ff. številka.
I Ijilljtii, i torek, Z7. februarja 1912
XLV. leto
.Slovenski Narod* velja:
c Ljubljani na dom dostavljen:
gelo leto ....... K 24*—
poj leta • . 12*—-^ctrt leta •
03 mesec ......
6— *V_
v unravftfttvu prejemat!:
celo leto.......K 22*—
pol leta .. ».....11—
Četrt leta     ......    9 550
na mesec    .  .      ...» 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača jo. Uredništvo t Knaflova ulica it 5 (v pritličja levo), telefon št 34.
nedalje ln praznik*.
a za enkrat po 14 vin., za dvakrat po
*z»a|a vsak aaa
Inserati veljajo: peterostopna netit
12 vin., ca trikrat ali večk at no 10 ven Parte in zahvala vrsta 16 vin. Podano vrsta 20 vin. Pri večHH irsereijah po dogovoru. Upravnlštvu n-*j se pošiljko naročnine, reklamacij, 'nserati itd.
to ie administrativne stvari " ■   Faaameina starlP*« ftl|a 10 rtnarlev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Prodan tlakam" talafon it. 85.
,Slovenski Narod" velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta . 13*—
cetrt leta     ...... . 650
na meneč..... , 2*30
za Nemčije:
celo leto
K 28 —
za Ameriko tn vse drage dežele: celo leto......K 30—
Vprašanjem glede fnaeraiov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamke. Upravn!ž*to' Knaflova ultea št. 9 fspoda?, dvorišče levo), telefon si. §S
ljubljanski občinski ped.
protest občinskega sveta ljubljanskega zoper nameravano spremembo občinskega reda in občinskega volilnega   reda m mesto Ljubljano.
(Po referatu obč. svetniki* V i š n i -k a r .i a.)
Deželni odbor je predložil de želnemn zboru načrt zakona (priloga 67' s katerim se izpreminjajo § «. obč. reda in §§ 24. in 48. vol. reda /a deželno stolno mesto Ljubljana.
Občinski red in občinski volilni red z dne 5. avgusta 1887. št. 22 sta >e reformirala selo po zaJtonu z dne 17. oktobra 1910 št. 31 ter je sedanji, P,ele nekoliko tednov poslujoči občinski svet prvi, ki je bil izvoljen na podstavi novega vol. reda.
Najvažnejši   nasvet   jo izpre-
na § 7. obe. reda, ki se glasi: ^Občinski družniki so tisti avstrij-ski državljani, kateri v občini nimajo domovinske pravice, a vendar v nje rr/nmljn stanujejo in ali tamkaj ^ jo kako hišo ali kako zemljišče, ali od svoega v občini izvrše-vaneg-a obrta ali od svojega zaslužka ali od kakega drugega dohodka plačujejo v nji predpisani davek.«
Predlaga se, da naj se ta paragraf odslej glasi:
»Občinski družniki so tisti av-•*-i.i<ki državljani, kateri v občini - cer nimajo domovinske pravioe. pa posedujejo tamkaj kako hišo ali zemljišče, ali ki plačujejo od svojega v občini samostalno izvrševanega obrta ali od svojega pridobitka direkten davek, ali pa ki stanujejo v občini in tam od kakega drugega dohodka plačujejo davek.«
Po § 2. obč. reda se razločujejo
eini občani in vnanji (tujci). Občani so občinski domači nei, ki imajo
•čini domovinsko pravico (§ 3) in občinski družniki, ki stanujejo v občini in posedujejo tamkaj kako hišo ali zemljišče ali pa plačujejo v občini predpisani davek. Po obstoječem za-Vonu je tedaj nedvomno in jasno določeno, da mora obč. družnik imeti svoje bivališče v ozemlju mesta. Ako se odnravi ta bistven kriterij obč. Hružnika, potem postanejo tudi vnanji obč. družniki in s tem tudi ljubljanski občani ter uživajo pravice občanov. To gotovo ni v duhu zakona in na korist meščanov.
Ker ima po §§ 1. in 15. obč. vol. i eda za Ljuhljano vsak avstrijski državljan, ki ni iz v zakonu navedenih razlogov izključen ter plačuje vsaj
HBSBj_^r-Br---,-----n—T1--ra
eno leto v občini občinskim dokladam podvržen davek, aktivno volilno pravico v občini, bi se tndi po nasveto-vani prenaredbi § 7. obč. red« v tem oziru ničesar ne izpronieniilo, pač pa bi bila izprememba v protislovju z drugimi določili zakona.
Prememba je tedaj g^de na občinske volitve popolnoma nepotrebna in neumestna, ker bi tr.ii potem ne bilo v Ljubljani niti enega volil-ca več ali manj.
Razloge za predlagano p* »suesu-bo je iskati drugje, kar priznava tudi deželni odbor v svojini poročilu (pri 1. 67> na deželni zbor. S prena-redbo oh. roda se hoče izpremeaiti deželni volilni red z dne 5. novembra LS9S št. 40 in 2b\ avgnsta 1908 st 15 tako, da bi smeli vsi tisti vnanji vo-Hlei. ki volijo v občinski za-stop, voliti v mestni skupini Ljubljana za deželni zbor.
Po § 13. deželnozborskega volilnega reda za Kranjsko volijo poslance v § 3. naštetih mest in trgov, tedaj tudi Ljubljane, neposredno vsi tisti občani, ki imajo po pospbnem občinskem statutu mesta Ljubljane ali po občinskem zakonu pravio "> voliti v občinski zastop in kateri plačujejo (v 3. razredu) najmanj oeem kron direktnega davka na leto.
Volilni upravičonci za deželni in državni zbor smejo — izvzemši splošni volilni razred — samo enkrat voliti v skupinah veleposestva, mest in trgov in kmetskih občinah.
§ 14. deželnozborskeera volilnega reda določa: »Ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter kmetskih občin občan več občin, tedaj izvršuje svojo volilno pravico Ramo v občini svojega rodnega bivališča, in če v nobeni dotičnih občin nima rednec-a bi-valiaSa, pa tam, kjer plačuje največ neposrednega davka.«
Razlika med volivci v občinske zastope in v dež. in drž. zbor je jasna in tudi stvarno upravičena. Kdor ima v raznih občinah kako posestvo ali obrt, od katere plačuje davek, sme voliti v vseh dotičnih, v deželni zbor pa samo enkrat, izvzemši Člane trgovske in obrtne zbornice in splošno kurijo, kjer se voli v drugič.
Temelj naši ustavi je februarski patent (26. februarja 1861 dež. zak. št. 20), s katerim sta se tudi za Kranjsko izdala dželni red in deželni volilni red. Ta zakon, ki je za državni zbor in za posamezno dežele ustanovil interesno zastopstvo je navzlic poznejšim vol. zakonom (1873 itd.) in raznim novelam glede temeljnih načel, zastopstva interesov,
Še d«nes v velj*vi. Tudi drž. osnovni zakon z dne 21. decembra 1867 štev. 141 je obdržal ta načela. Do leta 1873 so deželni zkori volili državne poslance, a tudi po skupinah. V kmetskih občinah so volili volilne mo*^. v mestih direktno.
Omejitev mestnih vol i In'h okrajev jo strogo interpretirati. V mestnih fkupinah ne volijo krajne občina, nmpak samo v zakonu navedena ruesta in trgi.
C. kr. državno sodišče je že dva-krevprvikrat o priliki đržavnozbor-skih volitev v dolenjskih mestih (Ribnica) z razsodbo 8. julija 1902 št. 215, drugič pri dežel nozborski volit vi v Kamnika z razsodbo 22. novembra 1908 št.421 razsodilo, da so v mestnih skupinah upravičena k vo-litvi samo v te okraje uvrščena mesta in trgi, ne pa tudi vasi. katere so s temi mesti in trgi združene v eno krajno občino. Samo pri dolenjskih mestih je 105 takih vasi, katere bi mesta popolnoma majorizirale, ako bi obveljalo nasprotno pravno mnenje.
IJubijana obstoji iz VI. mestnih okrajev in osem v § 3. dež. volilnega reda navedenih predkrajev ter tvori dva volilna okraja. V kateri mestni okraj ali predkraj naj bi se v posameznih slučajih uvrstili vnanji vo-lilci, je vprašanje.
Ako bi hoteli vse volilce po deželi, ki imajo kako posestvo ali obda-čeno obrt v mestih, pomakniti v mesta, bi bila evidenca in sestava volilnih imen'kov v kmetskih občinah zelo težavna in nezanesljiva. Vsakdo naj voli tam, kjer ima redno bivališče in kjer največ davka plačuje. To je enostavno postavno in pravično.
Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani je bilo v II. volilnem razredu uvrščenih 720 vnanjib volilcev. ne samo iz okolice, ampak tudi iz drug'h krajev naše dežele in drugih dežel. Vse te volilce potisniti v Ljubljano pri dežel nozborskih volitvah bi bilo kričeča krivica. Prodajalci in prodajalke sadja iz Vipave in od drugod, kateri navadno le kratek čas bivaio v Ljubljani, bi postali mestni volilei.
Izprememba §§ 24. in 48. zak. 17. oktobra 1910 št. 37 ni potrebna. Močnejši in neprozorni kuverti se lahko nnoravijo brez posebnega zakona. Beli kuverti so lahko znotraj prevlečejo z zelenim ali drugače barvnim papirjem.
Vnanjim volileem pa daje obč. volilni red za Ljubljano toliko pravic na škodo mestnih volilcev, ki no-
sijo ogromna bremena, da je prememba zakona tudi v tem oziru neopravičena.
Personalni in pravni odsek je iz teh razlogov predlagal:
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljana odločno protestuje proti sprejemu* deželnemu zboru predloženega načrta zakona (priloga 76(, s katerim as izpreminjajo § 7. občinskega reda in §§ 24. in 48. volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljana, in sicer:
1. Glede § 7. občinskega reda zaradi tega, ker se z nasvetovano iz-premembe tndi vnanjci f tujci), ki plaču jejo kak direkten davek v mestni občini, proglasu jejo za obč/nske družabnike in mestne občane, ker se g*ledo aktivne volilne pravice v občinski svet s tem ničesar ne izpremi-nja, pač pa se hoče na ta način načelno in bistveno izprerreniti volilni red za deželni zbor ( 3., 7., 13. in 14.) in deželni red, za katere prena-redbe je po § 46. deželnozborskega volilnega reda treba v deželnem zboru navzočnosti najmanj 42 poslancev, ter bi lahko vplivale tudi na volilni red za državni zbor in provzro-čile pri volitvah za deželni zbor v mestnih in kmetskih skupinah nove kontroverze.
2. Proti izpreniembaro 24. m 48. volilnega reda z dne 17. oktobra 1910 dež. zak. št. 31 se ugovarja zaradi tega, ker ni nobene potrebe novi občinski volilni red, ki daje vnanjim davkoplačevalcem, katcu-i niso občani, daleč segnjočo volilno pravico na Škodo meščanom, ter je komaj stopil v veljavo, zopet izpreminjati. Za predlog ad 1 so glasovali vsi obč. svetniki narodno - napredne stranke in nemške stranke (skupaj 31 glasov), proti 13 občinskim svetnikov S. L. S., za predlog od 3 vsi narodu o-n a pred ni občinski svetniki.
Občinske solitec v Mostah.
Shod pri Miškotu.
Izvrsevalni odbor narodno - napredne stranke je sklical za nedeljo ob 4. popoldne shod pri Miškotu v Mostah, ki ga je obiskalo nad 150 ljudi ter je bil ta shod eden najbolje obiskanih shodov, kar jih je bilo v Mostah.
Državni poslanec g. dr. Ravnina r je otvoril v imenu izvrševalnega odbora shod ter je bil na njegov predlog soglasno izvoljen za predsednika shoda g. Ivan D o 1 n i č a r#
Kot prvi govornik   je nastopil državni poslanec gospod dr. Ravnihar.
poudarjajoč, da ima shod namen zopet in zonet nagla sati, da je željo, vseh Mošcanov, da pride v Mostah zopet do pravilnih razmer. Oe se vprašamo, kdo zadržuje, da takih razmer v tej občini ni, vidimo da so
krivi nepravilnih razmer revno oni, ki bi morali varovati občinsko avtonomijo in ki bi morali obvarovati občino vsake škode, oni, ki se na vseh koncih in krajih hvalijo, da so edino oni poklicani, da ščitijo vse vrste avtonomij od občinske pa do deželne, ki se hvalijo, da sami nelajo za povzdigo ljudstva in občin, ki končno oblastno trkajo na svoje prsi, češ, da skrbe oni sami za red na Kranjskem. Tako govore v deželnem zboru, toda to so samo besede v resnici pa vidimo, da so oni prvi, ki kršijo občinsko avtonomijo.
Da vladajo v občini Moste nenormalne razmere, je vsakemu znano. Že zdavnaj bi se bile morale vršiti tu občinske volitve in vendar še> danes o njih niti sluha še ni. To je velika škoda za občino, ki ima na svojem čelu namesto občinskega odbora in župana nekakega feldvebla, ki so ji ga postavili drugi. Take razmere niso zdrave. Zato pa je naša dolžnost da drezamo in drezamo tako dolgo, da dosežemo, da nastanejo v občini zopet razmere, kakršine so edino pravilne. (Odobravanje.)
Očitam naši vladi, da nekako štango drži tem razmeram. Ce bi se vlada zavedala svoje dolžnosti, bi take razmere že zdavnaj ne mogle obsta ti. Nikjer na Kranjskem sedaj nimamo primere razmeram v Mostah,kjer so že
skoro 2 leti brez občinskega odbora.
Nikjer drugod vlada tega n*-trpi, kakor ravno tu, neposredno pred vrati Ljubljane. Očitno je tedaj, da pade v tem oziru krivda na vlado, ker ima ona moč napraviti tako škandaloznim razmeram konec, kadar hoče. Kakor pa vse kaže, stoji
vlada pod komando deželnega dvorca, kateremu se klanja, če tudi mora sama pripoznati, da so razmere krivične. Zato je treba, da povzdignemo svoj glas, ki naj doseže vladno palačo na Blei-voeisovi cesti, da stori konec tem razmeram in naroči, da se začno priprave na
občinsko volitev v Mostah.
(Oolobra vanjo.)
LISTEK.
Sienzi, zadnji tribnnov.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lvtton - Bulvver. II. knjiga. (DaUe.)
x.Vas pa, plemeniti vitez prosim, če vam smem kaj svetovati, gibajte ^e le med plemstvom, kazite do mene in do ljudstva zaničevanje in pomagajte s tem vzdržati med plemstvom mnenje, da je popolnoma varno. Med tem lahko odpravite iz Rima v6e svoje oborožene najemnike; tako vzamete plemstvu njegove edine branitelje. Ce so ti vojaki v svojih skrivališčih v gorah, dan hoda daleč od Kima, jih v sili lahko pokličemo na pomoč; sredi ustaje bi 6e prikazali pred našimi vratmi; plemiči bi jih pozdravili kot svoje osvoboditelje, v resnici pa bi prišli kot zavezniki ljudstva. Naši sovražniki bodo spoznavši svojo zmoto v zmedenosti in obupa nju pobegnili iz mesta.«
»Ter svoje dohodke in gospodstvo prepustili smelemu vojaku in zvitemu demagogu,« je smeje se na frlae zaklical Montreal.
♦»Gospod vitez, delila bodeva na dva enaka dela.ee
»Dogovor velja.*'
»In zdaj. plemeniti Montreal. izprazniva steklenico naše najboljše kapljice,« je zaklical Rienzi, preme-nivši svoj glas.
»Vi poznate Provencalce,</ je veselo pritrdil Montreal.
Na mizi je stalo vino, razgovor je postal domač in zaupen in Montreal, čigar zvijačnost je bila naučena, prostodušnost pa prirojena, je nehote izdal Rienzijn cilje svoje časti-hlepnosti. Ločila sta ^ kot najboljša prijatelja.
»Mimogrede rečeno,« je dejal Rienzi, ko sta izpraznila zadnjo čašo, »vam povem, da bo Štefan Co-lonna dne devetnajstega spremil veliko pošiljatev rži v Cometo. Ali bi ne kazalo, da se mu pridružite1* Vi bi pri tej priliki lahko njegove vojake pridobili za naše namene.«
»Mislil sem že na to,<? je odgovoril Montreal, »in storil bom tako. Za zdaj — zdravstvujte!«
Ogrnivši svoj plašč je vitez dal Rienzijn roko in veselo prepevajo preprosto pesemeo odšel.
Rienzi je gledal za izginjajoče postavo s strahom in sovraštvom.
»ČJe bi dali temu človeku oblast v roke, bi postal drugi Attila. Zdi se mi, da spoznavam v tem vztrajnem, divjem človeku — navzlic vsi njegovi veselosti in viteSki prikupnosti — značaj naših starih sovražnikov Go-
tov. Upam, da sem ga uspaval! Prej bi mogli dve solnci biti na nebu, kakor bi mogla Gautier de Montreal in pola di Rienzi živeti v istem mestu. Ne stopi na mojo pot, Montreal, ne stopi na mojo pot.«
Med tem snmogovorora se je Rienzi vrnil v svojo hišo in to noč ga ni bilo več videti.
V.
Baroni na potu. — Začetek konca.
Dne 19. maja zjutraj je bil zrak svež in vzhajajoče eoJnce je veselo sijalo na blesteče se šljeme in sulice močne čete oboroženih jezdecev, ki so bahavo jahali po dolgi glavni ulici Rima. Rezgetanje konj, peketanje kopit, plapolanje zastav, okrašenih z znaki Collonov in sijaj oklepov, vse to je stvarjalo veselo in pestro sliko srednj°veškega značaja.
Na čelu te čete je na ponosnem konju jezdil Štefan Colonna. Na njegovi desni strani je bil vitez iz Pro-vence, ki je s spretno roko krotil vročekrvnega arabca. Sledila sta mu dva vojščaka: eden je vodil njegovega bojnega konja, drugi je nesel njegov šljem in njegovo sulico. Na levi strani Štefana Colonne je jahal Adri-an. Bil je resen in molčeč in je le jako kratko odgovarjal na veselo kramljanje provencalskega viteza. Močno število jezdecev, pripadajočih cvetu rimskega plemstva, je sledilo stare-
mu baronu. Četa tujih, močno oboroženih jezdecev je sledila plemičem.
Na ulicah ni bilo skoro nič ljudi; i navidezno brezbrižnostjo so mestjani izza poizaprtih oken gledali sprevod.
»Kaj Rimljanov nič ne miče sijaji« je vprašol Montreal. »Če bi jih bilo laglje razveseljevati, bi jih bilo tudi laglje vladati.«
»O, razveseljujejo jih Rienzi iu drugi taki burkači; mi pa jih s strahovanjem obvladujemo,« je odgovoril Štefan.
»Kaj že poje trubadur, gospod Adrian?« je vprašal Montreal. »Kdor hoče velik, močan postati — Ta se mora hinavsko smehljati. — Temni pogledi izdajo srce — Boje provzro-čajo; 6mrt in gorje. — Ta pesem je pač na Francoskem zložena, ali njen nauk se je porodil na Italijanskem. Kačji nsmev je značilen za vaše rojake in temni pogledi jim slabo pri-6tojajo.«
»Zdi se mi, gospod vitez,« je zbadljivo rekel Adrian, »da ste nas vi in vaše vrste ljndje nancili temnih pogledov, ki so časih izraz prave kreposti.«
»A nikdar pameti, če roka no more izpolniti, kar je pogled obetal,« je ponosno odgovori Montreal, čigar francoska živahnost je bila večkrat močnejša od njegove prevdarnosti.
»Gospod vitez,«   je dejal Adri-
an, »najin pogovor bi lahko provzro-čii besede, ki jih ne bi rad rekel možu, ki mi je izkazal vrlo uslugo.«
»Vrniva se torej k trubadurjem,^ je menil Montreal. »Ne zamerite, če nimam posebnih pojmov o italijanski časti in italijanski hrabrosti; vašo hrabrost sem sam spoznal in jo priznavam.«
Adrian je hotel ravno odgovoriti, ko je zagledal mogočno postavo Cecca del Veechio, ki je opirajoč se ob nakovalo smehljajoč ogledoval jezdece.
»To je močan dečko,- je dejal Montreal, og^duje kovača. »Tega bi rad imel med svojimi vojščaki. He, dečko,« je zaklical kovaču, »roko imate, ki bi meč ravno tako krepko sukale, kakor kladivo. Pustite nakovalo in sledite sreči Pra Moreala.«
»Gospod vitez,« je kovač rekel, »reveži nimamo nagnenja za vojsko. Mi ne želimo drugih ubijati; pustite le nas živeti.«
»Pri sv. bogorodici — to je suženjski odgovor. Toda vi Rimljani . . .«
»Ste sužnji,« ga je prekinil kovač in se je obrnil proti svoji kovač-niči.
»Pes se punta,« je menil stari Colonna in vsak njegovih spremljevalcev je sledeč njegovemn izgledu dodal kako psovko. Kovač pa se je delal, kakor bi ničesar ne slišal*
Danes   živimo še pod v tiskom
neke
pravde
pred okrajnim in deželnim sodiščem, v sredini katere pravde stoji oni, ki naceluje v tem medvladju občini kot gerent. Znano je, kako je prišlo do te
pravde.
V gostilni je naneael govor na razmere ▼ Mostah in neki vaš pristaš je izustil besede: »Oražma ne bom volil, ker se je v tej občini zapravljalo.« Na teh besedah je mož vztrajal, dasi ravno so pritiskali na njega, da bi se podal in podal častno spričevalo onemu, kateremu so veljale te besede. Mož se ni ndal, t KI i-«i: Zivio Cerne!) marveč je vztrajal na svoji trditvi in nje resničnost tadi jasno dokazal. Dejstvo je, da je izginil denar iz blagajne, (Klic: Nič ga ni notri!) in priče so izpovedale, kako se je postopalo. Gerent je zvračal
krivdo na mrtvega,
ki se ne more več zagovarjati. Mislil je, da bo s tem opral sebe. Toda ta je govoril še, ko je bil v slnžbi, javno ^akaj je Primanjkovalo v občinski blagajni in to vpričo takih ljudi, o katerih si je mogel misliti, da bodo *o povedali gerentu. Takrat je gerent mirno požrl te besede in ta oČi-ranja in občinskega tajnika ni tožil. Sele, ko je tajnik umrl, se je ojunačil in je tožil vašega somišljenika zaradi že omenjenih besed, da hi s tem dokazal, da ima vest. Toda razprava je dognala, da zadene v prvi vrsti krivda in odgovornost na tem, kako se je gospodarilo, gerenta. brez ozira na to, če je bivši tajnik kaj zagrešil ali ne. Ce omenim samo gramoz. Zdi *e mi popolnoma neumestno in ne-oravilno, če spravi gerent dobavo gramoza za ceste potom minuendne tiči taci je v svoje roke, ker ima kot gerent naravno več pogleda. Kaj bi neki rekli oni čuvaji avtonomije m pravice, če bi se v Ljubljani župan »ideleževal take kupčije? Vem, da bi bili vsi pokonci in da bi župan ne ostal niti en dan več na svojem stolu. Tu pa so to mirno, dopuščali. Toda, navada je. da se posujejo ceste z gramozom, da so bolj trdne, vi pa ste se xami prepričali, da je bil gramoz Lak, da ste se v cestnem blatu lahko pogrezali do kolen. Gerent je prevzel dobavo gramoza za ceno. kakršno je oklenil občinski odbor in je to polno vsoto tndi zahteval. Šele pozneje, ko je bila že cela občina pokonci je znižaj ceno. Kako bi imenovali tako postopanje v navadnem življenju, se mi ne zdi nme-tno tu na javnem sho-flu izreči.
Pa preidimo na volilne imenike. Gerent je naročil sestavo volilnih imenikov možu, ki je vajen takega dela in za to delo tudi popolnoma •sposoben in ta je hotel volilni imenik &udi popolnoma pravilno sestaviti. Gerent pa je zahteval, da naj imenik popravi ter vpiše nekatere ljudi v napačne volilne razrede, kamor ne spadajo ter druge zopet v imenik, ki ne. bi imeli volilne pravice. Sestav-ijalee se je temu upiral dokler mu .gerent ni zagrozil. Mož se je udal in >estavil imenik po gerent o vem naročilu. Potem pa sta prišla dva moža, pristaša iste stranke, kateri pripada tudi gerent, ter sta se pritožila proti t-estavi imenika na vlado. To >>e je godilo, da bi zavlekli volitve in ta manever se je gerentu tudi posrečil. Volitve so se na ta način za nedosleden čas zavlekle. Za namenoma po gerentovem naročilu napačno sestavljene volilne imenike je izplačal gerent sestavljalcu iz občinske blagajne 90 K. Ce bi gospodaril gerent
tako s svojim denarjem, nas to njo ne briga, tako trošenje občinskega denarja pa je očitno zapravljanje.
Gerent si Je asalaal % hiš in čudno je, da v občinskih knjigah nikjer ni zabeležena, da je plačal gerent od ena teh hiš stavbno pristojbino. Ko so ga pozvali, da naj predloži pobotnice, je rekel, da jih nima is šele pred drugo instanco se js spomnil, da js plačal umrlemu tajnika vpričo svoje žene. Sodišča mu seveda nT moglo več verjeti. Dejstvo n* je, da te pristojbine niso nikjer vpisane in da gerent u ima pobotnic rasan za dvakrat po 12 K sa pristav ne, ko vendar znaša pristojbina za stavbe po 34 K. Za ta denar je občina tedaj oškodovana, cerne je dokazal, da se je v občini slabo gospodarilo, da knjige niso bile v redu in da je za to gospodarstvo gerent odgovoren.
Ce pa je mogoče občinskemu funkoijonarju dokazati, da njegovo gospodarstvo ni bilo pravilno, bi morala vlada biti prva, ki stori temu gospodarstvu konec. Človek bi pričakoval, da bo deželna vlada sedaj posegla vmes ter ga odstavila, ker je nesposoben in to bi morali pričakovati tem bolj ker se deželni odbor ge-rira za zaščitnika popoluega reda v občinah in občinske avtonomije.
Zahtevati bi morali, da
odstavi gerenta,
ki je kriv nereda v občini. Toda
vlada molči
in bo molčala in to iz istih razlogov, iz katerih je trpela doslej te razmere, ter trpela da ščiti deželni odbor to nečuveno gospoda rstvo. če pa trajajo te razmere še delj, je
deželni odbor soodgovoren
za vse nepravilnosti.  (Klici: Mi \><x nobenih naklad ne plačamo več!)
Trkali smo zaman j na * --a vrata in se sklic ua poštenost deželnega odbora. <K!ic: Saj jc ni!) Toda izdalo ni nič. kadar pa pride čas volitev, pokažemo deželnemu odboru in vladi, kdo je gospodar v občini. Na vas je edino, da napravite red in zato se je treba temeljito pripraviti. (Klici: Smo že pripravljeni!) Prepričan pa sem po teh vzgledih, da noben Moščan ne more želeti, da bi ostali ljudje te stranko na krmilu, fPritrjevanje.)
Kadar pride volitev, Hoda >taii tu napredni in socijalno - demokratični volilei skupaj, da ti dve stranki v svoji edinosti dokažete, da gospodarite občini. Preostaja mi samo še. da opišem kaj je klerikalna stranka.
Ne morem reči drugega, kakor
hvala bogu, da so nrisli klerikalci na krmilo!
^*edaj jih pozuate od blizu in marsikdo jih je spoznal, ki je mislil, da so res ljudska stranka.
Gospodarstvo te stranke se kaže jasno v delu deželnega zbor« fn vsak, ki vidi, k t ko obravnava deželni zbor važne zadeve, si lahko napravi svojo sodbo o tem gospodarstvu. Mislim, Ha niso več daleč oni časi, ko se bo izpolnila
beseda dr. Trillerja, da niso daleč časi, ko bi bil vsak trgovci-, primoran ob takem gospodarstvu nesti svoje
ključe ua sodni jo. Deželne doklade bodo v kratkem času priskočile še za to VSSSSs ki jo imamo danes in vsak davkoplačevalec bo moral plačati po
deželnih doki a d. Plačali pa »o--te te vsot*; vi in oni »dobri in v^-rni slovenski kmete, na katerega se lu-nes še sklicuje večina deželnega zbo-
ra in ki je se danes glavna opora S. t* -AL
Sklicujejo se na sesan,  ki sa jih napravili, m * kite«je j* as na vdan
sfc. ki so dih pokupili »a Gorenjskem, fm U bila vas lvao, #e bi vads. li odkod Jama 11 dsssr bi če bi vede-
li ali se Jyp bo podjetja poapačilo. Bojim ss pa, da bodo čas deset lat sami krvava občutili, kaka nespametna so gospodarili.
Sedaj so napravili, oziroma premenilf sakon, s katerim upajo, da ai bodo osvojili Ljubljana in da bodo prišli tndt tu na krmila Lani as jim ni posrečilo pri občinskih volitvah zavojevati Ljubljane in to jib peče. Sedaj sa prisJi na to, da na j jim no* magajo glasovi s bmttov in iz ljubljanske okolice na krmilo. Toda tudi v tem otira so se najbrše nrezaii. klatijo se, če mislijo, ds so vsi ti ve* lilei res njih pristaši. Naša dolino*t pa je, da odpremo tudi tem volilcera oči. (Klic: Blagajne bi radi izpraznili!) Ta medklic gotovo ni bil neumesten, ker je to brez, dvoma prvo njih stremljenje, da spravijo kolikor mogoče svojih ljudi k dobrim koritom in je tndi to stremljenje v bistvu celega klerikalizma. Zaradi tega se tudi silne boje, da bi prišli na rod-no-napredai govorniki na kmete in odpirali ljudstvo oči, ker se boje, da bi jim postala marsikatera dobra molzna kravica nezvesta. To vidimo tudi v
deželnem zboru.
Kadar govori v deželnem zboru kak napredni poslanec, se glasi komanda voditeljev S. L. S., da
morajo kmečki poslane! ves,
da ne poslušajo izvajanj naroduo-na-prednih poslancev, sicer se jim morda kaka ovčica skuja. - - Isto vidimo pri shodih na deželi. Ce je naznanjen kak napreden shod. oznanjajo pri božji službi, da ne sme iti nobeden poslušat naprednega govornika in to le zato, ker se hoje resnice in ker vedo, da morda enemu ali drugemu vendar ostanejo besede v spominu in sporna, da naprednjaki niso taki, kakršne so jim slikali.
Slikajo nas pa kot brezverce; ta pesem je stara in obrabljena in nobeden ji ne verjame več ker ne morejo prinesti niti enega dokaza. Glede vere smo si vsi s socijalni mi demokrati edini, da je
ver« vaseh na stvar vsakega Človeka.
Ravno iz naših vrst pa se je vedno zgodilo, da smo morali mi braniti vero pred onimi, ki jo uče in so jo že napisali na svoj prapor. Ravno rni samo morali braniti vero, ker so jo oni vlačili v blato, če so izrabljali spovednico in leee. In nič ni tako
hrezčastnega.
kakor, da so izpostavljali celo najsvetejše za zmago klerikalnega kandidata, kakor se je pri nas zgodilo in se še godi. Ce potem klerikalni kandidat pri volitvah propade, si mora ljudstvo misliti, da je najs vete jat' izgubilo svojo moč ali pa da so nebesa proti klerikalcem in so jim to jasno pokazala z neuspehom. Zdi se mi pa, da so klerikalno stranko
nebesa sama že zapustila.
Ce naši nasprotniki tega orožja nimajo več, imamo mi lahko delo, kakor bi imeli oni lahko delo, če bi nam mogli dokazati, da smo res brezverci. Zato pa sem prepričan, da vam ne bo težko razločiti ljulike od pšenice ter boste lahko spoznali, kje jc resnico in poštenost in kje krivica in nepoštenost. Vaša dolžnost pa je, da gresta od soseda do >r»seda in budite one. ki so morda kljub vsemu še zaspani.   V prvi vrsti pa je vaša dolž-
r;      i ■    i  i.  i j  mmu ■■ im -myt?r -     -r.im.il m, ryT~ jwn m
nost, da obe napredni stranki zdru-lanl nastopata proti skupnemu so-vrajnikn, da zašije solnee svobode in neodvisnosti naši skopni domovini. (Burno pritrjevanje.)
Nato govori kat dragi govornik gospod
grof. Bstsner.
Po vsem tam, kar ss js v Mostah pod gersntntvom g. O razni a zgodilo v občinskem poslovanja, po zaključku sodnih obravnav, ki so se za gerenta tako sa los t no končale, smemo trditi, da js obračun občanov % ge-rentom danes gotov in da ni nobenega dvema več, da po novih volitvah g. Orsftsm tej občini ne bo več gospodaril. Ce pa naj pridejo s novimi volitvami v občino ras tndi normalne razmere, je treba pripraviti obračun s tistimi mogotci, ki g. Oražnia vzdržujejo na njegovem mestu, treba je pripraviti temeljit obračun a takozvano Slovensko ljudsko stranko. Po vsej deželi so že izvršene občinske volitve in da se v Mostah še niso vršile, je krivda onih, ki jih zavlačujejo z namenom, pripraviti vsa sredstva, da hi se volitve iztekle v korist Slov. ljudske stranke. Ne smemo dolžiti oblasti kot takih. Saj je n. pr. deželni odbor oblast, ki je bila jn ki bo ostala, tudi ko Slov. ljudska stranka ne bo imela več moči, izvrševati taka nasilja v deželi, kakor to dela danes. Krivi so vsi oni, ki svojo politično moč izrabljajo, trpe in podpirajo nezakonitosti. V boj proti Slov. ljudski stranki moramo organizirati volilce. Pozabiti ne smemo, da temelji moč Slov. ljudske stranke na oni veliki masi volileev, ki še vedno misli in verjame svojim voditeljem, da ua-prednjaštvo pomeni nasprotstvo z vero. Dokazati moramo tej masi. da pri nas občinske volitve nimajo I vero prav ničesar opraviti. Ker pa se že moramo braniti njihovih očitkov, moramo govoriti o tem in naš odgovor je lehak. Mi zahtevamo, da cerkve ostanejo svetišča, kjer veren človek išče dušne utehe in kjer sliši božjo besedo; zahtevamo, da se cerkev od duhovnikov ne sme izrabljati za posvetne namene. najma?ij pa za take politične boje, kjer ozn on jeva laj vero begajo in hujskajn ljudstvo in jih uče sovraštva namesto ljubezni. Ljubljana jo največja napredna trdnjava, tukaj je, kakor kriče klerikalci, sedež liberalizma, in vi najbližji sosedje dobro veste, da ss v Ljubljani ne podirajo cerkve in da se duhovnikom in redovnikom prav dobro godi.
Zanimivo pa je tudi poznati bliže ono armado, ki jo vodi Slov. ljudska stranka. Spominjam vas na shod, ki se je vršil ravno v teb prostorih lansko leto. javen shod, kamor bi bili lahko prišli tndi klerikalni možje iu bi bili skušali ovreči trditve, k: smo jih o tej stranki izgovorili. Prišli pa niso tisti možje, ki bi se bili ■ nami lahko spustili v pretresevanje političnih vprašanj: stranka je poslala temveč na shod Četo devic iz sosednjega Polja, ki so pri odhodu s shoda milo zapele svoj klaverni »živja Snsteršič«.
Drugi del njihove armade, ki hoče zavojevati Ljubljano in sosednje občine, so bolj oddaljeni okoliški kmetje. Meščanstvo iu delavstvo jc politično dovolj probnjeno. da se kle-r:kalni stranki ne more vdinjati. Ženske in mali kmetje pa dnues Ae niso tako daleč, da bi izprevidcli, da se borimo za izključno narodne in gospodarsko koristi. Prepričani smo lahko, da bo ta verni kmetic, ko bo tndi   ianvaglsdsl,   odločno odklonil
umešavanje duhovnika v politične nase boje. Ko se bo So navedel pogu-bonosnih posledic današnjih nasil. stav,   bo s svojimi zapeljive! tadi o*
temeljito obračunil in bojim se, d* m tako milostno, kakor mi.
Govornik pojasnjuje potem finančno stanje, v kakršno js dežel* zabredla po krivdi Slov. ljudska stranke in opozarjal na posledice, \[ jih borno prav kmalu začeli čutit Lahko je deliti podpore in bahati -* z različnimi napravami v korist po-sameznih občin in posebno v korist najožjih pristašev, dokler je se kaj najetega posojila na razpolago. Pri-šla bo pa kmalu doba, ko bo finančna moč dežele izčrpana, ko ne bo h* datnih novih virov in bo ostalo le g*-plačevanje starih in dostikrat pre-nagi jenih dolgov. »Delati dolg, to ni največja umetnost. In Slov. ljudska stranka mora vse svoje hvalisano gospodarstvo postaviti na račun veli. kanskega zadolžen j a.
Gospodarstvo v deželi izkazujr tej stranki najslabše izpričevalo. Vsepovsod pa kažejo tudi krivično enostranost in izdatno podpirajo h samo svoje somišljenike. Za novo leto so sklenili v deželnem zboru dovoliti 20% draginjsko doklado učiteljem. Vsem je znano, da je učitelj pri nas najslabše plačani delavee. Deželni zbor bi z dovolitvijo dra-ginjske doklade izvršil svojo veliko dolžnost. Ali Slov. ljudska stranka j» sklenila, da to doklado dovoljuje učiteljem po svoji previdnosti, to se pravi, te dobrote ne bo deležen noben učitelj, ki ni z dušo in telesom zapisan klerikalcem. Kjer pa imamo enake dolžnosti, smemo zahtevati tu. di enakih pravic.
Končno   sc   govornik dotika v: krivic,   ki so jih napravili z novim volilnim redom,   kako so oškodoval? delavstvo zastopstva, kako pa se ni so prav nič    pomišljali v Ljubljani pomagali    zopet Nemcem    na noge. .samo da dosežejo svoj cilj,   da izkušnjo zatreti narodno-napredno gibanje. Govornik poživlja vse može, n^ prodne   ali   socijalno demokratska stranke,   da s složnim in neemahlji-vim nastopom pri občinskih volitvab porazijo Slov. ljudsko stranko v Mn stah.
Nato govori be ključavničarsk mojster g. Ivan Pust. ki poživlja na podrobno delr>, nakar oprosti g- drl. poslanec g. dr. Ravnihar naznanjen^ govornika poslanca Gangla in g. Ribnikarja ter stavi sledečo resolu-< i jo. ki je bila soglasno sprejeta.
Resolucija, sklenjena na javnem ljudskem shodit v Mostah, dne 25. svečana 1912.
I. Visoka t*, kr. deželna vlada m poživlja, da okreae takoj vse potrebne, da se čimprej izvrše občinske volitve v občini Moste.
II. Javni hod poživlja visoko f-kr. deželno vlado, ds do izvršenih volitev imenuje za gerenta moža, ki v živa zaupanje M ose a nov.
Nato jc zaključil   predsednik g. Ivan Dolničar ta za mošeanske raz mere naravnost sijajen shod.
Dogodki v Zagrebu.
Z a .g f e b , 26. februarja-
Pri včerajšnih demonstracija a na Ilici je prišlo do hudega spopad,, med
demonstranti in policijo.
Policija pes in na konjih je oh kolila demonstrante iti začela nato . golimi sabljami udrihati po ljudeh.
Sijajni sprevod je zapustil več-so mesto, kjer je zdaj zavladala globoka tihota. Prodajalni.* so bile le na pol odprte; nihče se ni polotil svojega dela; bilo je kakor na predvečer kakega praznika.
Opoldne so se prikazale na ulicah posamezne gruče. Ljudje so nekaj posušijali m se zopet razšli. Naenkrat se je zaslišal glas posamezne irombe. Naraščal je in se mogočno razlegal daleč naokoli. Cecco del Vecchio se je pri svojem nakovalu vzravnal. Posamezen jezdec je počasi pri jahal mimo kovačniee. Prišedši sredi ceste je glasno zatrobil na trom bo, ki mu je visela na prsih. Tedaj so se naenkrat kakor pričarane prikazale izza vseh vogalov množice. Ulica je bila polna ljudi, a tihoto je motil samo šum korakov in pritajeno mrmranje. Zopet je zatrobil jezdec kakor bi hotel veleti, naj bodo ljudje pozorni. Potem jo glasno oznanil.
»Prijatelji — Rimljani! Ko se jutri zjutraj zdani, pridite vsi ne-oboroženi pred cerkev sv. Angela. Cola di Rienzi kliče Rimljane, da po-skrbe za blagor Rima.«
Temu kratkemu pozivu je sledilo navdušeno kričanje, tako močno, da se je zdelo, kakor bi se treslo vseh sedem rimskih gričev. Jezdec je počasi nadaljeval svojo pot in množica mu jo sledila.
To je bil začetek revolucije.
litelje prihodnjič.)
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
Ko jc pri Mrkaču vladalo tako veselo razpoloženje rned možem in zeno, bile so vse drugačno razmere na Golem.
Borec je opazil nekega dne, tla se je Katinka nekam čndno spremenila zadnji čas. Več je je bilo, očitno več, dasi je nosila ohlapne obleke in prikrivala svojo obilnost. Borec je napravil velike oči, kot bi 9e bil česa ustrašil in ker ga je stvar v resnici resno zanimala, hotel jo je dognati do dna in zastavil ženi po večerji odločno vprašanje:
»Ti, kaj pa je s teboji^ »Zakaj vprašaš to?« odvrnila jo Katinka in naredila oni nedolžni obraz, kot premetenci in pretkanci, ki znajo in hočejo ukani ti vprašalea. Seveda je pri tem takoj sodila, kaj je povod moževemu vprašanju, saj ara je že dolgo pričakovala, ker se sad greha ni dal več prikrivati. »Spremenila si se sumljivo in ker več* kuko je najino zakonsko razmerje, »era gotovo upravičen zahtevati točnega pojasnila, s kom si se specala?«
Borec je izgovoril zadnje besede v besni jezi kruto varanega moia, ki ima sicer dobro voljo ne pa potrebnih zmožnosi za izpolnjevanje težkih zakonskih dolžnosti.
Katinka si je zakrila obrat in .lela * srce segajoče vzdihovati.
»Poslušaj me, potem me sodi!« govorila je, »ko ti povem vse, upam. da me ne boš obsodil !<?
»Spečala si se, samo povej, s kom, da napravim obema s krogio predor skozi grešno telo!« kričal jc.
Plašno ga je pogledala, kajti strastna jeza ga je obvladala in pihala iz vsake njegove besede.
'■»Ali se spominjaš onega dnu lanske jeseni na vrtu, ko sem pahnila v tvoji navzočnosti od sebe zape-ijivca?<;
»Kaj — SedmičT« vprašal je ia-buljenih oči Borec. *Da, on!«
»Ni mogoče! ; vzkliknil je uioz i u se prijel za glavo.
»Povedala ti bom v&e natanko.
Komaj se je nastanil pri nas, takoj je jel pasti oči na tvoji zakonski ženi. Vedno mi ja bil za petami, vedno me je nagovarjal v ostuden greh in sramoto, a jaz sem ga prezirljivo zavraČevala.
Tu si šel ti od doma k bolnemu bratu in vzel seboj Justino. Kar si nesramnež zlepa ni upal doseči svojega namena, segel je po zvijači. Dal mi je pri večerji v vino omotno sredstvo, nato pa zadostil svoji pohotno-sti. Ko sem se prebudila iz omotice, bilo mi je zblaznsti od žalosti nad sramoto svojo in od jeze nad njegovim hudodelstvom. Hotela ssm ti takoj pri vrnitvi povedati vse, s nisem si upala, da bi ga ti ns končal.
A zdaj te grozne posledice! Cele noči prebdim in prejočem in če bi tebe ne ljubila tako, zapustila bi ta kraj in nikoli več bi se ne povrnila. Kaj vso povzroči neprevidnost! Zakaj te nisem takrat poslušala in šla s teboj k svaku! Prihranila bi ti bila to jezo in žalost. A če to premislim, pa mi stopi pred oči, da če bi bila Justina takrat ostala doma, bi bila gotovo ona postala njeg-ova žrtev! To bi bilo končno se večje zlo od sedanjega in dekletu bi bila uničena morda vsa prihodnjost. Jaz pa bom pretrpela to sramoto, pa stori z menoj, kar hočeš!«
Borec si jtfeskril obraz v dlani. Ženino pripovedovanje se mu je sprva videlo kot bajka, kajti da bi bil Sedmič res tak ničvrednež, se mu je zdelo vendar od sile. Vendar je pa vsa storija vplivala nanj, da se mu je srd napram ženi ohladi.
s Ali je to res!« jo je vprašal po kratkem pre.molku.
»Priseiem. oe je treba U jo rekla odločno.
»Ne bo potreba prisegati,« je odvrnil Borec in is izgovora njegovih besedi je zvenela ona malodušnost, ki je last večine dobrih ljudi, ki se boje in tudi ne znajo nastopiti proti krivici, krivici, ki se jim godi. »Ako sem bil udarjen s slepoto, da nisem videl nesreče, ki je planila nad moj zakonski mir in srečo, da bi ju ugonobila, naj ostane to med stenami najinih sob. Ca mi js priaojeno trpljenja, naj
in i ne bo se sramota, ki bi to trpi je nje podssatorils?«
* •
»Hudobnež zasluži kazen,*: rekki je Katinka zlobno, »nihče bi ne štel \ -ramoto in meni ne v zlo, ako se javno pribije njegov hudodelski čin. In to jaz hočem, ker moram iinr.ti vsaj nekaj zadoščenja sa vse muke. ki sem jih morala prestajati. Naj se mu vžge na čelo pečat prešestva in posilstva, naj ga zgrabi roka pra vios!«
»Tega ne!v: branil se je Borec.
> Z nečistnikom, ki je brezvestno in brezobzirno teptal tvoje zakonske pravice, hočeš imeti obzir iu usmiljenje! Ali ne vidiš, da je ravpo pri-zanesljivost in obzirnost največ kri va vse te naše nesreče t Ako bi bila jaz takoj sprva storila to, kar bi zdaj. Če bi se pripetilo znova slično, bila bi oba varovana tega zlega. Zti to zasluzi sodbo in obsodbo!«
»Ne, tega ne storim! Ovadil ga ne bom!« ugovarjal je mož.
»Moraš ga! On ti je lahkega srda skvaril dušni in zakonski mir, ti si pa ne upaš zahtevati, kar ti gre v° postavi! Kot neusmiljeno žaljena žena tvoja zahtevam, da storiš, kar mora storiti vsak mož, ki resnično ljubi svojo ženo.«
»Ne spravljaj v javnost, kar se da brez škode drugega prikriti! Recimo, da je otrok moj!« prosil je Borec.
(Dalj* DMbodnjlo.)
\fnožica se je razkropila. Več oseb, jmed njimi tudi
ženske so bile ranjene.
Na Jelačičevem trgu je prišlo l^pet do spopadov. O polnoči so razšli na trgu plinove svetifke. Policija, ki je prišlo pod vodstvom policij-,fcega šefa Sporčioa, se je* pa morala pniakniti,   ker so padli iz neke ulice
streli.
Pri teh demonstracijah je bilo g oseb aretiranih.
Vsi listi so edini v tem, da je policija nastopala skrajno brezobzirno jg brutalno, kar je množico tako razkrilo, da jc prišlo do takih izgredov.
Opoldne se je vršila na povabilo župana dr. Hol jaca konferenca občinskih svetnikov, nekaj uglednih meščanov in zastopnikov dijaštva, ^ja se posvetujejo o včerajšnjih dogodkih. Vsi govorniki so naglašali, je kriva vseh teh dogodkov omejitev politične svobode, zaplemba Časopisov in nečloveško postopanje policije. Šele če bodo odstranjeni ti vzroki, bo zopet zavladal mir. V tem smislu je bila sklenjena resolucija, ki je bo izročil žnpan tudi banu.
Popoldne jc bil prejšnji poslanec
dr. Lorkovič aretiran v kavarni.
Aretacija se jo izvršila %elo intere-^ntno. Policija se je postavila pred kavarno, kar je imelo za i>osledico, da se je takoj nabrala velika množita, ki je prirejala dr. Ivorkoviću, ko je zapustil kavarno živahne ovacije. Aretirali so ga. da odsedi svojo
trimesečno kazen.
Kakor znano, je bil dr. Lorkovič svoj ras obsojen zaradi nekoga dogodka v
verifikaeijskem odseku hrvaškega sabora. Obsojen je bil, češ da je ponaredil podpis na nekom volilnem protestu, dasiravno je jasno dokazal, 04 je imol pooblastilo.
Ob 5. popoldne   je   pa trni i ral o orožništvo po mestu.   Ponekod so se jostavili ulanci in tudi pehota je zasedla dvorišča več h is.   Vse ulice in .vsi rrcri so bili polni
vojaštva.
Ob 6. se je razvil na Hici živahen korzo ter je bilo čuti tudi glasne klice proti banu Čuvaju. Na voglu Frankopanske ulice, kjer so stali ulanei. je množica kakor na znamenje začela spontano demonstrirati in se je nato takoj razpršila. Pozneje >o se vršile ravno na tistem mestu zopet demonstracijo.
Ob 8. so zapustili ulanci svoje stališče. Ob istem času je zasedlo pol bataljona pehote
z nasajenimi bajoneti Jelačičev trg ter napravilo kordon proti Ilici. Na Jelačičevem trgu se je zopet začela zbirati muožica. Policija je več oseb aretirala, vendar ni Prišlo do novih izgredov.
Banjaluka. 26. febr. Včeraj
[•dne so so vršile tu velike demonstracije proti Ogrski in proti banu Cnvaju. Ko je začela množica peti cesarsko himno, jo je naskočila policija z golimi sabljami ter pri tem ranila tudi več žensk in otrok. Vse
» je do skrajnosti razburjeno zaradi nastopa policije.
* *
s
^išak, 26. febr. Na Jelačiče-tem trgu v Sušaku je demonstriralo kakih 1500 Ljudi proti Ogrski in hrvaškemu banu. Demonstranti so imeli - seboj tudi hrvaške zastave. Nato so se demonstranti mirno razšli. Po-nisje je prišlo do ponovnih demonstracij pred hišo okrajnega predstojnika.
*
Sarajevo, 26. febr. Včeraj o. popoldne se je vršilo veliko trovanje, katerega se je udeležilo kakih 5000 ljudi. Zborovanje, ki je Mlo popolnoma mirno in dostojno, se je bavilo z razmerami na Hrvaškem in 182 milijonskim posojilom.
Socijalni demokrati, ki so aborp-vaii na magistratu, so sprejeli reso-tacijo, v kateri poživljajo bosanski *abor, da naj ne votira investicijske-?a posojila.
Iz Mostara poročajo, da so uprizorili tam včeraj in predvčerajš-nrm hrvaški meščani protimadžar-ue demonstracije. Policija in vojaštvo je napravilo zopet red. ne cla bi bilo prišlo do spopadov.
Angleško delavsko gibanje.
London, 26. febr.
Z današnjim dnem se je začela stavka angleških premogokopnih de-
avcev. Prvi so zaceli stavkati delavci v premogokop Wawikshire. Sicer
tavka le en del delavcev, vendar pa k pričakovati, da se stavka kmalu Razširi na vse delavstvo. Moč delavskih voditeljev je omejena, kar se «aže v tem. da so se zaman trudili določiti četrtek kot začetni termin Stavke v celi deželi. ČJe se vladi ne posreči do četrtka pregovoriti lastnikov premogokopov, da sprejmejo minimalni sistem, se začne v četrtek
splošna stavka v angleških premogo-kopih. Kakor je razvidno iz časopisja, je odpor posestnikov že kolikor toliko zlomljen in so ti že več ali manj pripravljeni začeti s pogajanji glede minimalne plače. Asqnith je osebno apeliral na patriotizem posestnikov premogokopov v Walesu, ki so izjavili, da hočejo njegov nasvet upoštevati. Pričakovati je, da bodo sklenili jutri t. j. v torek, vpeljati minimalne plače.
Med tem so prenehali z delom tudi že delavci v distriktu Obester-field v I>Prbyshire. I>o nemirov ni prisilo.
Vodstvo socijalist o v v Londonu je izdalo na delavce oklic, v katerem imenuje posestnike premogokopov trgovce s sužnji, ki delavstvo izmoz-gavajo in more.
Vodstvo p*v*ivija delavce, da naj odklonijo vsako posredovanje in vsako razsodišče ter da naj ne sklepajo nikakršnih pogodb, marveč si ohranijo proste roke. Delavske voditelje pa poživljajo, da naj ne sklepajo nikakršnih pogodb brez glasovanja.
Italijansko - turška vojna.
Bombardiranje Bejruta.
Carigrad, 26. februarja. Sem došla konzularna poročila pravijo, da je v Bejrutu popolcui mir. Dva eskadrona kavalerije sta prišla v Bejrut. »Sabah« javlja, tla, je bil pri nemirih, ki so nastali vsled lumbardi ran j a. ranjen samo eu Grk.
Dunaj, 26. februarja. Došla poročila pravijo, da je akcija italijanske mornarice pred Bejrutom zelo iznenadila- Avstro - ogrski podaniki pri tem niso imeli nikake škode. Avstm - Ogrska no namerava poslati v Bejrut vojne ladje.
Pariz. 26. februarja. Francoska vlada meni, da bi nadaljna italijanska akcija v Sredozemskem morju prav lahko tudi tangirala evropske interevso drugih držav, vsled česar bi mogli nastati resni konflikti, na kar bo francoska vlada opozorila italijanski kabinet.
S tri pol i tonskega bojišča.
Tobm k, 25. februarja, (Ofi-cijalno.) Danes proti 10. dopoldne in ob 1. popoldne so mnogoštevilne turške in arabske čete napadle trdnjavo. Napade je artilerija odbila. Na naši strani ni nikake izgube.
Turška mornarica.
Carigrad, 26. februarja. Vlada je dala mornarici, ki je koncentrirana v Dardanelih, povelje, naj bo pripravljena za boj in naj na vsako vojno ladjo, ki se pojavi, brez vsakega pogajanja strelja.
Italijanske namere.
Pariz, 26. februarja. »Malin«, ki ima zveze z italijanskimi krogi, poroča, da italijanska vlada ne namerava bombardirati turških pristanišč ali pa zasesti kako ozemlje v Mali Aziji ali otoke v Egejskem morju. Akcija pitali je se bo le na to omejila, da uniči vse turške vojne ladje, ki jih dobi italijanska mornarica v Egejskom morju. V pariških diplomatskih krogih so mnenja, da je za velevlasti prišel trenotek, da začno s skupno energično akcijo v Carigradu. Poučiti je treba turško vlado, da nadaljevanje vojne nasprotuje interesom Turčije in velevlasti.
Štajersko.
Iz Ormoža. (Kaj bo z železnico Ljutomer - Ormož?) V vsoboto. dne 24. februarja so imeli člani ljutomerskega in ormoškega okrajnega zastopa v Ivanjkovcih sestanek, na katerem so se dogovarjali glede skupnih korakov za gradnjo železnice Ljutomer - Ormož. Položaj je postal seri a j vsi en* nesrečne strankarske klerikalne obstrukcije v štajerskem deželnem zboru precej težaven. Štajerski deželni zbor ni roog^el dovoliti vsote, katero je določil deželni odbor za stavbo nove železnice (250.000 K). Vsled tega odpade tudi državni donesek in je veliko vprašanje, če bo do gradnje nove železnice sploh prišlo. Podjetniki sicer vseeno resno mislijo na gradnjo, zahtevajo pa, da prevzameta ljutomerski in ormoški okraj jamstvo za ob res t o vanje 250.000 K, to je od dež. odbora dovoljenega deželnega doneska, do tistega časa, dokler ne dovoli deželni zbor, da se ta vsota tudi v resnici izplača. Ali, po domače povedano, do tistega časa, dokler bodeta dr. Korošec in njegov mariborski protežirane« Wastian v deželnem zboru ovirala vsako pametno delo z obstrukci-jami za — prazen nič. V slučaju, da bi oba okraja jamstvo zares prevzela, bi riziko navidezno ne bil velik; ali računati je treba s tem, da bi lahko oba okraja morala celo označeno vsoto plačati — zasebni podjetniki si bodo v tem oziru že poskrbeli za dovoljno varnost. Ni nam znano, kake sadove je rodil ivanjkovski sestanek, dovoljujemo si   samo nekoliko
splošnih opomb k položaju, kakor je sedsj nastal. Jasno namreč, da zadenejo nas ormoški okraj vsled te železnice veliko večja in občutljivejša bremena ko ljutomerskega. Ta bi porabil za odkup potrebnega zemljišča lo neznatno vsoto in bi ga zadelo tudi manj jamstva ko ormoški okraj. K temu je zemljiška davčna moč večjo ko v našem okraju. Dobiček bi pa imel okraj od nove železnice gotovo znaten. Vse drugače je v ormoškem okraju. Okrajni eastop se je težko odločil za dovoljenje velike odkupne vsote za zemljišča, ker je zemljiška davčna m**č ormoškega okraja skrajno slaba. V okraju se nahaja odstotno sila veliko vinogradov, od katerih se že prerij let sem ne plačuje nobenega da^ka in še bode trajala ta davčna prostost pri veČini vinogradov 6—7 let. K tem obiskuje naš okraj že par let sem toča, taVo da okraj vsled vednib odpisov nikdar ne pride do pTx>rarnnanih doklari. LTvidevamo torej, da ormofl^n okr. za stopu &ko*~aj ni mogoče prevzeti jamstva tako., kakor si žele red-jetniki. Nastalo jp pa še neko d^ugo nesoglasje. Pri kor-"»isijonelnem ogledu se je določilo >,p-azamno v, obema okrajnima in občinskimi zaatpfii, da se naj postavi p* progi med Ljutomerom in Ivanjkovci postajališče v Zerovincih. Po koimsijonrta-ern ogledu, torej takrat, ko je bila cela zadeva že dognana, pa so se našli in teresentje, ki hočejo imeti postajališče v ljutomerskem okraju, to jc približno 1 km bližje Ljutomera. Kolikor poznamo razmere, govore skoro vsi tisti vzroki, ki se jih navaja r/a to premestitev, za postajališče tam, kjer je bilo prvotno določeno, namreč v Zerovinvih. Prizadete gospode vp»v samo, bi I i bilo celi naši skupui stvari koristno, da bi se zaneslo nekako nesoglasje ined vse* zanimanore, ki ga doslej, hvalabogu, ni bilo nič čutiti'? Je - li po treznem preudarku položaju vredno to stroškov, ki bi se naprtili ljutomerskemu okrajut Upamo, da pride pravočasno do sporazuma. Naš okrajni zastop j>a prosimo, da naj po mogočnosti stori vse, kar bo služilo za izvršitev nove železnice. Četudi so ga popolnoma zapustili takozvani naši ljudski zastopniki v Gradcu in na Dunaju, naj vendar ne zgubi poguma in podjetnosti, ki ga jo vedno odlikovala.
Iz Polzele nam poročajo k Lo-parnikovemu »popravku«: Dejstvo je, da je bil Loparnik tistokrat pri »jelenu«, glavnem taborišču naših nemškutarjev, ko se je vršilo »Siid-markino« zborovanje. Govoriti bi se dalo o tem, ali je za zborovanje vedel ali ne; da ne bi vedel, bi bilo skoro nekaj čudnega v tako majhnem kraju. Res je sicer, da ni oficijelno govoril, tozadevno se je vaš dopisnik nekoliko nerodno izrazil; ali da je delavcem pri svoji mizi nekaj razkladal, je pa res in isti to potrdijo. Ali j*> prišel k »jelenu« pred, med ali po zborovanju »Sudmarkinem« je vse eno; »slovenski učitelj« v take lokale ne hodi. Ali ni bil »slovenski učitelj« Loparnik oni, ki je hodil po četrtkih na takozvane »Herren-abende« pri »jelenu«? Ali ne občuje isti narodni Loparnik s raznimi Vo-dopintzi, Rauscherji, W6Ilerji itd.? Ali želi, da prinesemo podrobnosti? In k vodji polzelanske ponemčevalni-oe, kjer se vzgajajo poturice, je šel »slovenski učitelje Loparnik s frakom in cilindrom, ko je došel Golt-schnigg na Polzelo. Starše svarimo, naj ne dado otrok v nemškutarsko šolo, »slovenski učitelj« Loparnik pa obiskuje vodjo te tole v fraku in cilindru! Trditev, da se z nemškutarji ne shaja, kakor jo je napisal v svojem popravku, je torej neresnična. Pride pa se več, g. Loparnik; smo se natančno informirali, kaj ste počeli po drugih krajih, kjer ste službovali in bodemo svoje tozadevno znanje vedeli primerno vporabiti. Ljudje vaše sorte, g. Loparnik, drugega ne zaslužijo.
H rast niš k i »Sokol« je poslal na razne strani sesitke listkov, ki bi se naj prodajali v korist »Sokolskega doma«. Dotični p. n. rodoljubi, ki teh blokov niso vrnili ter tudi ne poslali zneska 10 K, so naprošeni. da to store. Hrastniškemn Sokolu je neobhodno potreben dom, a — brez denarja ne more taistega postaviti. Tudi vsem drugim se vnovič priporoča za podporo. — Hraetniški Sokol.
Zdole pri Vidmu. In ti, o Betlehem, nisi najzadnji med mesti Indije .. tako stoji nekje v svetem pismu. In ti, o zdolska fara, tudi nisi zadnja med svojimi sestrami na slovenskem Štajerskom; kultura te ni prezrla popolnoma . . . Ustanovili smo moški pevski zbor. S tem se je prebila trda skorja in ngladila pot splošnemu napredku. In da imajo Zdolani v resnici smisel za napredek, dokazuje jasno to, da so je že tekom prvega tedna priglasilo blizu štirideset pevcev, kar je vsekakor nad vse pričakovanje. A tudi drugi Zdelani tekmujejo med seboj, kdo bo več pomagal — bodisi gmotno, bodisi moralno — mlademu zboru. Ko bomo še zadnje ovire   premostili, poročal
bom nadalje. — Na Zdolah se dela dan . • .1
Is Maribora. Blamaža nase policije. Te dni se je peljal skozi naše mesto avtomobil, na katerem sta sedela poleg šoferja še dva »vandrovea«. Ko zagleda to skupino »oko postave«, se mu zdi takoj sumljiva ter sklene, vse skupaj zapleniti. Avtomobil se je ustavil, šofer se je legitimiral ter povedal, da lahko s seboj pelje kogar hoče, da to mariborskih policajev ne briga in »oko postave« je z dolgim nosom odstopilo. Sedaj se pa še »Marburgariea« razkoračuje in jadikuje, da je radovedna, kaj bode rekel lastnik avtomobila. O ubogi na duhu, nikari ne mislite, da se bode kdo nad tem obregni, a zagotavljamo vas, da je le smeh na strani občinstva, ko vidi, s kakim navdušenjem štramtaič policaj iz loke (!) aretira izstradanega berača ali pa veselo pojočega pijanca, a nobenega ni videti, če je kje nnjna potreba.
f* Maribora. Odhodnico je priredil mariborski »Sokol« in »Slov. trgovsko in obrtno društvo« svojemu dolgoletnemu članu g^sp. Sagadinn, ki se naseli kot mizarski mojster v Ormožu. Kako priljubljen in spoštovan je bil v Mariboru, je pokazala udeležba iz vseh slojev občinstva. — Narodna društva izgube ž njim enega najdala vnejžlh in najboljših članov. Želimo mu v Ormožu največ prečo ter čestitamo obrnem Ormoža-nom na pridobitvi teora značaj - moža.
!>rf?:.?.tlčno draštrj v Mariboru uprizori v nedeljo, dno H. marca večerno predstavo »Grajščak in krneti, ali »Gospod Dobski", đr?.ma v treh
dejanjih, iz češčine prevel Gestrin. Mariborske in okoliško Siovenc pro siino, da tečno prihajajo k predstavi ter opozarjamo, da si naj pravoča«no preskrb«- rstopnice, ki sv. v predpro-daji v trgovini gosp. V. Weixla v Mariboru, Gornja Gospod'ki ulico, da r.č ho r;ri bi a e?*^" ni preveč zadržka.
Koroško
Kovovi deželni zfe-sr. V včerajšnji s?rji r^> jo nsdrJjevMa v zbornici ostra dtfbafj* glede učiteljskoga vprašanja- SvT3J?ti Đ6 7 v\i končno z veliko večire> ssrao skrajšani predlogi glede regulacije učiteljskih plač, predlogi glede disciplinarnih postav, oskrbe učiteljskih vdov in sirot ter stanovanjskega vprašanj? pa so se odgodili po zaslugi neredkih nacijo naleev na prihodnje za^danje, češ, da je treba za raš'tev vprašanj natančnejših informacij. Enako so odgodili na prihodnje Z3*edanje tudi zahteve koroškega katehetskoga društva. Nato je prešla zbornica na deželni proračun in na šestmilijonsko deželno posojilo. Prihodnja seja bo danes.
Nesreča na ledu. Y Volšpergn sta se drsali na nekem bližnjem ba-jerju sestri 161etna Amalija in 121et-na Kristina Schaar. Udri se jima jo ob robu led in padli sta v precej globoko vodo. K sreči je prišel mimo nadsprevodnik državnih železnic Matija Weissenegger, ki jo potegnil deklici iz vode. Mlajšo sestro so prenesli popolnoma nezavestno domov, starejša, pa je šla sama.
Primorsko.
Podržavljenje laških srednjih šol v Trstu. Tržaški župan je dobil včeraj odlok od tržaškega namestnika, v katerem se javlja, da je naučno ministrstvo slenilo podržavljenje laških srednjih šol v Trstu. Podržavila se bo najprvo mestna realka na Aquedottu. Obenem se povabi župan k namestništvu glede pogajanj o raznih modalitetah te akcije in glede odkupa mestnih realitet. Lahi so zolo nasprotni podržavljenju laških srednjih šol, ker mislijo, da bi to utegnilo koristiti Slovencem, češ, da bo vlada prisiljena vpeljati na državnih laških srednjih šolah slovonske paralelne razrede.
Obstrukeija v tržaškem ol>čin-skem sveto. Socijalni demokrati, ki so pričeli v tržaškem občinskem svetu z obštmkcijo zaradi pogodbe mesta s tramvajsko družbo, so sklenili, da hočejo obštmkcijo do skrajnosti nadaljevati. Klub italijausko-liberal-ne večine je imel včeraj sejo, v kateri so razpavljali o sredstvih, s katerimi bi se dala obstrukeija za tre ti.
Kriza v občinskem svetu v Pu-ljn. Kljub vsem poskusom deželnega odbora istrskega, ki je hotel onemogočiti in ustaviti započeto akcijo na-mestništva v Pulju proti mestnemu občinskemu svetn v Pulju, je okrajni glavar baron Gorizzutti na ukaz na-mestništva nadaljeval pregled mestnih blagajn. Posledica tega je bila, da se je včeraj zjutraj javil pri sodišču prostovoljno mestni blagajnik Galante in priznal, da je poneveril is mestne blagajne večje svote denarja« Galante je bil aretiran. Tekom dopoldneva je bil Galante pri
preiskovalnem sodniku, kjer je svojo krivdo ponovno priznal in izdal tudi več sokrivcev. Vsled tega so aretirali včeraj več mestnih uradnikov kot sokrivce poneverbe in uvedli strogo sodno preiskavo.
Sijajni slovanski ples v Trstu. Prijatelj našega lista nam piše vr, Trsta: Preteklo soboto so v bratski slogi in ljubavi priredila vsa tržaška slovanska društva »Slovanska čitalnica«, »Ceska Beseda«, »Dalmatinski Skup«, hrvaško društvo »Strossmav-er« in »Srpska Čitaonica« velik slovanski ples v veliki dvorani Narodnega doma. Prireditev je bila tako sijajna, kakršnih je Trst pač še malo videl. Dvorana je bila okrašena tako bogato in razkošno, bila je tako bajno razvetljena, da je bila podobna evetljičnjaku, vrtu iz tisoč in ene noči. Posebna estrada je bila reservira-na za društvene predsednike in za najodličnejw goste. Tu so sprejemali goste društveni predsedniki dr. E. Stare, Aničič, dr. Krstulovič, Costa-peraria, Kubička ter poslanci dr. Rvbaf, dr. Slavik in dr. Martinis s soprogami. Ples je bil izredno dobro obiskan, zlasti pa jo bilo mnogo udeležencev izven Trsta. Zlasti so bili tržaški uarodni krogi prijetno vzra-doščeni, da se je odborovemu vabilu odzvala jrospa županja Franja dr. Tavčarjeva ter prihitela tv. Ljubljano, da pokaže svoje simpatije tržaškim Slovencem in Slovanom* Začetek plesa je naznanila narodna himna »Hej Slovani«. Himni je sledila otvoritvena poloneza. Ples jo otvori 1 g. dr. Stare z gospo dr. Kr-stuličevo, g. Costaperaria z gospo Kubičkovo, g. Kubička z gospo Co-staperarijevo, g. dr. Rybaf z gospo županjo dr. Tavčarjevo, g. dr. Martinis z gospo dr. Rvbafevo in dr. Čok z gospo dr. Martinisovo. Na to se je razvil živahen ples, ki se ga je udeležilo nad 120 parov. Ob pol 11. vstopil jc v dvorano namestnik princ H o h e n 1 o h e , spremljan od prireditvenega odbora. Namestnik si jc dal predstavni več odličnih gostov. Koslanec dr. Rvbar mu je predstavil tudi gospo županjo Franjo dr. Tavčarjevo, ? katero se je g. namestnik dlje časa izredno živahno razgo-varjal, kar se je splošno opažalo. Namestnik jo ostal na plesu nad poldrugo uro, dokaz, da mu-je prireditev izredno ugaja la, Poleg drugih odlič-njakov so bili navzoči na plesu še admiral Coheu, general Krauss« predsednik pomorske oblasti dvor, svetnik Del le«, ravnatelj drž. železnice Anfedniček. predsednik dež. sodišča dr. MiJoveič. bivši srbski drž. poslanec dr. Kvekvič in is mnogo drugih dostojanstvenikov. Slovanski ples? je bil brez dvoma najsijajnejša letošnja prireditev v celem Trstu.
Aretacija. Deželno sodišče je dala aretirati včeraj v Trstu fotografa Boosa. Vzrok nepričakovane aretacije je še neznan.
Tržaško porotno sodišči*. Prvo letošnje zasedanje tržaškega porotnega sodišča se otvori v ponedeljek 4. marca.
Iz jeze, kor se, kljub večkratnim trdnim sklepom, da ne bo več pil, zopet upijani!, je skočil v morje nt*. Karlovem pomolu v Trstu 281etni delavec Franc Pečar. Obupanega grešnika so pravočasno rešili.
Obesil se je na Taboru pri Opčini 35letni posestnik Iv. Milic. Samomor je izvrši! Milic v blazni domišljiji, da ga preganjajo.
Strelska tekma planinskih polkov v letu 191Z.
Od gorskih grebenov Tri-glava do Rena
Se straže čuječih strelcev vrste;
Sovražnik,     ki    skušal bi
vdreti v deželo Xe bode odnesel zdrave pete,
(Kcrnstock.)
Komu ni znana postava krepkega fanta, ki je streljal na vitkega, zlatoroga? Kdo ni še slišal o drznih lovcih, ki po planinah slede brzonogi divji konti Menim, da ga ni med bralci, ki bi mogel zanikati na tr vprašanji! Utrjeni sinovi so to, da, res prave gorenjske korenine. Zbrani iz triglavskih trat, julijskih iu kamniških alp in lepih dolin kranjske dežele, bodo priredili letos veliko ljudsko slavlje.
C. kr. domobransko ministrstvo je poverilo prireditev strelsko tekme kranjskemu polku cesarskih strel-vec, ki se bo vršila meseca maja n« vojaškem strelišču v Ljubljani.
Dosedaj so se ta slavlja vršila na Tirolskem iu Koroškem. In t« slovesnost kranjske dežele nikakor ne bo manjša od onih. Udeleži se jc Njegova cesarska Visokost nadvojvoda Friderik, mnogi drugi člani cesarske rodbine, domobranski minister in več drugih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
Ne oziraje se na splošni namen Strelskih tekem — pospeševati strel-stvo, vspodbujati častnika in moštvo k tekmovanju — izražajo  te prire-
Utve mnogo lepega, kar mora vgak i največjim veseljem pozdravljati. Ginljivo bo gledati prostaka,   ki bo
Jrek osi 1 svojega predpostavljenega, a radost! To mladenisko navdušenje! Tedaj se bo videlo, da isti duh preveva vsa srca, da je Avstrija, dasiravno razkosana po narodnostih, le ena nerazrusijiva država.
»Oko in roko uri domovini v prid«! Ta lepi izraz je zbndi! zanimanje tudi pri učeči se mladini. Po odloku ministra za izobrazbo in pouk so m vpeljale strelne vaje po »rednjih šolah in drugih učnih zavodih. Od tedaj tudi v širše kroge prodira spoznanje, da se ravno tako visoko ceni bistro oko in pogum, kakor različne znanosti. Saj se dobe ljudje, ki jih že ob pogledu na nabasano puško spreletava strah. Zato moramo z največjim veseljem pozdravljati šolsko mladež, ki se hoče naučiti: kako rabiti orožje? In to slavlje planinskih polkov bo vplivalo s svojimi velečastnimi in šumnim i prireditvami posebno na srca naših mladeniče v-d i jakov. ki se bodo udeležili te tekme.
Kranjska dežela, v prvi vrsti pn Tijena stolica, bela Ljubljana, hoče strelce in visoke goste slovesno sprejeti in prispevati s prostovoljnimi dobitki. Tujci bodo prihiteli iz daljnih dežela; ker po slavlju se jim bo nudil še drug užitek. Ljubljana sama na sebi je kaj lepo mesto, ki vidno raste in po svoji legi kaj lahko tekmuje z drugimi mesti. Poleteli bodo tudi na čarobno blejsko jezero, ki leži tam med gorskimi velikani in o katerem po pravici poje pesnik, da: "Dežela kranjska nima lepšega kraja Vof je okolea ta, s podobo raja!
Nekoliko višje, na podnožju mo-aroČnega Triglava, je romantični Bohinj in doli na votlem krasu je svo-fovnoznana postojnska jama, v kateri zamolklo odmevajo glasov L
Pozdrav planinskih strelcev!
Dnevne vesti.
~r Kmetijska drubžba v klerikalcih rokah. Po mnogoletnem prizadevanju se je klerikalcem včeraj posrečilo, da so dobili v kremplje kranjsko kmetijsko družbo. • Ustvarili so takoj vse pogoje, da bi se jim družba ne mogla več iztrgati iz rok. poskrbeli so namreč, da bo družba odslej organizirana po far ah in da bodo v podružnicah komandirali fajmoštri ki kaplanje. Celo učitelje, ki vendar podučujejo mladino, tudi v kmetij-stvn, so pometali ven, zato pa je postal podpredsednik kmetijske družbe »isti dr. Lampe, ki še toliko sveta nima, da bi se kak ščinkovec mogel na njem oddahniti. Znano je, da je velika večina članov kmetijske družbe naprednega mišljenja, a na občne zbo jih je težko spraviti, ker se skoro vsak boji zamude časa in s potovanjem v Ljubljano združenih stroškov. Ni dvoma, da bodo klerikalci kmetijsko družbo odtujili njenemu namenu in da bodo iz nje napravili klerikalno bojno organizacijo. Zavladala bo v družbi tista brezobraz-na pristranost, in korupcija, kakor vlada v društvih in korporacijah, koder imajo klerikalci večino. Kranjska kmetijska družba bo postala kmetijska družba za kranjske klerikalce. Spričo temu se zdaj usiljuje vprašanje, kaj naj store kranjski napredni kmetovalci* Možni sta le 2 pori: da poskusijo naprednjaki dobiti v .roke podružnice in iz teh zopet zavzeti glavni odbor, ali pa, da sploh izstopijo iz kmetijske družbe. Danes pač še ni mogoče reči, kaj bi bilo bolje, pokazalo pa se bo to v najkrajšem času.
-f- Neodvisen kmetski kandidat v beloranjskem okraju. Kmetje v belokranjskem okraju so postavili za svojega kandidata pri nadomestni deželnozborski volitvi posestnika .gosp. Julija M a zel le ta. Mazelle-tova kandidatura je v celem okraju napravila najboljši vtisk, saj je Manile znan povsodi kot izvrsten kmetovalec, kot najboljši poznavalec razmer v belokranjskem okraju in kot mož, ki so mu temeljito znani križi in težave, ki tarejo belokranjskega kmeta. Povsem umi j ivo je, da bo narodno-napredna stranka z vsemi silami podpirala Mazelletovo kandidaturo ter storila vse, da pripomore do zmage temu pravemu kmetskemu kandidatu. Zato pozivamo vse svoje somišljenike v Beli Krajini, zlasti pa v Črnomlju in Metliki, naj stopijo v službo dobri stvari in naj posvetijo vse svoje moči agitaciji za kmetskega kandidata Julija Mazeileta. Ako bo vsak naprednjak v črnomaljskem in metliškem okrožju storil svojo strankarsko dolžnost, ni dvoma, da bo naravnost sijajno zmagal kandidat kmetskega ljudstva Julij Mazelle.
-f- Zahvalo odstopivšega deželnega glavarja Šukljeta svojim belokranjskim volileem je priobčil »Slovenec« preteklo soboto. Ker izjava ni datirana, je pač vsakdo mislil, da *e je odstopivši deželni glavar spom-
nil svojih voliloev šele po dveh mesecih. Toda to domnevanje js razpršil sam dvorni svetnik Suklje, ki jo javno koDstatiral, da je ono pismo pisal is 4. Januarja. S to svojo konstatacijo pa je tudi indirektno javno pribil, da je »Slovenac« njegovo pismo zlorabil v agitacij&ke namena, ker tega pisma pač namenoma ni objavil takrat, ko je bilo pismo pisano, marveč šele sedaj, tik pred volitvami.
-h Anton Bonaventnra v straneh.   Preteklo   nedeljo so čitali po prižnicah   novo   škofovo pastirsko pismo. Ni nam pač treba omenjati, da škof tudi v tem pismu ščuva proti naprednjakom in   naprednim listom. Rovarjenje proti svobodomiselnemu tisku in proti napredno mislečim ljudem je pač postala že druga njegova natura, zato bi bilo naravnost presenetljivo,   ako bi se Anton Bonaventnra kdaj spozabil, da bi izdal kako pastirsko pismo, v katerem bi bila v resnici beseda božja, kakor se spodobi. Vendar pa je to najnovejše škofovo pastirsko   pismo v enem oziru zanimivo, v tem namreč, da veje iz njega tiha resignacija, da je čitati v njem strah pred vedno naraščajočim naprednim    gibanjem povsodi po vseh deželah in državah in tudi na Slovenskem. Tako - le tarna škof: »Pravijo,   da so naprednjaki, da so svobodomiselci. Tudi med Slovenci se množi njihovo število. (Tako piše škof v svojem pastirskem listu, »Slovenec« pa trobenta, da ni več naprednjakov na Kanjskem in Slovenskem! Kdo se sedaj laže, škof ali njegovo glasilo > Slovenec«!) Mnogo jih je po mestih, precej že tudi po deželi; da, o strah in groza, tudi med delavci in kmeti se dobe . . . Predragi v Kristusu,   ko sem z notranjim gnjevom čital slovenske liste in njihove zmote, sem    nameraval v tem pastirskem listu nekatere omeniti in osvetliti; toda preveč jih je, ne morem, moral bi cele knjige napisati . . . Zadnja leta so se novi in stari odpadniki organizirali, združili v eno društvo, ki ima svoje odbore in svoje liste. Tako združeni so na eni strani prostozidarji,   možje prekucijskega dela, na drugi svobodomiselci, možje prekucijskih naukov, pa je prav zato zadnje čase ta besna   borba mnogo bolj nevarna, pa kar očividno napreduje prekucijsko delo in si tudi pre-kncijski zmotni nauki očividno pridobivajo zmeraj novih privržencev. V tej organizaciji je tudi precej Slovencev, osebno mlajših ljudi. Svobodomiselci praški imajo slovenski odsek s   slovenskim svobodomiselnim listom . . .   Ogožene so katoliške in krščanske države.   Na Francoskem so cerkvi sovražni   — »bogotajci« zmagali: zmagali so tudi na Portugalskem; v nevarnosti sta Španjska in Laška. Te sile »peklenskih tmin« se vedno bolj drzovito gibljejo tudi — Avstriji. Osvojiti si hočejo deželne zbore in državni zbor, da bi tam gospodovali po francoskem in portugalskem zgledu. 2e so se predrzni-li prinesti v državnem zboru predloge o razporoki,   predlog o ločitvi cerkve od države, predlog, naj se semenišča od države več ne priznavajo, naj se pograbi cerkveno premoženje. Za sedaj so odbiti, toda pr^že na nove prilike . . .« Tako toži in tarna škof Anton Bonaventnra in s strahom gleda v bodočnost. In m^ž ima prav, da je v strahu, saj je o\>to gotovo, da je klerikalna strahovlada prikipela že do vrhunca pri nas in drugod in da ni več daleč čas. ko se bo Ijndstvo po drugih   deželah in brez dvoma tudi pri nas enkrat za vselej otreslo klerikalne gad je zalege.
+ Agrare i proti vodopravnemu zakonu. Naši klerikalci so, kakor znano, vsi zaljubljeni v novi vodo-pravni zakon in obetajo našemu kine* tu od tega zakona nebesa. Drugačnega, mnenja so pa nižjeavstrijski agrarci. Na shodu delegatov nižje-avstrijskega deželnega kulturnega sveta je rekel vitez Hohenblum o tem zakonu sledeče: kmetom hočejo vodo kar vzeti, da na njihove stroške pospešujejo industrijo. Dobili bomo v vsako vas po eno tovarno, toda niti enega poljedelskega delavca več. Ce industrija rabi vodo, tedaj jo mora od nas kupiti. Mi agrarci si ne damo vzeti svojih pravic. — Ce to izjavo primerjamo s postopanjem naših klerikalcev, tedaj lahko rečemo, da l>odo dr. Lampe & Komp. vzeli našemu kmetu njegove pravice.
+ Plače in zaslužki Naši katoliški koritarji in bisagarji si pri svojih hujskanjih prav radi pomagajo s tem, da očitajo naprednjakom plače in zaslužke. Nepozabne so Se besede, ki jih je zalučal dr. ŠušterŠič v obraz vsem uradnikom, rekoč, da »žro, žro inžro". To »vižo* pojo klerikalci pri vsaki priliki in v vseh varijacijah. Gorje tistemu, ki dobi za svoje pošteno delo tudi pošteno plačo. Klerikalci ga ob-jedajo kar se da, sami sebi pa polnijo Žepe kjer le morejo. Lahko bi v tem oziru marsikaj zanimivega povedali in morda bo prej konec obzirom, kakor si klerikalni koritarji in bisagarji mislijo. Če ima napreden človek, ki je v
redu dovršil vse studije, ki je doktor prava in služi 12 let 9000 K plače, mu to klerikalci očitajo, kakor bi bil kaj nečastnega storil. Nasprotno pa se jim tdi popolnoma v redu, ds so sami dali klerikalnemu ravnatelju deželne banke 9000 K plače koj, ko je nastopil službo, dasi nima nobenih studij in dasi ima ta deželna banka toliko denarja, da še stokronskega bankovca ne more zmenjati. Kako znajo klerikalci računati, to se je pokazalo včeraj pri sodišču. Klerikalni primarij deželne bolnice dr. Dergane je bil včeraj zaslišan pri sodišču kot izvedeniška priča v neki odškodninski pravdi. Kod izvedeniška priča je pri sodišču prečital svoje zdravniško mnenje, katero obsega 23 pisanih strani. In potem je prišel na vrsto njegov račun. Katoliški primarij doktor Drganc je zahteval posebno odškodnino za vsako uro, katero je posvetil studiranju bolezni dotičnega bolnika in seveda tudi plačilo za sestavo zdravniškega mnenja. Študiral je bolezen 38 ur in je za vsako uro tega studiranja zahteval po 50 K, torej 1900 K, za svoje 23 strani obsežno zdravniško mnenje pa je zahteval od vsake strani 100 K, torej 2300 K skupaj torej za studiranje in spisanje zdravniškega mnenja 4200 kron. Advokatu bi za tako delo sodišče priznalo v najboljšem slučaju 300 do 400 kron, dr. Derganc pa je zahteval 4200 kron. A prepričani smo, da se bo to častivrednim klerikalcem popolnoma v redu zdelo, zakaj njih načelo je, da sme klerikalec zaslužiti kolikor more, samo naprednjak nima pravice ne do poštene plače ne do poštenega zaslužka.
-f- »Kako »Narod« obrekuje poštenega obrtnika.« Pod tem naslovom je priobčil sobotni »Slovenec« izjave raznih oseb, ki bi naj oprale mojstra Ogrina pred očitanjem, da je izrabljal klerikalno obrtno pomožno zadrugo v svoje samopašne namene. Med temi izjavami, za katere sta »Slovenec« in Ogrin rabila celih osem dni, se nahaja tudi izjava gosp. čevljarskega mojstra Franca Kovača na Marije Terezije cesti. Kako pa je prišlo do te Kovačeve izjave? Ogrin je prišel h gosp. Kovaču ter mu dal podpisati neko izjavo. Gospod Kovač je izjavo, ne da bi jo natančneje prečital, v dobri veri podpisal. Ko pa je tu izjava izšla v .sobotnem »Slovencu«, se je prepričal, da je takšna, da bi je ne bil nikdar podpisal, ako bi vedel za njeno vsebino. Gosp. Kovač je takoj pozval Ogrina. da naj takoj prekliče njemu podtaknjeno neresnično izjavo, ter mu je obenem zagrozil, da ga bo sicer tožil. Takisto je gosp. Kovač pred pričami izjavil, da se članstvu pri obrt no-po možni zadrugi odpove prav zaradi teg*, ker si je Ogrin kot načelnik te zadruge samolastno dovolil kredit Da pa je Ogrin zares samolastno izrabljal kredit obrtnopomožne zadruge, to je Kovaču povedal in priznal sam načelnik nadzorovalnega sveta. Takšna je stvar s Kovačevo »izjavo«. Da so najbrže tudi ostale izjave, ki jih je priobčil »Slovenec« v Ogrinovo obrambo, rezane po istem vzorcu, nam pač ni treba še posebe poudarjati. II koncu še eno besedo! »Slovenec -< misli, da bo najuspešneje branil Ogrina s tem, da napada zadrugo združenih ljubljanskih Čevljarjev in g. čevljarskega mojstra Breskvarja. Toda s takimi napadi dela slabo uslugo ravno svojim ljudem, saj je vsemu svetu znano, da so prav »Slovenčevi« somišljeniki spravili zadrugo v položaj, v katerem se sedaj nahaja. Kar pa se gosp. Breskvarja tiče, povemo klerikalni gospodi samo to-le: Gosp. Breskvar je za zadrugo storil, kar je človeško mogoče, in nikogar ni, da hi mu mogel v tem oziru kaj očitati. Mož, ki je storil več kakor svojo dolžnost, pa se ne bo dal blatiti od ljudi, ki so vso spravili na psa, kar so po nesreči dobili v svoje roke.
+ Ni res, da da deželni odbor glaso niče, komur hode. Patetično je naglašal v kranjskem deželnem zboru mal možiček, da lahko da deželni odbor glasovnice komur hoče. To ni res! Ce bi jih dal tistemu, ki je zaboj z volilnimi spisi odprl, v namenu, da dotični storilec podvrže nekaj izpolnjenih glasovnic, bi zakrivil deželni odbor oziroma dotični deželni odbornik kažnjivo dejanje. Kaznovan pa ne bi bil, dokler delijo v deželnem zboru kranjski božji namestniki, hčerko božjo.
+ Dr. Pegan — slab jurist. Bivši prečanski župan Vintar in njegovi žalostni tovariši strašno prokli-njajo dr. Pegana in trdijo, da je on moraličen povzročitelj prečenske afere in njih nesreče, ker jim je dajal napačne nasvete in jih učil, da ni treba iti županu k nobeni oblasti in na noben poziv. Hujskal je zopet postave — revolucijonar in je rekel, da jim nobena oblast blizu ne more. Ubogali so ga in Vintar je še oblastno rekel, da ar. Pegan več zna, nego uradniki pri okrajnem glavarstvu. No zato so bik zaprti — a dr. Pegana ni bilo da bi jih bil rešil. Zdaj ga pa preklinjajo, da se dela, tema. Ds, da, dr. Pegan, le vprašajte g. Štemburja,
boste videli, da je tako. Pa tudi ljudstvo vsevprek pravi, da nihče ne bo vzel dr. Pegana za zastopnika, ker Čisto nič ne ve in ne zna. Zdaj dr. Pegan že ni več za dr. šturmom v Črnomlju, ampak deli usodo njegovo, ds ga niŠČe ne obrajta.
-f- Čudno naključje. Včerajšni »Slovenec« poroča: »Revizijo v hotelu »Union« sta izvršila gg. tržna nadzornika iz Ljubljane in Gradca. Pregledala sta vso kuhinjsko posodo in opravo v kavarni in restavraciji ter izrekla ravnateljstvu pohvalo, da sta našla vse v najlepšem redu in snagi.« Čudno pa je, da je upravni svet hotela »Union« ravno včeraj ugotovil pred sodiščem, da se dosedanje ravnateljstvo, to je dež. poslanec g. Kobi, vrže iz »Uniona« *— menda samo zato, ker je s pomočjo g. Cun-dra uvedel v hotelu zopet snago in red.
+ Is politične gozdarske službe« C. kr. višji gozdni komisar Oton Paul v Ljubljani je bil na lastno prošnjo premeščen v Celje.
— Cfas iz občinstva. Piše se nam: Cuje se marsikaj o prometu na električni železnici, zlasti se čuje želja da bi bila proga Garnizijska bolnica— Južni kolodvor, direktna proga. Ta vpeljava je bila s stališča udobnosti zelo praktična. Trditev, da se vozi na progi: Garnizijska bolnica—Južni kolodvor po električni železnici največ potnikov sloni na povsem utemeljenem razlogu, saj so na progi: Mestni trg— VoJmat javni uradi, šole, bolnice itd. Kaj pa na progi sv. Jakoba trg—Dolenjski koiodvor? Tu so vozovi z veČine prazni. Ta proga pomenja za podjetje grotovo le izgubo in ni se čuditi, ako je financijelni vspeh podjetništva od leta do leta vodno bolj neugoden. Čuditi se je, da podjetje ne skuša popraviti velike škode ki jih pri tem trpi in ne poišče prometnejših prog! Seveda bi morala občina zastaviti svoj vpliv, saj železnica je tukaj zaradi občinstva ni ne naopak. Tujci, prihajajoči v Ljubljano, se čudijo vozovom, ki prazni vozijo. Želeti je pač, da bi se to vpošlevalo in v kratkem potrebno in koristno ukrenilo.
— Suplcntura za zgodovino in zemlepisje je razpisana na c. kr. realki v Idriji (polnoštevilna in najbrže za cel II. tečaj; zadnji vložni dan 29. II.) in na c. kr. realki v Ljubljani (10 tedenskih ur za cel II. tečaj, prošnje naj se vlože takoj).
Zdravniško mesto r Domžalah. Da ne bo nesporazmljenj, konstatu-jemo, da se zdravnik na Bledu gospod dr. Gabriel Hočevar sploh nikoli ni potezal za zdravniško mesto v Domžalah, ter da je in ostane tudi še nadalje na Bledu.
Še malo luči. V »Slovencu« in »Dolenjskih Novicah« se je ponosno omenjalo, da je izrekel občin, odbor v Prečni v preiskavi se nahajajoče-mn eks-županu Vintar ju zaupanje na predlog znanega Planinska z Dolenjih Kamene. Omenjamo pa še mi, da je ta Planinšek tisti, ki je v ee-karju z župnikom iz Prečne nosil glasovnice, popisane s klerikalnimi kandidati, po vaseh, katero je župnik o priliki bere razdajal volileem. Opozarjamo na to državno pravdništvo v Novem meslu, da pošlje par orožnikov v Ločno, da se tam informirajo, kako je župnik s Planinskom skupaj vsiljeval izpolnjene glasovnice in volileem obljuboval voz in dal za dva Štefana v gostilni pri Kosu. Toliko v vednost državnemu pravdništvu, če rabi kaj za natančnejšo hioerrafijo pročenskega župnika.
Kritik. Iz Novega mesta. V »Dolenjskih Novicah« se je oglasil možak, ki v članku »Pod svobodnim solncem« skuša na klerikalni način kritikova!i občinsko upravo v Novem mestu. Piscu tistih vrstic še sedaj niso usahnili ostanki onih slin, ki so se mu mastnoželjno ali zaman cedile po mestu občinskega odbornika. Možic se kar peni jeze in grize v blamaži, ki jc hoče prikriti kakor lisica, kateri je bilo zrelo grozdje prekislo, ker ga ni mogla doseči. Svojo jezo spušča na novega župana, ker je občinskim uslužbencem dal povišati plače, oziroma izplačati draginjske doki ado. Zlasti so mu pa na poti stražniki in njih število, to so štirje, in teh je po njegovem mnenju desetkrat preveč. Vsak poštenjak in resen človek ve, da imajo štirje stražniki že zdaj dovolj opravka v svoji naporni nočni in dnevni službi in da ne bo v bližnji prihodnjosti o priliki gradnje nove železniške proge nič boljše, ampak dokaj hujše. Pri tem kaže tisti pisee za zgled na znano občino, kjer je 9000 ljudi in opravljajo to delo trije, ne pove pa, kako je tam za red skrb-ljeno. Poznamo dobro tisto občino s 9000 dušami, kjer človek na izpreho-dn ni varen svojega življenja, kjer se ravna z občinskimi reveži kakor s staro šaro, kjer se zlasti pri volitvah vsake vrste sleparije in goljufije gode in sploh protipostavnosti. Onega gospoda, ki ima tonzuro pokrito a v lasuljo, seveda zelo jezi, ker ne more svojega tridentinskega nosn vtikati v občinsko upravo in svojih smolnatih prstov v občinsko blagajno, ki je za take manevre zelo izku-
šen in bi še rad eksereiral v Novem mestu, kakor je ime! priliko v neki zelo mastni fari ob Savi. O, saj po, znamo tisto historijo in glorijo o tisa. čakih.
»Indijska kri«, krasna, delom* kolorirana    svetovna učinkovitog tvrdke »Nordiskfilm Ko.« predvaja ee od   danes   naprej v Elektroradii grafu »Ideal« pri večernih predstavah. —. Ta velikanski film v 2 delih je Oad 900 m dolg in jako zanimiv^ Razen te krasne slike predvaja se || »Slapovi Monasterio de Pedra« (nar, posnetek), — »Trdovraten zasleoV valee (komično), — krasna komična učinkovitost »Zakonski možje« in p-, »Moric se ženi« z komikom Princu v glavni vlogi. Cel spored je jako /, nimiv in vreden,   da  si ga vsaKd, ogleda.
Prememba restavracije. Gosp^i Jan Fiala je kupil v Gradišču pole? nunskega samostana ležečo restav. racijo od kolodvorskega restavrater-ja gospoda Ivana Schreva, ki je hii že več let lastnik te restavracije, ne od g. Friedla, kakor je bilo na nekih listih čitati.
Petelina. Včeraj sta se doma n<t Ilovici pogovarjala mož in žena oej sosednjo stranko. Kakor je marsikje ukoreninjena slaba navada, da ljudje radi pri vratih prisluškujejo, tak<» je bilo tndi v tej hiši. Ker je pa mo< čul, da se govori čez njegovo boljšo polovieo, je začel v veži npiti in svojega soseda klicati na korajžo. Ta se je pozivu takoj odzval in začel se jt v veži takoj ljut boj. Skakala sta dru, v drugega, se bila s pestmi in pr;v». kala kakor dva mačka. Posledica vsega prisluškovana je bila. da sta ob* moža zaradi dolgih jezikov njunih žena zapustila bojno polje s krvavi-ma glavama.
Delavsko gibanje. Včeraj se yc odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 279 Maccdoncev, 188 Hrvatov in 39 Slovencev; 160 Hrvatov j*> šlo pa v Inomost.
Izgubljeno in najdeno. Delavka Marija Štefe je izgubila črno denarnico z 7 K in 79 v denarja. — Davčni upravitelj g. Mihalj Frančič je izgubil zlat prstan z modrim kamnom, vreden 20 K. — Mestni policijski stražnik Josip Jazbec je našel žepn-tula uro.
Izgubila se je psica jazbečarkn i rumenimi lisami nad očmi in brei znamke. Najditelj naj jo pripelje p. Pocku na Opekarski cesti v Ljubljani.
V kavarni »Central« koncertujf danes in prihodnje dni eliten dunajski damski orkester. Glej inserat
Trgovka A. Lukie se mudi tm Dunaju pri nakupu najmodernejše spomladanske k o n fekeije za dame, gospode, dečkr in deklice, na kar opozarjamo slavna občinstvo iz mesta in dežele.   (7671
* Narodna obramba.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Brzojav v „S!ov. Narodu" z dne 23. t. m., da je dunajska občina v kateri biva 300.000 Slovanov in ki je središče vseh avstrijskih narodov, darovala za takozvani Roseggerjer sklad zopet 10.000 K, me sili, da se zopet oglasim ter malo omenim našo Ciril-Metodovo družbo. Dar dunajske občine naj bode nam Slovencem za vzgled in spodbudo. Naše slovenske občine, posojilnice in gospodarska društva darovati bi morala vsako leto kako podporo naši družbi Dunajski občinski zastopniki so večinoma krščanski socijalisti in socijalni demokrati, vendar ne pozabijo vsako leto na liberalni „Schulverein". Tudi tako bi moralo biti pri nas Slovencih, kajti Ciril Metodove šole in vrta so za vse Slovence ter se pri sprejemu otrok gotovo ne gleda, katerega mišljenja so stariši; gleda se samo, ako je otrok slovenskih staršev, to zadostuje. Ciril Metodova družba je dala pred nekaj dnevi v slovenske časopise nekak oklic na slovenske občine, posojilnice in društva, da se naj spomnijo družbe ter določijo vsakoletno podporo. Zato sem se tudi jaz oglasil sedaj, ko sem bral gorej omenjeni dar, ter kličem: Slovenske občine, posojilnice — Ciril Metodovi družbi na pomoč!
Društvena naznanila.
Društva za zgradbo Sokolskeg* doma v Šiški občni zbor bo nedelj.1 dne 3. marca ob 3. popoldne v posebni sobi gostilne »pri Ančniku^ (br. Burje) v Spod. Šiški.
Društva Sokolski dom v Idriji občni zbor se vrši dne 2. marca 191-ob 8. zvečer v društvenih prostorih Sokola.
Drnitvo aa raziakavanje podzemskih jam priredi v dvorani Mestnega doma v petek, dne 1. marca ob pol osmih zvečer javno predavanje o podzemskih jamah na Kranjskem. Govoril bode društveni tajnik go*P> prof. dr. Josip Cerk in pri tem projiciral skioptične podobe. Društvo vabi vse prijatelje raziskavanja podzemskih jam, da se v kolikor mogoče
obilnem številu udeleže ie bresplae* ne društvene prireditve.
ProsMta.
Is pisarne slovenskega gle«!ali-
^fa, V četrtek se poje tretjič v sezoni pri dramskih cenah V. Par m ova opereta »Caricine amaeonke« (izven ibonnementa; za lože par). Opereta jc docela kar najlepše inscenirana ter na novo režirana. — V soboto prvič A. Funtkova nova izvirna drama »Tekma«. Ta drama se odigrava v umetniških krogih, ter je polna lepih efektov. Predstava se vrši sa no-;»ar-abonente.
Umetnost.
„Olasbena Matica" se z veliko vnemo pripravlja, da dostojno in z lepim uspehom izvede prvi slovenski o-ratorij P. H. Sattnerja, dosedaj naj-rečje in najzanimivejše slovensko izvirno koncertno delo. Pevski zbor, ki je že mnogim domačim in tujim skladbam pripomogel k popolnemu uspehu, hoče z navdušenostjo domačemu delu zagotoviti kar najsijajnejsc veljavo. V mogočnem številu — blizu 250 pevk in pevcev se udeležuje z vso požrtvovalnostjo in velikim veseljem pevskih vaj pod vodstvom koncertnega vodje Mateja Hubada.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Rafinirana zapeljivka k tatvini nedolžnih otrok.
(Popoldanska razprava.)
Obtoženka Darovčeva je pri popoldanski razpravi še vedno tajila, da bi ona dekletcu ukazala krasu. Pokukala je na vse načine uplivati na sodni dvor in na porotnike, da bi vzbudila ,--aj dvom o svoji krivdi ali njihovo usmiljenje. Sodni dvor jc stavil porotnikom dve vprašanji in sicer prvo, ali ;e obtoženka kriva, da je z velevanjem, lasvetovanjem in podukom napeljala lOletno Heleno Marchiotti, da je ta radi njenega dobička izmaknila iz pojesti svojega očeta Ivana Marchiottija :nesek nad 200 kron. Drugo vprašanje, d slučaj, da se prvo potrdi, vpraša, če presega ukradena svota 2000 kron. —
Državni pravdnik,
ki je imel kar je poudarjal sam, lahko stališče je podal nekaj kratkih pojasnil ^lede izvršene tatvine lOIetne deklice, caterih   tatvin   neposredna povzroče-alka je obtoženka, ki je tembolj kaziva,  ker jc  pobujšala  in zapeljala nedolžnega otroka.  To je obtoženka, -icer šele  pod  pritiskom dokazov, a končno vendar le sama priznala. Krivda gotova, gre pa za drugo vprašanje ali presega ukradena svota 2000 kron. Državni pravdnik predlaga, da se mora :udi to vprašanje potrditi, kajti Darovčeva ni odgovorna samo zato, kar je ona dobila     priznala je sama 1608 *ron — marveč je odgovorna za vso ikodo, ki jo je imel Marchiotti, in ta ioseza po zapriseženi izpovedi njega amega gotovo 4000 kron. Zastopnik osebnega udeleženca g. Marchiottija dr. Kokalj pridružuje    izvajanju državnega ■oravdnika ter poudarja, da se je ob-•ozenki dalo dovolj prilike, da bi se opravičila, in ona sc je tudi potrudila, sendar se ji to  ni  posrečilo niti v enem slučaju.   Priče,  na katere se je sklicevala, so izpovedale za njo na-avnost uničevalno. Njeni zagovori so lažnjivi in jasno je, da je hotela prelepiti sodnike, porotnike in vse. Poudarja, da je njena krivda tem večja, ier je prišla v hišo, ko je umirala ■nati zapeljanih otrok, in namesto da bi nameščala ubožcem mater, jih je učila krasti in jih je stradala in tepla, če ji niso prinesli dovolj denarja. Za-lesia je nesrečo v dve rodbini. Predlaga, da potrdijo porotniki obe vprašanji. — Zagovornik
dr. Frlan
prizna pač krivdo svoje klijentke, vendar utemeljuje kljub težkemu stališču
b jako umerjenimi besedami svoj predlog, da naj porotniki drugo vprašanje
anikajo.
Po   kratkem resumeju dvornega >vetnika Pajka so se umaknili porotniki v posvetovalnico, kjer so po kratkem glasovanju obe vprašanji enoglasno potrdili.
Nato je predlagal državni pravdnik
*azen. Zastopnik zasebnega udeleženca je stavil odškodninske zahtevke, obtoženka je prosila za milostno sodbo. Sodba.
Marija Darovic je kriva hudodelstva tatvine, ker je zapeljala z vele-anjem in podukom 10 letno Heleno Marchiotti, da je ukradla svojemu očetu nad 2000 kron in se obsodi na dve leti in pol težke ječe. poostrene s postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. Zasebnemu udeležencu Ivanu Marchiottiju pa ima plačati še znesek 2491 kron 20 vin.
S tem je bila končana obravnava, ki je vzbudila veliko zanimanja ravno zaradi tako brezsrčnega in rafiniranega
zapeljevanja nedolžnih otrok k tako veliki tatvini, kar se do sedaj ie ni zgodilo v Ljubljani.
Udarao a kladivom. Več fantov
iz Spod. Besnice jc sedelo dne 19. avgusta 191! zvečer na travi ob cesti. Med temi ae je nahajal tudi Janez
Kalan posestnika sin iz Zg. Besnice. Ta je bil oborožen a kladivom, kakor da bi že naprej, vedel da bo isti večer priSlo do pretepaj saj je rekel svojemu tovarišu, da se 1 u m po v boji, zato se je oborožil s kladivom. In res je prišla precejšna gruča fantov iz Gor. Besnice, ki so šli vasovat v Spod. Besnice*. Ko sta se obe skupini zagledali, pričelo se je od obeh strani izzivanje, končno pa se je vršil spopad. Naenkrat pa je fant Jožef Papler omahnil proti svojemu bratu Francetu rekoč: »jaz sem že eno po glavi dobil". In res, kakor sam priznava obtoženi Janez Kalan, da je on udarit s polenom, ki ga je na tleh pobral Jožefa Paplerja v silobranu po glavi ker je hotel svojega brata Franceta na ta način proti napadu obvarovati. Po izreku izvedencev je zadobil Jožef Papler ne s polenom pač pa s kladivom tako močan udarec po glavi, da mu je bila strta leva stran lobanje. Oddali so ga v tnkajšno dež. bolnico, kjer je ostal do konca meseca novembra. Zdravniki so mu hotel« potom operacije rešiti življenje, a bila je brezuspešna ker so se vnele možganske opne vsled česar je Papler dne 30. novembra umrl. —■ Obdolženec ne taji dejanje.
Zagovornik dr. Ravnihar le skušal v lepem govoru razbremeniti obtoženca toda porotniki so Kalana spoznali za krivega, na kar ga je sodišče obsodilo v 3 letno težko ječo.
Mm stvari.
• Torpedo na suhem. Mila«,
febr. Kakor poroča vojaški strokovni list »Praeparazione<^, je italijansko vojaštvo poskusilo nov (orpedo zh vojno na suhem, ki aa no baje zelo dobro obnemel /lasti pri obrambi trdnjav.
• Vajenec - trikratni morilce.
Petrograd, 25. febr. V Narvi je umoril 17 letni krojaški vajenec Bal s s sekiro svojega mojstra Lippardta. njegovo ženo in nekega drugega vajenca in sic*er v spanju. Mor»lec se je sam javil policiji. Kot vzrok navaja morilec, da so slabo ž njim postopali.
• Brzovlak ga je povozil. Tri-dent, 25. febr. Neki kmet iz Sera-valle je hotel včeraj pri Ali b svojimi i voli prekoračiti železniški tir, ravno ko je prihajal brzovlak. Hitro jo skovil s voza, toda v tem trenotku jc prisopihal vlak ter ga povodil z volna i vred.
Telefonska in brzojavna poročila.
Poraz vlade v finančnem mteeko.
Dunaj, 27. februarja. V finančnem odseku je vlada doživela hud jK>raz. Finančni odsek se je danes dopoldne zbral, da nadaljuje debato o davčnih predlogah. Ker avstrijskega finančnega ministra Zaleskega ni bilo k seji jc socijalnodemokratični poslanec dr. Diamant predlagal, da naj M- >tju odgodi tako dolgo, da pride finančni minister. Večina ne je sicer trdila, da strmoglavi ta prodloir. vendar pa je bil predlog sprejet s sovi-jalnedemokratičnimi, češkimi in jugoslovanskimi glasovi ter finančni odsek s 15 proti 13 glasovi odg*oden. Danes popoldne bo odsek zopet poskusil sejo.
Novi člani gosposke zbornice.
Dunaj, 27. februarja. Jutri bo prijavljena oficijozna lista novih članov go»=ii.k>dke zbornice. Imenovanih bo 16 dosmrtnih članov in 14 jih bo dobilo začasno članstvo. Med njimi $o baron Chiari, nizjeavstrijski deželni maršal princ Laechtenstein, namestnik najvišjega deželnega maršala nu Češkem dr. Urban, Hu-gon knez Windischgratz in Poljaka bivši minister Abrahainoviez in Gorsku
Dunaj, 27. februarja. V gosposko zbornico jc imenovanih 26 članov. Med temi je samo eden Jugoslovan in sicer bivši hrvatski državni poslanec vitez Vokovie. Izmed C*ehov sta imenovana za člane gosposke zbornice bivši minister dr. ZaČek in založnik Ott.
Mesno vprašanje. Dunaj, 27. februarja. 2e delj časa sc trudi dn na jeki magistrat spraviti mesno vprašanje zopet v tir. %
oairom na odpor Ogrske proti nvozu argeatiaakaga mnaa ao poskusili a * vozom is balkanskih driav. Glasom pogodbe med obema vladama naj bi
ae v pogodbi z Romunsko določeni uvozni kontingent prenesel na Srbijo. V tej točki je prišlo do načelnega sporazuma.   Izvedba   toga projekta
Pa je odvisna tudi od železniškega vprašanja. Ker je dovoljenje zviaa-nego nvoza iz Srbije zvezano k želez-n**,kira vprašanjem, je pričakovati, da pride v kratkem do sporazuma. V pošte v pridejo tu dalmatinska železnica in drugi tir železnice K*&9.v«t-Bogmnin. Poleg tega se vrže ravno sedaj tudi pogajanja z Bolgarsko gltnie nove trgovske pogodbe. Namerava se uvažati na leto 15.000 glav goveje živine proti znižani carini. Novi avstrijski dreadnonghtL
Dunaj, 27. februarja. Drugi av-atrijbki dreadnought »Tegethoff« bo spuščen dne 21. marca t. 1. v morje, |er bo po cesarjevem naročilu kumova!** nadvojvod inja Blanka. F/l**ktrična železnica Dunaj-Pcžai?.
I ta naj, 27. februarja. V kratkem lanuo graditi električno železnico Dunaj - Požun, na kateri bodo vozili tudi brzovlak i. Zrdj rnteo bodo otvorili b«?je 2. decembru letos.
Odkritje spomenik* Palaekega. Praga, 27. februarja. Ob priliki js>kolskega zleta odkrijejo tudi spomenik češkega historika Palackega. Komite je povabil na to slavnost vsa češka narodna društva izvzeniši klerikalna.
Smrt nadvojvoda luksemburškoga.
Luksemburg, 27. februarja. Uradni list proklamira nastop vlade dedn»* nadvojvudinje Marije Adelaj-de. Truplo pokojnega nadvojvod »• prepeljejo v Luksemburg v četrtek. Pml smrtjo je bil nadvojvoda v strašni agoniji. Poleg srčnih krtov je imel tudi rakr na jeziku in je nadvojvoda boril oel teden ? smrtjo. Nova nad vojvod in jo Marija Adelajfl nastopi vlado šele 14. junija. Dotlej bo vladala njena mati. Pred kratkim so ae vr.šila |>osv*etovanja. da bi se mlada nad vojvod inja poročila / nekim bavarskim princem.
Bolgarska h I po tečna banka.
Sofija, 27. februarja. Tu nameravajo ustanoviti bolgarsko hipotecno banko, ki bo na polovioo financirana s francoskim, na četrtino z ruskim in na četrtimi bolgarskim denarjem. Kreta*
Atene, 27. februarja. Na Kreti so he dogodili zelo burni dogodki. Neznani zločinci so umorili tri Mohame-dance, nakar so Mohamedanci napadli kristjane. Posredovati jc moralo orožnifctvo in je bilo pri tem več ljudi ubitih. V Kaneji vlada velikansko razburjenje in se boje. da se konflikti ponove.
Izločitev heiniake gnbernije.
Petrograd, 27. februarja. Duma je uadaljevalu debato o izoločitvi iielmske guhernije iz poljskega kraljestva. Debata je bila zelo obširna in mestoma zelo burna. Oktobristi so predlagali, naj *e zakon proti neruskim kolonistom v volhinski gubom i ji poostri in naj se spravita pod ta zakou tudi goberniji Kijev in Podolja.
Krvavi spopadi v Petrogdradu.
Petrograd, 27. februarja. Vse-učiliški dijaki so hoteli v spomin na lanskoletne dogodke v Kijevu imeti na vseučilišču demonstracijsko zborovanje. Policija Je zasedla vseučilišče. Prišlo je med naprednimi in reakcionarnimi dijaki do krvavih spopadov. Nastopilo jo vojaštvo, ki je rabilo orožje. En vojak je bil težko ranjen. Mnogo je bilo aretiranih. Voditelje naprednih dijakov so zaprli v trdnjavo.
Posredovanje tripelentrnte v Italijan* sko-tnrdki vojni«
Pariz, 27. februarja. ->Malin« poroča, da namerava začeti tripelen-tenta. to je Angleška, Francoska in Rusija, s posredovaluo akcijo med Italijo iu Turčijo, toda le, če se tej akciji pridružita tudi Avstrija in Nemčija. Temelj pogajanj naj tvori, da odpokliče t mraka vlada svoje vojaštvo iz Tripolitanijo ter prične neposredna pogajanja z Italijo. Italijanske ladje v bližini Soluna.
Berolin, ^7. februarja. Is Carigrada poročajo, da sta se dve italijanski vojni ladji pokazali v bližini Kavalle v solunskem vilajetu, nasproti otoka Tasosu in da sta nato odpluti proti Dardanclam.
Mrtvi in ranjeni v Beimto.
Carigrad, 27. februarja. Uradna lista žrtev v Beirutu konstatirata, da
je bilo 58 oseb usmrćenih, med njimi dva mornariška častnika, dva mornarja in 36 zasebnih ljudi. Ranjenih je bilo 56, med njimi en Rus. Turški časopisi iu Italija. Carigrad, 27. februarja. Turški časopisi pišejo zelo ostro proti Italiji ter zahtevajo izgnanje vseh Italijanov iz Turčije. Zatrjuje se, da so članki inspirirani od ministrov samih.
Delavsko gibanje na Angleškem.
London, 27. februarja. V Der-byshire stavka 25.000, v Yorkshire 100.000 rudarjev. Pojutrišnjem bo stavkalo že nad pol milijona rudarjev. Pogajanja se še vedno nadaljujejo. Danes se vrši odločilna konfe renca rudarske aveze. Mogoče je, dn se v zadnjem trenutko se odločijo delavci, da ne prično s stavko.
Pariz, 27. februarju. Francoski rudarji so oklenili 11. t. m. štiriindvajset urno stavko, da ;s tem pokažejo angleškim delavcem svoje simpatije.
Samo vsakdanja trporate
fraKostaa žganja
Brazay
krepi mišice in živce. Dobiva se povsod.
Ivania pila ..MARS
je najboljše čistilno sredstvo.
Oknsa je slano-grenkega, ni neprije-
:: ten, — celo otrokom ni zopem. zz
Glavni zastopnik za Kranjsko: Franc Schantet Ljubljana, Frančiškanska ul.
Zaloga v d ljubljanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o. z.«
44
Poslatao,*)
770
Mi&m iMkin »J Hruiln Sokol
tf ŠiSki«
Treba je brezobzirne., cesne besede • Ker večina članov Sokola v Šiški ni zadovoljna z nekaterimi dosedanjimi odborniki in se je to na zadnjem občnem sboni jasno pokazalo, se je zopet javno reklo, da je to vse Moh&rjevo in Kraljevo maslo. Pri vsaki priliki hočete naju predočiti narodni javnosti kot rovača proti Sokolu, kot netilca prepirov med naprednjak!. Zato izjavljava javno, da nisva bila z neza-dovoljneži v Sokolu v prav nikakršni zvezi, da je zgoraj omenjena trditev podlo obrekovanje, in imenujeva tiste, ki so to izrekli, obrekovalce in lažnike. Ako jim ti pridevki niso ljubi, naj si poiščejo icadoscenja pred vodiščem.
S p Šiška, 27. f*Dnmrja 1912.
Moba; <0kftBOti&.       Krali Tran.
* Za. vsebino ^iJi^a j<: »»rednimi \ Q
odgovorno le toliko,  kolikor določa mlati
Serravallo
vo
železnato Kina-vino
Higijenićna razstava aa Doaaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
ia malokrvnlm
selo priporočeno od zdravniških avtoritet
:: Izborni okus. is
Večkrat odlikovano. Nad 7000 »dravtttšklh spričeval, a
J. SBRB&VALL0, l ia ki dvomi dobavitelj
TBST-3arkovlie. 4484
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstosieinšek,
Kakor je dobro in zdravilno
navadno ribje olje samo aa sebi, se vendar ne more utajiti, da ga večina ljudi, tako odrasli kakor otroci ne morejo v2ivati ocividno zaradi njegovega duha in okusa. Scottova emulzija ribjega olja, v kateri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s pridatki še zboljšane, vživa na« sprotno večina ljudi rada bres Prič«© vseh pomislekov in jo pri      ta «»mko tako dolgem vporabljanju tudi ribtoB— ■» »ani lahko prenašajo. ^cott~c**
Trikrat na dan, dalj Časa ?edno zavžit;
Scottova emulzija,
izpremeni blede otroke in take, ki nimajo nič veselja za jesti, v čile in vesele otroke.
Pri ftakopo rahtevijic izrecno Scouovo emlrjo. Zaamka »StfOtt«  J*, ki i«   *peli*n-i        tm   RS t«t iu jamči ootre kakovost in učinek.
Cona i*iitn\ e trki miti a K 50. Dobi sc v vsaki lekarni
Žitne eene v Budimpešti.
One 27. februarja 1912.
TarniJn.
Pšenica za april 1912   . . za 60 kg \ V7b
Pšenica za oktober 1912.  . za 50 kg 10 98
Rž za april 1912..... za 50 kg 10-56*
Koruza za maj 1012 ... za 50 kg 889
Koruza za tuli j 1912 .  .   . za 50 kg   8 7S
Koruza za avgust 1912   .  . za 50 kg   8 50
Oves za april 1912 ... za 50 kg 1019
IflfaH oad morjen riOtt*.'			Dglčno »oroeiio. Sredaji zračsi tlak 30-7« mm	
j? i i	a* opazovanja	Stanje barometra v mm	— S	Vetrovi Nebo
I 1 1 -r. i K i	2. pop. 9. zv. F« ij.	737-3 740-9 7433	18	si. jug jdeL 'asri" brezvetr. j jasno megla
Srednja včerajšnja temperatura 9*1*S norm. 093 Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Zahvala.
Za vse izrase srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega soproga, ozir. očeta, brata, strica in svaka, gosnoda 769
Alojzija Hiti
c. kr. postnega podnradnika
kakor tudi sm toli časteče spremstvo dragega pokonika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in inancem, osobito pa ravnatelju ljublj. pošte veleč. g. Štruklju in vsem cenj. gg. uradnikom in stanovskim kolegom rajnika, ter vsem darovalcem prele-pm vencev našo iskreno globoko zahvalo.
V Ljubljani, 27.februarja 1912. Žalujoči ostali.
V aa|em se da ali tudi proda (zavoljo družinskih razmer) blizo Pragerskegaj zelo dobro ido"a
3sr pekarija
z vsemi potrebščinami, in zraven tudi gostilna ?. vsem gospodarskim orodjem, vozmi, konjem itd. Tudi nekaj njiv Natančneje podatke daje, ako se priloži znamka: Franc Agroi, Rajhenburj, Štajersko. 771
	l" • * '-   n • 'T		
			
			1
Zahvala.
Ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, odnosno matere, stare matere in tašče, gospe
JKlarijc Jesenko « Eržen
se nam jo izkazalo od vseh strani toliko odkritega sočutja, da nam je nemogoče, vsakega posebej zahvaliti.
Bodi izrečena tem potom vsem onim, ki so nam iskazali so-2aijc ter spremili drago pokojnico na zadnji poti, najiskrenejsa zahvala.
Zlasti pa se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev.
V LJUBLJANI, dne 24. lebruarja 1912.
764
tajajoči ostali.
Sprejema zavarovanja človeskejra življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje ia emrt z manjšajočtmi se 101 vplačili.
99
NmaUkaati
jemno zavarovalna laaaka ir Pragi«
«f,7SMtf-14i - Ippiafat oclakoaaiaa ia aaattallle K U5t390.803«i. i UMltmm »varavalaica lik drživa z mtfcifi il^raiika-iiafaa^ opravo.
■ Vaa   aajaaOaa   aoJaS a—a^a»aa^aa»
I ljaM)|ri  ^aftaePbančJei^    f fiWWB ^ K. ^*
Zavaruj« poslopja ia premičnine proti požarnim škodam po najnižjih "cenah. Škode cen j uje takoj ia najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Dovoljuje is čistega dobička izdatno podporo v narodne in obcaokaristne namene.
J
Pekarlja
nahajajoča se v sredini trga Moravče, traven cerkve, 741
8 se takoj odda. i
Peć se je šele sedaj postavila. — Ponudbe na
.ftnojiloico ii Mula t Moravtah^.
7« li f ah af # a   zaslon! In poštnina
aiaUlfiva' vaj    pPOsto moj bogato ilustrovani glavni katalog z
4000 slikami ut, zlatih, srebrnih predmetov, godbenih potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebščin za kadilce, manufak-turnega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja itd.
Prva tovarna ar
Jan Rnratf, t kr. Hm dabavirefi. Mast, št. 1143, Caika.
Prava Švicarska niklasta remontoarka na sidro, sistema Roskopf pat. 5 K, Registrirana »Adler-Roskopf«, niklasta remontoarka na sidro K 7. Prava srebrna remontoarka. odprta K 8 40. — ffikal fiziko! — Zansta fonJjsni ali tms unj
Dobra denarnica ceno!
m -
s g a
«• I i
S 83 B
S a N
ta m, 5 m o
'1 , -
V
w « ■ D » 1
~* a ..
Št 75^, rc»MCTta fr enega kesa m«.Snega glaAkcg*
nssfa "m štirim« predelki, btlietnim predulcem ■ «-
porami, ■ cai <?o:£a. « en r"irt)'»i 1-3" BolfSQ r.e-aarnice po K '■ '.5 —, *• <> iu viSie v Jta'o£t. Rai-po^ilja proti pošiljarvt denarja naprej, ptfltavai -'' lt » pcfttnino ali po  poctetTu   —   e.   kr   mrra HoSu^ttei;
Jan Utrni mt^OjUa Msst Bn. UH Mat
Umi hfa'aj s UJBC sila«! aa nbfm gratis is fraiSp-
20#,0C0  prav  močnih in lepih
lr tMI ii flrsvoreilolli dreves
IMkejM
UD vrtaultl i lan mani niti
kot pisar (slov. in nemški) ali kot oskrbnik delavcev ali kaj podobnega. Vstop takoj ali tudi kasneje. Naslov in druge podatke dai5 upravništvo »Slovenskega Naroda«. 63e
iBliko Mn pidletie Moiijaliega Uaia
i s če
6%
korespondenta
popolnoma  samostojnega  in veščega slovenščine in nemSčinc — Plača po dogovoru
Ponudbe pod ,vKorespontf*!2t 190'*
na upravništvo »Slovenskega Ncruda«.
Proda se dobro idoča
ostilna
s polno koncesijo, žganjetoeem, ležeča ob glavni cesti in va*i, blizu farne cerkve na lepi !°f*i za izletnike, odda Ijena 20 minut od mesta Ptuj, tu'1i ie zelo sposoben prostor za trgovca žito, perutnino itd — Zraven je 5 V* orala dobrega polja, v bližini sadni vrt in ico vrt za reJeaiavvi Proin ec takoj po ugodni ceni za 20 000 K H'5* in brvi je vse v dobrem stan tu 6000 K ostane na posestvu vknjiz>n'h D^"»'s' nai «e po^l eio na 746
l. frici&i gesTiiniEar i irtn ??i Mi staj.
zlasti l?pi divji kostanji, kroglaste akacije, k'oglasti jesen, kristusovo trnje, javor, jesen, hrasti, različna prekrasna žalobna drevesa itd., komad od 60 vin. naerej.
NSilijan  sadnega dr»ev|a
vseh najbolj zahtevanih dreves, ter najbolj preizkušenih vrst. ICO komadov visokoste-belnatih jablan od K 25 — naprei. Zbirka po 100 lepotnih in drevorednlh dreves in 100 lepotnih grmov v 10—15 vrstah K 70—, samo po 50 njih K 40 —
NapJGljše r&siitae  za mele:
akacije in gledicoe 1—4 letne po 100 kom. od 12—70 kron
Pasmena peru >niaa 3n nje fafca za lezenje, lovni tn krase trii fazani in njla 763 ialca sa lezenje.
- Glavni cenovnik zastonj. =====
Uro!a Žige Batthyany!a graščinska uprava Cseadlak pri Radgoni.
na  kubičen   meter,  se  radi pomanjkanja prostora
prodajao po zelo znižani ceni.
Odjemalci velikih množin imajo popust
Parna žaga V. Scagnetti
Cesta na Rudoilovo železnico 16
::      (aa državnim kolodvorom) ::
Selili® pari®
-pr?-poroča
12<*
Anton ?oledisals, Gradec, MarlaMIZersfr. lljt
po nalniilik cenah Ustanovljene 1827.
Ustanovljeno 132?.
Sivo perje (l , kg) od K —*70
Boljše paljeno „ „   v „ 1*20
Belo perje     . ,   0 9 I*—
Siv napol poli „ „   m „ 2*80
Siv pnh „ m   . » 3* —
Bel napol pni! „ m   w „ 4*—
Bel pnh        „ .   „ * •* -■
Žima „ „   „  m — *W
Posteljni koei •« K z*S»
Posteljni vstavti     . „ t6--
Blazinice „ . 3*—
Perniee „ n §*—
Sdeće (ronge) odeje v w 5* —
Satinaste ođeje        m 9 6*7d
Svilnotoklotove odeje 9 m 8*70
Modreci iz morske trave . „ S*—
II od roti Is afrfka    od K 12*—
Modroei Iz afrtka 3del. „ „ 18* -
Žimnice                >, . 32* —
Zimnice 3 delae        „ .,40 —
Sinke nree šiva       „ „ f—
Pregrinjala posteljna „ n 4*—
Prevleke posteljne    „ ., I*—
Prevleke za pernice „ „ 4* -
Cenik posialjaega perja, po8te!jninB perila in žime gratis Ia fr&nko.
^oznanile* in pripordčil
Vljudno na/nanjam slave. »bcii!>tvu da sem prevzela, stare, dobro znano
gostilno „pri Raku
Krakovski nasip št. 4.
Točila bodem vedno sveže pivo iu dobra pristna vina Skrbela bodem tudi za dobro kuhinjo; gorka in mrzla jedila vedno na razpolago —
Sprejmejo se tudi naročniki na kosilo in večerjo. — Kosilo 731       od 50 vin. dalje, vefterfa pa od 28 vin. daljo.
3stotam se takoj odda majhna mcblovana soba s brano.
Avrelija Šetina, gostilničarka.
Za prijazen in obilen obisk : se najtopleje priporoča :
NtIGEDE FLEURS
nova, znanstveno izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko najboljše  toaletno sredstvo. Pusica po 60 h in 80 h se dobiva povsod Lonček t K 60 h. 33 il
Zalog, v Ljubljani: [11111313.
Eleganten in stanoviten
$e pristni
r Palma
kavčukov
a 5 • B
t s
ta s
e» m m
I 2. S o
Si
n« [ijšii za Mini n
233 sobe za gospode.
Giogovski & Ca.
c. ia kr. dvor*ti dobavitelji
Gradec. Jos^np'irmnncf. Tel^tnn 3^4 Prevzema iideiovcnj^ vsespiosnegi pohištva.
Proračune   izvrSujejo   lastni arhitekti
Va&ilo k
768
Pojilu za ii h oKolic
na dan
10. marca 1912 ob 2. nojsofoie
v dvorani ..Blejskega desoa11.
DNEVNI RED:
1   Potrjeoje letnega računa na 1 1911 Sklepi  o  uporabi   čistega dobčka Volitev. Raznoterosti
Opomba. Ako bi ta zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, začel se bode pol are pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklenati.
Ka Bleda, dat 28 februaria 1912.
Načelstvo.
2 3 4
Št 6075.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem se je fopet izpraznilo eno mesto cesarja Franca Jožefa ustanov za dJalce v znesku 100 K na leto.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubliano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni revni di'aki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene s krstnim listom, oziroma s domovnico, potem z uboinim listom ter s šolskim spričevalom zadnjega  s^me-tra. — ProŠnie je
vladati do L aprila t I. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 23. februarja 1912.
Županr
Dr. Tavčar !. r.
lift se Nin srnSit nota
762
iima zračna soba
s separiranim  vbodom  in razgledom na cesto, 737
se sdla ia luuki tali 2. L oadnr. lir o.
avtomat Uradnik
Ponudbe sprejema fratar det bolnice*
Proda so ftlsie nov
765
trrdUia Ulapetaf ta Prage, vreden K 2000, po prav  znižani   ceni.   Avtomat   ie novega
sistema, za vsako gostilno in tudi hotel riporočliiv. — Več se zve pri
l;ano laj, on. i Pjdiji u Hatrasitlun 225.
posebno fHpravaa z* leto s ličarje
ob per ferijs mesta, v povsem mirnem ::  brezpravnem  kraju. s^Inčna lega, ::
se odšla
fneh.ovana ali brez. oprave
Po|asn»*a ae    :obe  na vpra4anje pod   periferij a1*   na   oprava i St« o
»Slov   N »ro ia* 726
Jedilni krompir
belomesnat, v rumenih oblicah  10.000 k^
K 66<» — Jedilni krompir, ro2nik 10.00* kg K 730 —.    Jed In«    kromnir     modri rožmk
10 000 kg K 620*— Bebele selnete slave,
bele 10 000 kg. K 700 - oziroma po vsakokratnih najm; jih dnevnih cenah iz raSega "grškega nakladališča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo no lastni ceni. Polecj te^a đo avlj^mo eeseM čebnl« in semensko čebulico najfinejši delikatesni med in papiks, za katere pridelke na željo radi postrežemo s Specialnimi ponudbami Ker krompir in zelje dohavljamo z različnih oostai si pridržujemo, da stavimo ponudbo franko do-ločttvena postaja. Dobavliamo samo izbran kromp r Pogoji: Pol denaria naprej, ostanek po povzetju. Prvi segediaska kmetijska zaarnga ISzegediner Landv. Gen. Szegeda Ogrske.
večjega industruskega podjetja, z večletno
prakso, s popolno trg. teor naobrazbo, temeljito izurjen v kmigovodskih in blagajniških poslih, ve5č slovenščine in nemščine, sedaj v neodpovedani službi. 711
teli  Isto  eimpreje   spremen H.
I Ponudbe na upiavništvo »Slovenskega Naroda« pod štfro: „lanoslpv In zmoten'
Prodajam od 10 hI naprej
vsakovrstno ceno i« drago
novo vino
I starino letnik.....* * . . W%
\      j)       jj    *•••••'••• ItOO
1      „       „    .  .   .......1910
•llvovrko staro In novot droino žganjo po S i in več vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, Žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od 56 litrov naprej, onemu, ki pošlje svoj sodček.    2vaa Malna, posestnik na
Slsei>kem. 33^.
Obrovu, Istra,
se pod iako ugodnimi pogoji •lajo v hiši Marotti v najem
■
pripravni za trgovino, gostilno ali drugo obrt. — Hiša leži na jako prometnem mestu na križišča cest: Podgrad- Javorje-Trst in Golac, v njej je poštni m brzojavni urad ter šola, tako da je zaradi velikega prometa dobra prilika za najboljši usneh. — Pojasnila daje tvrdka
E. Cunttdi Successores na Reki,
aga no g mi Kavama Isiaf: ts in «i
dunajskega damskega elitnega orkestra.
z veiespostovanjem Štefan Miholič, kavamar.
jedilni, najbolfše kakovosti,
brezhiben, zdrav ter izbran, tudi semenski krompir* oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po solidno i:    nizkih cenah tvrdka a
3v. f. Jtorlmann nasl. ^vg. Čomažič v £mb!:ani.
Angleško sk^di^če oblek
O. J^ernatovič
Ljubljana. Jv[estm trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek Za gospode in dečke ter oblekice ya otroke. Velikanska i^bera najnovejše konfekcije sa dame in deklice ter :; berolmskth in pariških modelov. ::
C*ne prtjnano ntjf(e
Car.e prignano r.tji^e
hočeš kaj zanimivega čitati, afaSopre
-  rila  detektivskih, pove«
ter se naroči
na nadaljnje
IfiA 9 Prt tvpdkl Klalnmayp ■^Jv nT   aajaajaai   avli pa v veah a
Laatalaa la tlak »Naraaae detaraa«.
53
30