne znaš porabiti ugodnega položaja... Ta vojaški plašč povzdiguje te v očeh rahločutne go-spodičine v junaka in mučenika. Grušnicki posmejal se je samodovoljno. — Kaka neumnost! rekel je. jakov, dveh slovenskih dijakov s Štirskega, katera sta imela dobra spričevala? Verjemite nam, da bi Be v Ljubljani gotovo kaj tacega ne z-odilo. Na dalje goipod ravnatelj, zakaj podite brez tehtnih uzrokov — .ko jastrob plahe ptice — dijake iz jed-nega stanovanja v druzega? Je to vedno starišem v korist — ali nema po našem mnenji gospod „ka-tehet" boljši teren, da rekognoscira mladini mora lično nevarna stanovanja — katerih hvala Bogu tudi tukaj ni? Še nekatere reči nam neso po volji, vender pa nehamo zastran tega, ker mislimo da bodete gospod ravnatelj takofl,dober iu preklicali, Česa nesmo pisali ravno po Vašej želji. V to svrho Vas opomnimo, da čitamo samo domače, to je slovenske liste. Kučigazda, prijatelj novomeške in druge učeče se mladine. X Notranjskega 20. februvarja. [Izviren dop.] (Ne podpirajrao irredentarjev!) Ober-dankuje se zdaj po celej zjedinjeuej Italiji, hočem reči nez jedinjene j, kajti omenjeni državi manjka, da združi ves narod pod jeden klobuk ali pod jedno žezlo, ali kakor bi najraje Italijani imeli v jedno republiko, — pravim da manjka nekaj avstrijskega ozemlja, kakor Primorje s Trstom, Gorico in Istrijo, Notranjsko ali menda celo Kranjsko in pol Tirol 8ke. Dalmacija jim ne diši, če tudi naglašajo, da je Adrija italijanska, ter da imajo po istem morji jedino Čiožoti pravico ribariti. Istega mišljenja do aneksije avstrijskih dežela, bo brez izjeme vsi Lahi, ne samo Garibaldinci in Oberdanki, ampak tudi pri • prosti fakini in rokodelci ter gojijo največe sovraštvo do avstrijske države. — Toda vzlic antipatije do Avstrije prihaja mnogo mnogo Lahov v našo državo, ne le, da se prežive, nego tudi odneso lepih novcev ter jih konsumirajo v blaženej Italiji. Poglejmo železoične vlake; vsaki dovaža v naše dežele mnogobrojne čete Lahov, kateri zopet pozno v jeseo, — jednako pticam selivkam — odhajajo, a ne s prazno, nego s polno mošnjo. Tudi če dobodo denar od ngamberatt ali „ščiava" od „Te deška" ali „Kranjca", to vse nič ne pomaga; vkljub temu, da se pokrepčajo, goje nesmrtno sovraštvo do nas. Pred leti šel sem peš Veliki teden na Bloke k ondotnemu Janezu blažega spomina. Pred in za seboj vidim jate oseb, možkega in ženskega spola s punkli na hrbtih. Menil sem, dr. so nekdanji kon trebantarji ali Hrvatarji (slovenski delavci, ki hodijo v Translajtanijo), toda besedice: gia, mai, si itd so me osvedočile, da so italijanske pijavke. — Po zvedel sem, da se razkrope po Dolenjskej in so sediiej Hrvaški. — Kakor imajo ropne ptice vsaka svoje orožje, isto tako si razlele Italijani deželo na posamezne dele ter ima vsaki „capo" privilegij do odkazanega mu kraja ter vzklikne jednako Na poleonu L, ko so mu postavili v Milanu krono na glavo: „guui, chi che mi la toccha!" Pod Nanosom kraljuje Piero, v PoBtojini Menigo, v HrašČah Zorzi v Knežaku Bepo, na Uncu Nini, v Podcerkvi Keko, v Danah Anželo itd. Res žalostno je, da morajo naši delavci v potu svojega obraza po Bukovini, Erdeljskem, Ogerskem, celo po Rumunskem in Srbskem kruha služiti, mej tem, ko pri nas Italijani smetano posnemajo. Pogode se kot zidarji, tkalci, opekarji, steklarji, cu-njarji, kotlarji, rezarji, skobljejo šibice za žveplenice in opravljajo družili brezštevilnih poslov. Vsa ista dela bi lahko izgotovili z domačimi močmi. Stokrat žalostne je, da se celo zavedni narodnjaki poslužujejo italijanskih rok, ko bi domačini spretneje izvršili vsako delo. Samo jeklene volje in moči manjka. Kaj je vredno Dolenčevo zidanje ali Markova opeku, ki se sproti pri stavljenji kroji! To je istinit švindel. — Lani so mojo soprogo prevarili, se ve da v mojej nenavzočnosti, ter jej odvzeli prejo. Bilo je vroče poletje, a platna ni bilo, da bi ga belili. Dražil sem soprogo: „Šlo je platno v irre-dento Italijo", ter bil o tem trdno osvedočen. Vender so Italijani donesli platno. A kakošno? Redko, močnikom namazano, ker bilo je stkano situ jed nako; polovico preje so gotovo za-se uporabili. Pla čilo so zahtevali za krajšo mero višje, kakor domači od „palice"; po prejetem plačilu pa je vprašal jeden )o kruhu, drugi po slanini, moki, krompirji itd. Krčmarjem in drugim obrtnikom dajejo največ zaslužka delavci. Ne tako Lahi. Italijan ne gre v crčmo ter ne pije vina ne žganja, razen pri „likofu caterega si izgovori po dokončanem delu, da pije zastonj, če tudi pri slabej konstituciji telesa potem ne more tri dni ničesa užiti. Ob prostih dneh, nedeljah in praznikih, Italijani mesto da bi šli v cerkev ali krčmo, vse grmovje pre »lazijo in vsak kotiček prestičejo ter mlade ptičke iz gnezd jemlje in jih a la gourmandi pozobljejo, tudi če so vrane, pegaste sove ali palčki. Ko so na pol dobre lesnike, drenulje, iste poberajo, ali lešnike orehe in drugo sadje, samo da se nič ne plača. Pri tako vem življenji, recimo protekciji, bi mislil sleherni: Bog ve, kako viBok davek odrajtujejo Italijani našej državi? Niti krajcarja! Odtegniti se znajo davkarskej postavi, ki je po vsem svetu vsakemu predpisana. Samo dva slučaja sta mi znana, da bo naše oblasti pozvale, reete prisilile Mandolina in Nanuta k plačevanju davka. Malo strogosti bi trebalo tukaj, vzlasti ker je pri nas vse ob-dačeno, razen Lahov. V prvej vrsti moramo poskrbeti, da izročujemo vsa dela domačim ljudem in se tako Italijanov po lagoma iznebimo. Narodnjaki! delajmo v isto svrho, vsaj vidimo, da nam je Italijan — vidi Oberdank & Comp. — z bodalom za hrbtom. G. G. Iz Trebnjega 17. februvarja. [Izv. dop.] Ako se sploh govori, da dobra reč unogo časa potrebuje, velja ta izrek posebno o toliko zaželjenej dolenjskej železnici, ki tako malo napreduje, ako se sploh sme reči, da napreduje. Misel za dolenjsko železnico porodila se je v višjih krogih, potem pa je za dlje časa vse potihnilo. In vender bila bi prekoristna in tudi izplačala Yi se. Ako vzamemo le glavno vprašanja o premogu, o vareži, rudi in kamenji v presojo, dojimo vseskozi le povoljen odgovor, ker je vsegu tega v izobilji, samo, da se sedaj ne more izvažati, ker ji zaradi oddaljenosti voznina preveč stala. Živine, esa, poljskih pridelkov je tukaj precej, a kupca ni, ker je konkurenca brez železnice na oddaljene kraje predraga. Po dolenjskej železnici prišlo bi mnogo denarja mej nas, vse bolj živahen promet bi nastal, ki bi blagodejno uplival na poljedelstvo, na gozdarstvo, vinorejo in sploh na vse gospodarske razmere. A sedaj tujci za nas niti ne vedo, če pa tudi vedo, zdi se jim predaleč in tako ostanemo osamljeni, kakor bi bil okolu nas svet zaplankan. Na vprašanja, ki so bila menda v zadevi železnice semkaj poslana, odgovorilo se je povsem resnično in nepre-tirano, po predsodbi in računih najodličuejših gospodov, ko bi le kaj pomagalo! Povsod drugod dovoljujejo in grade se železnice, le naš kraj je popolnem pozabljen in vender plačujemo [tudi mi davek v denarji in v krvi. Gospodje, ki imajo upliv, imajo tudi dolžnost, da nam z dovoljenjem železnice dajo tudi sredstva v roke, da moremo to svojo državljansko dolžnost izpolnjevati, da moremo svoje pridelke prodati in da smo sploh deležni dobrot, ka-keršnih imajo po drugod že davno. Kaj pa Trebanjci, ali ne boste svojega Trebnjega v spomin sest stoletnice spremenili v trg? Vsaj bi menda ne bilo nemogoče in spodobilo bi se tudi, saj je selo dosti veliko in lepo tudi dovolj. In ko bi šla tod železnica, bilo bi kmalu še več lepih hiš, povzdignila bi se obrtuija, kupčija in blagostanje, s tem pa tudi omika in zavednost. Domače stvari. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba bode zopet v soboto 24. t. m. zvečer. Pred-našala se bode mej drugim nova skladba g. Parme z naslovom: Venec slovenskih pesnij. — (Gospod dež. sodnije predsednik Gertscher) zbolel je zopet in je, kakor čujemo predsednikovo poslovanje izročil gospodu nadsodnije svetovalcu Kapretz-u. To vedno bolehanje gospoda predsednika je tem bolj obžalovati, ker se pri preobilnem delu dež. sodnije precej težko čuti, če primanjkuje jedne delavne moči. — (Izpred deželne Bodnije.) 5. marca t. I. se začno porotne obravnave I. sesije 1. 1. — 1. marca 1. 1. bode se vršila pri dež. sodniji v Ljubljani gluvua obravnava proti Petru Bevku, Janezu Mesarju župniku v Iiobinski Bistrici in Konradu Grimmu c. kr. inženirju pri okr. glavarstvu v Kranji zaradi pregreška zoper telesno varnost po %, 335 kaz. zak. Predsedoval bode nadsodnije svetovalec gosp. Kapretz, državno pravdništvo bo zastopal gosp. Schetina, zagovornik gospoda Mesarja bode gospod — Jaz sem prepričan, da je kneginja v te že zaljubljena. Zarudel je do ušes in se napihnil. Ob, samoljubje! ti si tisti vod, 8 katerim je hotel Arhimed pridvigniti zemljo iz njenih tečajev. — Ti se šališ, rekel je na videz srdit: — glej, ona me še tudi premalo pozna. — Ženske ljubijo ravno te, katerih dobro ne poznajo. — Jaz tudi ne želim dopasti jej: samo seznanil bi se rad s prijazno hišo; bilo bi tudi smešno, ko bi gojil kake nade ... Za vas je drugače; vi petrogradski zmagovalci: če le pogledate — se že tajajo ženBka srca ... A veš, Pečorin, da je knežna že govorila o tebi V .. . — Kako ? ona govorila o meni ? . . . — Ne veseli se preveč. Ko sva se slučajno začela pogovarjati, bila je njena tretja beseda: „Kdo je oni gospod, ki ima tako zopern pogled ? Bil je z vami . . . takrat." Zarudela je, in ni hotela imenovati dne, ko mi je pobrala kozarec. „Vam ni treba omenjati dneva, odgovoril sem jej, ostane mi tako zmiraj v spominu..." Moj prijutelj Pečorin! ne čestitam ti; pri njej si slabo zapisan . . . Res škoda, ker je Mary jako ljubezniva! . . . Povedati moram, da pripada Grušnicki k onim ljudem, kateri žensko, ki jo komaj poznajo, imenuju mojaMarv, moja Sophie; 6e jim je všeč. Odgovoril sem mu z resuim obrazom: — Ooa res ni neznana . . . Toda varuj se Grušnicki! Ruske gospodične zadovoljujejo se na vadno s platonično ljubeznijo, a nikakor ne mislijo na možitev; a platouična ljubezen je naj nemirnejša. Knežna pripada k onim ženskam, ki hočejo, da bi jih vedno zabavali; če se bo le dve minuti dolgočasila pri tebi — si vsekako zgubljen ; tvoje molčanje mora dražiti njeno radovednost, tvoje govorjenje ne bo je zadovoljilo; moraš jo razburjati vsak trenutek; desetkrat se bo radi tebe izognila dobri kanju drugih, in imenovala bo to Žrtev ; da se od škoduje za to, začela te bo mučiti, naposled ti pa pove naravnost, da te trpeti ne more. Ako ne boš znal pridobiti oblast nad ujo, ti že prvi poljub ne da pravicee do druzega; ko se bo dovolj uako-ketirala, uzela bo iz pokorščiue do svoje matere kako pokveko, in ob jednem začela se domišljevati, da je nesrečna ter je ljubila samo jednegu človeka, to je tebe, a da jo ni hotelo nebo zjediniti ž njim zato, ker je bil v prostem vojaškem plašči, dasi je bilo pod tem debelim, sivim plaščem trpeče in plemenito srce . .. Grušnicki udaril je z roko po mizi in začel hoditi po sobi gori in doli. Jaz sem se hohotal v srci, dvakrat se mi je izmuznil lahek smeh, k sreči on tega ni opazil. Jasno je, da je zaljubljen, ker je postal zaupnejši, kot je bil popred; zagledal sem na njegovej roki surovo narejen srebern prstan domačega dela; to se mi je sumljivo zdelo . . . Jamem ogledavati prstan in kaj opazim ? . . . z malimi črkami bilo je na njem urezano ime Mary — in datum istega dne, ko je pobrala kozarec. Ohranil sem za se, kar sem videl, nesem ga maral siliti k priznanju, hočem, da mi bo vse zaupljivo povedal — in potem se bova veselila! (Dulje prih.) dr. Mosche in gosp. Grimm-a gosp. dr. Suppan. To je zadnji nasledek velike nesreče, ki se je s tem zgorlila, da se ie leta 1881 cerkev v Bohlnski Bistrici podrla, pri knterej priliki je več Ijudij prišlo ob življenje. — (Vabilo) k društveni besedi ljubljanske Čitalnice v nedeljo dne 25. februvarja 1883. — Program: I. „Srečno novo leto!" Šaljiva igra v 1 dejanji. Po srbski igri Koste Trifkoviča: „Čestitam", poslovenil P. — II. „Tičnik". Opereta v 1 dejanji, uglasbil dr. Benjamin Ipavec. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Ustop imajo izrecno samo čast. udje Čitalnice ljubljanske. Čitalnični odbor. — (Čebelarji gorenjski) se bodo sešli na nedeljo 4. sušca popoludne ob 1. uri v Lescah »pri Krištofu" da se o čebelaskih rečeh pogovore in da se napravi društvo, katerega n»men bo, spod-bujevati veselje za čebelarstvo, da se povzdigne na stopinjo drugih dežela. Povabljeni ste vsi čebelarji slovenskega jezika, da se udeležite tega shoda. Kdor želi natančneje o tem poizvedeti, naj piše ne gosp. J. Modica na Jesenicah (Gorenjsko) kateri bo rado-voljno natanko poročal. — (Akad. dru štvo „Triglav" v Gradci) bode imelo v 24. dan t. m. izredno zborova n j e s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. — 2. Predlog odborov o izletu. 3. Slučajnosti. — Gostilna „zur Stadt Neugratz," Neugasse štev. 5. — Po pomoti izostal je v imeniku novih odbornikov g. Jos. Georg, stud. jur., voljen za arhivarja. — — (Tržaške srečke.) Nadalje dobe po 100 gld. vrednosti št.: 58.517 523.691 1,924.470 97.590 1,232.171 232 G92 784.425 981.522 1 490.885 1,574.413 1,404.510 1,548.250 534.287 910.92f> 941.211 1,630 523 1,175.735 330.514 980 515 698.110 4 046 1,184.308 349.674 147.003 580 294 1,982.595 580 081 1,985.370 1,085 925 46.184 338 687 859.224 1,332.533 641.886 46.439 415.861 Po 50 gld. vrednosti dobe štv.: 409.563 457.030 1,298,328 1,575.519 1,388 508 400.815 894 337 1,728.672 765.722 470.171 795.473 1,148.545 798.209 204.325 517.396 552.458 314.720 1,354 466 1,610.222 1,841.311 1,333.915 1,622.527 1,518.308 571.570 1,186.536 1,589.066 87.012 1,989 665 1,468.515 928.053 255.944 1,236.732 1,766.910 1.277 939 461.665 932.311 866.730 765.638 698.861 1.277.593 941.550 1,568.573 490.827 376.109 41.527 915.193 155 615 497.968 890.535 643.704 925.942 1,339 181 384.110. 172.368 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 21. februvarja. Domneva se, da bode v novem kabinetu prevzel: Ferry, predsedstvo in pouk, Challemel ministerstvo vnanjih zadev, Waldeck ministerstvo notranjih zadev, Martin Feuillee pravosodje, Thibaudin vojsko, Tirard finance, Ravnal delo, Meline poljedelstvo, Cochery pošte, Herisson trgovino. Pariz 22. februvarja. Uradni list objavlja novo ministerstvo, ki je tako sestavljeno, kakor že poročano. Razne vesti. * (Mi ni s ter sk i predsednik grof Taa-ffe) obhaja 24. t. m. svoj 50 rojstni dan. Porodil se je 24.y februvarja 1833 v Pragi. * (Žid — antisemit.) V Pešti izhaja proti-židovsk list „Rebach." Državno pravdništvo začelo je proti listu pravdo zaradi ščuvanja in to zaradi neke porogljive pesni proti Židom, v katerej se pri poroča, naj se zidovi prepode v Palestino. To pesen zložil je urednik lista Josip Schreiber, kije sam žid. * (Čestihlepen odvetnik.) Pri zadnjem občnem zboru čevljarskega društva v Szegedinu prišla je v posvetovanje prošnja tamošnjega odvetnika Emila B. Prosil je namreč zbrane čevljarje, naj ga imenujejo častnim članom, kar se je tudi brez odlašanja zgodilo. In tako šteje Szegedin jednega srečnega človeka več v svojem ozidji. Listnica ureduiNtva: GoBpod X. v Idriji: Izjemoma Vam bodi povedano, da notice v 36. Številki našega lista, ki govori o prihodnjih volitvah, ni pisal g. T reven. Omenjeni gospod nam že dlje časa ni niti vrBtice poBlal. UDuLneoslrsc "borza, dne 21. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) 1,590.652 1,163.564 1,398.506 944.087 1,850.13611,042.978 498 681 1,814.025 1,737.033 271.746 475.178 1,172.844 49.920 757.352 813.546 1,889.629 218.356 985.591 858.817 1,207.621 Papirna renta..........78 gld Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 5°/o marčna renta......... Akcije narodne banke . ..... Kreditne akcije...... . . London . ..... . . Srebro . ........ Napol. ......... , . (!. kr. cekini. ...... . . Nemške marke ..... i"/0 državne srečke i/. 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . 100 „ l" „ avBtr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata ronta 6°/0......119 n n n ^ In.....• „ papirna renta !">":„ . . . . :'>'■„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Donava reg. srečke f>°/.> • • 100 gld, 86ft '124. \ ^eujlJ' °bč- avstr. 4,/1°/0 zlati zaBt. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. Železnice Prior, oblig Ferdinandove aev. železnice Kreditne urečke.....100 gld. Iludolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ rraiumway-drust. volj. 170 gld. a. v. . . 223 984.563 157.507 487.881 1,713.273 1,426.560 1,708.090 1,627.450 1 619.479 l,29f).437 1,302.534 975.880 1,515.282 in 56.217. 78 gld. 20 kr. 78 65 n 97 * 60 v 92 R 90 J! 829 D — 302 n 40 * 119 * 80 ■ M * 1 49 V, > * 5 i 65 ■ 68 a 55 II 118 n 50 n 170 r 50 n 97 n — n 119 n 95 n 87 95 86 • 45 n 103 » — rt 115 — » 117 75 98 P 70 i 104 n 75 n 170 n 50 ti 20 ■ 50 o 119 60 223 * 25 ■ VABILO k oTDĆ&zxeraa\i site ©s? vi kranjskega ribištega flrnštva v Ljubljani, ki bode v sredo dne 28. februvarja t. I. v salonu hotela „Stadt Wien" ob 8. zvečer. IDia.e-v3n.i red: Poročilo o odborovem delovanji in o stanji društvenega premoženja v letu 1882. Predloži se proračun za leto 1883. Volitev odbornikov na mesto onih, ki so izstopili. Posamezni predlogi gospodov društvenikov. V Ljubljani, dne 21. februvarja 1883. (107-1) Odbor. Deželna vino- ln sadjerejska šola na Slapu pri Vipavi prodaja jako lepe z najboljšimi sortami požlahtnene liruske, in sicer: visokodebelnate (1*5 m.) po 50 kr., poldebelnate po 40 kr. Vodstvo deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, v dan 17. svečana 1883. (99—2) /ii|K»iii(vo v Kamniku razpisuje 8 tem službo (105—1) občinskega tajnika z letno plačo 500 gld. Oglasi sprejemajo se do 4. marca. Učenec ali praktikant se takoj vzprejme v prodajalniei mešanega blaga Josipa i:rrulli-u v Mokronogu na Dolenjskem. (102—2) Mazilo za lase! Po prof. dr. Fithu. Jedno najboljših sredstev* da se prostor, kjer rasd lasje, utrdi iu da lasje ne izpadajo, ob jednem jim dajo lep leak in Be uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa urno 60 novcev prodaje pravega lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczy-ja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. (40—5) Št. 2231. Razglas. (91-3) Zahvala. Gospod Frun Kolman, veletižec v Ljubljani, podaril je narodnoj Čitalnici v Postojini sliko očeta slovenskega narodu, dr. Janeza Bleivveisa vite/.a Trsteniškoga. Podpiaani odbor spolnuje svojo dolžnost, da omenjenemu gospodu darovalcu izreče javno svojo najtoplejšo zalivalo. (106) Narodna Čitalnica v Postojini, dne 21. februvarja 1883. Opiraje se na §. 34 prov. obč. reda za mesto Ljubljana magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev za dopolnilno volitev mestnega zastopa, ki I se ima letos vrAiti od dne* 11. f'rl»riivarfa do vštetega dne1 lO. marca t. 1.« v magistratnem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovori zoper te imenike, bodi si. da je vanje upisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ni v pravem razredu upisan, morajo uložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega, t. j. do dne 10. marca t. 1. Ta razglas daje se na znanje hišnim posestnikom, da svoje za volitev opravičene stranke nanj opozorijo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 10. februvarja 1883. Tujci; 21. februarja. Pri slonu : Veltec z Dunaja. — Kamer z Gorenjskega. Pri Ji al 1*1: Ilofbauer z Dunaja. — Barteline iz Krškega. — Fiscber, Altschul z Dunaja. — Pri bavarskem dvoru t Doml.nger I iz Gradca. — Naravno, zlato rumen o, najuspešnejše Vozni red Rudolfove železnice. I* o n 1 a J e> Samo ob Bebi in naravno iz ribjih jeter tekoče ilatorameno ribje olje jo najuspešnejši k;k, kakor to mnogostransko potrjuje izkušnja naJBprct-nejšib zdravnikov in dobri glas tega leka širi se dan na dan po sijajnih uspehih, ki so se ž njim dognali. Izredno dobro deluje pri: Nkrofel|nih9 Jetiki, NpuMČaJib, bez- Kavkiib itd. Jedna mala Htcklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld To ribje olje prodaja in razpošilja (36—6) lekarna Jul. pl. Tmkoczy-ja „pri samorogu44, v LJubljani, Mestni trgr al. 4. Vlaki za osobe Postaj o Vlaki za osobe Iz Trbiža .... „ Rateč-Bele Peči . „ Kranjske Gore . Z Dovjega. . . . „ Jesenic .... _ Javornika . . . iz Radovljice-Lesec . Podnaita . . . „ Kranja . . „ Loko . . . . n Medvod. . . . „ Vižmarij . . . V Ljubljano, R. k. . , Ljubljano, j. k. . V Trst . . . . „ Zagreb . . . I.2.3.r. ijniiftj 630 7- 1 7- 23 745 8- 5 8-19 8-30 840 ireter 6-21 popoludne 5- 2 1.2.3.r.| dopolndue 11 27 i 1144 1159 popoludne 12-22 12-41 ! 12-48 1- 9 i 1- 34 i P5fi 2 11 2- 26 I 2 38 248 256 n« noči 9 54 7-58 Lit r popoludnr f)-40 zieier 6 — 6-17 6- 45 7- 8 715 7- 41 8- 10 8-29 8- 46 9- 8 9« 15 ! 9-24 9-30 zjutraj 1 6'— Iz Zagreba . „ Trsta. . Iz Ljubljano, j. k. . „ Ljubljane, R. k. . „ Vižmarij . . . „ Medvod .... ■ ^<>ke..... „ Kranja . . . . .. Poduarta . . . „ Radovljice-Lesec Z Javornika . . . „ Jesenic . . . . „ Dovjega. . . . Iz Kranjske Gore . „ Ratec-Uelo Peči . _ Trbiža . . . . po noči 815 ,2.3.r. ljutraj 7 5 710 7-20 7-31 7- 46 8- 3 8- 24 853 915 9- 24 9-45 1015 10-30 1047 6-40 U.3.r. popoludne 12-25 12 25» 12 38 12 49 V 2 118 1- 37 2— 219 2- 28 2 46 3 12 3- 26 3.41 11*40 10' 5 1.2.3- r. iwrr 6-30 6- 39 651 7* 5 7 26 7- 49 819 8- 50 l/'iatelj in odgovorni urednik Makso Ar unč. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".