Štev. 227. V Ljubljani, o sredo, dne Z. oktobra 1907. Leto xxxo. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26*— ' za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za ietrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 1'70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. (JredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljtnju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —L--Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Avstrijo ln nagodba. (Priobčil poslanec Žitnik.) I. Deset let že vrši se na javnem odru avstro-ogrska tragična komedija. Žalostna je pač ta igra, obenem pa tudi jako smešna. Žalostna je, ker že dolgih deset let s kratkimi presledki razburja duhove tostran in onstran Litave, stresa in ruši državne temelje ter brez haska izrablja duševne in gmotne moči vseh narodov v državi. Nečuvena obstruk-cija v avstrijskem in ogrskem parlamentu, ki je le vnanji pojav nezdravih razmer, kakor so se razvile od početka nesrečnega dualizma, je napravila državi neštete milijone gmotne, še več pa moralne škode. In zakaj? Ker je nepopisna niadjarska megalomanija, nedo-sežna aristokraških Arpadov nadutost, neiz-crpljiva židovskih časnikarjev iznajdljivost vednih intrig in — tho last, not least — brezmejna popustljivost avstrijskih državnikov, Bog jim grehe odpusti! Avstrija bi bila, ko bi njeni merodaini državniki izpočetka storili svojo dolžnost, lahko narekovala Madja-rom vsako novo nagodbo. Avstrija v vsakem pogledu v toliki meri prekaša Ogrsko, da bi ji ne trebalo beračiti za milost pri Košutu in njegovih pandurjih. In če kriče razni Ugroni, da ne dovolijo nobenega beliča za skupno armado brez novih žrtev madjarskemti molohu, kaj potem! Ali mora res Avstrija zlesti pod klop? Madjarski gromovniki so podobni mladiču, ki je ozebel v prste ter tarnal: Prav se godi očetu, zakaj pa mi ne kupijo rokavic. Kaj bi bili danes Madiari brez Avstrije? Za ves svoj napredek se morajo v prvi vrsti zahvaliti svojemu vladarju in kreditu avstrijske države. In tem pogojem nadaljnega svojega napredka, naj bi se odpovedali lokavi Madiari? To je ravno smešna stran duhomorne igre. ki ji pravimo revizija avstro-ogrske nagodbe. Deset let že nastopajo na odru razni igravci, spretni in nerodni, junaki in bojaz-Ijivci. Zagrinjalo pada in se vzdiguje. Za kulisami ropotajo s stoli, kakor ob »žegnanjih« v kmečkih gostilnah, na odprtem odru pa so razvrščene velike sklede, pokrite s težkimi pokrovci. To je simpozijon za bogove! Škodoželjni sosedje se nam že posmehujejo ter veselja bijejo ob kolena. Norce brijejo, češ, da lovimo slepe miši. Pred štirinajstimi dnevi je na Dunaju zopet nenadoma z velikim ropotom zdrsnilo zagrinjalo na oder, včeraj pa sc je v Pešti — tako vsaj upamo — pričelo zadnje dejanje te igre brez konca in kraja. Snov igre sicer ni neznana, vendar bode mogoča stvarna kritika po zadnjem dejanju, ako si ob kratkem pokličemo zgodovino v spomin. Noben madjarski politik ne more trditi, da niso Madjari 1. 1867 več dosegli, nego so smeli in se upali zahtevati. Sami so skovali besedilo zakona, ki je bil kot »fait accompli« predložen avstrijski zbornici. Tedanja nein-školiberalna večina je navzlic resnim opominom pogoltnila madjarski ričet v trdni nadi, da si na večne čase zagotovi hegemonijo v Avstriji. Kdor hoče vedeti, kaj so dosegli Madjari, ta naj prečita samo člen XII. iz 1. 1867. Celo zgodovinsko neresnico so vzakonili v S 5., češ, da se je preje vladar z ogrskim državnim zborom pogajal o skupnih državnih zadevah. Zgodovina namreč govori, da je do I. 1848 vladar sam odločeval o skupnih zadevah in da ie ogrski državni zbor dovoljeval le stroške. Nasprotno pa so Madjari previdno pozabili, da je država do I. 1867 naredila ogromne dolgove in sicer z dovoljenjem ogrskega drž. zbora; toda v nagodbi so milostno dovolili Avstriji v povračilo dolga le neznatno svoto 30 milijonov goldinarjev. Sramota za bahače! Skupne zadeve pa so dvojne vrste. V prvo vrsto spadata ministrstvo za vnanje posle in armada. Ta dve skupni zadevi sta trajno uravnani »de lege lata«. Glede na armado se glasi S 11: »V smislu ustave se vladarju priznajo pravice, da sme sam določati enotno vodstvo, poveljstvo in organizacijo skupne armade, torej tudi ogrske, ki je le dopolnilni del skupne armade.« Deak in oni madjarski politiki, ki so skovali nagodbo, gotovo niso bili mlačni rodoljubi, in vendar niso zahtevali posebne madjarske armade, marveč vladarju prepustili vse pravice, ki si jih je pridržal do današnjega dne. Druge vrste skupne zadeve so gospodarskega značaja, in sicer: Carina, železnični tarifi, denarstvo, veterinarstvo, vžitninski davki itd. Te zadeve pa se uravnavajo med obema državama na vsakih deset let. Glede na te gospodarske in finančne zadeve so si Madjari v S 67 pridržali proste roke za slučai, da se ne posreči nov dogovor. Od trenotka pa, ko je bila uveljavljena prva nagodba pred štirimi desetletji, zasledujemo tnadjarsko nelojalnost in grabežljivost. V vojaških in gospodarskih zadevah znajo Madjari edino le Košutovo pesem: Proč od Avstrije, samostojno carinsko ozemlje, samostojna. niadjarska armada! Stari Kaunitz jc bil ponosen na to, da vidi stvari, kakor so, in ne, kakor bi morale biti. To je prava politična modrost. Avstrijski državniki pa dolgo niso hoteli videti, da hočejo Madjari imeti v gospodarskem, političnem in vojaškem oziru povsem samostojno državo, zvezano z Avstrijo do ugodne prilike — le po skupnem vladarju. To je dejstvo, stokrat dokazano. Avstrija pa je capljala za madjarskimi sanjači, v največjih skrbeh za državno skupnost, za realno unijo. In za ta ideal je izgubila Avstrija neštete milijone, svoj kredit, svoj ugled. L' appetit vient en mangeant. Cim več je Av- strija vsako leto položila na oltar domovine, tem ošabneje je Hungarija vihala svoj nos. Vse lepo in plemenito, ako se človek žrtvuje za blagor bližnjega. Ta ljubezen bi morala vsakogar ganiti do solz, ko bi bila sploh pametna, koristna in razumljiva. Treba ie le malo poguma in še manj bistroumnosti, da človek vidi, kam pelje dosledna politika Ko-šutovih somišljenikov. Današnja niadjarska taktika je na las podobna stari. Kakor je stari Andrassy izrabljal Kolomana Tiszo, tako so izrabljali Tisza, Banffy, Szell in Wekerle Košutovo gardo, da izsilijo od Avstrije nove koncesije, da razširijo politično samostojnost Ogrske. Ta stara metoda, ki se je pričela, ko so se posušili podpisi na prvi pogodbi, je danes še vedno v veljavi. Dr. Wekerlc in njegovi ministrski tovariši so se — ako nas nc varajo vsa znamenja — jako varali, ako so upali da bodo z baronom Beckom pometali, kakor je Szell s Kor-berjem. Ta «brezstrastveni« možiček je zagotavljal sam in po svojih pribočnikih, da hoče iti v ogenj za Avstrijo. Ko pa mu je Szell na Silvestrov večer I. 1902 v divno razsvetljeni dvorani pri Saherju na Dunaju razgrnil svojo mogočno Hungarijo, upognila so se Korberiu kolena, da je podpisal nagodbo, ki je bila slabša od Badenijeve. V vseh točkah je popustil Madjarom, dovolil bi jim tudi samostojno armado, ko bi bil sam odločeval. Ta politični pankert pa ie bil nesrečno uro rojen. Ze nagodbeni odsek je vrgel pod mizo Kor-berjevo izpričevalo avstrijske potrpežljivosti in popustljivosti. Toda na Korberjeve obljube Madjari niso pozabili. Za te se pulijo z avstrijsko vlado. Ker pa dobro ve baron Beck, da avstrijski parlament na noben način nc pritrdi madjarskim zahtevam in da tudi Kosu-tova drevesa nc segajo v nebesa, pričel se jc vroč boj za nagodbo. Da, boj za nagodbo bijejo tudi Madiari, dobro vedoč, da so brez varstva Avstrije — oprostite primero — muhe v močniku. Zadnja poročila že vedo povedati, da hoče ogrska vlada zvišati svojo kvoto na 36% in se celo Košut vsaj še do I. 1917 sprijazniti s skupno banko. V drugem članku si hočemo ogledati nove madjarske zahteve. Pasivni odpor železničarjev. Včeraj zvečer smo dobili od »Prometne zveze« brzojavko, ki poživlja železničarje, da naj takoj prično s pasivno rezistenco. O gibanju železničarjev se poroča sledeče: Dne 30. m. m. zvečer se je vršilo posvetovanje zaupnikov zasebnih železničarjev, da se posvetujejo o pasivni rezistenci. Na shodu je več govornikov odsvetovalo, da naj se takoj prične s »pasivno«. Zvečer je poročal neki železničar s štadlarske postaje, ki je naznanil, da so pričeli že ob 6. uri zvečer pa- sivni odpor. Njegovo poročilo so sprejeli z glasnim odobravanjem. Zaupniki južne železnice so izjavili, da so zadovoljni z obljubami upravnega sveta. Zaupniki koaliranih organizacij so vplivali na zaupnike »Družbe državnih železnic« in »Se-vernovzhodne železnice«, naj prenehajo s »masivno«. A zaupniki so izjavili, da ne soglašajo s stališčem, ki sta ga zavzeli ravnateljstvi navedenih železnic in so sklenili, da prično s pasivnim odporom. Ob 12. ponoči so postali železničarji, ki so se zbrali v velikem številu, jako razburjeni, ker vodstvo združenih železničarskih društev še ni izdalo nobenega sklepa. Na mizo je stopil neki železničarski voditelj in zaklical: »Železničarji! Obljubili so vam, da naznanijo ob 12. sklepe. So li vam jih naznanili?« In zabu-čal je odgovor: »Ne!« Neki železničar za-kliče: »Dajte vi odgovor!« Zadoneli so živio klici in klici: »Živela pasivna resistenca!« Nato so vdrli železničarji s silo v sobo, kjer so zborovali zaupniki in zahtevali, naj se jim naznani sklep. Podpredsednik »Avstrijskega uradniškega društva« jih je pomiril. Ob tri četrt na eno se je naznanil sklep, ki priporoča železničarjem »Severnovzhodne železnice« in »Družbe državnih železnic«, da naj prično s pasivnim odporom. Na obeh progah so takoj pričeli s pasivno resistenco. V dunajskih delavnicah ni 1. t. m. delalo 750 delavcev. — Pasivna resistenca se je na Dunaju 1. t. m. že dobro čutila. Položaj jc pa popolnoma drugačen, kakor I. 1905, ker se pasivne resisten-ce ne udeležujejo uslužbenci južne in državne železnice. Železničarji, ki so v boju. upajo na uspeh, ker je združenih v koaliciji 50.000 železničarjev. Pričakujejo, da se pridružijo tudi češki železničarji odporu. Pasivno resistenco so čutili tudi ministri, ki so se peljali v Budimpešto. Vlak je imel precej zamude. Prometni urad »Avstro-ogrske železniške družbe v Pragi« poroča, da na čeških progah ni pasivnega odpora. Na Severnozahodni železnici ni pasivnega odpora razven na postajah Avsig in Nunburg. Uslužbenci državnih železnic sklepajo o pasivni resistenci 8. t. m. Položaj je precej nejasen. Nekateri listi pišejo, da je proklainiralo kartelno vodstvo pasivni odpor po vseh avstrijskih progah. Poroča se. da se je doseglo sporazumljenje na južni železnici, a da hočejo železničarji južne železnice podpirati svoje tovariše v boju. Položaj je jako resen. Poročila si nasprotujejo. Včeraj dopoldne je došla iz Maribora na ljubljanski južni kolodvor brzojavka, ki pravi, da ni treba pričeti s pasivno resistenco. Brzojavka »Prometne zveze« jo pa ukazuje. Zdi se nam, da tiče tu spletke. Žalostno je edino, ker ni o položaju niti o paroli jasnosti. Izključeno je, da bi postopala »Prometna zveza« na lastno pest, ker je v koaliciji. Morebiti imamo LIKCK. Pristavo o Hampshlru- (Spisal Conan Doyle.) (Dalje.) »Vi iščete službo, gospica?« me vpraša. »Da.« »Kot vzgojiteljica?« »Da. tako je.« »In koliko zahtevate plače?« »Odgovorim mu, da sem imela pri polkovniku Munro štiri funte mesečno.« »Za božjo voljo,« vzklikne gospod, »to je vendar pravo pasje plačilo. Damo s tako visoko izobrazbo in takimi lastnostmi tako slabo plačevati!« »Izobrazbo in zmožnosti moje gotovo precenjujete, gospod,« mu odgovorim jaz, Znam nekoliko francoščine in nemščine, ter poleg tega razumem glasbo in risanje, a to je tudi vse. kar znam. »Kaj bi vse to,« odgovori mi gospod. — »Prava vzgojiteljica sc mora pred vsem ceniti po obnašanju, zunanjosti in nastopu. Dostojno vedenje in samozavesten nastop, to je prva stvar, katero naj si pridobi otrok od svoje dobre vzgojiteljice. Sicer pa mi je popolnoma nerazumljivo, kako ste zamogli vzgojevati v vaši dosedanji službi za tako malo plačo. Jaz sem vam voljan plačati začetkoma po sto funtov.« »Mislite si lahko, gospod Holmes, da je bila ta ponudba v mojih slabih razmerah zelo vabljiva; verjela sem komaj njegovim besedam. Gospod pa, ki jc opazil na mojem obrazu začudenje, je segel v žep in mi ponudil bankovec z opombo: »Navado imam, da izplačam svojim uslužbencem takoj pri vsprejemu polovico plače, ker vem da vsakdo rabi denar za potovanje, nakup obleke ali karsibodi.« Pri teh besedah se mu jc obraz nabral v prijazen nasmeh. Take ljubeznivosti še nisem doživela v svojem življenju, in ker sem denar v resnici rabila, sem svoto tudi hvaležno sprejela. Vendar pa sem hotela imeti še nekoliko natančnejših podatkov o tej službi, predno bi sklenila pogodbo. »Dovolite gospod, da vprašam za vaše bivališče?« »Hampshire—Cooper Beeches; zelo prijetna pristava, oddaljena pet milj za Winche-strom. Lepše pokrajine in prijetnejšega bivališča si pač ne morete misliti gospica.« »In moje dolžnosti in opravila?« To bi tudi rada vedela?« »Oskrbovali bodete malega dečka, starega ravno šest let. Ko bi vi videli tega malega razposajenca, kako spretno pobija ščurke in druge hrošče, povem vam. da ga je pravo veselje gledati pri vseh njegovih kretnjah.« In gospod se je jel zopet tako dobrovoljno smejati, da so mu tekle solze po obrazu. Začudila sem se zelo, tej komični zabavi otročiča, a ker se je gospod smehljal, sem menila, da sc šali. »Torej bi bila moja edina skrb varovati in vzgojevati malo dete?« »Ne, to bi nc bilo še vse.« mi odvrne gospod. Ravnati bi se imeli poleg tega še po navodilih moje soproge, ki bi vam mogoče odkazala tuintam kako delo. seveda le tako, ki bi se strinjalo z vašim stališčem kot vzgoje-valko v moji hiši. Gospica, proti temu gotovo ne bi ugovarjali?« »Nikakor ne, ravno nasprotno, bilo bi mi zelo ljubo, da se izkažem kolikor mogoče koristno v vaši hiši.« »No, da n. pr. kar se tiče oblačil, smo tudi posebneži, posebneži, a vendar dobrosrčni. Ako bi zahtevali, da oblečete kako našo obleko bi li to storili?« To vprašanje se mi je dozdevalo celo komično, a vendar sem mu tudi nato povoljno odgovorila. Vprašal me je tudi, ako bi sedla sem ali tja kakor bi se želelo, v njegovi hiši in še več takih, meni popolnoma neumljivih stvari. Vdala sem se v vse. a ko me je konečno vprašal tudi, ako bi hotela na kratko ostrici svoje lase, sem mu to vprašanje odločno zanikala. Gospod Holmes, kakor opazite lahko sami, imam v resnici lepe lase, ki jih jc žc marsikdo hvalil in priznal da so krasni. In te naj bi si pustila odrezati in to celo iz meni popolnoma neumljivega vzroka? »Obžalujem gospod,« . mu odgovorim to mi ni mogoče.« Uprl je v me radovedno svoje male oči in poprej tako jasne poteze njegovega obraza so se mahoma potemnile. »In vendar je ravno ta točka najvažnejša; moja soproga ima svoje posebne muhe iu razvade in človek sc mora tudi tu iu tam ozirati na voljo ženske, akoravno si mnogokrat želi pravcate neumnosti. Torej vi bi nc dali proč vaših las?« »Nc. za kaj takega bi sc pač ne mogla odločiti,« .mi odgovorim jaz. »Tako, potem moram žalibog opustiti misel, da bi vas sprejel v službo, žal mi je, ker vi bi bili po mojem mnenju za našo hišo najprimernejša oseba.« »Gospica Stoper. videl bi rad še druge dame, ki si žele enake službe kot gospica Hunter!« Posredovalka, ki je imela ves čas navidezno opraviti z nekimi listi in papirji, ne da bi se brigala za naju. me je pogledala tako neprijazno, da sem lahko sklepala iz njenega pogleda, da tudi njej ni ljubo, ker se nisem hotela vdati pogojem debelega gospoda. Gotovo jc imela žc misel o dobri nagradi, kar se ji je sedaj izjalovilo. »Hočete li ostati še nadalje zaznamovana?« vpraša me precej odurno. »Da, gospica Stoper.« »Pač ne vem. čemu, ker menim, da bi boljše službe kot je ta zelo težko dočakali. Nimam prav nič upanja, da dobite kdaj primernejše mesto kot je to. Siccr pa vaša glava vaš svet. Z Bogom, gospica!« S temi besedami me je odslovila. 1'rišcdši domov sem jela stvar razmišljati. Mojc slabe razmere mi niso kazale nič dobrega. Službe mogoče nc dobim še tako kmalu in moje stanje se mora v kratkem še bolj poslabšati. Siccr jc zahteva, katero mi je stavil dcbeltihasti gospod, zelo komična, vendar sem sc iela žc odločevati, da sprejmem vendarle ponujano mi mesto ter žrtvujem v ta namen iz neznanega mi vzroka svoje lase. Saj dobim zato dobro plačo in živim lahko brezskrbno. In zakaj bi se branila tako izgubiti svoje lase, saj jih je mnogo, ki jim pristo- opraviti s kako mahinacijo uprav, ki sc ob delavskih bojih rade iKjjavljajo, da se prevalijo delavci. Ogrski železničarji so sklenili, da sc ne bodo več upirali zaprisegi. Stavka na teme-švarskem kolodvoru, ki je trajala 18 ur, se je zato končala. Kljub temu so pa sklenili železničarji, razven prometnega osobja, da hočejo praznovati 10. oktobra in se pridružiti demonstraciji za splošno volivno pravico. NAGODBENA POGAJANJA. V Budimpešto so došli včeraj popoldne ministri Beck. pl. Korytowski i'i dr. Derscha-ta s sekčnimi načelniki Sieghart, Spitzmilller, Gruber in pl. Bernatzky. Nadalje sta potovala ž njimi tudi ministrska svetnika \Vimmer in .loas ter min. tajnik grof Attems. »Narodni listi« pišejo, da glede na pogajanja ni bilo edinosti v ministrskem svetu, ker je bil dr. Ko-ryto\vski proti kompenzacijam Ogrom v oni obliki, ki jo je predlagalo Wekerle.ievo ministrstvo. Včeraj dopoldne so bila posvetovanja glede na nagodbo v ogrskem finančnem iu v trgovinskem ministrstvu. Ogrski politiki upajo na ugodno rešitev pogajanj, a vladni krogi ne. Neki minister je izjavil, da se nikakor ne more še govoriti o tem, da bi bila nagodba že gotova. Težkoče, ki so sc pokazale pri pogajanjih na Dunaju, še obstoje. Kvoto je ogrska vlada voljna, da jo zviša, ako dobe Ogri zato predlagane kompenzacije. Včeraj popoldne so pričeli s pogajanji v ogrskem ministrskem predsedstvu. Posvetovali so se od pol 4. do tri četrt na osem. Danes ob 10. nadaljujejo pogajanja. Zvečer ob 7. uri so došli v Budim-peštvo še dr. Fort in grof Auersperg, sekčni načelnik Rossler in ministrski svetniki Son-nensehein, Binder in Seidler. Včeraj sc še ni doseglo zbližanje v spornih točkah. Glasilo zunanjega ministrstva »Fremdenblatt« piše, da se je vršilo včeraj uvodno posvetovanje. Prava pogajanja so določena danes in jutri. Po potrebi ostanejo avstrijski zastopniki šc več časa v Budimpešti, dokler se ne doseže pozitivni ali pa negativni uspeh. Ogrsko časopisje je zdaj zelo prijazno nagodbi, Neki vodilni avstrijski državnik ie izrazil o včerajšnjih uvodnih posvetovanjih: Definitivnega ne more.li povedati ničesar. Razgovarjalo se je o vseh prepornih točkah. Ne morem reči, da se je izboljšal položaj, še bolj se je stvar za-vozljala. Izpregovorjena pa še ni zadnja beseda. Pogajanja se bodo nadaljevala in avstrijski poverjeniki ne store ničesar, kar bi škodilo avstrijskim koristim. Težavno ie, ker sc morajo Mažari ozirati na ogrski parlament. Potrebno je še mnogo dela. NEMCI GROZE Z OBSTRUKCIJO V ČEŠKEM DEZELNEN ZBORU. Pred včerajšnjo sejo se je posvetovala komisija o zavarovalnih zadevah. Predsednik princ Friderik Sch\varzenberg je podelil besedo poročevalcu. Nemci so zahtevali, naj se odstopi predloga deželnemu odboru, ki naj sestavi besedilo, da se sme ustanoviti le deželna zavarovalnica po načelih narodne razdelitve. Ncm^e predlog jc bil odklonjen, nakar so zapustili Nemci komisijo. Cehi nameravajo komisijo še enkrat sklicati in sprejeti predlogo tudi v nemški odsotnosti. Nemci groze z obstrukcijo v plenumu, ako to Cehi store. ZBLlZANJE MED CEHI. Izvrševalni odbor čeških radikalccv ima danes napovedano sejo. v kateri nameravajo poročati o razgovoru voditeljev z ministroma Pacakom in dr. Fortom. V Prago je došel tudi voditelj agrarcev Prašek. Gre se tudi za zbližanje med češkimi agrarci in mladočehi. kakor tudi za boljšo skupnost čeških strank v skupnem državnozborskem klubu. STRANKARSKI SHOD AVSTRIJSKE NEMŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE. Dnč 30. m. m. so otvorili na Dunaju strankarski shod avstrijske nemške socialne denio- jajo kratko ostriženi lasje prav dobro, zakaj bi tudi meni ne? Po preteku dveh dni se.u se konečno odločila, da se zglasini vnovič za to službo pri gospici Stoper. ako je še mogoče prosta, ko dobim od gospoda iz Hampshira to-le pismo. Hočem vam ga prebrati: Cenjena gospica! Gospica Stoper je bila tako prijazna ter mi j; dala Vaš naslov; vprašam Vas torej pismeno še enkrat, ako ste se že odločili. Moji soprogi bi bilo zelo ljubo, ako bi Vi pri nas vstopili v službo, seveda pod pogoji, ki so Vam že znani. Dam Vam ne samo 100 funtov temveč 120, da Vas od-škodujem primerno za vse neprijetnosti, ki bi jih imeli pri nas vsled naših razvad. Moja soproga ima tudi posebno ljubav do takozvane blcn electrique in želi, da bi Vi predpoldne nosili v naši hiši obleko te barve. A ni Vam potrebno, da si tako obleko posebej nabavite, ker imam eno že doma od moje, sedaj v Philadelphiji bivajoče hčerke, ki bi Vam popolnoma pri-stoiala. Naše posebne želje, kje boste sedeli in s kom si kratili čas. Vam nc bodo neprijetne. Kar se tiče Vaših las jih je sicer zelo škoda, ker sem tudi jaz opazil, da so krasni, a vendar moram ostati pri tem, kar sem Vam že prvič omenil radi njih. Upam, da Vam bode povišanje plače pač škodo nekoliko poravnalo. Vaše opravilo z otrokom Vam tudi ne bode popolnoma nič presedalo, torej storite poizkus v naši službi. Pišite mi, kdaj da pridete, da Vas vem počakati z vozom. Vaš vdani Jephro Rucastle. »To je torej njegovo pismo, in jaz sem se odločila, da sprejmem službo. Predno pa sto- kracije. Pernerstorfer se ie hvalil s splošno volivno pravico. Povedal seveda ni, da se je zanjo z isto če ne še z večjo vnemo zavzelo tudi krščansko socialno delavstvo. Na shodu sta zastopani nemška in ogrska socialna demokracija. O parlamentarnem delovanju je poročal Rieger. Vnela se je nato živahna razprava, ker so šli socialni demokratje na dvor, da poslušajo prestolni govor. Bernt z Dunaja je grajal ta korak, češ. da mnogo sodrugov ni bilo zadovoljnih ž njim. Jezil se je nad krščanskim časopisjem, ki se jc norčevalo ob tej priliki iz poklona socialnih demokratov. Schuhmeier je rekel, da dokler avstrijski cesar ne pride v zbornico, da prečita prestolni govor, moramo imeti pravico, da gremo k prestolnemu govoru na dvor. Sledili smo pameti, ko smo bili navzoči pri prvem prestol-nem govoru po splošni volivni pravici. Hille-brand se je čudil, zakaj da sc ni stranka udeležila prestolnega govora tudi 1. 1897 in 1901, če ie ta državnopravni in ne dvorni čin. Dr. Adler je rekel: Kadar bo pihal veter drugače, izpremenimo tudi svoje stališče. Nismo imeli povoda, da protestiramo proti činitelju, ki ima slučajno iste koristi kakor avstrijski pro-letariat. Dne 1. t. m so se razgovarjali o načrtu novega organizacijskega štatuta. SPOR MED AMERIKO IN JAPONSKO KONČAN. Ameriški vojni tajnik Taft je na nekem banketu naglašal, da je zadeva v San Fran-ciscu poravnana po diplomaciji. Obe vladi bosta storili vse, da preprečita kako vojsko. MAROKO. Došlo je poročilo, da so se pojavile znatne čete pri Lehabu, ki pa ne korakajo proti Casablanci. Francoski poslanik je obvestil sultana Mulej Hafida, da pride v Rabat, ko bodo pota dobra. V Rabatu je zaslišal sultan Abdul Azis francoskega konzula Leriche. Izjavil je, da je voljan izpolniti zahteve Francozov. V Maroku zastopane velevlasti razven Španske izjavljajo, da so zadovoljne z odredbami proti vtiho-taplianju vojnih potrebščin. BALKAN. Avstro-ogrski in ruski zastopniki v Belgradu, Atenah iu v Sofiji so obvestili vlade o nameravanih korakih glede na makedonske čete. Obveščene so tudi berolinske signatame vlasti in avstro-ogrski in ruski civilni agenti v Makedoniji. »Slovo«, »Novo Vreme« in več drugih ruskih listov izjavljajo, da so zadovoljni z noto ruske in avstro-ogrske vlade, ki ima namen, da konča grozodejstva osobito grških čet. BjORNSON IN GROF SCH0NBORN. Slavni norveški pesnik je pisal, kakor smo poročali svoječasno, na monakovski mirovni shod. Napadel je grofa Apponyija. Slavnemu Norvežanu je odgovarjal grof Schon-born in branil ogrskega naučnega ministra. A Norvežan mu ni ostal dolžan odgovora in je pisal med drugim: Ni dovoljeno, da se doma vodi vojska proti več narodom, pri mednarodnih sejah se pa deklamira o miru. To je hum-bug. Največji zastopnik tega humbuga je pa grof Apponyi. PORTUGALSKA ZMAGA. V Južni Angoli so Portugalci osvojili pod vodstvom majorja Rocadasa cuamotske utrdbe. Na razvalinah zgrade nove utrdbe, ki jim dajo ime portugalskega prestolonaslednika Dom Louiz de Braganza. timm. novic* + Poseben vlak na Dunaj. Povodom avstrijskega katoliškega shoda, ki se bo vršil meseca novembra na Dunaju, nameravajo nekateri somišljeniki prirediti posebni vlak Slovencev iz Ljubljane na Dunaj. Državna železnica je danes dotičnemu odboru pisala, da rim odločilni korak, bi želela slišati še vaš nasvet.« »Ako ste se že odločili, gospica Hunter, potem ie stvar že v redu,« odgovori Holmes smehljaje. »Ste li vi mišljenja, da naj ponudbo vnovič zavrnem?« »Ako bi hotela sprejeti moja sestra to službo, ne bilo bi mi ravno zelo ljubo.« »Kako naj si vendar stvar razložim, gospod Holmes?« »Brez natančnejših podatkov vam ne morem nato odgovoriti. Ste si li sami o tem kaj domislili?« »Jaz sem edino le tega mnenja: gospod Rucastle je zelo prijazen, dobrosrčen človek. Ali bi nc bilo mogoče, da je njegova soproga bedasta in da hoče gospod to stvar javnosti prikriti s tem, da ji izpolni vsako njeno željo, hoteč s tem soprogo obdržati vedno v dobri volji, boječ se kakega izbruha njenega otemne-lega duha, ker bi mu jo potem gotovo odvedli v Jtak zavod?« »Vaš razlog nikakor ni preveč napačen, toliko pa je gotovega, da niso take domače razmere preveč vabljive in prijetne za mlado damo.« »To je vse res. gospod Holmes, a plača, ta plača!« »Seveda, plača je v resnici lepa, celo previsoka in to je ravno, kar mi ni po volji. Zakaj plačuje ta gospod letno tako visoko, 120 funtov, med tem, ko ne presega že boljša plača v drugih enakih službah domačih vzgojiteljic 40 funtov. Za to stvarjo tiči gotovo nekaj posebnega.« »Mislila sem že. da bi vam razmerje po-S jasnila, kakor hitro mi bo to mogoče, da bodete vedeli, za kaj se tu pravzaprav gre in I ako bi mogoče potrebovala pozneje vaše po- dovoli v ta namen znižano vožnjo. Iz Ljubljane na Dunaj in nazaj bi veljala vožnja v III. razredu samo 14 K 10 vin. Vsi, ki se žele pridružiti, naj to takoj po dopisnici naznanijo uredništvu »Slovenca«. + Dr. Krek v Lincu. Poročali smo že, da je privilegirani varuh čistega narodnjaštva med Slovenci, dični »Narod« o pravem času zasledil, kako silno nevarno za vesoljno sio-vanstvo je to, da je prevzel dr. Krek pri kršč, socialnem delavskem shodu v Lincu poročilo »o kartelih«. Stranka, ki še vedno gostuje pri Švegljevih, in ki ima v svoji sredi radikalca Šubica in Trillerja, je v svojem glasilu s tem pokazala, da je v resnici edina poklicana, da na Slovenskem igra vlogo ponočnega čuvaja. V kožuhu, ki so ga ii posodili dobrodušni grajščinski gospodje, s helebardo, ki io je na-brusil dr. Triller in z laterno, ki ji priliva olja Miroslav Malovrh, koraka gori in doli in domovina je rešena. Razboriti in duhoviti liberalni inteligent zdaj natančno ve, da je dr. Krek čisto navadni izdajavec, pred katerim se mora pljuniti in katerega spomin bodo kleli pozni zanamci. Prav se mu godi! Cemu pa hodi v Line ? — — Ta reč ima pa neko majhno kljuko. V Lincu se imenuje tamošnji »Slovenski Narod« »Linzer Tagespost«, ki ima 18.000 razboritih nemških »Narodovcev« med svojimi naročniki. Ta list čuva popolnoma z »Narodovo« natančnostjo nemško narodnost ob modrem Donavu v gorenji avstrijski deželi. Ta linški ponočni čuvaj je v dveh člankih zasledil v dr. Kreku nevarnost na drugo plat. 'I ako-le pravi: »Najodločnejše moramo v imenu dobronemškega prebivalstva našega mesta protestirati, da nam v Line pripeljejo pod krščansko-socialno zastavo slovenskega agitatorja. Dr. Krek pripada stranki, ki ima v svoji sredi najbolj besne Nemcožrce in slovanske fanatike in katere duševna glava je zloglasni dr. Šusteršič.---Nastop slovenskega voditelja v našem nemškem glavnem mestu jc nezaslišano izzivanje. — Dr. Krek je slovenski bojni petelin«. — List popolnoma v »Narodovem« duhu slovesno poživlja nemško prebivalstvo, naj z demonstracijami, to se pravi v Chamovem duhu prepreči poslovenjenje linškega mesta. Ljubi moj liberalni inteligent, kateremu »Narodu« boš verjel, ali ljubljanskemu ali linškemu? Za tvojo razsodnost bo najlažje, če se priklopiš obema. Kolikor te poznamo, se ti to najbolj prilega. Ne zameri pa, če se ti dr. Krek in ž njim še marsikdo v lice zakrohoče. + Organizator notar Hudovernik. Ko je notar Hudovernik priromal iz Kostanjevice v Ljubljano, je mislil, da ga je že ta njegov avanzma iz dolenjskega mesteca v slovensko metropolo vsposobil za v e 1 i k a d c 1 a. Oznanjal je povsod, kamor je v Ljubljani prišel, da ie treba ljubljanska društva reorganizirati. Kako. tega ni povedal. On je bil z vsem nezadovoljen, zato je poizkušal povsod po svoje nerodno drezati, kar je imelo za posledico, da so bili povsod njegovi somišljeniki ž njim nezadovoljni. Ni ga skoro liberalnega društva, kjer ga ne bi bili do grla siti, ker vse kar prime v roke, skrajno nerodno izvede. Tako je sedaj spravil v silno zadrego liberalce s Ciril Metodovo družbo, tudi pri »Glasbeni Matici« ima z dr. Krisperievini kotici-pijentom Kocmurjem svoj delež. Tako nastopa veliki organizator Hudovernik, ki mu njegovi somišljeniki po vsej pravici pravijo tudi Hudournik. -f Člani »Danice« in abiturijentje, ki nameravajo vstopiti v »Danico«, se opozarjajo, da je novo Daničino stanovanje (od novembra naprej) v VIII. okraju, Schonborngasse 9 (med Josefstadterstrasse in Floriangasse). Stanovanje je oddaljeno od univerze 10 minut. Tam okolu naj si iščejo stanovanja, katera so tam večinoma zračna in svetla in ne predaleč od univerze. Tudi v navedeni hiši je danes (1. okt.) še en kabinet prost. — Koze si dati šc enkrat staviti, ni zapovedano, pač pa se priporoča. Člani bolniškega društva si jih dajo moči. Zavest, da ste vi za menoj, bi me mnogo bolj ojačila.« »Ta zavest vas lahko spremlja, bodite prepričani o tem. Zagotavljam vas, da se mi dozdeva vaš problem vedno bolj zanimiv, mogoče postane eden najzanimivejših, kar sem jih preizkusil v zadnjih mesecih. Ako bi se nahajali mogoče kdaj v kakem dvomu ali nevarnosti —« »Nevarnosti? — Kako nevarnost mislite vi?« je vzkliknila. Holmes je resno zmajal z glavo rekoč: »Ako bi vam mogel opisati nevarnost že sedaj, bi to pač ne bila več nevarnost. Gospica, ako bi potrebovali kdaj moje pomoči, zadostuje mi kratek brzojav in na razpolago vam bodem podnevu in ponoči.« »To mi zadostuje.« S temi besedami se jc vzdignila gospica s svojega sedeža in na njenem obrazu ni bilo opaziti nikake bojazni več. »Sedaj grem naprej do svojega novega cilja. Pisala bodem gospodu Rucastlu. danes zvečer si pustim odstriči svoje lase ter odpotujem jutri v Winchester.« »Ta mlada dama ima poguma dovolj,da se sama obvaruje pred vsako nevarnostjo,« pripomnim jaz, ko sem jo slišal odhajati trdnih korakov po hodniku. »Morala bo najbržc tudi to storiti,« odgovoril je Holmes resno; »ako se ne motim, bo-deva dobila že v par dnevih kako poročilo od nje.« In res, ni trajalo dolgo, ko so postale njegove besede gola resnica. V zadnjih štirinajstih dneh sem večkrat mislil na mlado go-spico, ki jo je usoda privedla na tako zavoz-Ijano pot življenja. Visoka plača, komični pogoji in lahka opravila, to vse je bilo nekaj nenavadnega in vendar nisem mogel tu do kake gotovosti, se li gre tu res za bedasto trmo lahko staviti vsak dan brezplačno na univerzi. — Oni tovariši, ki pridejo prvič na Dunaj ter nimajo družbe, naj se obrnejo na odbor »Danice« (VIII. Langc Gasse 16, vrata 6), ako žele kakih informacij v prvih dneh na Dunaju. + Učiteljske usposobne izkušnje za ljudske in meščanske šole se vrše 4. in 5. novembra. Prošnje se morajo vložiti do 26. t. m. potonv šolskega ravnateljstva. + Učiteljske izpremembe. Začasni učitelj v Dobrepolju je postal g. Pavel Ločnik. Pro-vizorična učiteljica na trirazrednici v Prečni je postala gospica Angeli Zurc. + Slovencem, ki prihajajo v Gorico! Iz Gorice sc nam piše: Nova bohinjska železnica nam dnevno dovaža goste s severa, zlasti živo je v Gorici ob sobotah in ob nedeljah, ko prihaja iz Kranjskega in Koroškega mnogo romarjev. Posebno v nedeljo dne 29. sept. in ponedeljek 30. sept. je kar mrgolelo romarjev po Gorici. Prišel je namreč z Bleda posebni vlak. Tudi goriški trgovci in gostilničarji so bili jako zadovoljni. Le to smo opazili, da ti romarji se ne ozirajo na naše narodne trgovce, pač pa ravno' nasprotno je opažati. Vse sili le k italijanskim trgovcem, ki so našemu stremljenju hudo nasprotni. Tudi v ponedeljek dne 30. sept. so bile italijanske prodajalne jestvin polne romarjev. Videli smo v neki italijanski prodajalni kar natlačeno polno ljudi med tem, ko je bila slovenska prodajalna vis a vis popolnoma prazna. To je pač žalosten prizor narodnemu srcu, in to mi je dalo povod, da sem napisal pričujoče vrsticc. Slovensko časopisje po Kranjskem in Koroškem naj bi opozarjalo ljudstvo, da naj se poslužujejo v Gorici le pri slovenskih trgovcih, kajti narodni trgovci so tudi imeniten faktor v boju za slovensko Gorico. Opozoriti pa je tudi gg. duhovnike in učitelje, da opozarjajo svoje ljudstvo na ta narodni greh. — Vodna naprava v kamniški smodnišni-ci. Za novo vodno napravo v kamniški smod-nišnici je napovedana komisija 21. t. m. ob 10. dopoldne. — Litijsko okr. glavarstvo in streljanje. Iz litijskega okraja se nam poroča: Od 21. do 27. septembra je bila v litijskem okraju kano-nična vizitacija in sv. birma. V neki župniji so prosili okrajno glavarstvo, da bi jim dovolili pozdraviti Prevzvišenega ob prihodu s streljanjem topičev, pa je isto streljanje prepovedalo. Taka prepoved, ko je za streljanje vse postavno urejeno, je ,sama nagjajivost. kar je okrajno glavarstvo že večkrat pokazalo in tudi dobilo radi tega od c. kr. deželne vlade potreben pouk. Ko je bil ljubljanski Hribar s težavami izvoljen državnim poslancem, se je v Šmartnem pri Litiji streljalo, da bi kmalu mislili, da se bližajo Turki in to še celo v nočni tmini, kar je vsled naredbe deželne vlade strogo prepovedano. Gotovo so morali imeti Šmartinčani dovoljenje, ker brez istega bi se gotovo ne bili upali streljati pred pragom okrajnega glavarstva. No, mi nimamo nič proti temu, naj se jim dovoli, naj streljajo, kolikor hočejo magari celi teden. Odločno pa protestiramo proti zgoraj imenovani prepovedi in zahtevamo, da okrajno glavarstvo, ako dovoli, da se sme streljati na čast Hribarju in še celo v nočni tmini, tudi nam dovoli pozdraviti s streljanjem prihod tako visokega cerkvenega dostojanstvenika pri belem dnevu. V spomladi letošnjega leta, ko je prišel deželni predsednik v Šmartno, se ie tudi streljalo s topiči pred nosom okrajnega glavarja, toda brez dovoljenja. Prav je in dostojno, da se pozdravi s streljanjem tako visoki gost, toda, ko bi bil deželni predsednik vedel, da se strelja brez dovoljenja, bi bil gotovo okrajnega glavarja malo potipal. — Vprašamo okrajno glavarstvo: kdaj je pa sploh dovoljeno streljanje? Pri največji cerkveni slovesnosti, pri procesiji sv. Rcšnjcga Telesa se iie dovoli iz edinega vzroka, češ. da procesija sv. R. T. ni nikaka taka slovesnost, da bi bilo streljanje z možnarji upravičeno.Pri velikonočni procesiji se prepove iz istega vzroka in kake ženske, ali pa za kako hudodelstvo, in ako jc dotični gospod res ljudomil človek ali pa predrzen hudobnež. Holmes je sedel med tem mnogokrat po pol ure temnega obraza, zatopljen v svoje načrte. Kakor hitro pa sem pričel govoriti o tej stvari, je zamahnil z roko rekoč: »Dejstva, dejstva! Imeti moram pred vsem trdna tla pod seboj.« In ako se je potem dvignil s svojega sedeža, je omenjal vedno, da bi svoji lastni sestri nikdar ne dopustil vstopiti v kako slično službo. Pričakovani brzojav je končno dospel nekega večera iz Hampshira, ko sem se ravno odpravljal v svojo spalnico, Holmes pa zopet k svojim kemičnim poizkusom, pri katerih je mnogokrat prečni cele noči. Pretrgal je ovoj in prebral vsebino lista, potem ga je dal meni. Prebral sem sledeče vrstice: »Pridite, prosim, jutri dopoldne k »Črnemu labodu« v Winche-ster. Pridite sigurno, ne vem več ne naprej nc nazaj. Hunter.« Holmes mi je rekel, ko sem prebral listič, da naj pogledam vozni red, kdaj se odpelje prvi vlak v Winchester, ter me je vprašal, ako ga hočem spremljati tja. »Da, zelo rad,« mu odgovorim. »Prvi vlak odpelje ob poldesetih in se pripelje v VVinchester ob poldvanajstih.« »Kakor nalašč, to je imenitno. Torej bodem za danes opustil svoje raziskavanje, ker morava biti jutri sveža in čila.« »Drugi dan proti enajsti uri dopoldne nisva bila več daleč od cilja najinega potovanja. Holmes je ves čas med vožnjo bral jutranje časopise, ko sva se pa pripeljala v obližje Hampshira, jih je odložil ter začel opazovati pokrajino. ■!sarjev rojstni dan se pa že naprej obeta, da se ne bode dovolilo. Cetnu je pa izdala deželna vlada posebne predpise za streljanje, ako se po mnenju litijskega okrajnega glavarja ne sme sploh nikdar streljati? — Na Jančevem imeli so prevzvišeni gospod knezoškof dne 24. sept. t. 1. sv. birmo. Farani pozdravili so jih ob prihodu z gromo-vitim streljanjem. — Tridesetletnico tiskarstva bode obhajal 3. oktobra tega leta tiskar in stavec g. Maks Petrič pri tvrdki J. Krajec nasl. v Rudolfo-vem. — Leta 1877. vstopil je pri tvrdki J. Krajec ter ostal tu do oktobra 1881 Ista. Od tistega časa služboval je v Ljubljani v Miličevi tiskarni in v Celju. Nato je oblekel vojaško suknjo ter služil cesarja dobra tri leta in to večjidel po trdnjavicah okolu Trebinja v Hercegovini. Ni imel lepih dni pri vojakih, toda v posnemo današnjim vojakom bodi povedano. da g. Petriču niso pošiljali stariši denarja in vendar si je prihranil tam nekaj novcev. Iz Hercegovine se je vrnil šele decembra 1885. leta ter vstopil takoj zopet pri tvrdki J. Krajec ter ostal tudi pri naši tvrdki do današnjega dne. Pri eni in isti hiši deluje tedaj 26 let. — Ob priliki svoje 25-letnice podarilo je društvo tiskarjev na Kranjskem g. Petriču krasno uro v znak priznanja delovanja njegovega kot upravitelj in zaupni mož društvene podružnice v Novem mestu. Podpredsednikom tukajšnje okrajne bolniške blagajne je bil voljen že tretjič. — V hvalo naj mu rečemo le toliko, da je g. Petrič vseskozi vesten mož in neumorno delaven ter pri vsem svojem trudu čil in zdrav kakor 25-letni mladenič. — Dal mu Bog dočakati 50-letnico! Poštna vest. Kandija dobi svoj lastni poštni in brzojavni urad. — Smrt v tujini. V Linhartu, Pennsylva-nija, je umrl Slovenec Valentin Brejc. — V Delagua, Colorado, se je ponesrečil v kovač-nici Alojzij Lušin, doma iz Brež pri Ribnici. Rojaki so mu zbrali za pogreb. — »Politik« — »Union«. Namesto nemško pisanega staročeškega glasila je danes pričel izhajati v isti obliki nemško pisani češki dnevnik »Union«. — Novo društvo v Trstu. C. kr. namest-ništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: »Slovensko krščatisko-socialno izobraževalno društvo« v Trstu. — Imenovanje. »Wiener Zeitung« javlja, da je cesar imenoval kancelarja tržaškega škofijskega ordinarijata, Karola Mecchia, kanonikom stolnega kapiteljna v Trstu. Novi kanonik .ie rojen v Miljah dne 2. januarja 1870. — Zaročil se je gospod dr. Ivan Hubad, topliški zdravnik v dolenjskih Toplicah, z gospo vdovo pl. Rasekay iz Vivodine na Hrvaškem. Kličemo mu: Bilo sretno! — Poroka. Bivši načelnik c. kr. finančne posadke v Livku, preblagorodni gosp. Franc Karol grof Strassoldo Villanova, ki se je preselil v Višk v Furlaniji, se je poročil 30. septembra v Št. Mavru pri Gorici s še ne 17-letno dražestno gospico Elizo Hrast iz znane družine Ivanke firast na Livku. — Istrski deželni zbor je sklepal 1. t. m. o ustanovitvi posebnega oddelka za Istro pri tržaškem namestništvu. Soglasno se je odobril tudi zakonski načrt o nakladi na pivo. — Občinske volitve v Boljunu. V petek in soboto so se v Boljunu vršile občinske volitve, na katerih je v vseh treh razredih zmagala hrvaška stranka. Učitelj hrvaške šole Martinčič je glasoval za italijanaše. * Češki potopisee E. St. Vraz se je vrnil v Prago po dvoletnem potovanju v Ameriki, kjer je nabiral gradivo za spise. Izdal je že »Eksotične povesti« in knjigo »Iz daljnih svetov«. — Tatinski cigani. V Zgornji Besnici so okradli cigani več posestnikov ponoči 28. m. m. Cigani so jo odkurili proti Skofji Loki in Logu, kjer se je izgubila sled. — Umrl je v Malih Laščah gosp. Janez Levstek, star 79 let. — V Kobaridu je umrl g. Gabrijel Devetak, posestnik in hotelir, široko znan po Primorskem in Kranjskem. — V tržaški bolnici je umrl občeznani rodoljub Anton Sosič, po domače Matuc z Opčin. — Slovensko gledališče v Trstu. Sezona slovenskega gledališča v Trstu se otvori s triflejansko burko A. Neihardta »Prvi«. — Sodalitas ss. Cordis Jesu bo za se-miško dekanijsko duhovščino v Dragatušu v sredo, dne 9. t. m. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne. — Kap je zadela dne 1. oktobra mizarskega mojstra J. Počivavšeka v Krškem. Bil je v par sekundah zdrav in mrtev. — Rokodelski učenec napadel učitelja. V ponedeljek je ob sedmih zvečer po končanem pouku v rokodelski šoli v Samostanski ulici v Zagrebu napadel pekovski učenec Štefan Mikulčič svojega učitelja Štefana Roveš-njaka in ga do krvi opraskal po obrazu. Počasi se je zbirala okrog Mikulčiča vedno večja množica rokodelskih učencev, ki so odobravali postopanje svojega tovariša. Ko ga je redar aretiral, so mu hoteli aretacijo preprečiti. A ker tega niso mogli napraviti, so jo udarili za redarjem, ga obmetavali s kamenjem in razbili dva okna. Došla policija je aretirala še več navdušenih razgrajačev. — Jesensko cvetje. Na dveh vrtovih posestnika Janeza Demšarja so jablane v cvetju. Štajerske noulce. š Štajerski deželni zbor je sklepal 1. t. m. o predlogu poslanca Roškarja glede na regulacijo Pesnice in o odkupu mlinov na starem obrežju. Predlog so odkazali kulturnemu odseku. O Roškarjevem predlogu glede na pospeševanje domače živinoreje je poročal posl. Dehne. Predlog zahteva, da ostane zaprta živinskemu uvozu meja Srbije, Rumunije in Rusije. Proti predlogu nastopi ostro Resel. Zanj so Klammer. Rokitansky, Hagenhofer in Roš-kar. Predlog obvelja. š Poštni urad se ustanovi v Studencih pri Mariboru. Tudi v Sromljah se ustanovi novi poštni urad. š Čudna rešitev. Pod vlak je zašel 16. m. m. na progi Radgona-Spielfeld neki otrok. Ni bilo mogoče, da ustavijo pravočasno vlak. A kako so se začudili, ko jim je skočil dveletni Francek izpod prvega osebnega voza in smehljaje se odskaklial. š Druga telefonska proga Dunaj-Trst bo dograjena in izročena prometu začetkom januarja 1908. š Proč od Rhna je šlo v Mariboru meseca septembra 16 oseb. š Roparski napad v Mariboru. V Mariboru je napadel neki Tajer zvečer ob 7. uri dninarja Antona Schocherja, o katerem je vedel, da ima nekaj kronic denarja. Schocher je potegnil nož in ranil Tajerja na obrazu. Napadalec je vzel Schocherju mošnjiček, v katerem so bile štiri krone. š Prva praktična zdravnica v Gradcu ie pričela ordinirati dne 28. m. m„ in sicer gospica dr. Oktavia Rolleth. hčerka znanega filozofa dvornega svetnika Rolletha. š Tajnik Kunej v Brežicah si je od posojilnice dal zaupnico, kolikor se gre za njegovo uradno poslovanje. Nič bolj razumljivega! Saj tisti trenotek, ko odborniki več ne zaupajo v njegovo uradno poslovanje, moral bi pobrati šila in kopita, če ima kaj časti v sebi. Gospod Kunej sicer dobro ve, da v nekem dopisu v »Slovencu« ni bilo napadeno njegovo uradno delovanje. Mislil si je pač, da mu zaupnica itak ne škoduje! Ostanemo pa pri tem, da tudi njegovo izvenuradno delovanje posojilnici ne sme biti deveta briga, ako odbor hoče, da se zavod vzdrži tak kot je. O tej stvari bodemo govorili svoječasno resno besedo: ako hoče zavod ostati izven strank, potem zahtevamo, da vsaj tajnik, ki bi moral biti duša zavoda, opusti svoje politično 'rovarjenje, ne krateč mu njegovega osebnega prepričanja. Koroške noulce. k Prevalje. Na mesečnem shodu našega delavskega društva v nedeljo, dne 29. septembra, je č. g. dr. L. Ehrlich iz Celovca razvijal važni pomen starostnega zavarovanja za delavce v fužinah in v rudokopih, kakor za hlapce na kmetih. Vsakdo se je moral ob krasnem, globoko premišljenem govoru prepričati, da je starostno zavarovanje najboljše sredstvo v to, da ostanejo posli na kmetih in se povzdigne gospodarski napredek ljudstva. Sklenila se je tudi tozadevna resolucija, ki se bo poslala na finančno ministrstvo, da z vso skrbjo pospešuje vpeljavo starostnega zavarovanja. k Koroški deželni zbor je včeraj naročil deželnemu odboru, naj z vso odločnostjo gleda na izvršitev določil policijskega gasilnega reda na deželi. Dimnikarji naj čistijo dimnike. Izdajo naj se po občinah odredbe glede na požarne nevarnosti. Po šolah naj se otroci opozarjajo na nevarnost ognja. Sklenilo se je nadalje, da se izdajo nova določila o poslovanju občin. k Vsenemške bolečine celovškega občinskega sveta. V seji občinskega sveta dne 1. t. m. so ostro prijemali nemški neodrešenci celovškega župana, ker ni dal vse javne trge ^okrasiti z veieizdajalskimi frankfurtaricami. Poročevalec jjr. Martinek je milo javkal, da je bila kršena avtonomija celovška, k;r je dal deželni predsednik odstraniti nekaj frankfur-taric. Predlagal je. da se pridruži glede na to občinski svet županovemu protestu in da se obžaluje, ker ni izvedel župan popolnoma sklepov občinskega sveta o razobešanju trankfurtaric ob cesarjevem obisku. Ko so še zabavljali Achaz, Lutz in Eckhart pa Zier, ki je povedal, da je bilo 83 hiš okrašenih z veieizdajalskimi frankfurtaricami, so odobrili ponižni odsekov predlog. Ljubljanske noulce. NA LJUDSKO VESELICO PEVSKEGA DRUŠTVA »LJUBLJANA«! Opozarjamo svoje čitatelje, da se že dobe vstopnice na ljudsko slavnost »Ljubljane« : v Šoukalovi trafiki pred škofijo; v Podbojevi prodajalnici nasproti cerkve sv. Petra; v trafiki hotela »Union«; v Mozetiče vi trafiki na Starem trgu; pri g. Kotniku na Opekarski cesti. Vstopnica znaša 30 kracarjev za osebo. Somišljeniki in somišljenice, pohitite takoj po vstopnice In agitirajte za naivečjo udeležbo! I j Skupna seja vseh veseličnih odsekov bo jutri, v četrtek, točno ob pol 8. uri zvečer v tnali dvorani »Uniona«. Dame in gospodje, ki bodo sodelovali na veselici, naj blagovolijo priti točno in polnoštevilno. Odseki naj do jutri zvečer dovrše svoja dela. Ij Pevska Izkušnja »Ljubljane« danes zvečer! Ij Osebne vesti. V hotelu »Union« loži-rajo: poštni ravnatelj dvorni svetnik Pattay iz Trsta; dvorni svetnik Holzl iz Gradca; baron Helenbach, Marija Bistrica; poslanec dr. Magdič iz Varaždina; virtuoz Kocian s pianistom Veselsky; grofica Montcourt Benar-delli iz Cormonsa; pisatelj Begovič iz Splita. lj Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo za Trnovo in Krakovo vabi svoje somišljenice in somišljenike, da se prihodnjo nedeljo prav gotovo udeleže ljudske veselice v »Unionu«. Ij Vse one, ki so na dopisnici naročili hu-moristlčno satirični list »Raglja«, prosimo, da pošljejo na uredništvo »Slovenca« za posamezne številke »Raglje« po 40 vin. v znamkah. Najbolje je, da eden pošlje za več naročnikov. List bo res izredno zanimiv, poln izvrstnih dovtipov o najnovejših dogodkih. lj Deželni predsednik gospod Teodor Schwarz odpotuje danes za nekaj dni v službenih zadevah na Dunaj. lj Veliki knez skozi Ljubljano. Danes ponoči ob 3. uri 18 minut se je peljal skozi Ljubljano ruski veliki knez Vladimir. lj Obrtni nadzornik II. razreda je postal obrtni inšpekcijski komisar g. Jožef Kara-schia v Ljubljani. lj Komisijski ogled šentjakobske cerkve je na magistratovo zahtevo glede na stavbene nedostatke odredila deželna vlada. Komisija posluje jutri ob 9. uri dopoldne in se je udeleži tudi tehniški izvedenec dež. vlade. lj Konec prostitutke. Ljubljančanka M. Slabinova se je v mladosti vdala lahkoživstvu. Ko ie ostarela je postala zmešana ter se je morala z beračenjem preživljati. Sedaj je pa zbolela in ležala v neki kleti na Karlovski cesti dva dni takorekoč zapuščena od vseh ljudi in so je morale slednjič spraviti v zavetišče oblast. lj Na policijskih oglasih je videti sliko neke 50 do 60 let stare ženske, katera je dne 22. m. m. v Reki utonila in njene identitete še niso dognali. Oblečena ie bila v priprosto obleko, v srajci je imela vezani črki J. C., nad njima pa plemiško krono. Kdor bi jo spoznal, naj to prijavi policiji. lj Preprečena pot. Na Južnem kolodvora je včeraj aretoval nadstražnik Večerin Franceta Arha, rojenega leta 1883 v Zabrezniku. okraj Litija. Arhar se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti in si preskrbel napačni potni list za v Ameriko. Ker se pa osobni popis ni vjemal, je moral Arhar iti mesto v Ameriko v zapor. Ij Žile si je prerezal delavec Mihael Jazbec v gostilni pri Tavčarjevem dvoru na Po-savju. Prišel je že pijan v gostilno, zahteval žganja in se začel prepirati z gostilničarjem. V razburjenosti je udaril z desno roko po kozarcih in si prerezal žile ter je nato odšel proti Ljubljani. Med potjo pa je omagal in obležal nezavesten v jarku, kjer sta ga našla računski narednik g. Milan Klaič in po-sestnica Marija Drešar, ga naložila na voz in prepeljala v deželno bolnišnico. lj Rrdolj Gačnik, o katerem smo pred nekaj dnevi poročali, da je bil dne 9. ml m. aretovan, ker je bil na sumu, da je v Trstu umoril kočijaža Praznika in Mohoroviča, je bil izpuščen. Bil je v zaporu 22 dni. Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 140 Slovencev, 100 Makedoncev, 90 Hrvatov in 40 Črnogorcev. lj Izgubljene in najdene reči. Pavlina Sla-perjeva ic izgubila srebrno žensko uro vredno 10 K. — Marija Vidičeva je izgubila črno denarnico z okoli 40 K denarja. — Anton Kuž-nar, kočijaž, je izgubil z voza bel dežni plašč. -— Delavka Apolonija Finkova je našla črne moške hlače. — Skladiščni paznik Alojzij Ta-škar je našel zlat prstan že pokvarjen. — Trgovka Ana Miheličeva je našla črno usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja. Ii Ščipalnik, ki je bil izgubljen v Latter-mannovem drevoredu, se nahaja v občinskem uradu v Spodnji Šiški. — Iz Budimpešte se je včeraj peljalo skozi Ljubljano v Pulj 150 ogrskih mornarskih novincev. Razne stuari. Afera Montignozo. Civilno poročena To-sellijeva še vedno polni predale listov. Toselli pripoveduje, kako težko da je dobil v Londonu uradnika, da ga poroči, in sicer da so mu stavili zapreke po vplivu. Da ni posredoval neki angleški minister, bi bila poroka onemogočena. Draždanski dvor je sklenil, da zahteva izročitev princesinje Pie Monike sodnijskim potom. Toselli je sklenil pogodbo z nekim dunajskim impresarijem za nastop svetovnega umetniškega potovanja. Obsojeni morilec. Po šestdnevni porotni razpravi so obsodili zaradi zavratnega umora na Dunaju Frančiška Blecha v dvajsetletno težko ječo. Na smrt ga niso mogli obsoditi, ker je bil obsojen po umoru že v šestletno ječo. iini_ Boj med atleti. V Stettinu je napadel neki atletski klub v vlaku nasprotni klub atletov. Napadalci so metali v vlak kamne in napadli svoje nasprotnike z nožmi in s poleni. Velika železniška nesreča, se je pripetila 30. m. m. na angleški severni železnici. Prazna lokomotiva je zavozila v nek posebni vlak, ki je skočil s tira. Nevarno ranjenih je petindvajset oseb. Šola brez Boga. V kraju Pont Croise na Francoskem so te dni odprli novo šolsko poslopje. Šolski nadzornik Čhauteclair (Šotelec) je med drugim rekel tudi tele besede: »Naši nasprotniki smatrajo naše šole kot šole brez iBoga. V resnici zginja misel na Boga med nami bolj in bolj in bo kmalu popolnoma izginila.« Kamor so Francozi prišli, tja škilijo tudi prostomisleci, za to pozor! Ogorčenje v damskem oddelku. V Beu-rathu pri Diisseldorfu so . bile dame v ženskem oddelku ogorčene, ker je skočil v voz neki mož, ki je rekel, da ni tako hudo, ker je v zadnjem trenutku šele skočil v voz. Med vožnjo se je pa na začudenje dam mož približal neki zelo v pajčolan zaviti ženski in jo aretiral, ker ni bila ženska, marveč preoblečeni vlomilec. Morilec cesarice Elizabete. »Echo de Pariš« priobčuje poročilo nekega urednika, ki je videl v Genevi morilca cesarice Elizabete, Lucchenija. Luccheni je popolnoma izgubil nasilno obnašanje, ki ga je prej kazal in se obnaša popolnoma mirno. Neprestano in z veliko marljivostjo študira jezike in čita že čisto dobro francoska in nemška dela. Zdaj se uči angleščine. Luccheni je tudi začel pisati svoje memoirc in je že popisal dva zvezka s spomini svojega življenja. V teh podatkih se pritožuje na mnogobrojne zapreke in neugodnosti, ki jih je trpel v svoji mladosti na potovanju po Franciji. Ogrski iu Avstriji; zelo dalekosežno je njegovo pripovedovanje o doživljajih svojega vojaškega službovanja v Italiji. Razpečevalci ponarejenega denarja. Iz Trsta poročajo: V petek, dne 27. t. m. zvečer je bila v ulici delle Sette Fontane aretovana 33-letna Elizabeta Palaksiano. doma iz Fazano blizu Bari, a stanujoča tu v ulici della Guardia št. 25. Aretovana je bila zato, ker je v istem kraju istega dne izpečala dva ponarejena goldinarja. Potem ko so je aretovali, so na njenem domu v hiši št. 25 v ulici della Guardia nekoliko pobrskali in našli so drugih sedem ponarejenih goldinarjev. Pri zaslišanju na policiji je pa Elizabeta Palaksiano povedala, da ji je dal one ponarejene goldinarje njen svak, 41-letni Viktor Chiarelli, doma iz Martina Franca blizu Leccc v Italiji. Policija je vsled tega aretovala rečenega Viktorja Chiarellija. njegovo 43-letno ženo Pavlino in njegove tri sinove: 20-letnega Rafaela, 19-letnega Nikolaja in I5-letnega Josipa Chiarelli. Vsa družina Chiarelli je stanovala v hiši št. 33 v ulici della Guardia. Drugačno mnenje je prepovedano. S shoda prostomislecev v Pragi se še tole poroča: Dr. Fr. Nabelek. c. kr. profesor v Kromerižu na Moravskem se je tudi oglasil za ta shod prostomislecev v Pragi. Dobil je potrebne tiskovine. Meneč, da ga bodo pustili na shod, podal se je profesor dr. Nabelek dne 7. sept. v Prago ter se je oglasil v pisarni za shod prostomislecev, da bi dobil legitimacijsko karto. Toda te mu niso hoteli dati, češ, da je drugačnega mnenja. Dr Nabelek je zdaj rekel, zakaj mu tega niso takoj povedali, da ga ne bodo na shod pustili, ker drugače ne bi bil semkaj prišel. Tudi na njegovo izjavo, da se ne bo debat udeleževal, mu niso hoteli dat» karte. Drugi dan pa je Masarykov list »Čas« dr. Nabeleka hudo zdelal, češ, da se je hotel na shod »utihotapiti«. Glejte, taki so pravi liberalci, pravi prostomisleci, ki ne morejo trpeti dragega mnenja, ampak le svoje! Zivio taki prostomisleci. Slovenski so do pičice enaki! Novi zrakoplov grofa Zeppelina je včeraj spretno se kretal nad Bodenskim jezerom in je vozil tudi proti vetru. Zrakoplov je ob 3. uri popoldne se vrnil na določeni prostor. V zrakoplovu je bilo 10 oseb. Telefonska In brzojavna poročila, LJUBLJANSKA GIMNAZIJA. Dunaj, 2. oktobra. Tudi včerajšnje poročilo »Narodovo« o I. državni gimnaziji je neresnično. PASIVNI ODPOR ŽELEZNIČARJEV. Dunaj, 2. oktobra. Pasivni odpor železničarjev na severozahodni železnici in na državni železnici se vedno bolj razvija. Dunaju grozi pomanjkanje mleka. Posebno iz mest na Češkem prihajajo poročila o pomanjkanju živil. CESAR V SCHONBRUNNU. Dunaj. 2. oktobra. Cesar se je podal v Schonbrunn in ne bo sprejemal nobenih av-dijenc. Cesar ni bolehen, ampak je vsled obiska mnogih tujih vladarjev utrujen. NAGODBENA POGAJANJA. Budimpešta, 2. oktobra. Nagodbena pogajanja so se danes v Budimpešti zopet pričela. Dosedaj se še ni posrečilo premagati težkoče. Čuje se, da tudi v Budimpešti sedaj pogajanja ne bodo še popolnoma končana in da se bodo pozneje še nadaljevala na Dunaju. OSEM DELAVCEV NA SMRT OBSOJENIH. Peterburg, 2. oktobra. Sodišče je obsodilo osem delavcev radi umora nekega tovarniškega ravnatelja na smrt. Zahvala. Za vse tolažilne dokaze iskrenega sožalja povodom bolezni in smrti naše ljubljene sestre, gospodične MARIJE DETELA, izrekamo vsem, ki so se nas spominjali, zlasti prečastiti duhovščini, častiti Marijini družbi, ki je spremila rajnico k večnemu počitku, slavnemu kat. izobraževalnemu društvu v Moravčah, ki je zapelo gen-Ijive žalostinke, vsem, ki so z venci okrasili krsto in v tolikem številu skazali zadnjo čast dragi rajnici, posebno še blagima rodbinama Nj. ekscelence admirala bar. M i n u -tillo in preblagorodnega gospoda drž. in dež. poslanca Fr. Povšeta najprisrčnejše zahvalo. 2238 V Moravčah, 2. okt. 1007. Žalujoči bratje io sestra. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani. Wolfove ulice štev. 12 6tev. telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izbora« 8469 160- se o pivo v godcih In glcklealcah. Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s Danes v soboto nov spored.igs Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja ob smrti preljubljenega sinka, oziroma vnuka 2239 Zdravka se zahvaljujemo najglobokeje vsem. Posebno pa se še zahvaljujemo čast. duhovščini, čast. učiteljstvu, ki se je pogreba udeležilo s šolsko mladino, in al. društvu .Ratitovec" za ganljive žalostinke. Selca, 1. vinotoka 1907. Globoko žalujoča rodbine Uraničeva. Marija Pavšek daje v svojem imenu in njenega nedoraslega sinka Jožka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je njen iskreno ljubljeni, dobri in nepozabni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Josip pavšek uradnik ,,banke Slavije po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti v 47. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v četrtek popoldne ob 6. uri iz deželne bolnice. Žalujoči ostali Za dame! 2237 62-1 Za otroke! elegantne Muke ter vsakovrstne modele priporoča A. Uiuod - Mozetič LJubljana, Stari trs 21. Hodni salon trgovsko modnega blaga itd., itd. Popravila klobukov ceno in fino. - Zunanja naročila točno. Zahvala in poslovilo. Slavnemu obiinstvu v Ljubljani in okolici, posebno pa še svojim cenj. Stalnim gostom najvljudneje naznanjam, da sem z današnjim dnem opustil vodstvo restavracije „hotel JLloyct( ter se jutri v četrtek odpeljem na svoje novo mesto v Gradec. Tem povodom se najtopleje zahvaljujem vsem z a tako obilno mi izkazano zaupanje ves čas mojega delovanja v „J~loydovi restavraciji ter obenem prosim, da se ohrani isto tudi mojemu nasledniku g. Jfarolu Poiivavniku. — ){ sklepu kličem vsem prijateljem in znancem v slovo srčni: S /jogom ! ter se jim priporočam za prijazon obisk v moji novi restavraciji „J{einrichshof" v Gradcu, Jfeinrich-strasie 8, ki jo prenzamem tekom tega meseca. 2233 Uelespoštovanjem vdani Jfarol Tauses, restavrater. 2 ozirom na gorenje naznanilo g, Tausesa si usojam naznaniti, da sem z današnjim dnem prevzel vodstvo restavracije hotel ,,JLloyd" ter si bom vsestransko prizadeval, da ohranim restavraciji dosedanji sloves in vsestransko zaupanje ter zadovoljnozt cenjenih gostov. Uelespoštovanjem Jfarol Počivavnik- Sprejme se takoj pomočnik za čevljarski obrt. — FRANC BIZJAK, čevlj. mojster, Borov- 2221 3—2 | Učenec, moa. Globin je najboljše in najfinejše 6istilo za čevlje. Dobi se povsod. 529 7 se dobi v poljubni množini v parni opekami Jos. Lavrenčiča v Postojni. ■ Prva kranjska zaloga vina iz raznih odlik, kleti in lastnih vinogradov ij štev. 130, Ljubljana. Vino je pod pregledom kmetijsko - kemičnega — preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani. V zalogi se nahaja Vermonth, konjak, rnm, tropinovec i. t. d., kakor tudi draga desertna vina v steklenicah. 2235 10—1 2124 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne p r e d s t a va z a dijake po zni-: : žani ceni. : s r 2181 3-3 ki je dovršil vsaj dve srednji šoli, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri IM. Rant v Kranju. Iščem 3 zastopnika za Kranjsko in Štajersko kateri je dobro vpeljan po špecerijskih in delikatesuih trgovinah, gostilnah ter kavarnah. — Pismene ponudbe je nasloviti: »Izvrsten zaslužek 1908« na upravništvo »Slovenca". 2232 3—1 £ 'J Plinarna v Ljubljani sprejme takoj kotlarja, več kovačev, ključavničarjev in delavcev v trajno delo, Več se poizve ravno tam. 2236 1—1 za veliko (boljše) delo se sprejmeta A. Mesohik, krojaštvo, 2231 6-1 Jesenice, Gorenjsko. Različne izložbene 0PEK0-ZIDAKE 1863 ČO—4 ^^ omarice (Auslage) skoro čisto nove, seoeno prodajo radi prezidave. Prodajo se tudi ve-lika vežna vrata in k njim spadajoči kameniti okvir. Na proda; so pri: 2177 6-& Fr. Iglic, Mestni trg 11» 2234 1—1 A I 492 Dražbeni oklic. S tusodnim sklepom z dne 23. kimavca 1907, oprav. štev. A 1 492/7/8, dovoljena prodaja v zapuščino Marije Kopač spadajoče premičnine, kakor: j pohištva, perila in obleke se bode vršila dne 4. vinotoka 1907 ob 9, uri dopoldne v hiši št. 9 v Cerkvenih ulioah v Ljubljani. G. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. I. dne 30. kimovca. Podružnica i v Spljetu. s Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i UuMjansba kreditna banka o Ljubljani, mmm mite m. i priporoča ppomese na Tiske srečke za žrebanje I. oktobra a K 7-— glavni dobitek K 180.1000 sprejema vloge na knjiiioe in tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge do O dne vzdiga po ^ I* 0. Podružnica sv Celovcu.i i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i s I l Podružnice: Praga i ntnlalnlcaml: Orabtn 28, Malt •trio, IM.al. .lici IT, Rade., Br.o, Mki Upa, Ooika Kam.lea, IninU Zmberg, sadila«, Hori JIM., Flui, Crltara la Ubere«. M.njslnio. n« Danajn: I. V.lliellt 10, II. Tab.rilratit I, III. lloiargaiai 77 (*.£•! R«nowcfa), III. L»-vtngaiit 27, IV. Vlcdntr Ha.plalraaat 13, V. SchBnbranncrilrattt 88 a, TI. Oampc.dorfentr. ti, VII. Marlablltrtlraiit It, VIII. Ltrcbcnlaldtrilratat 132, IX. Alirrilrant JJ, X. rav.rlliatlraait 9«, XVIII. Vlbrli(«rilreiaa 12, XIX. DObllngtr Ha.pt.lr IS, XIX. Haapltlraat« 2«. Menjalnlftna delniška družba « 150-125 „MERCUR" Dunaj, L, Wollzeile 10. Ako k«plUl X 20,000.000. Beitr saklsd K 8,500.000 Najkulantnojši nakup in prodaja VMh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, »račk, de vit, valut in denarja. »wr Zamenjava in eskomptiranje «« isirebanlh lastavnic in obligacij, srečk in kuponov. VIL strankarski fteti austrij-s&an kršč.-soc. ifeiavsiiia. Prvi dan. V nedeljo, dne 29. t. m., se jc pričel v Lincn sedmi strankarski shod avstrijskega krščansko - socialnega delavstva v okrašeni redutni dvorani. Naznanjenih je 125 delegatov z Dunaja, Nižje-Avstrijskega, Zgornje-Av-strijskega, Štajerskega, Koroškega, Kranjskega, Tirolskega, Predarlskega, Češkega, Mo-ravskega iu iz Šlezije. Zborovanja sc udeležujejo poslanci dr. Krek, Sehlegel, Kunschak, Zaunegger, Anderle, Fuchs, dr. Drexel, Schoisvvohl. Shod otvori Kunschak v imenu strankarskega vodstva s prisrčnim pozdravom. Opravičili so svojo odsotnost poslanci dr. Gessmann, princ Liechtenstein, dr. pl. Bae-clile, Jukel, Schmid, Maycr, dr. Wittek, dr. Mayr. V predsedstvo sc izvolijo poslanec Fuchs (Line), Fischer (Gradec), Preyer (Dunaj), zapisnikarji so dr. Hemala (Dunaj), Eder (Dornbirn) in Bierbaumer (Dunajsko Novo Mesto). Za zgomjeavstrijsko kršansko-socialno delavstvo pozdravi shod Lunghatner. Izginil jc razloček med katoliškim in krščansko-so-cialnim delavstvom. Zdaj smo vsi krščanski socialci. Upa, da izvede parlamentarno zastopstvo krščansko-socialnega delavstva zahteve shoda. Za strankino vodstvo poroča nato Anderle. Vodstvo je imelo 25 sej, in sicer dve širši skupno z zastopniki ostalih narodnosti. Ustanovila sc je pisarna in sc postreglo organizacijam z govorniki, osobito ob moravski dcželnozborski volitvi in pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Štajerska ima 52 organizacij s 5135 člani, učne tečaje jc vzdržavalo 90 društev. Po poročilih 230 društev se je priredilo 2550 shodov. Nižje-Avstrijsko ima 5 političnih društev s 7809 člani. V deželni zvezi je 34 društev z 18.546 člani, skupaj torej 20.345 oseb. Dasi je procentualno veliko socialnih demokratov, le lepo napreduje stokovna oiganizacija. Delavsko šolo jc pohajalo 40 osel), izvedena je okrajna in mestna organizacija. Pri volitvah so postavili šest delavskih kandidatov. Izvoljena sta dva. Zgornje-Avstrijsko jc imelo leta 1900 organiziranih 6298 delavcev. Strokovnih skupin jc 24 iu 3 deželna tajništva. Pri volitvah so bili postavljeni trije delavski kandidati, eden jc izvoljen. Katoliški delavski list ima 5000 naročnikov. Na Solnograškem jc 2000 organiziranih krščansko-socialnih delavcev. Tu je eno delavsko tajništvo in en poučni tečaj za 60 udeležencev. Shodov jc bilo 183. Štacrska ima 52 organizacij s 5135 člani. Obstojati dve tajništvi, shodov jc bilo 72U. List »Delavec« ima 3000 naročnikov, v delavsko šolo so bili poslani štirje udeleženci in sc jc energično nadaljeval boj za volrvno reformo. Na Tirolskem jc mnogokrat oviral organizacijo spor med krščanskimi socialci in konservativci. Kljub temu napreduje organizacija. Na Tirolskem jc 5700 organiziranih delavccv z dvema delavskima tajništvoma. Prcdarlsko ima eno delavsko tajništvo z 2400 organiziranji dclavci. Vczalci imajo lastno organizacijo s 1200 delavci iu z lastnini tajništvom. »Delavski list« lepo napreduje. Češka, ki je bila do zadnjega časa zaprta delavski organizaciji, ima žc 1200 organiziranih dclavccv. Na Moravskem jc 86 delavskih društev. V deželni zvezi jih je 49. Članov ima 5700. Pri deželnozborskih volitvah smo dobili 14, pri državnozborskih volitvah pa 2300 glasov. Število naših tkalccv je napredovalo v Šlcziji kakor tudi na Moravskem. Koroška ima približno 800 naših organiziranih delavcev. Splošno sc toži zaradi nasilnega načina naših nasprotnikov. Ustanovilo se je mnogo novih društev in jih imamo do 1200. Proti splošni stavki sc jc vršila konferenca in smo izdali letak proti splošnemu štrajku v 100.000 izvodih. Volivni boj jc dokazal, da je postalo kr-ščansko-socialno delavstvo važni činitelj. Poseglo jc uspešno krščansko-socialno delavstvo vmes tudi pri zadnji dcželnozborski volivni preosnovi na Nižjem-Avstrijskem. Veselimo se napredka in delajmo dalje. Fischer predlaga zahvalo strankinemu vodstvu. Poslanec Andrele poroča o računskem zaključku. Dohokov je bilo 4835 K 61 h, stroški 3232 K 35 h. ostanek znaša torej 1603 K 26 h. Premoženje znaša 2103 K 26 h, volivni sklad pa 909 K 9 h. Poslanec Kunschak poda nato parlamentarno poročilo. Izvaja: Da zamoremo podati parlamentarno poročilo, sc moramo zahvaliti krščansko-socialni stranki, ki jc nastopila energično za volivno preosnovo. Po volivni reformi jc dokazala šele delavska organizacija svojo važnost. Da ima stranka 96 poslancev v državnem zboru, ic predvsem zasluga dclavccv. Volivni boj .ic pokazal zanimivo dejstvo, da jc postavila krščansko - socialna stranka 547.000 volivcev nasproti 511.000 socialno-demokraškim. Niso pa v to število všteti konservativni glasovi. S porazdelitvijo mandatov pa nc moremo biti tako zadovoljni, ker imamo med 96 poslanci lc pet delavskih zastopnikov. Medtem ko smo sc morali na Dunaju mnogokrat boriti za mandat v popolnoma delavskih okrajih, jc postavila stranka na Zgornjem Avstrijskem delavca Fuchsa kandidatom v kmečkem okraju. Veselo je, da ima stranka v zbornici predsednika in da so osamljeni socialni demokrati. Krščansko-socialna stranka ie stavila 46 predlogov delavcem v korist, izmed njih 35 za državne uslužbence. Prezštevilno je bilo intervencij pri ministrih, osrednjih oblastih in ravnateljstvih. Ker jc tudi med Poljaki. Italijani in Slovenci mnogo krščanskih delavskih poslancev, je potrebna ustanovitev mednarodne zveze krščansko-socialnih delavskih poslancev, ki sc ustanovi ob novem zasedanju. Poročilo se vzame na znanje. O agitaciji in organizaciji je poročal Franc M. Dittner. Od zadnjega strankinega shoda sc jc pomnožilo število organizacij za 357. Izredno veliko jc bilo shodov. Gorečnost glede na shode naj ne odneha. Agitacija in organizacija sta potrebni tudi izven volitev. Priporoča pospešitev delavske izobrazbe po poučnih tečajih in po predavanjih. Ozirati se mora predvsem na obrekovanja nasprotnikov. Vzgajati moramo svoje somišljenike v vztrajnosti in požrtvovalnosti. Nc ie nekaterniki, marveč vsi morajo sodelovati. Neobhodno potrebno je točno plačevanje doneskov. Organizacija je nam pre.ikoslci potrebna. Društva za delavce in delavke, krščanska strokovna društva in mladeniške organizacije se morajo šc vedno ustanavljati. Nepolitična društva naj pristopajo deželnim »11 državni zvezi. Dasi sta to priporočala žc dva strankarska shoda, pripada šele 530 društev izmed 1202 državni zvezi. Govornik zahteva samostojne delavske politične organizacije. Potrebna jc svobodna politična organizacija združenih somišljenikov. Državni poslanec dr. Krek pozdravi shod v imenu slovenskega krščansko-socialnega delavstva. Priporoča, naj skrbi strankino vodstvo, da sc vrši že prihodnje leto shod vsega avstrijskega krščansko-socialnega delavstva. To zborovanje naj bi bilo samostojno poleg strankinih shodov. Za na.šc gibanje bi bili potrebni mednarodni krščanski delavski kongresi. Načela, ki so se sijajno izkazala v kr-ščansko-socialneni delavskem gibanju na Nemškem, moramo i mi izvajati. Delavsko organizacijo smatram za radikalno demokratično krilo krščanskih političnih strank. To radikalno demokratično krilo oslabi samega sebe. če sc izolira, slabi obenem krščanske stranke in škoduje krščanskemu svetovnemu naziranju. Danes že lahko govorimo o popolni politični skupnosti krščanskih delavskih or-g?nizacij iu danes lahko žc mirno izjavljamo, da ozdravi krščanska delavska organizacija našo nezdravo politiko. Ohraniti moramo duha svobode, ki bo vodil k zmagi naše organizacije. Nasilstvo ugonobi socialno demokracijo. Razpadla bo. ker nc priznava svobode posamezniku in skupinam. Glede na naše stališče nasproti cerkvi naglašamo, da popolnoma priznavamo hierarhijo, njene pravice in dolžnosti in da smo zvesti sinovi katoliške cerkve. A naglašati tudi moramo, da vmešavanje teh krogov v strogo stanovske zadeve zelo škoduje stanovskemu zastopstvu, cerkvi in krščanstvu. Cc sc oziramo na vse to in na svobodo v stanovskih skupinah, jc gotovo, da nas dovede naše korakanje k zmagi. (Viharno odobravanje.) Strudl želi. naj sc vedno kaže na škodljivo vživanjc alkohola. O časopisju poroča poslanec Spalo\vsky. Glede na časopisje lc konštatiram, da se ic dvignilo delavsko časopisje. Dvignilo sc ni delavsko časopisje zgoli po naročnikih, marveč tudi po vsebini. Delavski listi so napredovali od 19.800 na 50.900 številk. Za delavce izliaia šc 40.500 drugih listov. Nenemških listov ie 25.000. Skupno izhaja torej 116.400 številk delavskih listov. Delavskih časopisov ic 6. strokovnih 5. Delavsko časopisje nima namena, da tekmuje krščanskemu dnevnemu časopisju. Zahteva, naj sc obligatorično uvedejo delavski listi. Zvečer dne 29. septembra jc bil sijajno obiskan slavnostni komerz, na katerem sta govorila p. Gobclc in Kunschak. Drugi dan. Zborovanje vodi Preyer z Dunaja. V strankino vodstvo so izvoljeni: Kunschak, Anderle. Bittncr, Mcnder, Schvvarz, Preyer, Eichler, Kraišček, Krikavva. Schaurhofer, dr. HemaJa, Appel, Heider, Fuchs, Schoisvvohl, dr. Drexel, Bierbaumer, Snatski, Kure, Scliemthanner. Na zborovanje pride po dokončani debati o časopisju deželni glavar dr. Ebenhoch, ki ga burno pozdravijo. Govor dr. Kreka o kartelih. Državni poslanec dr. Krek jc izvajal sledeče: Odpravili smo pač cunfte in tiste rokodelske mojstre, ki so imeli našite na svojih suknjah srebrne gumbe. Občinstvo pa nc iz-previdi, da je boljše, ko gospodujejo namesto cuuftov karteli in da vladajo povsod namesto rokodelskih mojstrov sinovi rodu Sem. Veliki kapital jc podjarmil danes vse. Industrija je postala identična z lakoto za dobičkom in sc je tudi tako ugladila pot anarhiji. Udinjal si jc veliki kapital javno mnenje in birokracijo ter je zadušil vse združenje, na-prteno proti velikemu kapitalu. Največje izrodke vclikokapitalističnega podjetništva kažejo karteli. Razdeljeni so na surovine, proizvajo blaga in na konzum. Karteli imajo poleg svoje izvrstne organizacije tudi pomoč postavodaje. Dokazujejo nam to varstvene carine iu pa železniška tarifna politika. Veliki kapital razume, da kaže osle državi ravno tako kakor velikemu občinstvu. Z izgovorom o riziku so znižali državni davek in obesili občinstv u drago blago. Dejansko nimajo kartelirana podietja nobenega rizika, marveč neizpremenijivo rentno posest. Zasebna podjetja, ki tekmujejo s kartclom, pri-prosto uničijo, ako se ne združijo ž njimi. Tehniko, kakor visoko stoji, so karteli prostimi rali iu potlačili trgovca za agenta in za koniisijoiuirja. Mali obrtnik sc opleni z dragimi surovinami in mora prenašati poleg neznosne konkurence še očitanje konzumentov o predragem blagu. Govori se o blagodejnem vplivu kartelov, češ, da stabilizirajo delavske razmere. Le oglejmo si železno industrijo, ki je po kartelih opustošila cele pokrajine in je postalo brez dela na tisoče delavcev in prepričamo se o neresničnosti te trditve. Dela sc na združevanje delavstva. Dejstvo pa je, da jako zadržujejo karteli delavsko združevanje. Proti kartclom sc je poizkusilo nastopiti previdno seveda tudi v Avstriji. A vladna predloga iz leta 1897. v nikakem oziru nc zadostuje. Ce pribijemo, da hočemo kaj storiti glede na omejitev kartelov. se moramo odločiti pred vsem, ali stojimo na stališču socializma ali zasebne lasti. V prvem slučaju pridemo do splošnega podržavljenja, v drugem do stroge javne kontrole. Ppdržavljcujc nam dovede še večjo uradniško armado. To pa moremo le dopustiti, če bi se tudi zadostno skrbelo za delavca. Delo je javno opravilo in ne more biti stvar zasebnega dogovora. Seveda silijo karteli na podržavljenje, ker ni nobenega lastnika, marveč so le lastniki rent. ni podjetnikov, marveč so lc špekulanti na dobiček. Vodstvo jc v rokah uradnikov. V Avstriji nam manjka demokracije. Kr^ ščausko delavstvo ima nalogo, da vzgoji etično in demokratično našo družbo. Šele, ko se to zgodi, moramo pričeti s podržaviienjem, ker ima podržavljenje za predpogoj demokracijo. Pred vsem jc potrebno, da se napravi postava o kartelih in pa kartelni urad. V kartel-nem uradu naj bodo zastopani vlada, delavci, obrtniki in kmetje. Zato pa potrebujemo primernih organizacij, ki jih mora priznavati država. Predlaga resolucijo, ki sc sprejme soglasno brez razprave in z velikim navdušenjem. Prihodnle naloge delavske obrainbene postavodaje v Avstriji. Poročevalec dr. Hemala pred vsem naglaša. da je v 80. letih lepo pričeto delo kat. sceialni;.' politikov na socialno postavodaial-nem polhi popolnoma prenehalo, dasi je prebivalstvo preikoslej izkoriščano po brezvestnih špekulantih. Delavstvo pričakuje pred vsem odpomoči od po enaki volivni pravici izvoljene zbornice. Glavni vzrok, da jc napredovala socialna demokracija, je, ker sta država in postavodaja premalo skrbela za delavski stan. Zato zahtevamo, da prične državni zbor z delom na polju delavskega varstva. Pred v sem zahtevamo, da se izvede sta-lostua in invaliditotnn delavska preskrba in sicer v obliki liudskega zavarovanja. Osobito za delavke sc mora skrbeti, da sc jim zagotovi postavni 10-urni maksimalni delavnik. Za rudnike in plavže sc zahteva 8-urni delavnik. Najodločneje se mora nastopiti, ako bi hoteli to preprečiti veliki kapitalisti. Zahtevamo nadalje, da sc naj prepove nočno žensko delo. Ravno to zahtevamo za mladoletne delavce, za katere naj se poviša starost od 16 na 18 let. Govornik priporoča krepko krščansko strokovno organizacijo in konča: Ker sc jc pokazala socialna demokracija s svojim nasilnim iu lahkomiselnim nastopom v državnem zboru, da ni za resno delo glede na delavsl 9 2178 16—i Trgovci z vinom I Ob priliki naročil ne pozabite na domačo tvrdko Bratje Lučif-Roki:: is (Lissa) Dalmcija IliVlfff llilin ter i"1 P°ši'ia v svojih sodih vlalVU vlIIU na drobno in debelo počenši : : ki ima v zalogi najbolj sloveča od 30 litrov naprej, po zmernih cenah, ne boječ se nikake kon- NaršenPozna7i viski opol In belo vino radi svoje dobrote in izbomosti ne potrebujeta nobenega priporočila, ker se priporečata sama, t rej trgovci, požurite se! Odjemalcem na debelo dajemo popust. — f> Vzorce na zahtevo brezplačno. — Za prist-— — — nost naših vin jamčimo.---O IHMN^K I 1 H 1 i 1 m m p 1 i i L i 11 1111II11111111111 i 1111111111M1......1...................................................................................................................................................................................................................................................' atoliška Bukvama v Ljubljani gi je sprejela s 1. septembrom t I. sledeča dela |< [g j v komisijsko zalogo: §| Valvasor, Johann Weichard Freicherr von: Die _ i Ehre des Herzoglhums Krain. Laibach-NUrnberg I 1689. 4 Bande. (Strani 54 -j- 7 -j-696, 836, 396+730, 612 + 74). | Rudolfs\verth 1877 - 79. Na razpolago je samo še 9 popolnih izvodov po K 80—. Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: | Zvezek II. Vsebina: Von den alten und Sltesten Linwohnern des Lan-| des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen | Milntz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie s auch Sitten und Gebrliuchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, Bischčfferi, Orden und Pfarren in Crain. Strani | 836. K 12 -. | Zvezek IU. Vsebina: Von der Regierung, Regiments - \Viirden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den Landesftirsten P und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Miirkkten, Schios- | sem und KlOstern in Crain. Strani 396 + 730 K 20 -. | Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol Tilrkischen als Christlichen ? Oreutz - Oertern bey Crain. Von den Kriegs Geschichten der h Japydier und Carner vor Christi Oeburt. Von den Jahr - Ge- P schichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester- | reichische Regierung. Register. Strani 612+74. K 8' . Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev | nepopolnih izvodov. | Wolf-Cigale, Deutsch-slovenisches Worterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII-)-2012 strani. Znižana cena, broš. K 5- -, | vez v usnje K 10--. | Wolf - Pleteršnik, Slovensko nemški slovar. Ljubljana 1894/5. i XVI -f 883 -f- 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v '/, usnjatih vezavah K 22 —. | Verhovec, I. Professor, Die wohllObl. landesfiirstl. Hanpt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno zgodovinsko | delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi- | sateljevi. = Verhovec, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih poko-| pališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —-60. | Vrhovcc, I. Pr>ofessor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien I des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K 60. | — Der schvvabische Chronist Burghardt Zink und eine interessante ■ Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. | K-'60. = Schumi, Fr., Urkunden-und Regestenbuch des Herzoglums Krain. I 1. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana i ce na. K 2 50. | - U. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, s cena. K 250. | Schumi, Fr., Archiv ftir Heimatkunde. | Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. | VIII +338 strani. Zni žana cena. K 250. | — U. Band. Laibach 1884 u. 7. III-f-393 strani. Znižana cena. K 2-50. 1 i Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. = - 1. knjiga (1.501 - 800). Ljubljana, 1903. LXXX-(-416 strani. K 8'—. 1 | - II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906.LXXXIV + 514 strani. K 10"—. 1 | Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, | etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12' , | vezano K 22'—. i Hlitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na i | Tirolskem. 1880. — K —-60. § i Radics, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. - 1881. i 1 K 140. 1 | Dalje priporočamo: Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2-—, eleg. vez K 3' . [ I II. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. Stepnjak, Hiša ob š Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20. 1 111. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K2 40, eleg. vez. K3 40. 1 | IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3" -, | | eleg. vez. K 4'20. Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. f vez. K 5 —. Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. | K 2- , eleg. vezan K 320. Sašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljub- I Ijana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -. Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz 1 širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima po- 1 sebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor | tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago ; knjige, ki se v | knjigotržtvu nič več ne dobijo, so ria prodaj po nizkih cenah v obsežnem aniikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antlkvarijatski katalog je na raz- f polago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na | zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. 1. brezplačno. Naročila, ki nani doj- | dejo pred tem dnevom, si zabeležimo. | Katoliška Bukvama v Ljubljani, j fiI ...................................................................................................................................................uni' J^Vt 470 strani. Znižana Geschichtsforschungen, Laibach 1882/3.