Ljubljana, sreda 2b avgusta 1933
Cena 1— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
BBBBBBaBBBBEaC
Jiaročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1 Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
Oglas;
Vendar zopet Avstrija
Pa vendar zopet Avstrija! 2e skozi ' mesece je tema Dunaj —Berlin stalna dušna paša evropske politične publike. Zdi se že, kakor mnogokrat odigrana, na pol obrabljena gramofonska plošča, na vse jo vedno znova navija in skrbno posluša zdaj čistejše, zdaj pa zopet — in to je navadno — bolj hreščeče glasove. Toda vse nič ne pomaga: avstrijsko vprašanje je vedno bolj aktualno in vse kaže, da bo ostalo tudi še za naprej. Dokler ni vprašanje Podunavja in Srednje Evrope končno urejeno, urejeno po sporazumu vseh neposredno prizadetih, tako dolgo bo vznemirjenje ostalo in oči bodo ostale uprte na Dunaj in v Berlin, pa tudi v Pešto in Rim.
Zlasti v Rim. Kajti zdi se, da bi v tej kovačnici še vedno radi sami kovali usodo Podunavja, tako da bi Pariz in London postala bolj interesirana gledalca kakor pa neposredna akterja. Komaj nekaj tednov po Gombosevem rimskem romanju je v nedeljo bil v Italiji Dollfuss. Slika je na zunaj skoro enaka. Zopet ^so se razpravljala »gospodarska« vprašanja. ventilirala zadeva svobodne cone okoli tržaške luke in javnosti se predvajajo variacije starih eksperimentov. Komentarji poročajo, kakor vedno; da se je »glede vseh aktualnih vprašanj doseglo ali izkazalo popolno soglasje Kliše o zbližan ju Italije s Francijo, o ne-možnosti anšlusa, o reviziji, ki je odstavljena z dnevnega reda, srečavamo neprestano v evropskem časopisju, celo v tako zvanih vodilnih organih.
Zraven teh starih šablon pa imamo priliko čitati in slišati nove glasove, sicer brez avtentičnega pcverila ali celo take, o katerih že naprej vemo, da jim bedo sledili oficiozni demantiji. Toda zdi se, da so vendarle več kakor produkti mrtve sezone in poskusni baloni. Pa četudi smo uverjeni, da posebnih ekstra-tur ne bo, se moramo vendar zaveda'i, da je avstrijsko vprašanje dospelo na točko, ko ne bo več mogoče laviranje in odlašanje. Četudi je morda pretirano, že zdaj govoriti o prekinjenju diplomatskih odnošajev med Dunajem in Berlinom, je vendar dejstvo, da je avstrijski poslanik Tauschitz ravno zdaj, v času največje napetosti, nastopil svoj dopust m da se odpravlja na oddih tudi dunajski nemški poslanik dr. Ritt. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je Avstrija previdno vprašala v Londonu, ali ne bi Velika Britanija prevzela zaščite avstrijskih državljanov in interesov v Nemčiji. Nepobitno pa je dejstvo, da nenapovedana vojna hitlerjevske Nemčije traja veselo dalje in da se podpiranje avstrijske nacionalne revolucije iz Berlina in Monakova vrši nemoteno naprej. Tudi po radiju, ki je bil neposredni povod malo posrečene berlinske demarše.
Kdor pa pozna avstrijske razmere, ne le današnje, marveč tudi predvojne, ki jih Dollfussova Avstrija v bistvu nadaljuje, ve, da je nevarnost za avstrijsko samostojnost doma na Dunaju, ali prav za prav v glavnih mestih »zveznih dežel«. Vesti o medsebojnih trenjih med Berlinom in Dunajem so mnogo manj pomembne kakor poročila o nesoglasjih v avstrijski fronti sami. Da je vodja Landbunda« podkancelar Winkler ustanovil svojo posebno »stanovsko fronto« ravno v času, ko si Dollfuss prizadeva za enotno staroavstrijsko falango, da misliti; posebno če se ne pozabi, da je aktivni minister Schummy pred nedavnim časom govoril o pripravljenosti za »sporazum«. Tudi govorice o krhanju v rHeinnvehr« in o posebni juhi, ki jo želi skuhati resnični avstrijski dirigent Fey, nočejo ponehati. Človek dobi nehote vtis. da začenjajo podgane zapuščati Dollfussovo ladjo. Ne smemo pozabiti, ca sta Landbund in Heimwehr izšla iz nemško nacionalne, ali prav za prav ve-likonemške šole in da jima je trajen prelom z Berlinom neznosen. Oziri na to miselnost najbrž tudi povzročajo Dollfussovo oklevanje pred mednarodno in-tervenciio.
Iz razkritij oficiozne »Reichspost« vemo, da so avstrijski hitlerjevci izdali parolo, da se mora politični spor med Avstrijo in Nemčijo napeti do skrajnosti. Vemo tudi, da je narodnosocialistična matica to tezo osvojila. Hitlerjevi avstrijski eksponenti niso tako slabi psihologi, kakor bi se utegnilo misliti pri površnem opazovanju. Nevolja avstrijskega prebivalstva, zlasti poslovnega sveta, zaradi zaprtih mej resnično in vidno narašča. Kratkovidnost oficielne-ga Dunaja pa si še vedno utvarja, da se lahko bori na dve fronti in slej ko prej briskira socialistično levico.
Ni tedaj izključeno, da imajo prav oni, ki prorokujejo Dollfussov padec in kompromis njegovih današnjih zaveznikov s kljukastim križem. In to bi bila bržčas a j večja opasnost za miroljubno in spo-Tzumno rešitev srednjeevropskega pro-nma. Mednarodno in državnopravno iz ^dbo »anšlusa« bi intervencija intere-i ranega inozemstva mogla zabraniti -~>ti notranjepolitični preorientaciji pa j «w*vski apoteki menda ni zdravila. Č< o« Dunaju zvezni kancelar kal*
MUSSOLINI BI RAD DAN IN NOČ HKRATI
Cilji fašistične politike se med seboj pobijajo, v Rimu pa se nočejo nobenemu odreči — Najnovejši načrt odklanja vsa Evropa
Nemški listi
Dunaj, 22. avgusta, r. Kakor se vedno bolj jasno da razbrati iz raznih službenih in polslužbenih izjav in člankov, je bil glavni predmet razgovorov med Mussoli-nijem in dr. Dolltussom osnovanje novega bloka med Italijo, Madžarsko in Avstrijo, kateremu naj bi se po ureditvi nesporazumov med Avstrijo in Nemčijo priključila tudi Nemčija in kasneje še Mala antanta, ki bi ne imela drugega izhoda. G. Mussolini je s tem znova pokazal svojo željo, paralizirati naraščajoči vpliv Male antante.
V	komunikeju, ki je bil izdan v Rimu, je vprašanje sodelovanja Nemčije bilo zaenkrat puščeno na strani, kajti to je odvisno šele od uspeha nadaljnjih prii:-^Viških intervencij Mussolinija v Berlinu. Potrjuje pa se, da sta Mussolini in dr. Dollfuss o tem razpravljala ter da je Mussolini pridobil dr. Dollfussa za svoje načrte. Jasno je, da pomirjenje med Avstrijo in Nemčijo ne bo mogoče brez velikih žrtev s strani Avstrije, ker Hitler iz notranjepolitičnih razlogov ne more pristati na enostavno poravnavo. Mnogo komentarjev je vzbudilo dejstvo, da se je dr Dollfuss pred svojim povatkom na Dunaj zadržal več ur v Benetkah, kjer je imel triurno konferenco z voditeljem avstrijske Heirmvehr knezom Starhembergom.
V	dunajski javnosti spremljajo to akcijo Mussolinija in Dollfussa z deljenimi občutki. Dočim so eni mnenja, da bo s tem znatno ojačeno stališče Avstrije v borbi proti Nemčiji, so drugi prepričani baš o nasprotnem in računa io s skorajšnjim pomirjenjem z Berlinom- Kar se tiče gospodarska podpore, ki jo Italiia Avstriii že tako dolgo obljublja in ki je Avstriii za ohranitev niene samostojnosti in neodvis-nosti najbolj potrebna, so v tukaišnjih krogih dokaj razočarani, ker je tudi tokrat ostalo samo pri obliubah. Uradni komuni sam pravi, da sta se Mussolini in dr. Dollfuss v svojih razgovorih gospodarskih vprašanj samo dotaknila Če se ie ffo-vorilo o pospeševanju avstriiskega izvoza preko Trsta, bo od te*a imela koristi v-mo Italija, ki mora žrtvovati milijone in m:1'ione, da rešuje Trst pred nronadom.
Vse to kaže. da je imel nedeljski sestanek izrazito politično obeležje m da je šlo za nrizadevania italijanske dinlomaci-je, da bi se kar najbolj izpodrinila Mala antanta. Mussolmi strem' za tem. da zasi-gura avstrijsko samostojnost, ne da bi si pri tem vezal roke glede odnošajev z Nemčijo, s katero bi rad še nadalje ostal v kar naiboli pr'iateljskih stikih. Avstriia naj bi postala slišno, kakor Alba«"a instrument italijanske zunar>ie politike v Srednji Evropi, kakor je Albanija na Balkanu. Bližnia bodočnost bo pokazala, kako se bo razvila ta prikrita, a zato nič manj ogorčena tekma med fašizmom in hitleriz-mom.
Bollfussove želje
Pariz. 22. avgusta, d. Po informacijah tj-kajšnjih diplomatskih krogov je avstrijski kancelar dr. Dollfuss ob priliki svojega sestanka z Mupsoliniiem prosil italijanskega ministrskega predsednika, nai podpira zla-pti naslednie tri želje avstrijske vlade: 1 Povišanie staleža avstrijske voiske na BO tisoč mož. kakor to določaio mirovne rvogod-be. ker znaša sedanji stalež samo 22.000 mož. 2. Znižanje kadrskega roka in 3. reorganizacijo Heinnvfhra na ta način, da bi ee pretvorila v vojaško rezervo. V stvari bi to znaeilo vkliučitev Heinuvehra v redno vojsko in s tem prekomerno povišanje avstrijske oborožene sile.
Fašistični komentarji
Rim, 22. avgusta. Č. Fašistični listi upajo, da bo prvi učinek nedeljskega sestanka popuščanje napetosti med Avstrjjo in Nemčijo, ter da bo v kratkem prišlo celo do sporazuma med obema državama.
»Gazzetta del Popolo« poudarja v svojem uvodniku veliki pomen avstrijske neodvisnosti. Sedanji nemški režim gotovo ni tako nerazsoden, da bi se zanesel nad Avstrijo in si s tem nakopal sovražnike ne le v Franciji, Italiji in Angliji, marveč tudi v drugih državah. Francoski nacionalistični krog! vsekakor pretiravajo pomen in nevarnost nemško-avstrijskega konflikta. vendar je za vsakogar jasno, da mora ostati Avstrija neodvisna država, kar bo nedvomno v korist tudi Nemčiji. Hitler je pokazal toliko političnega razumevanja 'n diplomatskega takta, da gotovo ne bo zaostril spora, ker bi s tem napravil vse preveliko uslugo nemškim sovražnikom.
»Corriere delia Sera« presoja sestanek z vidika pakta o sodelovanju štirih velesil. Avstrijski problem je postal važen za vso Evropo nele zaradi tega, ker je potrebna nezavisnost avstrijske države, marveč tudi zaradi tega. ker je njegova realna rešitev element, ki bo zagotovil Evropi možnost nadaljnjega političnega sodelovanja. To sodelovanje je Avstriji potrebno zlasti z Italijo, Madžarsko in Nemčijo. Končno poudarja list, da so razgovori med Mussol-nijem in DoiJfussom potrdili domnevo, da ie mogoče rešiti avstrijsko vprašanje skupno z važnimi podunavskimi problemi \ okV.ru pakta štirih velesil.
alter ego Adolf a Hitlerja, bo »samostojnost« avstrijske republike sicer ohranje na, »Gleichschaltung« pa bo imela prosto pot. Takrat pa problem Podunavja ne bo končan, tomv*j *<?le na novo načet.
Berlin, 22. avgusta, č. Nemški tisk je pokazal za sestanek v Kiccionu prav posebno zanimanje. Listi so z nekim malodušjem poročali o Mussolinijevi nameri, da bi spravil avstrijsko vprašanje v kompetenco pakta o sodelovanju štirih velesil, Avstrijo samo pa v gospodarski in deloma politični sistem podunavskega bazena. »Norddeu-tsehe Zeitung« pa izvaja iz tega za Nemčijo ugoden zaključek, da na osnovi Mus-solinijeve rešitve avstrijskega problema odpade nevarnost, da bi se moralo Društvo narodov baviti z nemško-avstrijskim sporom. V ostalem pa zatrjuje, da italijanska rešitev nemško-avstrijskega problema nikakor ne bo škodila Nemčiji, marveč ji bo v gospodarskem pogledu celo koristila.
»Deutsche All<»emeine Zeitung« dokazuje, da Mussolini v ničemer ni spremenil svoje srednjeevropske politike, pač pa je preprečil ponovno intervencijo zapadnih sil v Berlinu in onemogočil pariško grožnjo, da bi se spor obravnaval v Ženevi.
V Londonu čakajo
London, 22. avgusta, g. »Dailv Tele-gr-aph« poroča, da se v londonskih, pariških in vseh ostalih evropskih prestolnicah z največjo napetostjo pričakujejo avtentična poročila z Dunaja in Rima o konferenci v Riccionu in o tamkaj sprejetih sklepih. List pristavlja, da angleška vlada kljub trajajoči protiavstri jski brezžični kampanji nima nobene volje, da bi izvedla drugo demaršo v Berlinu, dokler bosta Rim in Berlin za sebe izmenjavala misli. Kakor zatrjuje ^Dailv Herad«, je dobi! sir Austen Chamberlain ki biva trenutno v Rimu, od angleške vlade oficiozno misijo. Chamberlain naj bi Mussolinija prepričal o nujni potrebi, da se v avstrijskem konflikt') odločno postavi na stran Francije in Anglije.
Ostali londonski tisk ugotavlja soglasno, da se nadaliuje sovražna propaganda proti Avstriji kljub obljubam, ki jih je Nemčija dala Italiji: zato Mussolini jeva akcija Angliie in Francije ne odveže odgovornosti. »Times« ugotavljajo v zvezi s tem, da Nemčija noče ali ne more izpolniti Italiji dan;h obljub. Mussolini bo to tudi opazil in sicer tembolj, ker ie ohranitev <=amo-stoinesti Avstrije ed~n izmed glavnih ciljev italijanske zunanje politike.
Odklonilno stališče Male antante
Praga, 22. avgusta d. Vesti o načrtih, ki jih je razvil Mussolini ob priliki sestanka z avstrijskim kancelarjem dr. Dollfus-som v pogledu reorganizacije Srednje Evrope, so vzbudile tudi v Pragi največjo pozornost. Italijanska akcija v Srednji Evropi je naperjena direktno proti Mali antanti, kajti ce bi bilo Italiji res samo do tega, da reši Avstrijo pred poplavo narodnega socializma in gospodarsko ojači tudi svojo zaveznico Madžarsko, potem bi bilo pač najbolj prirodno, da išče v prvi vrsti stikov z Malo antanto, ki edina lahko Avstriji učinkovito pomaga. Da Mussolini tega doslej ni storil, dokazuje, da zasleduje docela druge cilje Mala antanta je slej ko prej naklonjena Avstriji in uvažuje njen položaj spričo ofenzive iz Berlina ter je tudi pripravljena zatisniti oko v pogledu povečanja avstrijske oborožene sile, vendar pa ni niti najmanj pripravljena mirno gledati, kako skuša Italija vpreči Avstrijo v svoj politični voz. Mala antanta je že svoječasno protestirala proti sličnim nameram Italije iu bo tudi sedaj znala braniti svoje interese. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da je Mala antanta vedno pripravljena sodelovati pri vsaki akciji, ki stremi za gospodarsko sanacijo Srednje Evrope in bi pri tem prav tako iskreno pozdravila sodelovanje Italije kakor vsake druge zainteresirane države. Po še nepotrjenih vesteh namerava češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš še pred septembrskim zasedanjem Društva narodov potovati v Italijo, kjer bi se sestal z Musso-linijem in mu v imenu Male antante pojasnil njeno stališč«.
London, 22. avgusta, d. »Observer« se bavi z rimskimi načrti glede reorganizacije Srednje Evrope in opozarja na to, da je Mala antanta v strogi opoziciji proti iz-premembam v Srednji Evropi, kakor si jih zamišljajo v Rimu. List poudarja, da je Mala antanta pokazala ne samo svoje organizacijske sposobnosti, marveč tudi veliko odpornost in je zato malo verjetno, da bi se mogli uresničiti italij .nski načrti brez njenega pristanka ;n sodelovanja. Merodaj-ni ang'eški krogi morajc to primerno upo-
števati, zlasti sedaj, ko postaja vedno bolj jasno, da se gospodarska sanacija Podunavja nc sme več dolgo odlašati.
Povratek zunanjega ministra v Beograd
Beograd. 22. avgusta, p. Davi se |e vrnil z Bleda v Beograd zunanji minister Božo Jev-tič- Kakor znano, se je mudil na Bledu na oddihu.
Povečanje avstrijske vojske
Pariz. 22. avgusta č. Pariški tisk se danes posebno zanima -a zahtevo avstrijske viaie, (ia se d.ovoli povečanje avstrijske vojske od 22 na 30.000 m»)ž. Listi pravijo. d<a francoska javnost te zahteve m sprejela nejevoljno, če Francija pristane na to povečanje, menija listi, ta pristanek nikakor ne sme veljati k »j t preeedens z:i
eventualne slione zahteve drugih držav. V ostaltin pa ima Avstria že po obstoječih pogodbah pravico zahtevati povečanje svoje vojske do največ 30.000 mož.
»Matin« pravi, da je pokazala avstrijska vlada dobro volj,., ,ko ni svojevoljno •»>večala kontingentov svoje vojske, marveč se je obrnila na velesile. S tem je v ne-rnali meri prispevala k optimističnemu razfoliožen.u fr&noske javnosti in si za gotovila velo njeno pod,poro. Novih S00U vojakov Ivj. kakor pravijo avstrijske in. formacije, »uporabila vlada jpre.dvsem za službo na meji. »Echo de Pariš« celto trdi v svojem komentarju, da je francoska vlada že pr'.s'tala na povečanje avstrijske vojske.
Me 311 en to francoskih invalidov
Pariz, 22. avgusta, n. V Nantesu se je včeraj vršila invalidska manifestacija. Na zborovanju je govoril tudi sivolasi mar$»i Lvautev. Njegov govor je izzval veliko pozornost v vsej francoski javnosti. Dejal je. da se Nemčija pripravlja na revanžo proti Franciji. Dolžnost francoskih invalidov je. da opozorijo ves narod na to nevarnost. Toda ljudstva ne smejo vznemirjati, marveč mu morajo utrditi živce, da bo hladno zrlo nasproti bodočim dogodkom ter da se bo enodušno zavzelo za okrepitev francoskih nacionalnih sil.
Politični manevri italijanske vojske
Na manevre, ki jim prisostvuje tudi Mussolini, so povabljeni tudi
nemški in ruski generali
Genova, 22. avgusta. V Ligurskih Alpah so se pričeli davi veliki manevri italijanske vojske. Vojne vaje se vršijo na goratem ozemlju med Alessandrijo in Cuneom. Manevrom prisostvuje mnogo povabljenih gostov, med njimi tudi glavni vojaški atašeji v Rimu Veliko pozornost je vzbudila v političnih krogih okoliščina, da je povabljena k manevrom razen švicarske in ruske tudi posebna misija nemških častnikov. Sinoči je novi državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Baistrocchi še zadnjič pregledal oba tabora rdečih in modrih nasprotnikov. Odredbe, ki so bile
objavljene te dni v italijanskem vojnem listu glede uvedbe fašističnih bojnih vzklikov, rimskih pozdravov itd., so stopile že v veljavo in se izvajajo tudi že na teh manevrih. Vrhovno poveljstvo manevrov je etablirano v Garessiju. Včeraj popoldne se je pripeljal predsednik Ricciona tudi ministrski predsednik Mussolini, ki bo sledil začetnemu razvoju vojnih vaj. Poleg njega so se v taboru vrhovnega poveljstva zbrali minister za kolonijo general De Bo-no, tainik fašistične stranke Starace in maršal Badoglio.
židje vsega sveta zborujejo v Pragi
Praški cionistični kongres naj bo začetek borbe za samostojno
židovsko državo
Prs-.a, 22. avgusta. AA. Tu je bil otvor-jen 18. redni cionistični kongres, ki mu predseduje Sokolov, predsednik svetovne cionistične organizacije. Na kongresu je 400 delegatov iz 48 držav
V svojem uvodnem govoru je Sokolov očrtal razvoj boja za državljansko ravno-pravnost, ki so ga Židje bili od francoske revolucije dalje. Spomnil se je tudi prijaznega stališča, ki ga zavzema fašistična Italija napram Židom. Nato je Sokolov poudaril, da se letošnji kongres vrši v motnem položaju, ki je nastal zaradi preganjanja Zidov v Nemčiji. Ta preganjanih je obsodil ves kulturni svet. Toda preganjanja morajo napotiti Žide k temu, da se bodo pričeli boriti za samostojno židovsko domovino. V taki domov;ni naj bi dobili zatočišče predvsem preganjani bratje. Sokolov je odklonil stališče nekaterih Židov, ki zagovarjajo, naj bi se Židje pri-
lagodili narodom, v katerih žive in se postopoma z njimi stopili. Edina pravilna rešitev židovskega vprašanja je ustvaritev židovske nacionalne države. Na koncu je Sokolov govoril o potrebi prosvete med >'-dovstvom.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je poslal kongresu toplo pozdravno pismo. Nato so govorili zastopniki posameznih struj v cionističnem pokretu.
Berlin, 22. avgusta AA. Oblast je prepovedala Židom kopanje v javnem kopališču v Wannseeju tik Berlina. Tajna policija je prepovedala do 2. septembra organ »Osrednjega društva nemških državljanov židovske vere«. Takisto je do preklica prepovedala židovski list »City Post«. Ta ukrepa utemeljuje policija s potrebo po zagotovitvi javnega reda in varnosti. Kakor poroča »Frankische Zeitung«, je trg Grossgrundlach v Frankoniji prepovedal zidom vstop na ozemlje občine.
Poštna unija med državami Male antante
Baograd, 22. avgusta p. Praški >Narody Lisuy« porcoajo, da se vršijo živahne priprave za sklenitev poštne unije med držav?wrii Male antante. V pristojnih ministrstvih v Pragi, Beogradu in Bukarešti se intenzivno zbira potflebno gradivo, ki bo predloženo jesenski konferenci Male antante. V gospodarskih krogih pripisujejo ustanovitvi poštne unije držav Male antante valik pomen.
Podaljšanje kliringa s Švico
2eneva, 22. avgtusta. »Le Journal des Nation3« je objavil vest, cla je po.Taljšan jugioslovensko-šviearski klirinški sporazum do konca tega meseca. List izmža obenem nado, da bo v tem kratkem času ciosežen definitivm sporazum glede nove kltrin-ške pogodbe, tako da se ne bo treba bati nezaželjenega zastoja v odnošajih med obema državama. Pogajanja se uspešno nadaljujejo.
Šabački episkop Mihajlo umrl
Beograd, 22. avgusta p. V Vrnjački banji je v pretekli noči podlegel srčni napaki šabačko-valjevski pravoslavni škof Mihajlo. Njegovo truplo prepeljejo v šabac. kjer bo pokopano.
Anglija okrežuje Avstralijo
Borba med Jaoonsko in Anglijo na Daljnem vzhodu vodi v vedno večje oboroževalno tekmovanje
London, 22. avgusta, g Spričo mrzličnega oboroževania Janonske se je sedaj tudi avstralska vlada odločila, da se bo bolj oborožila, oziroma izpopo'ni'a svoja seda nja obrambna sredstva. V zadnjih dnevi!" so odposlanci avstralske v'ade v I.ond>> nu na poeodo prevzeli od Angliie net no vih torpednih niš;lcev med tem ko bo r^t ivstra'skih rušMcfv starei^efa t;pa nvršče nih v angleško mornarico. Prav tako na merava Avstralija izmenjati svoj» nklop ne križarke po 10.000 ton s kri/arkami
Konec šahovskega turnirja v Somboru
Beograd, 22. avgusta, p. Iz Sombora poročajo, da se je tam sinoči zaključil šahovski turnir za jugoslovensko prvenstvo. Prvo in drugo nagrado sta si priborila Bco grajčan Tot in Schreiber iz Subotice. Za naslov prvaka države bosta tekmovala se nadalje. Tretjo in četrto nagrado si bosta delila Ljubljančan Vidmar ml. in Beograjčan Rajkovič, peto in šesto pa Ljubljančan Gabrovšek in Beograjčan Petrovič.
modernejšega tipa. Dalje bo Avstralija ojačila svoje utrdbe na obali in jih opremi-'a s 40 cm topovi Najbolj utrjeno bo glavno pristanišče na severu. Port Darvvin. Končno bodo v avstralsko armado uvedeni tanki- Vsi ti koraki avstralske vlade so v zvezi z znan-mi iaponskimi ambicijami v Avstraliji. Avstralski ohramHni minister ^leortfe Tearv i» '7'av;' zastopnikom tiska. fa se nvstraM-o '-'-H* t-pr.utno nogaja z \n*1"«ko rfi»d" vojaškega programa za r:hodnjr leta.
Roosevelt še vedno upa v razorožitev
flydepark. 22. avgusta. AA. Roosevelt je včeraj povabil Normana Davisa na kosilo. Daviš odpotiijf- kakor znano v kratkem v Ženevo na razorožitveno konferenco. Roosevelt mu je dal instrukcije za pospeš<tev konferenčnih del. Predsednik hoče počakati, kakšen rezultat bo obrodila konferenca, potem šele bo dal na razpolago velike kredite, ki so mu na razpolago za modernizacijo voiske. Roosevelt upa, da se b ,do evropske države vendarle sporazumele
Rusija bo prodala mandžursko železnico Japonski
Pariz, 22. avgusta s. Agentura »Radio« poroča iz Moskve, da bo sovjetska vlada sprejela ponudenih 50 milijonov jenov za odstop severno mandžurske železnice Japonski.
Komunisti zažgali nemški hangar
Minden, 22. avgusta A A. V tukajšnjem hangarju je nastal ogenj, ki se je naglo razširil. Napravil je škode za več ko milijon mark. Wolffov urad pravi, dr. gre za atentat komunistov.
Nevarna »šahovska« partija dr. Laskerja
Pariz, 22. avgusta č. V Čhicagu sta dva bandita napadla znanega šahovskega mojstra Laskerja. Dr. Lasker pa se je brani; z revolverjem v roki in je držal oba napadalca toliko časa v »šahu«, dokler mu ni prispela na pomoč policija in ga rešila iz neprijetnega položaja.
Slovansko morje na severu
Napačne kalkulacije Gdanska — Konkurenca med Gdanskom in GdynJo — Slovani ln morska plovba
Varšava, 20. avgusta. »Kdor je gospodar Odans>ka, ie večji gospod na Folijskem nego sam kralj, ki tam vlada,« je imel navado reč-i Friderik Veliki in gdanski senat si ie ta znameniti izrek izbral za maksimo svoji politiki. Gospodje pa so stali predaleč v preteklosti, ko so mislili, da ho ta izrek obdržal svojo veliavo na vse večne čase. Vedli so se kakor oholi gospodarji, prepričani, da iim ie poljski izvoz Ln uvoz izročen na milost in nemilost, os obit o ker se je Poljska morala obvezati. da bo izrabljala celotno kapaciteto gdanskega pristanišča. Poljaki so vestno izpolnjevali to obveznost in količinsko res zaposlili gdansko pristanišče popolnoma. Nihče oa jim ni mogel branili, da ne bi vzporedno s tem gradili svojega pristanišča na kaš-u-bski obali in da ne bi preko njega naravnali ves svod izvoz in uvoz dragocenejšega blaga, pri katerem se da veliko zaslužiti. Tako je skozi Odansk šel poljski premog in les, da ie bilo zadoščeno ko'ičins.ki klavzuli. Gdvnia Da je dobila ves ostali promet in sama r><> sebi rastla v trgovski emporij prvega reda.
Dokler na peščenem obrežiu nekdanje ribiške vasice Gdvn.ie še ni bilo orjaških pristaniških naprav, so se Nemci posmehljivo izražali o »oljski podjetnosti. pomorski in trgovski sposobnosti. ko pa se je Gdynja začela razvijat,! in so v Gdanskem občutili izDadek dragocenega tovora, so senatorii za-javkali in se obračali s pritožbami na ves svet, češ da Poljaki nočejo več rediti staroslavnega hanzeatskega mesta. da ne spoštuje io prevzetih obveznosti in da hočejo zadušiti Gdansk. Pred svetom jadikovanie. doma pa strastno nasprotovanje Poljakom v vsaki najmanjši stvari, to sta b;ii osnovni noti politike gdanskih šovinistov. ki so mislili v svoji nemški oholosti, da so v resnici gospodarji nad poljskim prekomorskim prometom, ako drže v svoji oblasti ustje Visile
Greben ji<m je rastel iz dneva v dan, največ pa so si obetali od Hitlerja v Nemčiji in od zmage narodnega socializma v svobodnem mestu Gdansku. Znano }e, da so si gdanski hitlerjevci predstavljali stvar silno enostavno, ko so hoteli mesto pod plaščem »izenačenja« via fakti pripojiti Nemčiji. Ravno iz Berlina pa je nenadoma prišlo iz-treznenije. Hitjle«r je predsedniku gdan-skega senata narodnemu socialistu dr. Rauscbningu dal razumeti, da si Nemčija ne misli kvariti svojega zunanjepolitičnega koncepta z avanturami ob ustju Visle, zato naj senat gleda, da pride v bolijše odnošaje s Poljsko, Berlin je pod pritiskom evropskega javnega mnenja odprl oči bojevitim senatorjem in varšavski državniki so pokazali več ko dovolj dobre volje, dasi bi bili lahko na temelju dosedanjih določb vztrajali na zunanjepolitični in carinski suverenosti nad gdansko državico.
V pogodbi z dne 5- avgusta je Poljska pristala, da bo v bodoče po možnosti gledala na to. da bo gdansko pristanišče deležno v isti meri poljskega blagovnega premeta v pogledu količine in kakovosti, kakor Gdynja. Za to ceno se ustavlja razprava o gdanski pritožbi pred visokim komisarjem, predstavnikom Društva narodov. Vendar sta si obe stranki pridržali pravico, da že sredi septembra lahko pozo-veta visokega komisarja, naj začne razpravo o stvari obvezne popolne izrabe gdanskega pristanišča. Za primer, da se pogodbeni stranki do 15. septembra ne obrneta na komisarja, bo pogodba, parafirana 5. avgusta, tudi podpisana in bo stopila v veliavo. Dodatni členi tega sporazuma nalagajo Gdansku dolžnost, da za vsakih 40 otrok poljskega poreKia ustanovi potrebno šolo, kjer pa je vsaj 12 poljskih otrok, pa mora mesto uvesti Domk veronauka v poljskem jeziku.
S tem sporazumom so pač zadovoljni trgovski krogi. Nemški politiki in razen njih tudi londonski in rimski, pa neradi vidijo, kako raste ob Baltiku nov slovanski trgovski emporij. Zapadna Evropa si želi, da bi ostali Slovani večni poljedelci, donosnejše panoge gospodarstva pa bi morali prepustiti drugim narodom. V zvezi s tem odrekaio Slovanom tudi vsako sposobnost za trgovsko pomorsko plovbo in zapadna Evropa rada posluša topozledno nemško argumentacijo.
In vendar je bilo južno obrežje Baltika nekoč slovansko od Kielskega zaliva do ust.ia Visle. Tamošmji Slovani so tudi v polni meri dokazali, da so kos nalogam, ki jih stavi morie obrežnim prebivalcem. Primer otoka Rujane. nekdaj slovanskih pristanišč LJubeka in Štetina dovolj postavlja na laž trditev nemške »znanosti« o nesposobnosti severnih Slovanov za morsko plovbo. Tudi iz teh neugodnih nemških virov
izhaja, da so se slovanska baltiška plemena z veliko vnemo lotevala pomorskega prometa in dokazala v tem tudi izredno sposobnost. Le nemški pritisk je kriv. da so bili cvetoči začetki že v kali zadušeni, zgodovinsko dejstvo pa ostane, da so Rujanci. Ljutiči in Pomor-janci bili vrli pomorščaki. Poljaki so ob ustju Visle bili skoro sto let prej. nego je zabeležen prvi pojav Dancev v tem delu Baltika. Pred krutim nemškim navalom so obstali samo Kašubi ter rešili Poljski kakih 140 km morskega
obrežja. Se to neznatno obalo zavidajo
Nemci in zapadnjaki poljski republiki.
Ako zasledujemo odmev, ki ga vzbuja poljsko delo ob obali Baltika, vidimo, da povzroča vznemirjenje med nasprotniki v prvi vrsti spoznanje, da se slovanstvo probuja na doslej skoro izgubljenih pozicijah in da ostali Slovani z velikim interesom in zadoščenjem pozdravljajo velike in uspešne poljske napore za uveljavljanje na Baltiku. Zavest, da stoji za njim i ves slovanski svet, daje Poljakom nemalo poguma pri njihovi borbi za svoje pravice. V zvezi s tem opažamo tudi. da se Poljska vedno bo1 j orientira v praven slovanske politike in da išče dobrih stikov s slovanskimi državami na vzhodu, za padu iti jugu.
ipor med učiteljstvom
Predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja o dogodkih na ljubljanskem kongresu '
Ljubljana. 22- avgusta.
Delegati in drugi udeleženci kongresa JUU, ki se je tako burno končal, so se v teku današnjega dneva po večini že vsi odpeljali iz Ljubljane. Kar jih še ni odpotovalo. med njimi t.idi predsednik JUU gosp. Damjan Rašid. ee odpeljejo jutri.
Včeraj smo trinesli resolucijo, ki eo jo sprejeli opozicijski delegati na svojem posebnem sestanku. Da pripomoremo javnosti do čim obiektivnejše slike o razmerah v eni naših najvažnejših stanovskih in kulturnih organizacij, smo Pe obrnili tudi na predsednika JUU g. Damjana Rašida e prošnjo, naj označi evoie stališče in svoje razore. Gosp. predsednik je našemu uredniku rekel med drugim:
Na kongresu se ie bila ideološka borba o vprašanju, ali je negovanje nacionalizma v pogledu evol.iciie in napredka v resnici -čist minus«, kakor so bili to napisali dejanski voditelji opozicije, in ali država v resnici nima »moralnega in pravnega atributa«, kakor to oni trdijo. Oni, ki vodijo opozicijo in ki so bili delegati na skupščini. niso hoteli na to važno vprašanje dati jasne in odločne izjave, bodisi pozitivno ali negativno. to se pravi, da pri svoji ter,i ali vztrajajo ali pa se ji odrekajo. Če bi bili to storili, bi bil sporazum med večino in or>o-zi>!io prav lahko mogoč. Te svoje teze so voditelji opozicije obiavili v knjigi »Osnovi za reorganizaciiu JUU«. Dokler se zagovorniki takšne ideologije, po kateri ee gojitev nacionalizma predstavlja kot »čist minus«, iasno in iavno ne odrečejo svoji tezi. dotlej iih večina ne more sprejeti k sodelovanju. V svoje m otvoritvenem govoru na skupščini sem rekel, da ima ogromna večina jugoslovenskih uČiteliev nacionalno ideologijo. Da io imaio vsi, nisem mogel reči iz razloga, ker so tudi avtorji one knjige sedeli v dvorani kot delegati. Po vsem tem njihovi protesti proti moji iziavi nikakor niso bili upravičeni.
V vsakem oziru sem na kongresu šel na roko zahtevam opozicije- Bili eo v vseh skupščinskih odborih zastopani po moči. ki jo predstavljajo. Na delegatski konferenci, ki ie bila 19. avgusta v dvorani na Taboru, je bil v tem smislu soglasno sprejet m0.| nredlog. V nedeljo ob 4. popoldne je skupščina pričela z delom in naiprei ie prišlo na dnevni red poročilo verifikacijskega odbora. V tem odboru sta se večina in opozicija združili na enotne sklepe in tako i«1 bilo poročilo verifikacijskega odbora spre ieto z aklamacijo. Nato ie sledilo poročilo finančnega odbora. V tem odboru sta w v<» čina in opozicija v svojih 6klepih razšli Večina 12 članov je smatrala, da je denarno gospodarstvo v udruženju primerno in da zasluži vsako priznanje. Opozicija, ki je štela 6 članov, se je v nasprotiu z dosedanjo prakso in v nasprotju s pravilnikom in poslovnikom udruženja. namesto da bi podala svoje ločeno mišljenje, konstituirala sama zase. V svoji toleranci sem šel opoziciji toliko na roko. da sem dovolil, naj se na skupščini prečitata i poročilo vefiine poročilo manjšine, dasi to ni v navadi Ko je bila lista govornikov izčrpana, je skupščina imela odločati, ali daje upravnemu in nadzornemu odboru ter blagajniku razrešnico za njihovo dosedanje delo ali ne. Jaz sem posebno insistiral in sem nekajkrat ornsil skupščino, da se z glasovanjem izjavi o razrpSnin upravi za nieno delo v pretsi*-lem letu. Odredil sem lOnvnutni odmor, po katerem naj bi se glasovalo po polnomočiih delegatov iz vse države. Ko smo potem nadaljevali z delom, je opozicija po svojih določenih govornikih odločno izjavila, da ne orstane na glasovanje, temveč da tudi ona da;e razrešnico upravnemu in nadzornemu odboru ter blagajniku, kakor večina. Ta igra opoziciie in nieno nerazumljivo po«to-r>am> ie bilo veliko nresenečenie za vse udeležence skupščine. Toda po takšni >zia-vi celotae skupščine je jasno, da je kongres dansko zakljjčil svoie delo
Po tej _ z aklamacijo spre!eti razreš-nicj upravnemu in nadzornemu o'liho ni te* blagajniku — ,je bilo prečrtano poročilo odbora za predloge, v ka.terem sta se večina in opoziio>i;a prav tako .zedinili, In je •bilo tudi to ,r>oročilo spredeto z aklamacijo. Nato je opozitfja izrazila željo, da *e rfel-n .skupščine prekine ter se nadaljuje r .ponedeljek zriutraj. Takrat še ni bilo 7 ura Obrnil sem se na skupščino in jo pro sil. da odloča o tem predlogu. Z ogrom.no večina .ie sknoščina sklenite, rta se delo nadaljuje. Tega sklepa ogromne večin« f>a opozicija n'i hotela snoštovati in je pričela sabotirati delo .na rasne načine Tako se je v dvorani pričel nered. Zaman st bile i vse moje prošnje kak-nr tudi prošnje skoro vseh predsednikov sekcij nai opozicija tolerantno sodeluje z .nami, da ibi se del« lahko končalo še tega večera .Opoziciji je bilo očitno do tega. da za
Državna razredna loterija
Dne 22. avgusta so bili izžrebani naslednji več?! dobitki:
Din 40.000 srečka štev.: 85.162 » 30.000 » » 97.776 » 20.000 » » 43.507
» 10.000 srečke » 19.079, 19.729, 34.011, 45.280, 64.710. 64.872, 71.526, 80.958, 83.027, 84.070.
Srečke za tekoče kolo so vse razprodane!
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c, 19
vsako ceno prepreči nadaljnje delo. Kadi tega smo tudi v resnici morali za dalj časa delo prekiniti. Medftem so se vršila pogajanja, katerth	prosili opozicijo jd-s» pristane na nadaljevanje skupščine. P rtetn «imo izgiubiM celo uro. Ko smo nada ■Hevali z zborovanjem, so se skoraj vsJ 'onoziicijonalci priglasili k besedi. Jasno je bMo, da hočejo delegate'« ^pozicije s s-v aii eni dolgimi govori motiti delo skupščin*
Pričela se je diskusija o poročil« odbiv r>a za poročila, v katerem sta se prav tatao večina in opozicija zedinili na en ritem referat. To poročilo priznava upravi, da je bilo njeno .delo pozitivno in uspeš, tto. Tcda opozicija se Je ves čas debate zadiržala tako, da je neprestano prihajalo d« Demirov in konfliktov. Neki mlad delegat iz vardarsfce banovine je odšel na galerijo, dasi je bil prostor za delegate spodaj v ■dvorani, in je pričel tako glasno kričati, da je obrnil nase pozornost cele skupščin«.
Ker sem videl, da ogromna večina žel'i, da se delo dovrši še istega večera., sera Predlagal, naj se govornikom omeji čas, kakor to določa naš poslovnik. Toda moj predlog je povzročil burne proteste pri opoziciji in njeni delegati so se pričeli zbirati pred predsedniško mizo, kar je povzročilo nered. V tej težki situaciji sem vprašal skupščino, ali sipz-ejane poročil, ki ga je v tiskani brošuri predložil glavni odbor. Skupščina je poročilo sprejela z ogromno večino, a ob živahnih protestih opozicije. V tem viku in kriku je referent od'bora za resolucijo, za katero sta se večina in manjšina v odboru prav tako že zedinili, prečita! resolucijo in skupščina jo je sprejela z ogromno večino. Tedaj je opozicija delala v dvorani že tako hrupne nerede, da je bilo vsako nadaljevanje dela nemogoče, dasi bi bilo po dnevnem redu treba še s,prejeti poročilo odibora za pravila. Kazalo je, da je opozicija pripravljena trndi na fizično obračunavanje. Tedaj sem izjavil, da je delo 13. glavne skunšči. ne zaključeno.
Če bi bili avtorji one knjige, t kateri se trdi, da je g.ojitev nacionalizma i čist minus« in da državi ni treba ,pridajat.i »morata i h in pravnih tributov?, na začetku skupščinskega dela dali jasne izoave, (ia se odrekajo temu svojemu naziranju, bi bilio imelo delo skupščine drugačno lice. Njihov molk pa je pomenil, da ostajajo pri svojem nazoru. Vse tisto, kar je opozicija delala po zaključku kongresa, je vre d in« vsake obs,odbe 'in prepričan sem, da opozicijta s takšnim destruktivnim delom prizadaia veliko šfcocflo svojemu stanu in svojemu udiruženju. pa tudi škodo sebi.
Učiteljski tečaj za izvenšolsko delo
Udeležilo se ga ie 250 učiteljev
LJubljana, 22. avgusta.
Davi ob 8. je bil v veliki dvorani Delavske zbornice otvorjen tečaj za javno izvenšol6ko delo učiteljstva. Tečaja se je udeležilo do 250 učiteljev in učitelijic iz vseh delov dravske banovine. Po večini so to gospodarski delavci, ki delujejo v kmet-sko in gospodimjsko-nadaljevalmih šolah ter v ostalih gospodarskih institucijah.
Prvi referent g. revizor Andrej šifrar je obravnaval temo: Vprašanje sedanje gospodarske krize in našega kmetskega gospodarstva. V prvem delu je predavatelj obravnaval problem svetovne krize, drug idel j>a :e posvetil praktičnemu pregledu v Jugoslaviji z ozirom na kmetij, stvo m kmetsko proizvodnjo. Obdelal je poglavja, ki jih obravnava Aleksander StCbut v tozadevnem delu, a iz.poln.jeno e novejšimi statističnimi podatki. Dotaknil seje vegetacije, raznih panog kmetijstva, i a voza ia uvoza, živinoreje, podnebja itd.
O gospodarskem položaju kmeta in n:e-govib potrebah sta referirala diplomirani agronom g. Jamnik in šol. uprav. V Grčar. Frvi je raavijal vprašanje o pojmo v a HG<u kmetijstva in • ospodarstva. Dotak nil se je problema kmetijskega šolstva naloge < snovne šole v tem pravcu in re forme učiteljišč z oziirom na kmetijstvo ki naj ne vag-aja o aometijske strokovnjake in tehnike ampak ljudi, ki bodo kot učitelji anali gospodarsko gledati v pravi piavec. G. Grčar je razpravljal o temi Na čem boleha sedanje gospodarstvo? Te čaj s« jutri ob S. uri nadaljuje ter bo tra-ja.l štiri <1m.
Krvav spopad v španski cerkvi
Madrid. 22. avgusta, d. V Miajadesu, v pokrajini Caceres, so se zbrali skavkujoči zidarji in delavci ter pričeli demonstrirati proti desničarskim politikom Med detnon stranti se je razširil glas, da se pristaši desničarjev zbirajo v tamkajšnji cerkvi. Za radi tega so navalili na cerkev, da bi jo porušili. Orožniki so se jim postavili v bran. množica pa je napadla še nje. Ko so demonstrantje pričeli metati kamenje nro ti orožnikom so h;M slednji nrisiljeni hra ni H se t orožjem. Proti množici «;o oddal-s«lvo	Cfirje demon«(r'"'H so bil'
ubiti, neka ženska in več drugih oseb je pa hujše ranjenih.
Nevihte po vsej Sloveniji
Deževje po suSi napaja žejno zemljo —Konec poletja in pasjih dni — Med dežjem razsaja tudi strela
Ljubijana, 22. avgusta.
Konec je hude poletne vročine, konec pasjih dni ki jih šteje pratika od sv. Jakoba do sv. Jerneja 24. t. m. Opazovanja so dognala, da se je zemlja po mnogih krajih dravske banovine in zlasti na Krasu posušila prav globoko. Razpokline so segale do 0.50 m. Zemlja pa je bila posušena celo do 1 m globoko, splošno ni 10 do 30 cm. Brez dežja smo bili kar 22 dni, kajti zadnji močnejši dež je bil 30.
ilija. nakar je začela pritiskati vročina, ki je v Ljubljani dosegla višek 11, avgusta: v senci +35 C. Take temperature ni bilo v Ljubljani že pet let.
Po kratkih nalivih v ponedeljek popoldne so se okoli polnoči pojavile plohe, spremljane z viharjem, ki je hudo majal drevje in lomil veje. Nočni nalivi so trajali do 3. zjutraj. Okoli 8.30 pa se je vsu-la druga silovita ploha, vmes je razsajal hud piš. Med dežjem je nekaj minut padala kakor lešnik debela toča, ki pa ni nikjer napravila škode. Po nalivu so bile vse ceste pod vodo. Nalivi so s presledki trajali vse dopoldne in vrstili so se tudi popoldne. Vremenski opazovalci napovedujejo, di bo nestalno vreme trajalo nekaj dni. Reke in potoki so po teh nalivih nekoliko narasli, žejna zemlja se je temeljito napila.
V večer in noč so še neprestano kratki nalivi, zdaj pa zdaj se je močno zabliska-lo, treščilo pa ni nikamor. Zaradi nevihte so bile motnje skoro v vseh telefonskih progah, popolnoma pokvarjeni pa sta bili do večera blejska m zagrebška telefonska zveza z Ljubljano.
Zasilen pristanek velikega italijanskega letala
Popoldine se je po Ljubljani hitro razve-ddo, da ie moralo na ljubljanskem aerodromu zasilno pristati v e L; k o potniško letalo, ki vzdržuje red.no zvezo med Dunajem, Benetkami in Rrnom. Novica je bila resnična. Letalo tipa »Amisaldo«, s tremi motorji je ob 13. startalo na Dunaju in je kmalu zašlo v oblake. Nad Semeringom ie odpovedal radio. Pilot ie nato vodil letalo v smeri proti Celovcu, tu pa je znova zašel v goste oblake in ie krenil preveč na levo ter se znašel nad ljubljansko pokrajino. Ni kazalo nič drugetga zaradi naliva in grozečih nadaljnjih neviht, kakor pristati na novem ljubljanskem aerodromu, katerega pa je letalo moralo nekaj časa iskati.
Ob 15.45 ie okrog Gradu našlo pravo smer in ie srečno pristalo. Iz letala je izstopilo 7 potnikov, od teh večina Italijan'.,, me'd njimi pa je tudi neki Švicar. Funkcionarji na aerodromu so tujce prijazno sprejeli in poskrbeli, da so bili takoj prepeljani. z avtomobili v hotel »Union«, kjer bodo prenočili, jutri pa bo letalo lahko nadaljevalo pot, ker je pričakovati, da bo pravočasno prispejo zahtevano dovoljenje iz Novega Sada. Pilot ie takoi po pristanku sporočil v Benetke, da ie srečno pristal in da je letalo bilo na ljubljanskem aerodromu sprejeto z vso ustrežliivostjo.
Z letalom varno skozi nevihto
Za redno zračno zvezo med LJubljano m Zagrebom je že veliko zanimanje. Vsi, ki so se te zračne poti že poslu žili, hvalijo udobnost vožnje, kar pa je najvažnejše, za vsako smer je potrebnih le dobrih 40 minut.
Med potniki, ki so včeraj letel! v Za-gTeb, so bili tudi novinarji. Proti Zagrebu so imeli še dokaj ugodno vreme in tudi nazaj je bilo nad hrvatsko metropolo čisto. Nad Brežicami pa se :e pričelo tem-
Češko hmeljsko poročilo
Zatec, 22. avgusta, h. Hmeljski trg je miren in ima malo posla. Nominalno se gibljejo cene med 1700 do 1900 Kč. Do 19. t. m. je bilo žigosanih 112.150 stotov po 5(J kg žateškega hmelja lanske letine. Obiranje hmelja se je te dni ponekod že pričelo, predvsem v onih nasadih, kjer se je pokazal mrčes. Splošno obiranje hmelja pa se bo pričelo še te dni. Zdravstveno stanje hmelja je prav dobro razen tamkaj, kjer je bilo malo dežja in se je pojavilo precej mrčesa. Peronospore ni nikjer. V preteklem tednu so strokovnjaki ocenili letošnjo letino v žateški okolici na okroglo 105.000 stotov hmelja.
Iz državne službe
Beograd, 22. avgusta p. Za uradniška pripravnika sta bila imenovana Anica Ru-sova iz Ljubljane, ki je bila nameščena pri državnem zdravilišču v Topolščici, in dr. Cvetko Hribar iz Celja, ki je nameščen pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Iz državne službe je bil odpuščen uradniški pripravnik pri zdravilišču v Topolščici Vladimir Počkaj. Dosedanji uradniški pripravnik pri izseljenski ekspozituri v Bruslju Mirko Kranjc je bil premeščen k ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. — Ministrstvo za javna dela je dovolilo izvrševanje strokovne prakse na ozemlju vse države in-ženjerju Črtomiru Nagodi iz Ljubljane.
Beograd, 22. avgusta AA. Na predlog finančnega ministra so premeščeni: za starešino glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah Stanko Babič, višji poverjenik finančne kontrole slavnega oddelka v Zametu; za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Virovitici Kosta Todo-rovič, poverjenik finančne kontrole v Ja,-godini; za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Pagu Spasoie Rajičko-vič. poverjenik finančne kontrole glavnega oddelka na Jesenicah.
Poliski dijaki v Beogradu
Beograd, 22 avgusta p. Danes popoldne ie prispela iz Sarajeva v Beograd večja skupina poljskih študentov ln studentinj. Tukajšnje polisko poslaništvo, studentov--ke organizacije in Jugoslovensko-ooljska liga so poliskim visokošolcem priredili prisrčen sprejem na kolodvoru. Poljaki ostanejo v Beogradu dva dni, nato »e vrnejo v domovino.
niitl tt «o imeli potniki priliko občudovati nepopjffie vremenske pojave kakih 200 m
nad zemii.ta. Nekaj posebnega je bit pogled paoti Hrvatskemu Zagorju in Zagrebu. Cikrog letala je bila tema, kakor pod noč, čeprav je bila ura komaj 17. Težak svinčeno si v i svod oblakov je visel luako nad p*krajino, daleč v ozadče, kjer je solnce zlatilo zagrebški kapitol, ki ie žarel, kakor da bi ga sredi noči razsvetlil z Žarometom. Otb shrani na se je svetil srebrni tok Save tča v neskončno sinjino.
Zaradi močnega viharja in naliva je pi_ let kaetal letalo tako, da je 6kmšal obiti najbolj črne oblake. Z veliko spretnostjo :e manevriral nad »tokom Krke, nad vasjo Knk'o pa je postalo gosto in temno kakor v rogu. m je moral z letalom kreniti desno nad Muljavo do Stične, od tod pa nad cesto in progo do Ljubljane. Nad Bareem je .grmelo in treskajo okrog letata, ki pa je brezskrbno plavalo naprej in pristalo kakor ob najlepšem vremenu na ljubljanskem letališču. Nemški potnik, ki se je vozil ie po vseh mogočih evropskih progah, je ves čas vzklikal: krasno, božansko!
Torej je naš zračni promet že tako polnen, da ni več odvisen od slučajnih vremenskih .prilik in da so naše zračne zveze varnejše od vsakega drugega prometnega sredstva.
V Celju je treskalo
Hude nevihte so razsajale v ponedeljek popoldne in torek tudi v celjski kotlini ter ohladile ozračje. V ponedeljek okrog 13.30 je treščilo v strelovod na hiši Celjske posojilnico na oglu Kralja Petra in Cankarjeve ceste. Proti večeru je dež ponehal, okrog 1. ponoči pa so prihrumele nove nevihte. Ob V?2. ponoči je treščilo v visoko smreko poleg tovarne za pohištvo v Kersnikovi ulici, ki je last g. Fr. Vehovarja Strela je razklala smreko na dvoje. Okrog 6. zjutraj je treščilo v električno cestno napeljavo na Babnem, zaradi česar so pregorele tri avtomatične varovalke na transformatorju. Dež je trajal v torek skoro ves dan. In še dežuje.
Silovit naliv nad Mariborom
Iz Maribora so nam včeraj poročali: Veliko neurje je divjalo v pretekli noči nad Pohorjem. Dravsko dolino, Mariborom, Slovenskimi goricami in Dravskim poljem. Najhujši naliv, spremljan z neprestanim treskanjem in grmenjem, je bil nad Mariborom okrog pol 1. ure ponoči. Izgledalo je, kakor da se je utrgal oblak. V^kleti nekaterih poslopij na Aleksandrovi cesti je vdrla tako visoka voda, da so morali sredi noči klicati na pomoč tukajšnje gasilce in reševalce, ki so s črpalkami črpali vodo v kanale.
Strela ubija
V torek ob 2. zjutraj je med nevihto udarila strela v hišo posestnika in gostilničarja- Josipa Severja iz Malih L;pljeti ter ubila v hlevu kravo in volička. Strela je šinila tudi skozi strop in steno sobe, v kateri je spala gostilničarjeva hčerka, ki pa se ji ni ničesar zgodilo. Od strele se je vnel tudi hlev. k sreči pa se je baš tedaj vsul a huda ploha in pogasila ogenj, ki b. bil drugače zelo nevaren vsej vasi.
Tudi v Zagrebu hudi nalivi
Zagreb, 22. avgusta n. Nad Zagrebom je danes nekajkrat divjala nevihta. V prvih popoldanskih urah je udarila strela v neki hlev v Gornjem Bukovcu, Hlev se je vnel, dve kravi in en pes, ki so bili v njem, je strela ubila. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko poslopje, a so ga sosedje kmalu pogasili.
Srečna rešitev pred katastrofo
Kamnik, 22. avgusta
Poročali smo, da je dograjena prva polovica ceste v Kamniško Bistrico od Stahovice do Mecesnovca. Od tu dalje pa je cesta speljana le provizorično po strmih klancih do Kopiš. Dobri in močni avtomobili lahko prevozijo te klance, kakemu slabšemu vozilu pa se pogosto pripeti, da obstane sredi klanca in mora potem po ozki in vijugasti cesti nazaj, da dobi večji zalet. Posebno pa je nevarpo, ako na teh klancih odpove vozilu zavora. 2e lani smo poročali o nesreči, ko so še čisto novi limuzini odpovedale na klancu zavore in je strmoglavila v 25 metrov globok prepad v strugo Kamniške Bistrice in se popolnoma razbila. Šofer se je v zadnjem hipu rešil z drznim skokom.
V nedeljo popoldne pa bi se kmalu pripetila še hujša nesreča, katero je preprečilo le srečno naključje. Neki avtomobi-list iz kamniške okolice je vozil večjo družbo v Bistrico. Na strmem klancu na Mecesnovcu vozilo ni moglo speljati in avtomobilist se je moral zadensko spuščati po strmini. Pri tem pa je zadel ob breg in vozilo se je prekucnilo, da so potniki iz zaprtega avtomobila komaj zlezli ven. Spravili so avto v pravi tir in pri ponovnem zaletu na klanec so premagali strmino in srečno prišli v Bistrico. Nazaj grede pa je na strmini počila zavora in avto je pričel z veliko hitrostjo drveti navzdol. V največjo srečo potnikov je bil na nekem ovinku zložen seženj drv kamniške meščanske korporacije. v katere se je avto zaletel in obstal. V nasprotnem pri meru bi ga doletela ista usoda kakor lani elegantno limuzino, ki je strmoglavila v nrepad. Opozarjamo „. £ ;mnb'Hste na to nesrečo z dobrohotnim nasvetom, naj s slabimi in starimi avtomobili ne vozijo po bistriški cesti dalje kakor do Tineta 2.6 km od Stahovice. Kakor nam zagotav Ijajo na merodajnem mestu, bodo že v septembru pričeli graditi preostali del bi striške ceste od Mecesnovca do Kopiš, ta ko da se bomo prihodnje leto lahko brez skrbi vozili v Kamniško Bistrico. Kred < je že zagotovljen.
Vremenska napoved
Dunajska »remensta napoved za sredo:
Še nobenega temeljitega izboljšanja.
Naši kraji in ljudje
Prva vsedržavna higienska razstava v Beogradu je bila v soboto slovesno otvorjena Podrobno poročilo o tej veliki prireditvi priobčujemo na 5. strani.
Dr. Vinko Gregorič f
Ljubljana, 22. avgusta.
V svoji hiši na Resljevi cesti št. 5 je danes ob pol 12. umrl popularni ljubljanski zdravnik g. dr. Vinko Gregorič. Uglednega moža smo se spominjali 25. februarja 1931. ko je praznoval lep jubilej: 50 letnico promocije. Zadnjo dobo smo uglednega zdravnika le redkeje srečavali na ulici, bolezen je uplahnila delavnost podjetnega moža.
Rodil se je 1. aprila 1857. v Ljubljani, kjer je tudi dovršil gimnazijo. Po promociji na Dunaju je stopil v službo v deželni bolnici v Ljubljani, kjer je služboval do 1886. V Društvu zdravnikov na Kranjskem je deloval tedaj kot tajnik, pozneje kot agilni predsednik. Na pobudo pred-•ednik-v bolniških hlaoain za Ljubljano
r
ln okolico je 1S87 organiziral zdravniško službo v obeh blagajnah, pri katerih je deloval do 1892, ko je bil imenovan za primarija in pozneje za vodjo deželne bolnice v Ljubljani. 1905 je s tovariši ustanovil penzijski fond za vdove in sirote Društva zdravnikov na Kranjskem, ki se zdaj imenuje »Fond zdravnikov dravske banovine«. Tej ustanovi je bil dolgo let skrben in delaven predsednik. Po zedinjenju je preosnoval stanovsrko organizacijo v sedanje Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Neprecenljive so njegove zasluge za ustanovitev zdravniških zbornic. Kot predsednik Zdravniške zbornice za Slovenijo je s svojo uvidevnostjo in obširnim znanjem organiziral zbornico na tako trdni podlagi, da je postala vzor vsem ostalim v državi. Ob 70-letnici so ga tovariši izvolili za častnega predsednika zbornice, zdravniški društvi v Ljubljani in Zagrebu pa za častnega člana.
Njegovo delovanje izven poklica je v mladosti posegalo zlasti v odbor Narodne čitalnice in v društvo »Narodni dom«. Za zgradbo doma je organiziral »krajcar-sko družbo« in jo vodil več let. Kot velik ljubitelj športa je ustanovil Društvo slovenskih biciklistov. Njegova tvorba je Mo tudi Vzajemno podporno društvo, ki se je pozneje preosnovalo v Vzajemno posojilnico. V ljubljanski občinski svet je bi! prvič izvoljen 1887. Ustanovil pa je tudi prvo Društvo hišnih posestnikov, ki ga je pozneje izvolilo za častnega člana. Spoznavajoč veliki pomen tujskega prometa je ustanovil »Delniško hotelsko družbo I nion«, ki je postavila monumentalni hotel istega imena. Bil je prvi predsednik j te družbe od ustanovitve 1903 do 1908, nato je vodstvo hotela prenustil drugim.
a od 1927 je bil zopet član nadzorstva. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Društva za tujski promet v Ljubljani.
Mož, ki je tako vsestransko posegal v javno delo, je bil seveda pred vojno tudi član deželnega zbora. Ko pa je narodna vlada 1918 imenovala posebno revizijsko in kontrolno komisijo za revizijo poslovanja deželnega odbora, je bil za predsednika imenovan dr. Gregorič, ki je bil pozneje tudi predsednik komisije za likvidacijo bivše vojvodine Kranjske. Nekaj časa je bil tudi predsednik ljubljanske Mestne hranilnice, še letos pa je obudil v življenje Društvo za zaščito vlagateljev denarnih zavodov.
Ob mrtvaškem odru blagega družinskega skrbnika žalujejo poleg gospe Franje trije otroci. Zadnjo čast bo Ljubljana izkazala svojemu častnemu meščanu v četrtek ob pol 15. A preko groba mu bo ohranila najlepši spomin.
Ljubljana in Hitlerjev kljukasti križ
Neki londonski list je te dni v obširnem članku s slikami razodel svetu, da je Ljubljana (Leibach) dala Hitlerju kljukasti križ za njegovo na iunalno socialistično stranko. Adolf Hitler naj bi bil še kot otrok gojenec beneu....ins.Kega samostana v Ljubljani. V tem samostanu je bil prior 'i eodorich von Ha^en, ki je imel v svojem plemiškem grbu kljukasti križ prav podoben onemu, ki ga zd j nosijo hitler-jevi fašisti. Znamenje kljukastega križa je bilo v dotičnem samostanu vdolbeno in izklesano na raznih mestih, tako na pročelju samostanskega poslopja in na obokih samostanskih hodnikov. Londonski list prinaša tudi več slik, kakor zgradbo samostana s cerkvijo (The bened tine monastery at Leibach), nadalje grb pri-ora Hagena, obok nekega hodnika in samostanski grb pred cerkvijo. Izvlečke iz članka in slilke je objavilo tudi beograjsko »Vreme« od torka, ki pa dostavlja, da so se Angleži najbrže zmotili, ker v Ljubljani ni bilo benediktinskega samostana. Člankar je mislil najbrže benediktinski samostan v Lambachu na Zgornje Avstrijskem in je to krajevno ime zamenjal z nekdanjim nemškim imenom Ljubljane. Nekaj cenene reklame nam je vendarle naipravil.
Tlakovanje najvažnejše tranzitne ceste
Ljubljana, 22. avgusta. Danes se je vršila licitacija za oddajo ttakovalnih del na B!eiweisovi cesti, za sektor med Aleksandrovo cesto in Gregorčičevo ulico. Stroški za tlakovanje so preračunani na 1 milijon Din. Licitacije so se ude!leži,le štiri tvrdke. ki so vse štiri stavile nižje proračune. O dodelitvi dela odloča ministrstvo za gradfce. Bleivveisova cetsta bo tlakovana s trdo litim asfaltom, kar je za to cesto, ki tvori najvažnejšo tranzitno progo v mestu, odličnega pomena. V nasprotju z ostalimi ljubljanskimi ulicami in trgi, ki so vsi tlakovani- z vliva-ni<m aH tolčenim asfaltom, bo Bleiweisova cesta tlakovana z asfaltom, ki je hrapav, in ki je tudi v največji meri pripraven za vožmio s konji, ki iim na gladkih ulicah v mestu pogosto rado drsi.
Sektor meid Aleksandrovo cesto in Gregorčičevo ulico bo tlakovan še to iesen. Na pomlad pa prideta v delo še ostala odseka B!eiweisove ceste od Narodnega
doma do Tyrševe ceste. Tlakovanje Blei-weisove ceste je v celem preračunano na 2 milijona. Stroški se bodo krili iz kaldr-minskega posojila, ki ga je mestna občina najela na račun kaldrminskega fonda in ki ga bo amortizirala v 25 letifh.
Asfa.lt na Bleiweisovi cesti pomeni spet velik korak naprej v izgradnjo moderne Ljubljane. Bleiweisova cesta ni med cestami samo najvažnejša tranzitna linija skozi Ljubljano, temveč je tudi ena najrvažnejših, največjih in najlepših ulic mesta samega. Ob nji stoje že od nekdaj znamenite palače m stavbe, kakor so Narodni dom, uprava policije, licej, banska palača, v neposredni bližini sta velesejem in sokolsko vzletišče — zdaj se jim postopno pridružujejo modemi Delavski dom palača trgovske akademije itd. Ko bo vlit asfalt, bo ta cesta, ki teče med samim drevesi in vrtovi tik ob Tivoliju, resničen okras Ljubljane.
Danes premiera
pikantne veseloigre
NOČ
PRED POROKO
V glavnih vlogah
LIANE HAID
Georg Aleksander Adele Sandrock
Za smeh in kratek čas skrbi
Szdke Szakall
Dopolnilo najnovejši Paramoun-tov zvočni tednik
Predstave ob 4., y4S. in V£10. zv.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Na ženo je streljal
Ljubljana, 22. avgusta. Pred mesecem je »Jutro« obširneje poročalo o rodbinski drami v Kranju, danes dopoldne pa se je čevljarski mojster 40-letni France Zadražnik zagovarjal pred malim senatom zaradi poskušenega umora svoje žene Neže. France je 3. julija z bro\vningom streljal na Nežo in jo zadel skozi bočno kost v trebušno votlino. Rana je bila smrtnonevarna, le vestnost zdravnikov v ljubljanski bolnici je Nežo ohranila pri življenju.
Na vprašanje predsednika Kralja, če se čuti krivega, je obtoženec odvrnil mirno: »Ne! Popolnoma zmešan sem bil, ko sem to naredil. Že pred letom sem sklenil, da na ženo ne položim roke, poprej sva se večkrat kregala. Tolikrat sem jo prosil, naj mi ne uhaja od doma!« Obtoženec je nato obširneje opisoval, kako je prišlo kritičnega dne do konflikta. Bil je ves zmešan in razburjen, ko je streljal na ženo, ker mu je hotela znova uiti. lz prvega zakona ima dvoje otrok, ki jih Neža ni mogla trpeti, niti nc pogledati. Državni tožilec: »Kolikrat ste streljali?« Obtoženec: »Ne vem. Orožniki so mi povedali, da enkrat « Predsednik: »Rekli ste priči Friškovcu, da jo boste ustrelili.« Obtoženec: »Nič ne vem o tem. Lahko je, da sem rekel, bil sem razburjen.«
Zaslišani bi morali biti priči, žena Neža in France Roje. Ker sta bili obe priči odsotni, je predsednik na zahtevo državnega tožilca razpravo preložil.
Poln želodec, naredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kako se je France Bobek ženil po Pragi
Praga, 22. avgusta
Nevarnega pustolovca, ki je doma iz Jugoslavije, so te dni zalotili v Pragi. Kratko smo o njem že poročali. To je neki Franc Bobek, ki je imel že tri žene in se je hotel poročiti že četrtič, da bi živel z denarjem osleparjenih žena. Zalotili so ga po naključju. Stanoval je v neki predmestni hiši z ženo m tremi otroki v starosti od 10 do 15 let. Izdajal se je za inženjerja. Nedavno pa se je priselila v njegovo stanovanje neka mlada že.iska in sosedje so se čudili, kako to, da so otroci kar na enkrat začeli »inženjerja« Bobka klicati za »strica«. Žena, o kateri so vsi mislili, da je njegova soproga, pa mu je večkrat vpričo začudenih sosedov rekla »dragi svak«. Pri nekem incidentu na cesti je Bobka legitimirala policija in se začela zanj bolj zanimati. Ko so detektivi poizvedovali pri njegovih sosedih, so od njih slišali, kako se je oče naenkrat spremenil v »strica«, mož pa v »dragega svaka«. Ko sta te dni dva detektiva stopila v njegovo stanovanje, se je Bobek odpravljal na neko potovanje. Moža postave sta ga vpraševala o tem in onem. dajal pa je čudne odgovore in opazila sta tudi, kako je potegnil iz žepa neke papirje ter jih spustil za posteljo. Ti papirji so se izkazali kot dva potna lista, od katerih se je eden glasil na ime Franc Bobtk, drugi pa na ime Vekoslav Bobe.<. Sumljivega moža so zaprli in preiskava je kmalu razkrila, da je možak že frikrit poročen.
Prva njegova žena živi nekje na Koroškem. Žena št. 2 je ona, s katero ima tri otroke in ki se je pred ženo 3, s katero se je pred kratkim poročil nekje na Moravskem, izdajala za njegovo svakinjo.
Čatežke Toplice
najbolj vroče radiotermalno kopališče v dravski banovini (54.5) stopinj Celzija)
za revmo, išias, o trpelo st, želodčne in ženske bolezni!
Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1200 Din (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz od železniške postaje Brežice ali Dobova, takse in davek). Prospekti na zahtevo. 8742
Druga žena ni vedela za prvo, vedela pa je za sleparsko poroko s tretjo ženo in znano ji je bilo tudi to, da pripravlja Bobek četrto sleparsko poroko. Blizu Prage je namreč iztaknil neko bogato vdovo, ki mu je izdajala že precej denarja, ker ji je obljubil srce in roko. K njej je hodil v zadnjem času na obiske tudi s svojo »svakinjo« in s svojimi »nečaki«, katere je nevesta vsakokrat dobro pogostila Kakor je ta nevesta pozneje povedala na policiji se ji je nekoč pri takem obisku stvar videla sumljiva, ker je eden od otrok, dobro pogoščen s slaščicami, padel iz svojega koncepta ter dozdevne ;i strica imenoval »tatico«. 2ena št. 3, ki je sleparju žrtvovala vse svoje prihranke in še precejšnjo dedščino, pa ni niti slutila o vseh sleparijah in je bila prepričana, da prebiva pri svoji svakinji, dokler mož ne najde samostojnega stanovanja. Vekoslav Bobek, na čigar ime se glasi drugi potni list, ki so ga našli pri sleparju, pa je njegov brat, ki je pred leti brez sledu izginil iz Prage. Policija vodi preiskavo tudf v smeri, če ni mogoče sleparski Franc spravi! svojega brata s sveta, da bi potem pod njegovim imenom sklepal zakone in izvrševal razne druge sleparije.
Smrtna nesreča na Urški gori
Posestnih Andrej Knez je omahnil čez skalovje in se ubil
Slovenjgradec, 22. avgusta.
Bilo je tudi letos na nedeljo po Veliki maši na Urški gori običajno žegnanje. Ta dan pohiti na priljubljeno goro na stotine romarjev. Posestnik Andrej Knez, po domače Kranc, trda kmečka korenina iz St. Vida nad Zavodnjo, dober gospodar in skrben oče peterih otrok, je bil med njimi. Po maši se je podal na vrh, da malo pogleda pod seboj prelepi koroški svet in vžije planinskega solnca Med ogledovanjem se je pa preveč približal robu, gotovo ga je prevzela hipna omotica, že je izgubil ravnotežje, strmoglavil v 100 metrov globok žleb in obležal v globoki nezavesti na produ.
Turisti, ki so nesrečo videli, so se na vso moč prestrašili, vendar ni nobeden mogel nič pomagati. Slučajno so bili ta dan na gori tudi g. bančni ravnatelj Slavo Martelanc, gospodar turistovskega doma na Urški gori prokurist g. Ivo Kvac, dijak Ernst Pratneker iz Slovenjgradca in pekovski mojster g. Ivan Veršnik iz Gušta-nia. Ti so splezali po strmem kaminu do ponesrečenca, vendar je bila že na prvi pogled vsaka pomoč zaman. Ponesrečeni je imel na več straneh razbito lobanjo, pa tudi bruhanje penaste krvi je pričalo, da mora imeti hude notranje poškodbe, le hropeče dihanje je še izdajalo nekaj
življenja. G. Kvac je takoj splezal zopet nazaj po kaminu na vrh sestavljat nosil-nice. Razen zgoraj omenjenih sta se pri reševanju, ki je bilo združeno z življenjsko nevarnostjo, udejstvovala še oskrbnik turistovskega doma g. Josip Lahovnik in pa gostilničar g. Jug iz Suhega dola. Reševanje je bilo zlasti otežkočeno, ker je severna stena Urške gore zelo strma in prepredena z nebroj navpičnimi in skalnatimi žlebi in kamini. Vnetemu prizadevanju so se pozneje, ko je ponesrečenec bil z vrvmi že izvlečen iz globokega žleba, pridružili še ostali kmetje, ki so v ponesrečencu spoznali soseda Kneza. Prenesli so ga v soodnjo kočo. kjer je hrope-nje bolj in bolj pojemalo in slednjič popolnoma prenehalo... Ta planinska nesreča je zgolj usodno naključje. Že desetletja se ne pomni, da bi bil kdo na Urški strmoglavil v prepad. Smrt Andreja Kneza je zato na vse navzoče napravila najgloblji vtis in vsi so pomilovali družino, ki je na tak način izgubila svojega skrbnega krušnega očeta. Kmalu potem, ko je izdihnil, so Kneza prenesli v dolino, kier so ga v domači hiši položili na mrtvaški oder. Urška v višavi se je pa zavila v gosto meglo, zače!e so tudi padati prve kaplje dežja, kakor da bi narava sama obžalovala svojo žrtev.
Dom vajencev bo v kratkem ©tvorjen
Urejen bo moderno in higienično — Časten uspeh idealnih prizadevanj
Ljubljana, 22. avgusta.
Ljubljanski občini se je lani posrečila transakcija, da je dobila od vojaškega erarja v last staro šentpetersko vojašnico. Po vojni so se v njej naselili razni zavodi in uradi. Nekaj časa je tam poslovalo stanovanjsko sodišče. Pozneje so se naselili v njej tudi invalidi. Na pobudo župana dr. Dinka Puca in občinskega svetnika Miroslava Urbasa ter Josipa Rebeka je mestna občina začela preurejevati trakt, ki leži ob Lipičevi ulici, v modem obrtniški vajeniški dom, ki naj bi bil zavetišče vsem marljivim vajencem. Tam je bi! že svoječasno nameščen banovinski vajenski dom, kjer so našli preskrbo in prehrano le nekateri vajenci.
Akcijo za ureditev modernega vajen-škega doma so podprle tudi druge korpo-racije, tako Zbornica za TOI, Obrtniško društvo in drugi faktorji. Banovina sama je dovolila kredit 200.000 Din. Ustanovil se je poseben kuratorij doma, v katerem so zastopani banska uprava, mestna občina, Zbornica TOI, Zavod za pospeševanje obrti in Obrtniško društvo. Akcija je sedaj povsem uspela in je pričakovati, da bo novi vajenški dom otvorien okoli 10. sentembra.
Dom bo povsem preurejen, opremljen z vsem, sicer skromnim komfortom, nudil bo zdravo in primerno zatočišče mnogim
vajencem, ki bodo dobivali podpore od raznih korporacij in oblasti. Mnogi pa bodo sprejeti proti mali mesečni odškodnini. Dom razpolaga z veliko kuhinjo, urejena je tudi že jedilnica, gospodinjska šola, učilnica, kjer se bodo vršili razni tečaji in se bodo vajenci učili petja in godbe. Urejena je tudi posebna tujska soba, da bodo imeli stanovanje mojstri, ki bodo prihajali v Ljubljano na razne tečaje. Za vajence bo na razpolago tudi knjižnica, ki že sedaj razpolaga z lep'mi deli slovenske literature in drugimi strokovnimi knjigami, mnogo je tudi knjig iz srbohrvaščine in nemščine. V velikih, čistih spalnicah bo lahko stanovalo do 140 vajencev, ki bodo pod dobrim, strokovnim vodstvom. Dom razpolaga že sedaj z dobro založenim skladiščem, kier ie hranjenega mnogo blaga za obleko in perilo, ki se bo dajalo vajencem proti mali odškodnini ali pa celo brezplačno. Dom obsega v traktu ob Lipičevi ulici pritličje, I. nadstropje in podstrešje. Lepo so že sedaj urejene umivalnice in kopalnice. V higijenskem pogledu je preskrbljeno, da se bodo vajenci mogli zdravstveno kar najbolj razvijati. Na razpolago jim bo tudi veliko dvorišče za razne športne igre. Dom bo imel lastno ekonomijo, da bo tako z malimi stroški lahko skrbel za izdatno hrano.
IX ž* rf f
tj i i v-sc* IsLsP
„Zora fugoslavenska"
Pred osemdesetimi leti, leta 1853., je v Zagrebu izšel drugi zvezek (Meča; II.«) almanaha »Zora jugoslavenska«. Stara, zgodaj postarana, že dolgo pozabljena knjiga. Izdal in Mrpriil i0 je Radoslav Raz-1 a 2, drugi »Ilir iz Stajera«, ki je bil takrat še mlad in poln navdušenja za jugoslovan--tvo in vseslovanstvo. Dve leti po Vrazovi smrti, pet let po »zori narodov«, letu osem in štiridesetem, je izšla ta knjižica, ki iz n|e diha zanos ilirskih časov in romantična vera v slovansko edinstvo — tja do njegovega končnega smotra, do ustvaritve vseslovan-skega jezika.
Listanje po '»Zori jugoslavenski« ima čar starih knjig. Prav za prav osemdeset let ni posebna etarost. Ce vzamem v roke izvod Rousseaujevega romana >La nouvelle He-loise«. ki je v moji izdajii star prbližno toliko let, čutim, da je med to in ono knjigo "lika razlika. Najnovejša izdaja Rousseau->vpga romana bi komaj lahko bila drugačna: po jeziki, tisku, opremi. Razlagova »Zora jugoslavenska« pa je duhovno za nas tako stara, kakor za Francoza spis iz srednjeveške književnosti- Naglo smo živeli teh osemdeset let Med »Zoro« in katerimkoli slovenskim ali hrvaškim zbornikom iz leta 1933. ni samo 80. marveč nekajkrat toliko let razdalje. Tudi iz knjig opaziš, kako ve-
PREGLED
like korake smo delali, da smo dohiteli čas in Evropo.
In vendar ima ta jezikovno in v marsičem tudi miselno danes nemogoča knjiga svoj tihi čar, kakor portreti deklet s krinolina-mi, ki jih najdeš v starih družinskih .ilbu-mih. 2e v naslovu je kos romantike. Najprej je napis z ruskimi črkami »Zoria«, zatem v gajici »Zora jugoslavenska«. Romantiki so bili posebni prijatelji zarje: toliko lepote, kakor 6o je oni dajali jutmjim in večernim prehodom svetlobe in teme. jim ni dal nihče ne prej ne pozneje. Zakaj romantično občutje je simbolno najbolj upodobljeno v zarji: dan, ki vzhaia in dan. ki zahaja sta najdalje od realnosti. Tema se meša 9 svetlobo, sanja z resničnostjo, življenje z mistiko. Zora jugoslavenska! Leta tri in petdesetega je že legal mrak absol.i-tizma na sanje in zanose leta osem in štiridesetega. Vendar je tu, okrog Razlagov?ga almanaha, še drhtelo nekaj te svetlobe, ki je jela v štiridesetih letih ogrevati duhove, še je gorel taborski ogenj na straži ilirske in vseslovanske misli!
Ti »zorjani« so bili takrat mladi in so imeli svoje ideale. Upirali so se zoper dobo. nosili so ilirske surke, pisali verze v čudni slovensko - hrvaški besedni mešanici. razpravljali o slovniških oblikah bodočega vseslovanskega jezika. Niso sanjarili
samo o edinstvu vsega slovanskega juga, marveč tudi o edinstvu naroda »slav-ianskega« od beneške Slovenije do Urala, od Jadranskega in Egejskega morja do Baltiškega in Severnega morja.
Naivnost! — se bo zaničljivo posm*hnil realist 1933- Toda nihče nima pravice, da se posmehuje idealom drugega. Kdo ve, kakšni današnji ideali — če jih smemo kaj imeti v tej dobi, ki se jim tolikanj posnie-hjje — bodo čez 80 let prav tako naivni kakor Razlagovi poskusi vseslovanske jezikovne unifikacije. kakor njegove ilirske surke in predpotopni verzi! Sen teh ljudi se je izpolnil vsaj delno: iz »zore jugoslovanske« se je mnogo pozneje rodil dan, prišla je stvarnost, nastopile so realne naloge ...
Kajpak, smešno bi bilo prenašati njihove sne na današnjo stvarnost. Almanah teh Uircev je bil dokument njihove mladosti, in njihov upor je velial drugi dobi in drugim razmeram. Zdi se nam. da hodimo nekje daleč v preteklosti, ko čitamo takoj v uvodu te pozabljene knjige: >Eto vam. rodjaci vla-stimili, po drugi put »Zore«, koja jže smelim korakom stupi u beli 6vet. »Smelim«, rekosmo korakom, jer se neolaši više zmij i piiavic. napastujučib vse. čto ima na čelu svojem geslo: sloga, uzajemnost... Srodni duši nas razumevaiu; drugim, podlim d'J-šam niie niti od potrebe, jerbo n^ču nik*i-da moči razumiti nadahnutja svetoga i po-žrtvovanja vseh stil i moči svojih, koj veselim srdcem i radostne podnese vse tegobe 1
muke svoje brez sebičnosti, ako se tim harem zrno ponese u napredek i sreču i ela-vu roda milenoga .. .«
Veliki smoter, ki ga imajo pred seboj, je »napredovanje književne sloge slavjanske*. »Obči jezik književni« pripravljajo Miklošič. Šumavskv in dr-, in ta jezik naj pospeši napredek in srečo naroda.« koj če gotovo, kako ima pravednoga Boga na nebu. bistrih glav i dobrih srde na zemlji! prije ili docni-je doiti u slavohrame sloge svete.« Dalje zagovarja Razlag v svojem uvodu cirilico in pravi: »Želimo goruče. da i naši časopisi ovu stvar razmotre. te nam u svakom listu barem po koj Članek čirilicom natisneju.« Poziva »bratje naše dolnjo - ilirske«, da ODUste turške izraze, kad imamo slavjan-ske.« »Bratio mila, bratjo drago! Nemojte zameriti odkrilosrdečnosti mojo j; ali m'iram kazati, da je sve ovo vele slab znak bratin-ske sloge...« Malo dalje imaš poziv, da naj v duhu »sloge bratinske«. povsod pišejo 1 in naj torej Hrvati pišejo slnce (solnce) namesto sunce. »ierbo se piše za oko. a govori za uho.« (Spomnil sem ee letošnje pravde za solnce ali sonce! Nihil novi sub sole!) »U oetalom,« pravi Razlag, »uže celi svet uvidja. da je krivo i nevaljalo ono nravilo. koje kaže. da imamo pisati kako se govori. Večina celoga slavjanskoga naroda je naš uzor To ie jedini uvet. da se ml Jugoslaveni .Srbi i Slovenci složimo u jedno književno narečje, bez kojega budemo tak dlgo životariti, dok nepostanemo žrtva ne-miloga tudjinstva.« In ta sestavek, spisan v »Štirskem Gradcu dne 1. rujna 1852«, ae
končuje docela v patetičnem stilu rodolju-barstva in vseslovanskega sanjarstva v letih petdesetih: »Vi. srodni duši, u prostra-noj Slavii u vseh četiri straneh sveta, ko-jim trka uzvišeno srdce za vse, čto je dobro, krasno i sveto, budite mi srdečno pozdravljeni u ime Boga i matke Slave.«
Za tem preide! k »pametarju«, ki ima tale vseslovanska imena mesecev: sred ozimen, nozdnozimen, ranoživen. sredoživen, pozdno* živen, ranoleten, etredoleten. pozdnoleten, ranojesen, sredojesen, pozdnojesen, ranozl-men. Za ruskim člankom o »Zori« (po iistu »Sjevernaja Pčela« 1. 1852) sledi Božidarja Raiča »Vvod v slovnicu vseslavenskuju,« ki
iz njega citiram samo začetni 9tavek _ ima
ves starinski parfem tega vseslovanskega volapiika. ki so ga mukoma kovali naši rodoljubi iz leta osem in štiridesetega, za tolažbo v času. ko je narod zopet zdrknil globlje v suženstvo:
»Veleučeni jezykoslovci slavenoci nam uže sv--tovahu več putij, po kteryh by vzmogli priti v razkosnuju domovinu tuli zaželenč vseslavenšcinV...« Bolgarska narodna pesem je tu v duhu »književne sloge slavjanske« soseda srbskim iz Slavonije, nakar slede slovenski pesniški prispevki Milice Ž., J Radonieviča. Davorina, Rado-slava Razlaga. J V., »vseslovansko« spisani Raičev članek o Cirilu in Metodu, dr. Lovra Vogrina ilirski članek »Narodnost 1 vera« povesti Joeipine Turnogradske »Tvčrdi-slav« in »Rozmanova Lenčica«. Pa dr. lovra Tomana »Milotinke« — ljubezenska lirika, spisana v času, ko so drugod že brali
Domače vesti
♦	Za kongras zdravnikov v Crilkvonlci
vlada letos veliko zanimanje. Na kongresu se bodo obravnavala zelo važna vprašanja, kakor vprašanje oskrbe z zdravo votlo, vprašanje zaposlenja adravnikov, predlogi za izipremembo zakona o zdravnikih in tudi razna znanstvena vprašanja, ki so se obravnavala na vseslovenskem zdravniškem kongresu v Poznanju, tekom balkanskega medicinskega tedna v Beogradu in na dermatovenerološikem kongresu v Zagrebu. Konigres se bo vršil, kakor smo že javili, 3. in 4. septembra, dru-zatoni sestanek pa bo že v soboto zvečer v hotelu Terapiji. Legitimacije, ki so potrebne za .popust .na železnici, se dobijo pri Jugoslovenskem zdravniškem društvu v Beogradu, pri Zdravniškem društvu v Zagrebu in pri Slovenskem zdravniškem društvu v Ljulbljani. Prijave za stanovanje in za izlete pa je treba poslati naravnost na Zdraviliško poverjeniš^vo v Crik-venici. Izšel je tudi ^Kongresni Vestnik*, ki ga bodo dobili zdravniki v teh dneh in ki vsebuje program kongresa in vse informacije.
♦	Razstava jugoslovenskih medicinskih knjig od osvobojenia d.o danes bo prirejena v povodu zdraviliškega kongresa a Crikvenici. Zdraviliško ip overjen i št v o v Crikvenici prosi vse izdajatelje naših medicinskih knjig, časopisov in drugih publi. kacij, da bi jim poslali po en izvod takih del z na-vedibo cene in založništva.
♦	Spremembe v železniški službi. Napredovali so: administrativi uradnik v 9. položajni skupini: Outrata Karel, pri strojnem oddelku direkcije, dosedaj ofi-cial iste slkupioe; za pomožne prometnike v 10. položajni s kupim i — zvaničniki I. ka.tegorije: Sodja Janez v Medvodah; Ba-bošek Alojizij v Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Zevnikar Danijel v Pesnici; Rikauf Karel v Trbovljah; Simončič Maks v Polzel i-Br asi ovče; Porenta Jožef v Kranju; Selevšek Franc na Bregu; Nečemar Jožef v Ljubljani dol. kol.; Skoči.r Marcel v Boh. Beli; Lubej Martin v Bistrici; "VVallas Josip v Lazah; Kolarič Albert v Rušah; za pomožnega oficiala: Jarh Avguštin v ku_ rilnici Ljubljana II. gor. kol.; BertoncePJ Jožef v kurilnici Ljubljana I. glav. kol.; za pomožnega strojevodjo: G ar in Franc, v kurilnici Ljiubljana I. giiav. kol.; Keršmanc Ivan, v kiurilin. efksipoz. Velenje; za pomožnega pregledovale a voz: Ules Alojzij v kurilnici Maribor; čolmik Alojzij v koril-nici Maribor; za sprevodnika - zvanič-nika I. kategorije: Grad Dionizij, v Ljubljani gilav. fcoL, dosedaj zvaničniki II. kategorije; za vratarja - zvaničnika I»I. kat.: Zalaznik Ciril, pri občem oddelku direkcije, dosedaj služite!). Nameščeni so: za uradniška pripravnika Pflešec Jožef v Litiji in Kmet Anton v Ljubljani glav. kol.; za predkurjača-ztvaničnika I. kategorije: Moljk Karel io Sepič Franc, oba v kurilnici Ltfuiftiljana II. gor. kol.; reaktiviran je zavirač-izrraničoik II. kategorije Sterrna.d Jožef v Mariboru glav. kol.
♦	Alkarske igre v Siinju so se vršile v nedeljo pred mnogoštevilnimi domačimi in tujimi gledalci. Lepi viteštki prireditvi >j« po-leg predistavnikov oblasti in društev prisostvoval tudi minister g. Boža Makisi-m-ovič. Pri igri je zmagal Jerico Lovrič; vojvoda alkarski Vitko Grablovac pa je govoril o zgodovini alkarskega društva in alkarskih prireditev.
♦	Napredek jugoslovenskih mest. V naši državi je 207 mestnih občin, fci so' imele leta 19*21. 1,883.293 prebivalcev, kar tvori 15.7 odstotkov celotnega števila •prebivalstva, število prebivalcev mestnih občin pa se je v 10 letih zvišaio na 2 milijona 577.110. Prirastek je bil torej <693.817 meščanov ali 36.84 odstotkov. K temi: je v veliki meri pripomoglo seveda (priseljevanje vaškega prebivalstva v (mestne občine. Računa se, da se je v tek« 10 let preselilo iz vasi v mesta okroglo 400.000 prebivalcev. Leta 1921. je bilo največ mestnih občin z 2000 do 5000 prebivalci. Takih občin je bilo 62. Po 10 letih pa so tvorile večino že občine ki imajo oad 10.000 prebivalcev.
♦	Himen. Poročila sta se v Herceg-No-vem gospodična Rožica Košuta iz Sv. Križa pri Trstu io g. Ferluga Dragan, sreski pristav v Grabi smem polju. — Dne 21. t. m. se je poročila poštarica gid'č. Manca P 1 e š o v a iz Ig a-Studenec pri Ljubljani z zivaničnikom finančne kontrole g. Lovro Rihteršičem iz Prahova. Bilo srečno!
♦	Novi grobovi. Na Vrhniki pri Ložu je umrl ugledni lesni trgovec in posestnik AdoLf Zakrajšek. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 17. — V što-rah pri Celju je umrla gospa Katarina J u g o v a, soproga železniškega zvanioni-ka. Pokopali jo bodo danes ob 17. — V soboto je umrla zadeta od srčne kapi gospa Magdalena Marinškova iz Malih Lip-lienj. Pokopali so jo v ponedeljek na farnem pokopališču v škocijauu. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-lje!
» Zagonetna piama iz Španije. V zadnjem času dobivajo bogati podjetniki in trgovci v raanih naših krajih iz Španije čudna pisma v nemškem ali pa v francoskem jeziku. V teh pismih prosi za pomoč neki anonimni podjetnik, ki so ga v Španiji zaprli, ker m mogel plačati davkov, navaja pa, da ima na neki francoski obmejni železniški postaji deponirane kovčege z velikim premoženjem. Potrtfana mu ;e odkupnina, da bi se rešil iz zapora in potem drvignil svoje bogastvo, od katerega pa odstopi tretjino dobrotniku, ki bi ga odkupil. Neznanec ne prosi, da bi se mu poslal denar, želi pa, da bi naslovljenec zadevo premislil in če je pripravljen pomagati, naj bnzojavi n.a naslov: Carreras Ji-sta Correos 559, Manresa (Espana), nakar bo dobil natančnejša pojasnila. Taka pisma so dobili že neki trgovci v Mariboru in Ptuju, sedaj pa prihajajo vesti o takih pošiljatvah tudi iz Stkoplja in drugih južnih krajev. Kriminalisti zatrjujejo, da so taka pisma že star triik mednarodnih sleparjev. Pošiljajo se v mnogoštevilnih izvodih na naslove iz raznih strokovnih listov v upaniju, da bo skrivnostna vsebina na tega ali onega le toliko vplivala, da bo odgovoril. Kdor odgovori, dokaže s tem, da je zavzet za skrivnostne zadeve, sle. parji pa potem že najdejo pota in načine, da ga iz/koristijo.
♦	Smrtna nesreča na vožnji z blciklom. Laborant pri univ. prof. idr. Borisu Zamiku v Zagrebu I. Platošek se je vračal ponoči z nekega izleta z motorjem (lomov. Na prikolici sta se vozili ž njim žena An. ge.lina in hčerkica. Kot iakušen vozač je Platošek vozil previdno, a nesreča je h-o-tela, da je na prikolici počila os Prikoi« ca je odletela, gospa Platoškova pa js pri padou z glavo udarila v neko lrev>o in na mestu podilegila poškodbi.
♦	Krvava bitka zaradi voza sona. V vasi Bedimbegovu blizu Skoplja sta naseljenca brata Ka.lkus, ki sta se v tej vasi naselila na državnem zemljišču kot optan-ta iz Madžarske že 1. 1921., slabo gospodarila in so jima oblasti tudi letos zaplenile precej pridelka, ker nista plačala ob_ resti od posojil in raznih pristojbin. Zaplenjeno jima je bilo tudi seno, ki bi ga morali dobiti neki drugi kolonisti. Brata pa sta ponoči poslala nekaj svojih hlapcev, da bi odpeljali voz zaplenjenega sena. To je opazil kolonist Trajan Giurovič, ki je pozval na pomoč svoje tovariše. Med kolonisti in hlapci se je razvila ogorčena bitka, v kateri sta izgubila življenje diva moža, dva pa sta nevarno ranjena.
♦	Bogat ribolov na Jadranu. Ribiči v Bolu na otoku Braču so v zadnjih treh tednih nalovili 400 kvlntalov tunine, ki so jo prodali v Italijo po 10 Jo 20 Din kg Sikupili so za ribe približno pol milijona dinaruev. Ribiči s Komiže pa so ™asolih petnajst vagtonov sardelic in jih večinoma odpravili v Grčijlo.
♦	Rogaška Slatina znižuje cene hotelskim sobam i 21. t. m. za 10%, od 1. septembra pa za nadaljnjih 20 odstotkov, od-a oso o 45 odstotkov.
♦	Obledele otrieke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u_ Ban dr. Marušič jutri, tv četrtek ne 'bo sprejemal strank.
u— Jubilej uglednega trgovca. Svoj 75. rojstni dan je praznoval te dni g. Rudolf Tenenite, trgovec in gostilničar v Krako. vem, ki si je pridobil velik sloves ne samo s svojo pridnostjo temveč tudi s svojo dobrosrčnostjo. Jubilant je velik prijateli siromakov in ml a d molju b. Okrog 150 otrokom je že botroval pri krstu. Svojo trgovino vodi vzorno že 48 let. Mnogoštevilni .prijatelji iskreno želijo, da bi tako čvrst m zidrav, kakor je sedaj ob svojem jubileju, ostal še mnogo let.
u— Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani vabi vse mladenke in mladeniče, ki imt.jo veselje do petja, da se do 1. septembra vpišejo kot člani v društveni pisarni, Rožna ulica 15 (pri Dozarju, dvorišče — salon). Ker se prične 5. septembra s študi-ranijem koncertov za društveno 50 letnico se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. — Vpisovanje za moške: vsak ponedeljek, sredo, petek od 7 do pol 9. zvečer, za ženske vsak torek, četrtek in soboto ob iafcem času zvečer. ^
u— Kaitla Delakova otvarja z odofore-njem ministrstva prosvete šolo za ritmično gimnastiko in umetniški ples v novi, vsem higiensikim predpisom odgovarjajoči, veliki in svetli divorani v Dukičevem bloku. Topile in mrzli prhe. Tečaj i-le za dame in otroke. Vpis dnevno od 10. dio 18. ure.
u_ Kolontetke bolniške blagtejne ljubljanskih mestnih uslužbencev se vrnejo s 24dnevuega letovanja v Kamni gorici danes v sredo ob 18. uri z avtobusom pred Mestni dom, kamor naj jih pridejo roditelji isikat.
V LETU MLADINA
O VO M ALTI NE !
osvežuje ia krepi telo za časa dopusta«
u— Otroci počitniške kolonije v Mednem
se vrnejo v Ljubljano 26. t. m. z vlakom ob 16.09. Starši, pridite po otroke na glavni ali giorenjssiki kolodvor.
u— Pustolovščine mladte neveste, ki Je zbežala svojemu ženinu v noči pred po. roko. Ta nevesta ni bila nobena druga kot šarmantno-pikantna Liane Haid v filmu >Noč pred poroko«. Slavni režiser Carl Boese, ki nam je ustvaril celo vrsto prav zabavnih filmov, od katerih omenjamo v prvem redu filma »Grock« in >Paprikac( se :e zopet postavil z lepo. mično in zelo zabavno opereto >Noč pred porokoc. Poleg Liane Haid, ki je v tem filmu lepša in mikavnejša kakor kdaj prej, nas zabavajo v tej opereti Georg Aleksander, zlasti pa popularni komi'* Szoke Szakail. Njegovim dovtipom in odlični komiki se bomo v tem filmu smejali prav vsi in opereta :-Noč pred poroko« bo tudi pri nas, kot vsepovsod kjer je bila predvajana, izzvala salve smeha. Premiero filma bo predvajal od danes napre: Elitni kino Matica.
PRIMARIJ DRTJEŠE
se je preselil v Gledališko 14
in zopet redno sprejema od 11. do 13.
u_ S povečavo cerkve sv. Krištofa se
bo začelo. Magistratu! gremij ie sklenil na svoji seji 30. mada, da se bo smelo s povečavo cerkve sv. Krištofa začeti takoj, ko bo pokopališka uprava izpolnila pogoje, katere ji je stavil. Ti pogoji so sedaj vsi izpolnjeni in pogodba med mestno ob_ čino m pokopališkim skladom sje podpisana. Tako se bo ga podlagi tega sklepa lahko začelo s to povečavo. Vsi lastniki grobov na svetu za cerkvijo sv. Krištofa, ki še niso svojih grobov uredili, se opozarjajo s teim, da se takoj priglasijo pri upravitelju pokopališča pri sv. Krištofu (cerkvena hiša poleg cerJkve sv. Krištofa). — Cerkveno predstojništvo.
—m^^mmmmmm^m^mmmmm^
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
u— Dela pri krožni tramvajski progi so v polnem teku in je t.u našlo kruha lepo število ljudi. Po večini so zaposleni pri izkopu za polaganje itemelia Ljubljančani,, ki so bili prej stalni gostje socialno-pu i-tičnega urada na magistratu. Razmere no prisilile marsikoga, da je prijel >za lopat i, kar bi ibil kidaj prej odločno odklonil. Temelj za progo so pričeli .kopati tudi že na Tyrševi cesti, pred poslopjem Gospodarske zveze, da najdejo stik <z izikopom na Masaryikovi cesti. Vzdolž Tyrševe ceste dto kavarne Evrope leže tudi že skladovnice tračnic, ki jih bodo kmalu pričeli polagati.
u_ Dela na Ljubljanici so zaradi deževja ne samo zopet motena marveč celo ustavljena. Delo je popolnoma ovirano, tako pri izikopu kakor tudi pri betonskih delih. Navalic hudi vročini je celotno delo doslej sijajno napredovalo in bi bila vsa spodnja struga LjuMjanioe spravljena v red (po računih dražbe) že v teku treh tednov, dočim je adaj zaradi včerajšnjih m današnjih nalivov nemogoče prerokovati, kako bodo nadaljnja dela napredova_ la. Zaradi nalivov se je nabralo v strugi pod trimostjem obilo vode, ki pritiska na nasip pod trimostjem, ki pa zaenkrat še ni preveč ogrožen.

sS".
i? I
Telefon 33-87. Danes ob %9. in jutri
ob V29. uri Trude von Molo v internacionalnem podmorniškem velefilmu
ŠPIJONKA E 3
Vohunska služba v Svetovni vojni!
PRIDE!	PRIDE!
9 9 9 • • •
gfcJNE- I 10, a, 6,5,4 c>irs
u— Racija po nočnih lokalih. Tekom
včerajšnje noči so odšli oddelki varnostnih organov po mesitu in predme&ttiih, kjer so preiskali razne lokale. Nočaia racija je imela uspe(h v tem, da so strateiki in pa detektivi spravili na varno lepo število ne samo miošikih, marveč tudi žensk, ki so se zadiržavali v Ljubljani brej vsakega resnega posla. Na policijski upravi so p« zneje ugotovili, da gre večinoma za 'brezposelne delavoe, ki so piriKi v Ljubljano šele pred dnevi ah ie prej v veri, da bodo našli tukaj kakršnokoli zaposlen je. Istočasno pa so ugiotovili tudi, da so rešili mesto vsaj za d ogleden čas nekaterih nerodnih žensk. Večino aretiranih žensk pa je policija moTaia poelati T bolnico.
u— Hud Bosanec. Varnostma oMaabv«
v Ljubljani že nekaj časa vse strožje kontrolirajo početje raznih krošnjarjev po mestu, ki obiskujejo vse mog>oče lokale in ponujajo v makup razno manjivredBo blago. Včeraj dopoldne se je pojavil tak krošnjar tudi v nekem lokalu v Kolodvorski ulici, kjer je botel obrnažiti skupino kmečkih ijudi, ki so pripotovali v mesto po raznih opravkih. Ker pa je postajal krošnjar čodalje bolj nesramen in so nekateri gostje res kupovali blago od njega po pretiranih cenah, se je slednjič našel neki opazovalec, ki je opozoril nanj straž nika. Bosanec se je uprl tudi možu postave in je nastal v lokalu prepir in pretep. Nasilnega krošnjarja so slednjič le ukrotili.
u— Huda obsodba dveh poklicnih tatov.
Pred malim senatom sta bila obsojena zaradi zločina vLoma samski mehanik France Ambrožič in čevljarski pomočnik Janez Plajbes vsak na 2 leti robije, Slednjič še v prisilno delavnico na nedoločen čas. Oba sta se poleti potepala po deželi in 6. junija letos vlomila v stanovanje Martina Orehka v Domžalah. Odnesla sta za 1520 Din plena. Ambrožič sam je izvršil nato še dva manjša vloma. Pred sodniki sta vse cinično priznala. Prvi je dejal: >Dru-zega, gospodje, ne morem reči, da sem.« Drugi pa: >Prizoam, da sem udeležen pri vlomu. Bil sem že šestkrat kaznovan.* Sodbo sta sprejela, samo Plajbes se je pritožil proti izreku, da bi bil oddan r prisilno delavnico, ki se je vsak tat in potepuh najibolj boji.
u_ Pobegnila sta od staršev Le o Po-
nikvar, vajenec mehanike in njegov prijatelj Rado Pavlič, gimnazijec. Prvlt Je vizel očetovo kolo in drage stvari ter s prijateljem izginil v ponedeljek okrog 4. ure zjutraj iz LJubljane. Kolo prvega ima policijsko številko 5452, tovarniško pa 510017Al. Kdlor ju vidi, naj to javi .prvi stražnici ali na naslov Al. Ponikvar, Opekarska cesta 26, Ljubljana.
Iz Celja
e— Krajevna organizacija JNS za Celje-okolico bo imela danes ob 20. članski 6» «tanek v gostilni Sokolski dtom. Vabljeni «o vsi somišljeniki.
e_ »Herman Celjski,, v mestnem parku.
Celjski igralci bodo uprizorili 7., 8. in 9. septembra Kovača novo dramo >Henman Celjski« v gledališču na prostem v mestnem parkiu pod vodstvom režiserja g. |Mi-lana Košiča. Glasbo za ta komad je napisal g. Kari Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, osnutki za scenerijo pa sto delo akad. slikarja g. Ivana Vavpotiča ♦z Ljubljane. Za uprizoritev vlada v Celin in okolici že sedaj živahno zanimanje.
HALO!	HALO!
SENZACIJA!
v Celje je prispel zamorec JENKI LU-KAS s soprogo MERI MILFORT, ki nastopata v zamorskih plesih v Celjskem domu 23., 24. in 25. t. m. z začetkom ob 9. uri zvečer.	8798
e_ žrtve nesreč. Na Lahov.ni pri ŠkOfji
vasi je v ponedeljek mlatilmca zgrabila 7 letnega posestnikovega sina Jožeta Pevca za desnico ter mu raztrgala sredinec in razmesarila kazalec io prstanec. V Hudi jami pri Laškem je padel štiriletni Po-terček Kloc, p«osinovljenec rudniškega ravnatelja g. inž. Kloca, tako nesrečno doma z balkona, da si je prebil lobanjo. Osemletni težakov sin Anton Drečnik ii Mozirja si je v ponedeljek pri pade« zlo-uoil levo ključnico. Vsi trije otroci J« ♦dravijo v celjski bolnišnici.
e_ Kino Union. Danes ob 20.30 zvočni velefilm »Seržant X« in zvočna predigra.
PRISTOPAJTE K AEROKLUBU
Heineja in Hugoja; naivni trubadurski izlivi ljubezni do Josipine:
V9e se druži, vse se piri. Kar je v stvorjam čelom širi: Mene le osoda žene Proč od ljubice češene.
Knjigo zaključujejo jezikovni članek Oro-?lava Cafa in Razlagovi verzi.
Na vsem leži patina preteklosti; zdi se, da je vse to napisano že davno, davno in vendar je šele osemdeset let od tega, kar so naši Ilirci nosili surke in sanjarili^ o »vseslavjanstvu«. Način, kako so izražali pvoje sne, je danes že kuriozno zastarel; sila, ki jih je gibala, pa giblje še danes tisoče njihovih potomcev in iz tega mrtveca jezika šine kdaj pa kdaj kvišku živa iskrica slovanskega duha...	—o«
Vjekoslav Cvetišid, Sa planina i gora IV.
Znani hrvaški alpinistični pisatelj Vjekoslav Cvetišič je pravkar izdal novo knjigo svojih impresij s turističnih izletov na planine in gore. To pot vodi čitatelja na Mont Blanc, podaja nove »Reminiscence s Triglava«, ki mu vzbuja vedno nova občutja in poglede, kadarkoli ga obišče, pripoveduje o noči na Biokovu in mično opisuje doživljaj na Wiibachhornu. Dalje imaš v tej knjigi zapiske z Monte Rose in opis ture preko planin Velike Kapele in Primorskega Krasa (Klek. Tuhobič. Med-vedjak, Zagradski vrh. Obruč, Risniak). Knjigo zaključuje črtica »Sunčani dan na 51osoru«. O simpatičnem načinu Cvetiši-
čevega pisanja je bila v »Jutru« že ponovno beseda. Tudi četrta knjiga cikla »Sa planina i gora« kaže vse odlike Cvetiši-čevega peresa; kdor je le malo dovzeten za lepoto planinske in gorske prirode, ne bo odložil knjige, dokler je ne prečita. Naj Cvetišič piše o mogočnih ledenikih najvišje evropske gore ali naj z Mosorja pro-matra gorski svet in sinje morje, povsod so njegovi opisi kakor pesmi v pvozi — a pri tem nikjer prisiljeno čuvstveni in osladno poetični. V tem navdušenem planincu živi umetniški in obenem filozofski duh, ki išče svoj'h doživetij v veličastvu gora in planin. Njegova nova knjiga se priporoča sama no sebi. Omeniti moramo lepo opremo, skrben tisk in krasne ilustracije na posebnih prilogah: vse to izpopolnjuje vsebino in povečuje užitek, ki ga ima čitatelj s to knjigo. Stane 30 Din in se lahko naroča tudi pri avtorju, Zagreb, Ilica 85.
O varšavskem mednarodnem konere«ii zgodovinarjev. Kakor smo že zabeležili, je bil v ponedeljek otvorjen v Varšavi mednarodni zgodovinarski kongres. Kongres je sedmi te vrste in tretji po svetovni voini. Prvi po vojni je bil v Bruxellesu. drugi v Oslu. tretji pa se ie sedaj prvič ee&tal v slovanskem mestu- Kakor piše docent dr. B. Mendl v praških ^Narodnih Listih«, je bil varšavski kongres temeljito pripravljen. Organizacijskemu odboru predseduje norveški profesor Halvdan Koht. generalni tajnik pa ie Francoz Mieliel Lheritier. Dejansko pa so vse priprav* izvršili sami Poljaki s predsednikom prof. Bron. Dembinskiin
na čelu. Poljaki so seveda najštevilneje Mdeleženi, saj se jih je priglasilo čez 500-Mnogi tudi predavajo. Poljsko zgodovinsko društvo je predavanja 40 Poljakov že v naprej izdalo v tisku. Prvi jvezek na 400 straneh z naslovom »La Pologne au Vile con-grčs international des sciences histori-ques-c je izšel že v juliju in je bil razposlan vsem priglašenim udeležencem. Tudi na tem kongresu ni dopuščen noben slovanski jezik, zato so Poljaki izdali svoja predavanja v kongresnih jezikih, ki so: francoski, angleški in nemški. Med poljskimi predavanji jih je nekaj, ki so zaradi svoje aktualnosti vredna širše pozornosti, tako n. pr. predavanja rektorja krakovske univerze Stan. Iv.itrzebe: »Princio avtoritete in princip svobode v zgodovini evropskih narodov od srednjega %'eka do današnjih dni.« Poljaki gi od tega mednarodnega kongresa ■obetajo tudi kaj praktičnih posledic za Poljsko. predvsem večje zanimanje za njeno usodo v preteklosti in sedanjosti. Med inozemskimi zgodovinarji jih je več. ki so si snov za predavanje izbrali iz poljske zgodovine. O koristi kongresa za ostale n.iro-de piše dr. Mendl med drugim: Prvič je to lepa prilika, da zgodovinarji stopijo z izsledki svoiega dela pred mednarodno strokovno javnost, drugič pa so na dnevnem redu razna strokovno - tehnična vprašanja. Tako n. pr. Holandec R. Fruin predlaga mednarodno konvencijo, s katero bi bilo mogo?p izposojanje arhivalij v inozemstvo. Pariški profesor Camille Bloch predlaga mednarodno sodelovanje zavodov, ki zbirajo vire za novejšo in sodobno zgodo-
vino. V zgodovinsko - pravni sekciji predlaga prof. P. Collinet iz Pariza mednarodno sodelovanje za bibliografijo rimskega prava itd. Pomembne bodo tudi diskusije o nekaterih problemih, ki stoje sedaj v ospredju mednarodne zgodovinske vede. Tako bo sloveči belgijski zgodovinar Henri Pi-renne branil svojo tezo o pomenu arabskega gospodstva za Sredozemje. Zanimivo bo tudi predavanje prof. Tadeusza Zielinskega o najnovejših strujah v zgodovini rimskega verstva ali pa predavanje znanega pariškega bizantologa Ch. Diehia o aktualnih vprašanjih bizantske zgodovine. Zgodovinarji iz sovjetske Rasije nastopijo z metodološkimi predavanji, ki so v nasprotju s metodami zapadne zgodovinske vede. Na kongresu predava tudi več čeških znanstvenikov, med njimi znani vzhodno-evropski zgodovinar prof. Jar. Bidlo.
Ali je opera v nevarnosti? Zagrebški »M u z i č a rz beleži v svoji najnovejši številki nekatere izjave o problemu opere in glasbe. Slavni dirigent Breno Walter pravi med drugim: »Vse kar je v umetnosti velikega, je nesmrtno, zato ne verjamem, da bi mogla opera kdai prenehati. Opera živi od sijaja in lepote človeškega grla; to grlo je obenem njen tolmač. In'dokler ostanejo ljudje muzikalni, bodo vedno z veseljem poslušali zvoke kakšnega lepega grla... Govorjena beseda ni mogla nikdar tako eilno ganiti človeške duše kakor jo gane glasba Nekateri ljudje danes dvomijo o življenjski sposobnosti opere. Boje se, da se tema, ki ie zagrnila opero, ne bo nikdar ve? razsvetlila. Ti ljudje pa pozabljajo, da prav«
Iz Maribora
a— Z bor« van je poštnih uslužbencev. Tukajšnji pododbor združenja poštnih, te-legrafiskih in telefonskih avaniftnikov in aluliteljev Jugoslavije je imel pred dnevi izreden občni »bor na tukajšnji glavni po-it5. Zborovanje je bilo velikega pomena in k (a Je udeležilo precejšnje število članstva. Kakor :e znano, imajo poštarji poleg strokovne društvene organizacije tudi še poseftmo glasbeno in pevsko društvo. V teh druAtnrih pa ni bilo posebne sloge, kar Je dalo poVod za etelicanje izrednega občnega sbora strokovnega društva, na katerem je bil i»voljen naslednji odbor: pred-aednttt Fran šenbec, tajnik Martin Draks-l®r. blagaftnik Franc Babič, odborniki pa: Vtane "Utol, Josip Maherl, Miha Lešnik, Maks Petan, Jurij žule in Stanko čotič. Pričakovati je, da bo pod novim o<fborom naetala prava sloga. Ot>činetvo in društva naj naslovijo vse dopise, tičočih ee društva, na pošto Maribor II., kjer služb>u_ je društveni predsednik.
a— Pei po Evnopi. Včera! }e obiskala naše uredništvo mlada potnica gdč. Kathe BescthmaDn iz saarskega ozemlja, po poklicu novinarka, k; se je podala pred petimi leti na potovanje po Evropi. Prepotovala je že Lulcseniiburško, Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Nemčijo, Švico, češkoslovaško in Avstrijo.
a— Ne*nečen padec s kolesa. S kolesa je padel 25 leta i ključavničar Franc Lu-biivšek in se je hudo poškodoval na desni roki.
a— Neareča pri delu. V tukajšnji mestni klavnici se je včeraj okrog pol 14. urc>-aal pri delu t desnico 24 letni mesar Adolf Reiob, Prerezal si je žile in so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
a_ Razne tatvine. Hišniku Jerneju Se-
negačnilou v Raalagovi ul. ,;e izginila predvčerajšnjim iz veže 4 m dolga preproga. Uradniku Otmarju Kiffcnanu z Aleksandrove ceste je bilo ukradeno s hodnika 1200 Din vredno črno pleska no kolo znamke »Stvria« * eridenčuo številko 9351. Uradnici Anici Trafcnerjevi je izginil temnfeeiv kovčeg, v katerem je imela volneno obleko, par čevljev in več perila v vrednoeti 500 Din.
N očrti napad. Predsinočniim »e je Vračal 30 letni poeestnikov »m Ivan Ga-inež od 9r. Barbare v Slovenskih goricah s Vinice domov. Nenadoma se je v temi Pojavi! neki neananec ln ustrelil pr;\l »jetrni i* i*"owninga, nato pa brez sledu Izginili. Krogla Je zadela Gameža v levo Bogo ta Je moral poiskati potrebno pomoč v mariborski bolnišnici.
Is Trbovelj
t_ Na dribavni meičanekl iult v Trbovljah bo •vpisovanje dne 1. in 2. septembra. Vsakido mora pred loti ti zadnje izpričevalo, potrdilo o plačanem davku, kolkovano z 20 Din ter plačati zdravstveno takso 20 Din. Nwi učenci morajo poleg tega predloMti tudi kreni list. šolnina se plača takoj ob vpisu; podrobnosti so razvidne iz oglasa na šolskih vratih, popravni izpit, se bodo pričeli 4. septembra o4> S. uri. Šolska maša bo T. sept. ob 9. uri; zbirališče ob pol 9. V šoli.
Slovenske gorice svojim prijateljem in izletnikom
Ormož, 21. avgusta. Pri nas je zbudilo veliko zanimanje društvo prijateljev Slovenskih goric, ki se je pred kratkim ustanovilo v Ljubljani. Dlne 11. t m. »ta se v Ormožu zglasila gg. Peteln, ravnatelj Zveze gostilničarskih strok, in drogist Gregorič iz Ljubljane, ki sta nam poročala o nameravanem izletu Ljubljančanov v naše kraje.
IS amen izleta je predvsem seznaniti našo belo Ljubljano ter sosedna mesta m trge s prirodnimi lepotami in zgodovinskimi posebnostmi SHovenskih goric, ozemlja med Muro in Dravo od Ormoža čez vinorodne hribe do Ljutomera. S posebnim vlakom se bo 8. oktobra iz Ljubljane in okolice pripeljalo 700 do 800 izletnikov v dopoldanskih urah v Ormož. Po oddihu in potrebnem okrepčilu se bodo podali v skupinah preko znamenitih vinskih gričev Svetinja, Sv. Miklavža, Jeruzalema, Koga itd.
Ormožani in okoliški vinogradniki prav toplo pozdravljajo prireditev, prvo te vrste v naši Prlekiji, ki naj podpre tujski promet in odpre ljubiteljem narave krasote naših krajev, ki zbujajo velike skomine onim preko meje, ki prav dobro znajo ceniti vrednost naših Slovenskih goric. Že danes kličemo vsem prijateljem Slovenskih goric: pridite k nam, ne bo vam žal, bratsko vas sprejmemo, dobro nam došli, prijatelji!
umetnosti nieo mogli nikdar v človeški zgodovini docela uničiti: ne vojne, a še manj gospodarske krize. Celo v najbolj kritičnem času srednjega veka je umetnost v tej •ali oni obliki živela Se dalje... Prej ali slej bo opera zopet zasijala v vsem svojem sijaju. Človeštvo ne more trajno živeti v temi: tudi dane« hrepeni po luči glaebe c Med nevarnostmi, ki na videz ogražajo opero, omenja Walter predvsem eport, vendar pravi, da se tega nasprotnika ni bati. zakaj »pri idealnih vrednotah vedno odloča manjšina, ki edina daje tempo, vilic vsemu napredku in razvoju krize.« Drugo nevarnost vidi Walter v sodobnem stremljenju, da se starim temam dajejo nove oblike. Opera je danes nedvomno v resnem položaju, politika in avetovno gospodarstvo sta zoper nio; tendenca, da ee vsaka stvaritev moderniziraj, prinaša enoličnost. Vendar je človeštvo preživelo že mnoge depresivne dobe in bo Se sedanjo, v solnce in njegovo mo5 moramo verovati tudi tedaj, ko so nebo pokrili najtemnejši oblaki! — Tadi skladatelj Richard Strauss ee izraža bodrihjo, zavzemajoč se za repertoarne opere. Četudi bi odrekla ali sploh prenehala tvorna eila sodobnih skladaiteljev. nam še vedno preostaja ogromna zaloga 50 — 60 del iz svetovne elasbeno - dramatske literature To zalogo želi občinstvo spoznati, in občinstvo se neprestano obnavlja ... Posameznik lahko eno io ieto opero posluša 30 do 40 krat, medtem ko kakšno dramateko delo samo nekajkrat v življenju. Prav zaradi tega mora gledališče posvetiti vso ekrb repertoarnim '»pe-ram.
t
Gospodarstvo
Žito — osnovni problem svetovne krize
Včeraj se j® v Londonu pričela velika mednarodna konferenca, ki si je stavila za nalogo rešiti kočljiv svetovni žitni problem. Konferenca, na kateri sodeluje 31 držav, bo razpravljala o mednarodnih ukrepih za dvig žitnih cen in o načrtu mednarodne konvencije za omejitev produkcije žita.
Na londonski svetovni gospodarski konferenci se kočljivega žitnega problema niso neposredno lotili, čeprav ni dvoma, da je zboljšanje svetovnega gospodarskega položaja v prvi vrsti odvisno od povoljne rešitve vprašanja žitne nadprodukcije, zakaj svetovna kriza se je pričela pri žitu in je treba tudi tu najprej zastaviti, če hočemo doseči trajno zboljšanje svetovnega gospodarskega položaja.
O priliki londonske svetovne gospodarske konference so se najprej pričele pogajati prekomorske izvozne države (Zedinje-ne države, Kanada, Argentina in Avstralija), ki so se načelno sporazumele glede zmanjšanja posejanih površin za 13 odst., pod pogojem, da se doseže primeren sporazum tudi z ostalimi vzhodnoevropskimi izvoznimi državami, ki naj bi omejile izvoz in z uvoznimi državami, ki naj bi ustavile nadaljnje dviganje produkcije in carinske zaščite.
Žitni problem in svetovna konjunktura
L^ejstvo je, da v zgodovini modernega gospodarstva še ni bila nikoli zabeležena tako dolgotrajna in tako težka gospodarska kriza, kakor jo sedaj doživljamo. Primitivno pojmovanje kompliciranega gospodarskega organizma je našlo najrazličnejše vzroke za ta pojav in tako se ni čuditi, da so v različnih državah izvedeni ukrepi le poostrili svetovni gospodarski položaj in le zavlekli potek krize. Vsi ti izvedeni ukrepi značijo le pobijanje simptomov krize, namesto da bi pobijali vzroke. V nasprotju s popularnimi naziranji o vzrokih sedanje gospodarske nesreče so uvidevni gospodarski strokovnjaki že davno zaman opozarjali, da je poostritev in dolgotrajnost sedanje krize le posledica infervencionizma držav, ki trajno ovira delovanje naravnih zdravilnih sil, izviraio-č:h iz gospodarstva samega. Ta intervenci-jonizem je pravi povzročitelj mnogim ljudem nepojmljive situacije, da ponekod uničujejo žito in druge agrarne proizvode, dočim drugje gladujcjo milijonske armade brezposelnikov.
Državni interveneijonizem je v številnih primerih izločil delovanje najboljšega regulatorja produkcije, to je cene. Ko so ce ne padale, so povsod smatrali, da je edino pravilno, ta padec zaustaviti z administrativnimi ukrepi, ne meneč se za posledice v okviru narodnega gospodarstva (avstrijska industrija je n. pr. propadla predvsem zaradi agrarnega protekcionizma), še manj so se seveda odločilni krogi menili za posledice v svetovnem gospodarstvu.
Agrarni protekcionizem industrijskih držav ovira ozdravljenje
V tej zvezi lahko navedemo baš . žitni problem kot šolski primer. Ko je pred nastopom svetovne krize- relativna svetovna nadprodukcija žita povzročila znaten padec cen. bi kmalu avtomatično nastopilo pod pritiskom teh nizkih cen zmanjšanje svetovne produkcije, če ne bi pasivne države pričele izvajati agrarnega protekcionizma. Vrhu tega so tudi v izvoznih državah umetno držali višj e cene, ne di* bi istočasno poskrbeli za zmanjšanje produkcije, ki ni moglo priti samo po sebi pri tedanjih cenah. Že s tem pa se je ozdravitev precej zavlekla.
Zadnja leta je v prekomorskih velikih izvoznih državah končno vendar prišlo do zmanjšanja posejanih površin, zlasti v Ze-dinjenih državah, kjer ie s pšenico pose-
jana površina nazadovala od 55.4 milijona akrov v letu 1931. na 44.9 milijona akrov v letu 1933- Tudi v Kanadi, Argentini in Avstraliji so občutno reducirali posejane površine.
Vse te redukcije bi zadostovale, da se produkcija in poraba zopet spravita v sklad, če bi ostale države, zlasti industrijske, ostale pri starih površinah. Toda kaj vidimo. Slepi egoizem, ki ga ne najdemo samo pri človeku, temveč tudi pri narodih, je to ozdravitev onemogočil, številne pasivne države, zlasti v Evropi, so napravile glede na ozko povezanost narodov v svetovnem gospodarstvu neodpustljivo napako, da so v naglici dvigale lastno žitno produkcijo, namesto da bi, če so že s carinami držale višje notranje cene, vsaj onemogočile dviganje produkcije, in to ne samo v svetovno-gospodarskem interesu, temveč tudi v lastnem interesu (da si z uvozom ohranijo možnosti izvoza).
Tako se je v Nemčiji od 1. 1925. do 1. 1932. povečala i pšenico posejana površina od 1.463.000 na 2,280.000 hektarjev, torej za 56 odst.
V povprečju 1924 do 1926 j« znašal v Nemčiji pridelek pšenice 28.8 milijona met. stotov, letos pa se ceni na 52.4 milijona met. stotov. Samo v Nemčiji se je torej povečala produkcija pšenice v tej kratki dobi za okrog 24 milijonov met. stotov, za kolikor je sedaj Nemčiji treba manj uvažati. Če upoštevamo, da znaša izvozni presežek Jugoslavije v pšenici v najboljših letih le 4 do 5 milijonov met. stotov, tedaj lahko spoznamo, kako ograža agrarni protekcionizem možnosti plasiranja presežkov evropskih izvoznih držav-
Pa tudi v drugih državah ni mnogo bolje. Od leta 1925. do 1932. so se povečale posejane površine v Švedski za 105 odst., v Nizozemski za 122 odst., v Švici za 62 odst., v Grčiji za 30 odst., v Danski za 23 odst., v Norveški za 22 odst., v Češkoslovaški za 16 odst. in v Avstriji za 10 odst.
Če upoštevamo, da povprečni konzum žita z napredujočo civilizacijo pada, tedaj moramo spoznati, da po tej poti ne bomo zlepa prišli iz svetovne nadprodukcije žita in se tudi tako dolgo ne bomo rešili sedanje svetovne gospodarske krize, dokler ne bodo tudi industrijske države prišle do uvidevnosti, da njihova politika agrarnega protekcijonizma le poostruje in zavlačuie brez konca svetovno gospodarsko nesrečo.
Dokler bodo industrijske države nadaljevale politiko dviganja agrarne produkcije, tako dolgo ne bomo prišli do uravnoteženja med svetovno produkcijo in potrebo in tudi ne do boljših agrarnih cen. Dokler pa se svetovne agrarne cene ne bodo dvignile, tudi ne bo prišlo do bistvenega zboljšanja svetovne konjunkture in brezposelnosti v industrijskih državah, kajti le tedaj, če bodo agrarne države dobile večji izkupiček za svoj agrarni izvoz, bodo lahko kupile več industrijskih izdelkov v industrijskih državah.
Pred krizo je znašala vrednost svetovnega presežka agrarne produkcije, ki prihaja na trg, okrog 200 milijard švicarskih frankov, vrednost industrijske produkcije pa je znašala 350 milijard. Zaradi strašnega padca cen je izkupiček za svetovni presežek agrarne produkcije padel na 100 milijard in le za teh 100 milijard lahko kmetovalci na svetu kupijo industrijskih proizvodov. Ker pa so cene industrijskim izdelkom le v manjši meri padle, nastane razlika, ki je vzrok svetovne brezposelnosti industrijskega delavstva. Kakor vidimo je problem v tem, da se z ureditvijo svetovne agrarne produkcije, predvsem pa žitne produkcije, dosežejo zopet višje agrarne cene. Potem bodo kmetovalci lahko zopet več kupovali in bo brezposelnost prenehala.	S.
Gospodarske vesti
= Napredek industrije gumijevih proizvodov v Kranju. »Semperits jugoslovenske tvornice gumijevih proizvodov so svoio tvornlco v Kranju v zadmiem času tako povečale, da zaposliuieno danes prek> 200 delavcev. Tvornice, ki so poprej izdelovale po večini samo gumijeve podipetnike pod firmo »Vulkan«, so se danes tako spo-polnile, da izdelujejo v lastnem obratu v tuzemstvu iz sirovin nad 200 različnih tehničnih ln drugih predmetov iz gume, zlasti pa tudi razne potrebščine za armado. Kakor se nam poroča, bo tvornic-a »Semperit« naročila iz inozemstva še veliko množino novih strojev za izdelovanje kabla, tako, da tudi tega predmeta ne bo treba več uvažati iz inozemstva. Vrše se pogajanja za združitev firme »Semperit« z »VVimpassing-Kaučuk« d. d. Zagreb, pri kateri ima jugoslovenski kapital zasigurano večino. Po izvršitvi združitve in po uvozu novih strojev bo firma »Semperit« svoj cbrat v Kranju tako razširila, da bo zaposlovala gotovo nad 300 delavcev, kar je vsekakor razveseljiv pojav ob času sedanje splošne krize in brezposelnosti.
— Akcija vojvodinskih mlinov za zo-petno uvedbo pavšalnega davka se nadaljuje. Kakor smo že v juliju poročali, so vojvodinski mlini pričeli akcijo, da bi se namesto sedanjega 2 odst. davka na moko (ki se prišteje 4 odst. poslovnemu davku) uvedel zopet letni pavšal po kapacitcti mlina, kakor je bil uveden prvotno v zvezi z žitnim režimom. Pri tem gre za poizkus, da se oškodujejo mlini izven Vojvodine, ki izkoriščajo le majhen del svoje kapacitete (okrog 20 odst.) in bi jih torej davek po kapaciteti mnogo huje zadel, kakor vojvodinske mline, ki pogosto izkoriščajo skoro vso kapaciteto. Da se prepreči vsako spreminjanje davka na moko je Zbornica za TOI v Ljubljani že v juliju poslala na merodajna mesta v Beogradu predstavko, v kateri odločno zavrača po-zkus vojvodinskih mlinov za uvedbo navdala. Preteklo soboto se je vršila v Savezu nlinov v Beogradu seja, kjer se je o tej ■vari ponovno razpravljalo. Na seji je bi-o sporočeno, da je finančno ministrstvo v velo v proučevanje vprašanje reforme k'inne<?a davka na moko odnosno vpraša-ijp	Konferenci pa je bilo sporo-
'er- da reforme ni mogoče izvršiti, če preko svojih organizacij ne bodo
vuliah sprejema do 5. septembra ponudbe dede dobave 13J parov usnjenih opank, do 14. septenvbra pa gilede dobave kotlov-nih delov. Komanda pomorskega arzenala Ti vat sprejema do 11. septembra ponudbe glede dobave cca 12.000 kg pločevine. Dne septembra se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 4110 komadov vijakov. 3000 komadov matic, 10.300 komadov oodSožnic. 4800 komadov zakovic. 9300 komadov vijakov za les. 2755 kg raznega železa, 50 kg jekla. 300 kg karbida, 150 m3 kisika. 25 kg tovotne masti, 25 kar petroleja, 51 k£ krede. 10 garnitur zavornih svedrov, 55 ka: žebljev. 200 pol steklenega papirja. 10 čopiče v in 50 kg usnja.
Hmelj
Zadec, 22. avgusta. Včeraj popoldne in
danes ves dan je dež onemogočil obiranje. Doslej je obrana pičla desetina nasadov, vendar pa zaenkrat ni nobene nevarnosti za kakovost pridelka, temveč je dež do neke mere ugodno vpMval na ovele rastline. Brez škode bodo prenesle kobule nekaj deževnih dni, ker še niso dosegle popolne zrelosti. Obiravk ie dovolj, da bodo, čim se vreme izboljša, naglo izvršile obiranje. Ker položaj glede cen letošnjemu pridelku še ni jasen, kupujejo kupci manjše količine hmeltja do 1<X) kjg na vzorce po »najvišji ceni, ki bo dosežena med 1. in 15. septembrom t. L«
+ Petrovec, 18. avgusta.. Obiranje sc prične prihodnji teden. Izgleda glede cen so prav ugodni. Za sirov hmelj ponujajo po 10C0 Din za meterskl stot
Borze
22. avgusta.
Na ljubljanski borzi je ostala danes deviza New York nespremenjena in tudi ostale devize ne beležijo bistvenejših sprememb. Avstrijski šiling se je nekoliko dvignil in se je trgoval po 8.80 (v Zagrebu po 8.7250, v Beogradu je notiral 8.6250 do 8.7250).
Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda danes nekoliko popustila: trgovala se je za kaso po 244 in 245 (v Beogradu po 246 in 244), za december pa po 245. Promet je bil zabeležen samo še v 7 odst. Blairovem posojilu po 34.
Deviie.
Ljubljana. Amsterdam 2306.36 — 2320.26, Berlin 1365-69 — 1376.49, Bruselj 801.13 do 805.07, Curih 1108.35 — 1113.85, London 189.30 — 190.90, New York ček 4186.05 do 4214.31, Pariz 224.85 — 225.97, Praga 170.01 — 170.87 , Trst 301.68 — 304.08 (premija 28.5%). Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.80.
Zagreb. Amsterda 23083C - 2329.26, Belin 1365.69 — 1376.49, finiseii «01.13 do 80o-07. London 189.30—190.90, Milan 301-68 do 304.08, Newvork kabel 4208.06- -4236.31, ček 4186.05 _ 4214.31. Pariz 224.85-225.97. Curih 1108 35 _ 1113.85.
Curih. Pariz 20.2875. London 17-10, New-vork 379.25, Bruselj 72.30, Milan 27.36, Madrid 43.30. Amsterdam 209.125, Berlin 123.35, Dunai 72.93, Stockholm 88-20. Oslo 86, Ko-benhavn 76.40. Praga 15.34, Varšava 57-85, Bakarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu-) Beograd 11.60, London 30.03, Milan 47.73, Newyork <363-66, Pariz 35-55, Praga 25.33. Curih 175.21, 100 S v zlatu 128 S oap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 245 — 247, 7•/»
investicijsko 50 den., 8°/» Blair 35 den., 7*'u Blair 34 den., 7°/o Drž. hipotekarna banka
48 den., 4n/o agrarne 27 den., 6°/o begluške 37 den.
garantirali skupne vsote pavšala. Potrebo reforme utemeljujejo mlini s tem, češ da plačuje 6 odst. poslovni davek le del mlinov v Vojvodini, ki so v bližini davčnih oblastev in ki vodijo knjige, kar jim olajša konkurenco na škodo države- Savez bo sedaj podvzel nove korake. Na seji se j£ razpravljalo tudi o podražitvi vreč. Ugotovljeno je bilo, da zahtevajo domače tvornice vreč, ki so organizirane v prodajni centrali, letos za 60 do 75 odst. višje cene nego lani. Gotova vrsta vreč. ki stane v Madžarski 2 Din komad, stane pri nas 8.64 Din. Končno je bila na seji znovn iznešena stara zahteva po znižnaju prevozne tarife na moko v pasivne kraje, ki je prav tako naperjena proti interesom mlinov v pasivnih krajih.
= Pred novim izvozom jajc v Nemčijo-
Kakor znano se je po prestanku veljavnosti stare trgovinske pogodbe ustavil naš izvoz jajc v Nemčijo, ki je znatno povišala carino. Po zopetnem uveljavljenju provizorija s klavzulo o največjih ugodnostih je bilo izraženo mnenje, da naša država ne bo mogla izkoristiti ugodnosti znižanja carine na jajca na 40 odn. 30 mark, ki jo je Nemčija priznala Nizozemski, ker naša jajca večinoma ne ustrezajo nemškim standardnim predpisom. Kakor pa je sedaj podoba, bo vendar možno znova izvažati jajca v Nemčijo. V poštev prihajajo seveda le prvovrstna jajca, docela sveža v povprečni teži 52 do 53 kg. Drobna jajca in plavači se ne smejo dokladati. Izvoz bo mogoč 1. septembra po carini 40 mark. od 1. oktobra pa po 30 mark za 100 kg, in sicer za 60 odst. lanske količine. Ker je pod gornjimi pogoji mogoč izvoz, je tudi že zabeležiti povpraševanje iz Nemčije. Zaradi slabe produkcije, večjega izvoza v Italijo in zaradi interesa Nemčije je cena v zadnjem času precej poskočila. Danes se plačuje štajersko blago po 10 do 11 Din za kg. dočim je b'la cena še nedavno 7 do 7-50 Din. Tudi v Švici so se jajca podražila in se plačuje štajersko blago po 75 švic. frankov (pariteta Buchs), to je za 10 frankov več nego pred enim tednom.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 94S9 m3 hrastovega lesa. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 7. septembra t. 1 ponudbe za dobavo 100 kg mirta, do 14. septembra pa za dobavo risalnih potrebščin. Komanda pomorskega zrakoplo-vstva v Di-
Za^reb. Državne vrednote: Vojna škoda
244	— 245, za december 240 — 245, 7% investicijsko 52 den., 4"» agrarne 27 — 31, 7°/o Blair 33-75 — 34.25, 8°'» Blair 35.50 do 37, &>/• begluške 37.50 — 40; bančne vrednote: Narodna banka 3550 - 3800, Priv. agrarna banka 230 — 236: industrijske vrednote: Šečerana Osijek 150 — 160, Trbovlje 125 den-. Ieis 23.40 den.
Beograd. Vojna škoda 246 zaklj.. za oktober 246, 244 zaklj.. za december 245, 247,
245	zaklj.. 7° o investicijsko 54.50 bi.. 4" o agrarne 30 bl„ 0®/» begluške 38-40. 38 za-kfjuček. S9'« Blair 35-50 _ 37.50. 7«'o Blair 34 — 35.50, 7° « Drž. hipotekarna banka 50, 49.50 zaklj., Priv. agrarna banka 233, 232 zaključek.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12-80. Trboveljska 14.36, Alpine - Montan. 11.25.
Blagovna trilita
ŽITO.
Ljubljanska borta (22. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Nudijo »e (ivae za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška, 79/80 kg 147.50 — 150; nova eremska. 78/79 kg 135 — 137.50: koruza (po mlevs&i tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za avgust 112.50 — 115; moka: baška, »0«. iz nove pšenice 310 — 315, banateka ?0t 320 do 325.
+ Novosadska blagovna borza (22. t ni.) Tendenca nespremenjena. Promet 66 vagonov. Pšenica (78 ke): baška. okolica Novi Sad. srednjebaška, banatska 100 — 102.50; baška. okolica Sombor, gornjebaška 102.50 do 105; baška potiska 102-50 — 107.59; sremska. slavonska in južnobanatska 92.50 do 95. Oces: baški. sremski, slavonski 55 do 57.50. Ječmen: baški. sreni6ki, 64'6"> kg 62.50 — 65. Koruza: baška, sremska 61 do 63; baška, okolica Sombor 62 — 64; slavonska 64 — 65; banateka 59 — 61; baška ladja Dunav, Tisa, Begej, Sava 65 — 67; baška bela 68 — 70. Moka: baška, banatska »Og« in >0gg« 205 — 225; »2* 195 do 205; »5< 165 - 185; >6« 135 — 155; >7< 95 — 105; ">8*: 50 — 52-50; sremska in slavonska >0g« in »Ogg« 195 — 210; >2« 175 do 190; »5« 155 — 170: »6« 125 _ 140: >7« 90 _ lo0; »8r 50 _ 52.50. Otrobi: baški, eremski 42 — 44: banatski 39 — 41. Fižol:
+ Somborska blagovna borza (22- i. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 44 vrugo-no<v. Pšenica: baška, okolica Sombor 97.50 do 100: gornjebaška 102.50 — 105; sremska. slavonska 92.50 — 95; banateka 102.50 do 105; banatska poti9ka 105 — 107.50; baška potiska 107.50 — 110. Rž: baška 65 do 70. Ječmen: bašiki. sremski 6364 kg 57.50 — 62-50. Koruza: baška 62 — 64; baška bela 70 _ 72; baška. ladja Dunav ali Tisa 65 — 67. Moka: banateka >0gr in »Ogg« 210—230; »2« 190—210; >5« 170 do 185; »6c 150—155; »7« 105—115; »8« 52.50 do 55. Otrobi: banatski 42.50—45. Fižol: banatski uzančen 95—100.
ŽIVINA.
+ Mariborski sejem za živino. Na včerajšnji sejem za živino je bilo prignanih 10 bikov, 10 konj. 133 volov, 240 krav m 12 telet, stopaj 399 glav. Prodanih ie bilo 243 glav. Cene so bile naslednje: voli ue-beii 4 do 4.25 Din, poidebeli 3.50 do 3.7i>, voli za rejo 3.50 do 4, biki* za klauije 3.25 do 4, krave za klanje, debele 2.50 do 3.5d, plemenske 1.75 do 2.25, klobasarice 1.50 do 2, molznice 3 do 3.50, breie krave 3 oo 3.50, mlada živina 3.50 do 4.50, teleta 4.50 do 5.50, za kilogram žive teže. Cene mesu so bile: volovsko meso Ia 10 do 12 Din, II. 8 do 10, meso bikov, krav in telet 5 do 7, telečje meso Ia 10 do 14, II. 6 do 8, sveža divjina 10 do 16 Din za kilogram. Prihodnji sejem bo v torek 29. avgusta.
Prva vsedržavna
higienska razstava
v Beogradu od 19« avgusta do 20. septembra
Beograd, 20. avgusta
Nekako pred dvema mesecema se je začelo. Ogradili so z visokim plotom vse nekdanje sokolsko zletdšče za tehnično fakulteto in tako vzeli paliludskl »zlati mladini« njeno najpriljubljenejše zabavišče. Svet ob ograji so zravnali in posejali travo. Nato so razrili kaldrmo v Carnegiejevi ulici, napravili na obeh straneh pločnik in ozko travišče in ulico nanovo tlakovali s poltur-ško kaldrmo. Nato smo videli, da se ob zadnji strani tehnične fakultete napravlja nekak velik lesen oder in da se je vse zletdšče z novim povprečnim plotom razdelilo v večji gornji in manjši dolnji prostor. Pomalem so potem začela rasti lesena ogrodja, ki so sčasoma dobivala obliko paviljonov in naposled so se na dolnjem prostoru pojavili obrisi raznih sejmskih zabavnih naprav, vrtiljakov togobana in drugih takih stvari, vse skupaj ped slavnim imenom »Luna - parka«, a pod pokrovi-teljsvom Materinskega udruženja, dočim se je oni oder ob fakultetni palači izpreme-nil v razsežno restavracijsko teraso s srbskimi in nemškimi ceniki za pijačo.
V	soboto dopoldne pa se je slovesno otvorila prva vsedržavna higienska razstava, o čemer je »Jutro« kratko že poročalo..
Razstavni odbor
Razstava se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. V dastrem odboru so: ministrska predsednik dr. Milan Srškič, predsednik senata dr. Ante Pavelič, predsednik Nar. skupščine dr. Kosta Kumanudi, ministri Ivan Pucelj, dr. Karamehmedovič, Hamdija, dr. Ilija Sumenkovič, Boža Ma-ksimovič, Lazar Radivojevič, Ljubomir Stojanovič, Zivojin Lazid, dr. Radenko Stankovič, dr. Lavoslav Hanžek, beograjski policijski ravnatelj Manojlo Lazarevič, vsi bani izvzemši bana vardarske banovine, beograjski. zagrebSki in ljubljanski župan, prvi namestnik starešine zveze SKJ Engel-bert Gangl. dr. Aloizii Zalokar, dr. Ivan Plečnik iz Ljubltane in še več drugih uglednih mož. zlasti bivših ministrov in narodnih poslancev: vseh skupaj 38.
V	poslovnem odboru pa so; predsednik prof. dr. Aleksander Kostič, tajnik dr. Bojan Pire, blagajnik in predsednikov na-" mestnik dr. Bogoljub Konstantinovič ter člani: ga. Ruža Andorovičfva. mr. ph. J Viktorovič. ea. Andjelka Ivaničeva, inž. Sv<?*ozar MiMIČ. inž Velisav Tomsševič in Ljubomir Hofmanovič.
Poljudno-znanstveni oddelek
Razstava se deli na tri oddelke: poljudnoznanstveni, trgovski in zabavni oddelek.
Poljudno-znanstveni oddelek je nameščen v pritličju in dveh nadstropjih vzhodnega pročelnega dela palače tehnične fakultete na Aleksandrovi cesti.
Razstava v celoti bi se prav za prav ne mogla imenovati »higienska« v strogem pomenu besede, ker so se ji priteknile stvari, ki so s higieno kot tako ne morda le v sorodstvu, temveč komaj le v najoddalje-nejšem svaštvu. Toda ker naposled tudi dostojna zabava, letovanje, planinstvo, po-morjevanje, turizem vobče in šport prispevajo k povzdigi narodnega zdravja, je vse-kako upravičeno, da je vse to tudi zastopano na naši prvi vsedržavni higienski razstavi.
Stopnišče iz pritličja v prvo nadstropje je »Putnik«,' ki nam razkazuje naš turizem, naš tujski promet — častno je zastopana tudi ljubljanska Zveza za tujski promet — okrasil z nekaterimi slikami naših krajev in ljudi. Onstran stopnic v pritličju se razkazuje v veliki sobi šport v vseh svojih strokah in vrstah. Na desni se kaže ureditev bolniške sobe v bolnici. Na hodniku in sosednji sobi se razkazuje ljudska prehrana. Tu se vidijo preparati morskih in sladkovodnih rib, žito, kruh v vseh mogočih oblikah in kakovostih, način, kako se pripravlja hrana med narodom, kako bi se smela in kako se pripravlja higienski. Ta oddelek je uredila zagrebška šola narodnega zdravja.
Higiena dela
V	ostalem delu hodnika in sosedni sobi razkazuje zf grebški Osrednji urad za zavarovanje delavstva vse, kar se nanaša na zavarovanje zdiavja pri delu. Zbranega je tu tudi veliko statističnega gradiva, poleg nJega pa k stvari pripadajoča literatura, vzgojna, poučna *n propagandna.
Zavod za zdravstveno varstvo mater in otrok in beograjska vseučiliška otroška klinika sta uredila v posebni sobi razstavo vsega, kar se nanaša na materinstvo, spočetje in nego novorojencev.
V	levem hodniku so porazmeščene slike naših bolnic in zdravilišč ter razno statistično gradivo, nanašajoč se rianie. V prvi sobi se vidi potem v mnogoštevilnih diagramih in grafikonih zdravstveno stanle našega naroda in megn postopno zboljševanje. Gradivo je zbrano z vseh strani naše države in so tu tudi diagrami o umrlji-
Zavitki in tablete Ima o Bayer ev križ!
Če bodete pazili na ta zaščitni znak, bedete vselej dobili pristni Py-ramidon ter ne boste nad njim nikdar razočarani pri glavobolu ia migreni.
V t. Jugefa k. d. Zagreb. Gajeva 32.
Oglas je registr. pod S. br. 94S3 od 31./V. 1933.
vosti in drugo tako gradivo iz Slovenije, menda izdelki ljubljanskega higienskega zavoda.
Zdravstveno zadružništvo
V	sosedni sobi se vidi razvoj našega zdravstvenega zadružrištva, s katerim se po vsej pravici moremo ponašati pred svetom, ker je dejansko rabilo in tudi danes rabi za vzor inozemstvu.
Naše zdravstveno zadružništvo je štelo leta 1922. samo 10 zadrug s 5049 člani in približno 100.000 Din članskih prispevkov. Leta 1932. smo imeli 49 zdravstvenih zadrug s 30.460 člani in 1.042.411 Din prispevkov. Leta 1922. je bilo 10 zadružnih zdravnikov, ki so pregledali 8477 bolnikov v zadružni ambulanci, na domu pa 47, in se je izdalo 119.449 Din za zdravila; leta 1932 pa je bilo 48 zadružnih zdravnikov, ki so pregledali v zadružnih ambulancah 30.417 (1931. leta 36.180) bolnikov, na domu pa 3714, in se je izdalo za zdravila 1 milijon 174.585 Din (1931. 1. 1,241.983 Din). Predavanj je bilo 1928. leta -117. a 1932. leta 1385, dočim je število zdravstvenih tečajev od 12 v letu 1928. narastlo na 30 v letu 1930.
V	isti sobi je razkazana tudi organizacija »Rdečega križa.« in njegovo delovanje v naši državi.
Šola za narodno zdravje
V	prvem nadstropju razstavlja v veliki čdtai sobi, razdeljeni na šest odd mikov, zagrebška šola ^a narodno zdravje vse, kar rabi pouku ljudstva o varovanju zdravja. Tu je zbrana vsa sila tozadevne literature, listov — med njimi tudi : Jutro« s svojimi poljudno-znanstvenimi prispevki — revij, časopisov, lepakov, letakov in drugih propagandnih sredstev. Kažejo se vzroki bolezni: fizični, kemični, biološki in psihološki. Tu vidiš, kako se človek priučuje vsemu in vsečemu od najzgodnejše mladosti do najpoznejše starosti. Vse v slikah. Ravno tako tudi človeški nagoni: množitev, vzgoja naraščaja, družabnost, ohranitev vrste, ohranjevanje posameznika, ponos. samovzdrževanje. Potem vsi različni refleksi. Vse, kar je potrebno k zdravstveni izobrazbi. In seveda tudi kupi knjig in knjižic in drugačnega štiva.
Naša zdravstvena organizacija
. Na skrižaljki vidimo tu, da imamo v naši državi 1 osrednji higienski zavod, 1 šolo za narodno zdravje, 9 higienskih zavodov, 47 domov narodnega zdravja, 33 šolskih poliklinik, 3 dispanzerje za varstvo mater in otrok, 10 dispanzerjev za jetič-nike, 20 ambulanc za kožne in veneričn° bolezni, 12 ambulanc za trahorn, 9 samostojnih ljudskih kopališč in 20 zdravilišč in okrevališč. Vsega torej 304 take zavode. To velja za leto 1931. — Zdravstvene zadruge so omenjene že spredaj.
Lutkovno gledališče
v sosedni levi sobi je beograjsko lutkovno gledališče pod firmo . Jugoslovenske lutkarske zveze« razstavilo celo vrsto lutkovnih odričev z lutkami, kar bo getovo največja privlačnost razstave za njene male posetnike. Ogleduje si pa to miniaturno gledališče zelo rado tudi odraslo občinstvo.
Turizem — toplice — kopališča
Obe čelni strani hodnika v prvem nadstropju je zavzel naš turizem in je ta del razstave uredil »Putnik«. Na pristopni strani sta dva velika reliefa: geološki zemljevid Južne Srbije in dravska banovina, na nasprotni pa trije: Planica, Vrata in Plitvice. Na steni visi veliki tujsko-pro-metni zemljevid dravske banovine (Zveza za tujski promet). V dioramih se kaže Dobrna, Rogaška Slatina, Jezersko, Kranjska gora (reliefi s slikanim ozadjem), Neretva, Dečani, Črno jezero na Durmitor-ju, Bled, Djerdap, Gospa od škrpjela (ku-iisni način). Poleg tega so vse stene pokrite z velikimi originalnimi slikami ali umetniškimi fotografijami naših letovišč, toplic in pomorskih kopališč in drugih za turizem važnih krajev. Tu so slike Triglava, Stenarja, Vršiča. Laško se je razstavilo samo (diorama-relief in fotografije).
JugosJovc::ska zimsko športna zveza je tu razstavila model smučarske skakalnice. Splošen pregled naših toplic in kopališč pa kaže velik balneološki zemljevid Jugoslavije.
V	kotu, skoraj popolnoma skrito, pa je nameščena za mineraloge velezanimiva zbirka nasedlin iz naših toplic, last profesorja Aleksandra žčerbakova.
(Konec jutri.)
Iz življenja in sveta
In njih koristi za človeka
Sile __________
na zemeljski površini
Sile, ki vplivajo na zemlji, delimo v dve glavni vrsti: prve so prave sile, ki izvirajo iz zemlje same (telurične sile), druge so kozmične in izvirajo v glavnem od sonca, od drugih planetov in meseca, torej iz ve-soljstva (kozmosa).
Telurične energije so — ne oziraje se na privlačevanje meteoritov — pred vsem obsežene v zemeljskem vrtenju okoli lastne osi (rotacija), po katerem nastajajo izmenjave v dnevih in nočeh, plimi in oseki, sredobežna sila, odklon vseh gibanj na zemeljski površini, ki je različno velik po zemljepisni širini, sistem ozračnih gibanj, sploščenost zemeliske oble. prelaganja vodnih mas in morda tudi spremembe v zemeljski skorji ("tektonska dogajanja).
Ena izmed teluričn'h energij ie nadalje težnost, ki jo ustvaria privlačevanje predmetov proti zemeljskemu središču (atrakcija) in ki io zmanjšuje sredobežna sila, rastoča zemljepisna širina in nadmorska višina: toplotne in kemične energije v zemeljski notranjosti povzroča io tako zvana notranja (endogena) dogajanja.
A šele kozmične energije napravijo iz zemeljske površine to, kar je. Najsilneje vplivajo privlačne (gravitacijske) sile sonca, meseca in planetov, ki določajo zemlji njeno pot okoli sonca. Sonce samo je preveč oddaljeno, da bi zaradi svoje privlačnosti učinkovalo kot geografski činitelj na razlike v zemeljski površini; tu je vpliv brezprimerno manjšega, a tudi dosti bližjega meseca veliko večji (kar se očituje n. pr. v menjavi plime in oseke), toda sončno izžarevanje je spet tisto, ki povzroča v zvezi z reakcijo zemeljske notranjosti skoraj vse razlike na zemeljski površini.
Svetloba in toplota, električni in drugi sončni žarki so pogoj za vse življenje na zemlji, za vse gibanje v globinah, na površini in v zračnih višinah, za vse vremenske, večino kemičnih in fizikalnih pojavov. Človek sam, ki ima od teh različnih zemeljskih in kozmičnih vplivov na zemeljsko površino največjo korist, ki živi in se razvija od delovanja teh sil, je v celo-kupnosti zemelickih poisvov vendarle samo igračka v njihovih rokah.
Francija zasedla
Zanimiva vest pariške izdaje ameriškega iista
Prošlo soboto je 50 francoskih orožnikov v bojni oprema zasedlo prestolnico republike Andore, kjer si delita oblast francoski državni poglavar in španski nadškof. Takoj po zasedbi je predsednik Pollares izdal oklic, v katerem je pozval vse prebivalstvo državice, naj se naslednji dan zbere v Vieji, da bo protestiralo proti okupaciji. Francosko vojaštvo pa je zborovanje prepovedalo. Predsednik Andore se je baje uprl zahtevi po izročitvi ključev parlamenta.
Pariška izdaja »Chicago Tribune« poroča k temu, da sta imela bivši francoski ministrski predsednik Tardieu in državni podtajnik Forgot v rokah delnice neke družbe, ki ustanavlja v Andori veliko elektrarno. Zaradi sporov, ki so v tej zadevi izbruhnili med družbo za izkoriščanje vodnih sil in med oblastmi, je prišlo do zased, be, ki bo trajala, dokler se položaj ne razčisti.
Modri orel na znamkah
Ravnatelj ameriške poštne uprave pred velikim strojem za tiskanje znamk, ki bo tiskal 100 milijonov novih znamk z novim znakom ameriškega blagostanja
Spet otvorjem zlatokop
Iz Londona poročajo, da so v carma.rt-henski grofiji po dva tisoč letih počitka spet odprli zlatokop, ki so njegovo eksploatacijo opustili še Rimljani. Rudnik je bil več sto let pod vodo, ki jo zdaj pridno izčrpavajo. Poskusi z rudo so dokazali, da je izborne kakovosti. Družba, ki je začela izkoriščati podzemsko bogastvo, je že dobila koncesijo za dobo 63 let.
Gledališče kakor pred 150 leti
Od 4. do 7. septembra bo v Stockholmu kongres umetnostnih zgodovinarjev iz vseh delov sveta. Zborovalci bodo ob zaključku zborovanja obiskali dvorno gledališče v Drottningholmu, ki je še v istem stanju kakor pred 150 leti.
Gledališče je zgradil švedski kralj Gustav in. v svoji poletni rezidenci v Drottningholmu. Palača je zidana v rokokoju in je bila namenjena za gledališke predstave dvoru, njegovemu spremstvu in njegovim gostom. Prostor za gledalce ni posebno velik, toda vsako mesto je čudovito izbrano in okusno nameščeno, pozornica pa je zelo velika in vzdrži primero z vsakim sodobnim odrom v pogledu dimenzij.
Tudi gledališki mehanizem je čudovito popoln. Ima vse polno dvigal za prevažanje iz kletnih prostorov pod strop, a tudi avtomatične naprave za spreminjanje po-zornice. še vedno so v dobrem stanju naprave za proizvajanje groma ln bliska, dežja in morskih valov. Tudi razsvetljava je mojstrska in učinkovita. Gledališka shramba vsebuje dekoracije za 30 starih oper in tragedij.
Predstava, ki jo bodo uprizorili na čast umetnostnim zgodovinarjem vsega sveta, ki se bodo zbrali v Stockholmu, bo v stilu Gustava III Poslušalci in gledalci bodo morali pač pozabiti, da živijo v dobi letal, filma in, radija.
Telefonija z ultrakratkimi valovi
Kakor poročajo italijanski listi, je senatorju Marconiju uspelo oddajati radio poročila z ultrakratkimi valovi že na razdaljo 250 km.
Na to daljavo sprejemanje sicer ni dobro, zelo dobro pa je še na razdaljo 130 kilometrov, kar je skoraj trikrat večja razdalja nego pri prvih Marconijevih poskusih v lanskem letu.
Val, ki ga uporablja izumitelj, meri samo 60 cm, njegova posebna prednost pa je ta, da se da usmeriti v točno določeno smer. Samo v tej smeri je tudi sprejemanje mogoče, tako da bo sprejemanje fono-gramov po tem sistemu po nepoklicanih osebah silno težko ali pa sploh nemogoče.
Zlato v cestnem blatu
Vode reke Cherry Creek, ki splošno slovi po svojem bogastvu zlata, so v neki viharni noči preplavile ulice v Denverju. Odložile so tam kakšnih 40 milijonov ton blata.
Strokovnjaki so izračunali, da vsebuje to blato za približno dve milijardi dinarjev zlata. Ko so izvedeli ljudje iz okolice Denverja, kaj se je zgodilo, so navalili v mesto. Na tisoče brezposelnih sedi zdaj na denverskih ulicah in jih izpira v nadi, da bodo deležni vsaj drobtine velikega zaklada. Toda delo je zelo naporno, marljivi iskalci pa so kljub temu dosegli neke uspehe in zaslužijo vsaj za prenočišče in hrano, kar seveda ni dosti, ampak vseeno boljše kakor nič.
Potovanje po »tretjem carstvu"
V londonskih »Times« poroča Charles A. Roach iz Cambridgea o vtisih, ki jih je dobil na svojem štiritedenskem avtomobilskem potovanju po Nemčiji. Pisec pravi:
»Čeprav so me mnogi Nemci prav prijazno sprejeli, moram iz lastne skušnje potrditi, da je mnogo tega, kar poročajo časniki o Nemčiji, popolnoma resnično. Človeku popolnoma zagreni potovanje, če doživi, kar se je primerilo meni, da ga nacisti v enem samem dnevu sedemkrat ustavijo ter mu preiščejo avtomobil.
Primerilo pa se mi je tudi, da so me v enem dopoldnevu dvanajstkrat ustavili ter mi pregledali vozilo. Enkrat so me ustavili tudi zaradi tega. ker nisem pozdravil skupine rjavih srajc z dvignjeno roko. Rja-vosrajčniki so tako vpili za mano, da sem rajši ustavil vozilo ter krenil v drugo smer. Sporazum z njimi je bil zelo težak, ker ni umel nihče med njimi angleški, iaz pa govorim le pomanjkljivo nemški. Razumel sem le, da bi se bil moral na njih klic ustaviti ter se onravičiti zaradi nepo-zdravljanja z roko- Pripominjam še, da so bili vsi rjavosraičniki oboroženi s samokresi. Naj bo to pojasnilo resno svarilo vsem, ki kanijo potovati v Nemčijo.«
Zanimiv sprevod v francoski Alzaciji
Ob priliki nekega ljudskega praznika v strasbourškem predmestju Schiltigheim so vozili tudi »prijazni« portret ustanovitelja »tretjega nemškega carstva«
Nova odkritja na Groenlandu
Pod vodstvom znanega danskega raziskovalca dr. Laugeja Kocha je odkrila neka ekspedicija na poletih med GrOnlandom in Grumanti skupino otočičev z gorskim značajem. Letalci so otočiče fotografirali, posnetke pa poslali v Kodanj. Nadalje je dr. Koch ugotovil, da se celinski led Gr6n-landa ne razteza do severnega tečaja. Severno nabrežje je v nasprotju z dosedanjim nazitranjem, prosto ledu.
Oboroženi farmerjl
Ameriški farmerji so organizirali oboroženo samopomoč, da zasigurajo pred stavkajočimi dovoz mleka v velemesta
»Avtomobilska očesna bolezen"
Prehitra vožnja in oster prepih ,,slepita" vozača
V zadnjih letih so v mnogih primerih avtomobilskih nesreč ugotovili, da vozači niso bili sposobni pregledati kakor normalni ljudje vso cesto pred sabo, temveč samo zelo ozek izrez ceste. Niti ob največji pozornosti niso mogli opaziti, kaj se dogaja na levi in desni od tega ozkega izreza, da-li se jim ne bliža med vožnjo od leve ali od desne kakšno drugo vozilo in da-li ne namerava kakšen mimoidoči pred njimi preko ceste.
Ta čudna omejenost zornega polja, ki so jo že prej opazovali pri ladijskih pilotih in strojevodjih in ki se čedalje bolj razširja med vozači, ima svoj vzrok predvsem v prekomerno hitri vožnji. Na takšni vožnji je vozač prisiljen, da gleda neprestano in napeto pred se, oko pa se pod silo te napetosti sčasoma prilagodi na to, da
43 ur v morju
22-letni židovski mornar Abraham Ep-stean, ki je služboval na neki ameriški ladji, je na prav nenavaden način prepotoval Sredozemsko morje od Gibraltarja do Na-polija.
Njegovi tovariši na ameriški ladji so ga zasledovali in zasmehovali zaradi njegove vere, kar ga je končno spravilo v takšen obup, da je sklenil pobegniti z ladje. V ne-opaženem trenutku je skočil v bližini Gibraltarja z rešilnim pasom čez krov in skušal priplavati na kopno. Toda bibavica je bila tako huda, da ga je vedno znova vrglo nazaj.
V teh poskusih, da pride na suho, je mdnulo 20 ur, od kar je bil zadnjič jedel in pil. Izgubil je zavest. Zavedel se je na krovu neke holandske ladje, ki ga je našla 23 ur pozneje na svoji poti v Napoli. V to mesto ga je tudi odpeljala, kjer se je zanj zavzel ameriški konzul. Nerazumljivo je samo to, da je mladi mož v teh 43 urah, ko je plaval deloma nezavesten po morju, ušel morskim volkovom, ki jih je polno v teh vodah.
Mati umorila čudežno de te
Velika literarna in kriminalna senzacija
V Španiji je izšla knjiga »Hildegart«, zgodba »otroka znanosti«.
če ne bi bila znana avtorja, ki sta napisala novelo, bi morali misliti, da si je to zgodbo izmislila grozljiva domišljija kakšnega Edgarja Ailana Poeja ali pisatelja fantastičnih romanov Julesa Vernea. Toda stvar ru z>adeva domišljije, marveč
bridke resnice.
žena, ki je zvršila umor, je v preiskavi in se bo morala zagovarjati zaradi umora.
Novela, ki sta jo napisala dva španska novinarja, Edu&rdo de Guzman in Ezequiel Enderiz, se začne z nezakonskim otrokom, ki ga vzgaja njegova teta. Ta ga nauči klavirja in ga vodi v starosti deset let širom Evrope, kjer vzbuja klaviristka splošno občudovanje.
Na podlagi doživljajev, ki Jih ima otro-
Damski klobuki v prehodni sezoni
L<evo: Elegantno pokrivalo iz svilenih trakov v barvah, ki se prilegajo plašču. Desno: Klobuček iz bele klobučevine. Pisana pereaca ®	^ trakom povzdigujejo chic
kova teta ob svoji nezakonski nečakinji, se v nji zbudi želja po lastnem otroku, ki naj bi postal »genij po izberi« ter bi izvršil poslanstvo v prid vesoljnemu človeštvu. Po dolgem oklevanju se ženska odloči za moškega. In sicer izbere iz kroga svojih občudovalcev
nekega duhovnika,
ki se zdi, da ima vse telesne in duševne vrline za očetovstvo evgeniškega čudežnega deteta. Po združitvi gresta narazen in se nikoli več ne srečata v življenju. Pač pa rodi ženska čez devet mesecev žensko dete izredne lepote, ki kaže velikansko nadarjenost. V dvanajstem letu začne deklica pisati povesti ce za dnevnike, s štirinajstim letom postane članica socialistične stranke. Sedemnajst let stara napravi prvo skušnjo iz jusa ter začne študirati medicino in filozofijo.
Leto dni pozneje ima za seboj že sedem knjig. Mati je ponosna na otroka, vendar se boji katastrofe, kajti kmalu po porodu se je morala uveriti, da oče otroka, duhovnik, ki ga ni nikoli več srečala v svojem življenju, le ni bil mož čistega srca, temveč je zapeljal in osieparil svojo lastno nečakinjo.
Čudežno dekle
se je med tem popolnoma uživelo v misel, da ji je dano neko poslanstvo v prid človeštva. Kljub temu se je zgodilo, da se je v 18. letu zaljubila Tedaj je nastal preobrat v njenem življenju. Razmerje med materjo in hčerjo se je skalilo in dekle je začelo misliti na prostovoljno smrt. Toda mati uvidi nevarnost, ki grozi njenemu otroku in sklene sama napraviti konec. Rajša kakor da doživi polom koncepta, na katerega je .čakala 18 let, sklene seči po življenju svoje hčere.
Hčeri je v zadnjem trenutku zmanjkal pogum za samomor. Zato transponira svoje misli ter napiše članek, v katerem opravičuje umor Abla po Kajnovi roki. Mati najde rokopis in meni, da ji je hotela dati hči pobudo za izvršitev dejanja, za katerega ni imela sama dovolj poguma. Po dolgi borbi s seboj, se mati odloči za umor in usmrti otroka s štirimi streli iz samokresa.
Mati, ki je opisana v tej noveli,
Je živela In še živi
ter se piše Aurora Rodriguez ter čaka v neki madridski ječi, da jo pozovejo pred sodnike. Pianist, ki je navdihnil to »resnico in izmišljavo«, je bil virtuoz Pepito Arriola, Hildegarta pa je bila še lani tajnica angleškega romanopisca H. G. Wellsa, ki se je mudil v Madridu zaradi nekih študij.
vidi samo objekte pred seboj. Vozačeva pozornost je vsa obrnjena na predmete spredaj in je v tem oziru tako preobremenjena, da se ne obrača še drugam.
Drugi vzrok te bolezni bo v neprestanem, ostrem prepihu, ki so mu izpostavljene vozačeve oči in ki sili veke, da mežikajo. S tem se zorno polje tudi znatno zoži in očesni živci na zadnje niso več sposobni pregledati širše polje. Jasno, da mora biti to vzrok marsikateri nesreči, ki je vozač ni sam kriv. Pač pa bi bila dolžnost vsakega vozača, ki mnogo vozi po prometnih cestah, da si da od časa do časa oči zdravniško pregledati in da si jih na vožnji zavaruje z naočniki oziroma z dvignjeno zaščitno šipo pred svojim sedežem. Če mu ni treba, pa naj tudi ne vozi prehitro.
DOBRO JE, ČE VEŠ...
da je neki Szabo Menyhert v bukovin-skem mestecu Gheorgheni
prodal svojo ženo z njenim privoljenjem svojemu prijatelju Balaszu za pet vrčkov piva. Za »kupčijo« je doznala javnost šele te dni, ko je postala žena z novim lastnikom nezadovoljna; da se obeta letos
v Rusiji si ab a letina, zaradi česar je sovjetska vlada prepovedala inozemskim novinarje:"! potovanje po Uniji;
da so izbruhnili v Havani veliki nemiri, ko so množice ljudstva zvedele, da je prejšnji policijski ravnatelj izvršil samomor. Razjarjeno prebivalstvo je
uplenilo truplo, ga obesilo na kol. pod njim pa prižgalo grmado, ki je gorela tako dolgo, da se je mrlič zvrnil v ogenj;
da obhajajo Poljaki te dni 250 - letnico pohoda Sobij°skega nad Turke pred Dunajem;
da se je med
privržence alkohola uvrstila tudi ameriška država Missouri, ki se je z ogromno večino glasov izrekla za mokri režim;
da prinaša pravkar izišla številka ilustrirane teaenske revije »življenje in svet« zanimivo
kozmološko razmišljanje o začetku in koncu sveta.
KARIKATURA
ROOSEVELTOV NAČRT V bistvu je stvar zelo preprosta: Treba je znižati delovni čas, povišati plače, prodajati z izgubo in kasirati razliko!
(»L' Oeure«)
ANEKDOTA
Na VVagnerja je napravilo sviranje Franza Liszta nepopisen vtis. Nekoč se je v takšni ekstazi vrgel na tla in je lezel po vseh štirih k mojstru. Približal se mu je z besedali; »Franz, k tebi sme priti človeška para samo takole.«
VSAK DAN ENA
Tudi koncert.
j. H.:	3
Jezero ljubezni
Roman
2. POGLAVJE
»Gospoda so zvonili?« je vprašal natakar, vitek, rjav fant.
»Da, prosim, malce črnega kruha,« je hitro rekla Ellen. Skoraj hvaležna je bila temu natakarju, ker je bil s svojim prihodom odvrnil domač nastop.
Prijazno se je ozrla v mladega človeka. Ta je zardel kakor mak.
Ellen je osupnila. Odkod je neki poznala ta obraz? A preden se je utegnila domisliti, je že zamrmral: »Takoj, prosim!« in odhitel.
»Veš kaj. striček,« je zdajci rekla Ellen, in njeno obličje je zdajci dobilo zamišljen izraz, »vse to mi boš moral razložiti.«
»Kako vse to?«
»Kaj hočejo delojemalci in kaj hočejo delodajalci.«
»Tu ni treba dosti razlaganja,« je zagodrnjal stric. »Prvi hočejo več zaslužiti, drugi pa manj plačevati. To je vsa skrivnost.«
»Med skrajnostima je vendar treba najfii srednjo pot.«
»Ce se ti to posreči, otrok, lahko rečeš, da si našla kamen modrih.«
Ellen se ni dala oplašiti njegovemu posmehu.
»Poslušaj, striček, če je pri vas navada, da proti svojim ženam itako zviška odpravite vsako vprašanje, kako naj potem vobče dobe kak odgovor? Za svojo osebo ne bi marala živeti ob strani moža. ki ne bi ničesar vedela v njegovem resničnem življenju. In vaše resnično življenje tu v Jugoslaviji je vendarle delo, ali ne?«
»Menda!«
Obraz Milana Crneta se je nekam strnil, in nejevolja je izginila k njegovih črt. Delo, da, delo je bilo življenje. Plavži, rudniki, tovarne. Črnetova podjetja, ki so se bila po vojni hitro razvila iz majhnega v veliko, so dajala kruha množicam delavcev, uradnikov, inženjerjev, tehnikov, kemikov in laborantov. Da je reka dela pod razumnim vodstvom neudržno tekla po svoji strugi, v to je bilo treba vsake posamezne delavske roke, ki je služila podjetju.
Roke — a tudi srca! Kjer je srce sovražno, tam roka kmalu ohromi. Da so gospodje v kartelu le mogli biti tako topoglavi. Se Izidor ni razumel tega, njegov edini sin!
»To so težka vprašanja, dete,« je rekel na koncu svojih misli, »ali, če hočeš, se lahko kdaj pomeniva o njih. Ne bo ti škodilo pogleda tli za kulise našega podjetja; marsikaj zanimivega se skriva za njimi.
Gospa Nina je užaljeno skremžila obraz. Njej tega še ni bil ponudil; zameril ji je celo, ko je nekoč mimogrede vtaknila nos v pisarniško zgradbo. V resnici ji sami ni bilo bogvekaj do tega, a to, da je Milan govoril o teh rečeh z EHeno takisto resno kakor z moškim, jo je vendarle spravljalo v slabo voljo. Nu da, Ellen je bčla hči tiste Marije, ki so pripovedovali o njej, da je bila prva ljubezen Milana Crneta.
Ellen je živahno pokimala. Da, da! Zagledala se je v strica. Kako zelo je bil na oko podoben papanu. Glas in pogled sta bila ista. Bistvo pa ne! Pri papanu je bilo zmerom vse tako strašno gladko in urejeno. N^eno puntarstvo, ki se je z neprijetnimi vprašanji spet in spet zaganjalo v srečno utrjeni svet bogastva, se je kar odbijalo od papanove gladkosti. V njenih prsih se je nepre-
stano nekaj upiralo brezskrbnemu življenju, ki ga .ie živela v Ameriki že izza otroških let. Menda je bilo to njena slovenska natura. Prav ta jo je bila tudi prignala čez morje.
Zdaj je živela že nekaj tednov pri sorodnikih. Crnetovi se niso šteli za ameriške Blacke kakor papa, ki je bil položil dedno ime na oltar uspeha v tuji deželi. Vendar, da ni bilo Milana Crneta, papanovega bratranca in sodobnika, bi se bilo Elleni zdelo, da živi še vedno v stari okolici. Svet bogatih ljudi je bil prav za prav povsod isti, in tudi Crnetovi so bili že vkovani v ta začarani krog. Samo Milan Črne je bil drugačen. Njemu se življenje ni zdelo gladko, zanj ni bilo računska knjiga, dasi je bil gospodar svojega lastnega podjetja. Stric Milan je živel sam svoje življenje in mislil sam svoje misli. In te misli so bile mlade, ne glede na njegovih šest križev. Milanu Crnetu se je bik) treba približati, če si hotel spoznati pravo življenje.
»Primem te za besedo.« je rekla Ellen.
Spet je potrkalo na vrata, in mladi natakar je iznova stopi'! v sobo. V levi roki je držal košarico s črnim kruhom, v desni dva šopka.
»Nu. vendar ie,« je zagodrnjal Milan Črne; »to 'ie kruh za spodobnega človeka! — Kdo pa dobi te cvetlice?«
»Mis Blackova.« Natakar je s priklonom podal Elleni šopek krasno rdečih rož. Rjavi, shujšani obraz mu je zdajci zardel. Nina je to z začudenjem opazila.
»Od Benedetti'Ja.« Ellen je bila vzela vizitko iz ovoja.
»In te?«
»Gospodična Dobranova.«
»Natakar je vprašujoče držal šopek nežno rum enih »Marecha! Niel« v roki.
NE POZABITE
da so roke zrcalo vsake žene, toda Ce želite, da vam bodo lepo bele, gladke in mehke, kljub poslu, šoortu in delu v pisarni, jih nadrgnite malo s specialno JEFAIS BLANC KREMO. Tuba Din 10.
ZAHTEVAJTE POVSOD!
Deviške grudi — ponos vsake žene
ZADOBE Z MASAŽO ELIKSIRA EAU DE LAHORE LEPE OBLIKE IN TRDNOST. USPEH ZADOVOLJUJE TUDI V TEŽJIH SLUČAJIH, UPORABA PA JE ZELO ENOSTAVNA. — 1 STEKL. DIN 40
^mmmmmammmm glavna zaloga: sobilior. parfumerua. zagreb. ilica m. ■■■■■■
Namesto mila pasta MAJALIS
umije vaš obraz in obenem uspešno neguje lice. Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti blažjega mila, a hočejo vendar imeti sveže umito in čisto lice. Velika steklena doza Din 15.—.
ZAHTEVAJTE P0V80D!
por t
Z dežele
V Kranju
se je prijateljska nogometna tekma med JSK Reko (Ljubljana) in SK Korotanom končala s 5 : 4, potem ko so domačini že vodili s .3 : 1- Čeprav slednji niso nastopili kompletni, so v tej tekmi pokazali zelo nestalno formo ter vse premalo borbenosti in volje. Trenuten uspeh jih napravi komodne, neuspeh pa preveč brezglave. Prvi del igre je bil še nekam zanimiv, kljub temu, da se je na obeh straneh več zrelih pozicij zaigralo z neverjetno revnimi streli na gol oziroma mimo vrat. Druga polovica igre je pripadla gostom, ki mi s hitro in temperamentno kombinacij->ko igro za kakšnih 15 minut popolnoma nadvladah domačine in mimo nezanesljive obrambe prodirali kar v petmeterski prostor ter v tem kratkem času ne samo izenačili," ampak tekmu tudi odločili v svojo korist. Domačinom je priporočati, da naj igrajo malo bolj fair in se odučijo brez-koristnega »ioulanja« in medsebojnega prerekanja.
Športnega kopališča v Kranju še nimamo, je pa že nekaj plavalcev in skakačev, ki kažejo zanimanje za vodni šport. Ko-rotanova plavalna ekipa se je prošlo ne« deli ) udeležila plavalnih tekem za prvencu Gorenjske, ki jih je razpisala uprava -opaiišča v Radovljici. Kljub temu, da so Korotanci šli v boj brez dam in nimajo -azena za treniranje ter so nastopili vnovič. so že zmagali in si osvojili prehodni pokal »Oble gorice«.
V Murski Soboti ie Panonija odigrala svojo tretjo poizkus-no tekmo z domačo Muro, kateri ie pod-egla z visokim rezultatom 0 : 8. V prvih 10 min. je bila Panonija enakovreden nasprotnik, nato pa se zrušila pred izvrstno igro Murinih igralcev. S to tekmo je dokazala Panonija. da še ni zrela za resnejše nastope. Čudno je tudi, da so bili igralci Panonije povečini zunanji in samo eden iz Murske Sobote. Moštvo SK Mure je odigralo tekmo v velikem stilu in ni pustilo svojega nasprotnika do strela. Napad je ^miselno kombiniral in s kratkimi pasovi brez vehkih težav dosegal nasprotnikov gol. Krilska vrsta je sproti pobirala žoge, tako da so branilci počivali na srečni igrišča. Vratar ie sprejel v vsej igri 4 žoge. V Panoniji ie bil odličen vratar, vsi Oitali igralci pa so povečini začetniki, ki se bodo morali še marsikaj naučiti, predvsem pa discipline. Tekmo je sodli s. s. g. Kopic Kado izvrstno in imel igro ves čas v rokah. T:iV:h sodnikov si še želimo na našem igrišču!
Tekma v korist brezposelnih trboveljskih družin
Moštvi državne policijska straže in mestnega dohodarstvenega urada bosta v soboto 26. t- m. ob 20. odigrali na igrišču Ilirije nogometno tekmo, katere čisti dohodek je namenjen brezposelnim trboveljskim družinam. Pred tekmo bo na igrišču od 19. dalje koncert godbe taborskega Sokola.
Kakor nam zagotavljajo prireditelji, se bo igralo strogo po nogometnih pravilih, tako da bo tekma resna in ostra in torej tudi kot športna prireditev prav zanimiva. Glavni njen namen pa je seveda človekoljubni, zaradi česar že danes prosimo vse športno, pa tudi ostalo ljubljansko občinstvo, da tekmo obišče v čim večjem številu in podpre plemenite težnje prirediteljev.
Vojaški team 39. p. p. : SK Atletlk,
Celje. V nedeljo 27. t. m. ob 17. bo na igrišču pri Skalnati kleti revanžna nogometna tekma obeh moštev, v prvi tekmi so zmagali Atletiki, a bi bilo vojaško moštvo odločilo tekmo v svojo korist, če bi bilo imelo malo več sreče in če bi bil vratar v prvem polčasu boljši. Revanžno tekmo. ki bo gotovo zanimiva, bo sodil g. Svetek.
Službene objave LNP (Tz seje u. o. 17. avgusta 1033.) Verificira io se s pravom takojšnjega nastopa: za SSK Celje Trifu-novič B. Božidar, za SK Muro Debelak I vari, za SK Korotan, Kranj. Tepina Martin S pravom nastona 26. avgusta 1933 za SSK Celie Volkar Alojz, za SK Trbovlje Krašnig Ludwig, s pravom nastop« za mednarodne 26. avgusta 1933., za prijateljske 26. oktobra 1933. m za prvestvene 26. januarja 1934. za CSK Pintač Drsgotin. Tainik I.
Službeno \z LNP. Danes, v sredo, ob 6eja poslovnega odbora v prostorih LNP
(nebotičnik IV. nadstropje, soba 410)- Prosim gg. ravn. Šetinc, Anka, Zupanca, Vr-hovnika M., Omana, Skuhalo, Kosirnika, Brumna in Starca, da se gotovo udeleže seje. Redne seje p. o. se bodo vršile vsako sredo ob 19. istotam. Tajnik II.
Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri MO LNP Trbovlje. Za 27. avgusta se delegirajo gg.: k prijateljski tekmi SK Trbovlje : SK Laško ss g. Marin Ludvik, igrišče SK Trbovlja, ob 17. uri; k prijateljski nogometni tekmi SK Sloga : SK Amater v Zagorju na igrišču SK Sloge ob 16. uri g. ps. s. Lunder Dušan; k prijateljski nogometni tekmi S*K Rudar : SK Delavec na igrišču SK Rudarja ob 17. uri g. ps. s. Božič Adalbert-
ASK Primorje (nogometna sekcija)-Danes od 17. dalje strogo obvezen trening za ligino skupino. Izredni občni zbor sekcije bo v četrtek 24. t. m. ob 20. v zeleni dvorani hotela Uniona. Opozarjajo se vsi aktivni nogometaši, da se morajo občnega zbora brezpogojno udeležiti.
šolstvo
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da se vrši vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo za I. razred 30. in 31. t. m. vsakokrat od 9. do 11 in od 15. do 17- ure. Za II. in III. razred pa 1. septembra od 14. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev. Popravni in drugi izpiti bodo 31. t. m. od 14. ure dalje. Za vpis v I. razred mora predložiti vsak spričevalo o dovršenem 3. razredu srednje ali meščanske šole, oziroma 8. razredu osnovne šole. Reflektanti, ki imajo manjšo predizobrazbo. morajo vložiti prošnjo na šolski odbor združenja trgovcev do 1. septembra. Šolnina in vpisnina je ista kot prejšnja leta. Brez plačane šolnine ne more biti nihče sprejet- Pouk se
prične 4. septembra. Podrobna navodila bodo na šolski deski v Trgovskem domu.
Na državni II. deški meščanski šoli v Ljubljani bo vpisovanje L, 2. in 3. septembra med 8. in 12. uro. Popravni izpiti se prično 31. t. m. ob 8. uri. Natančnejša določila o prijavah, šolnini in popravnih izpitih so v razglasu upraviteljstva na oglasni deski.
Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani opozarja gojence in njih starše, da si pravočasno preskrbijo potrdila pristojnih davčnih uradov o višini očetu, materi ali gojencu (če ima lastno premoženje) predpisanega davka za leto 1933. Potrdilo je treba predložiti pri vpisu.
Enoletna šola za otroške vzgojiteljice se prične točno 4. septembra t. 1. — Sprejme se še 5 kandidatinj, ki naj vložijo prošnje do 30. t. m. na upravo državne šole za sestre v Ljubljani.
Na meščanski šoli na Rakeku se bodo vršili završni izpiti 31. t. m. od 8. do 12., popravni izpiti za vse razrede pa 1. septembra od 8. do 12. Vpisovanje v I. razred bo 1. septembra od 8. do 12-. v IT., III. in IV. razred pa 2. septembra od 8. do 12.
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra. Šola ima dva oddelka: letno šolo in rimsko šolo. Letna
učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmeio se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki ostanejo po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje za letno in za zimsko šolo, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu bariovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. septembra. Podrobnosti sporoči
in odpravljena
NAPETE ŽILE
v eni sami noti
V kombinaciji zdravilnih soli, ki so sestavni deli radioaktivnih vrelcev svetovnega slovesa, so našli zdravniki uspešno sredstvo za zdravljenje bolezni na nogah. To sredstvo se imenuje Saltrat Rodell. Dodajte ga vroči vodi v toliki količini, da dobi voda videz mleka. Vnete noge pomočite v to zdravilno kopelj. Srbeče ozebline, občutljivost, otekline ia vnetja čudežno prenehajo. Prestanejo tudi vse bolečine, povzročene od kurjih očes. Močne zdravilne soli omehčajo trda mesta, kurja očesa m žulje, tako da jih lahko odstranite brez bolečin. Naslednji dan lahko obujete čevlje manjše številke ter lahko hodite in tudi plešete z veseljem. Saltrat Rodell oživlja krvni obtok, greje hladne noje, krepča oslabljene sklepe ter vrača zdrav-ie bolnim nogam. Kupite še danes Saltrat Rodell v najbližnji lekarni Uspeh ie zajam-ien, v nasprotnem primeru pa se denar vrne
Vaša nova koža
bela, sveža, mehka.
Poskasita
ta recept specialista.
Odstranite te so-jedce in grde kožne izpuščaje!
Najnovejši iznajdbi se je zahvaliti, da more danes vsaka ženska dobiti čisto mehko in belo kožo, pa če bi tudi bila hrapava in brezbarvna. S pomočjo nove kreme Tokalon bele barve (ne mastne) se koža skrči in postane bleda. Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, ublažuje razdražene kožne žleze in krči razširjene znojni-ce. Sojedci in gube izginejo in najbolj suha koža postane sveža. Mastna koža izgubi sijaj in maščobo,
Ako uporabljate to Tokalon kremo bele barve redno vsako jutro, ste lahko zagotovljeni, da dobite prekrasno in svežo polt, kakršne ne morete doseči na noben drug način.
»cJldler«
pisalni /////// stroji
8749
potni in pisarniški — najnovejši modeli
Glavno zastopstvo ia Dravsko banovino: JNaria Krell, Zagreb, Nikolldeva 12.
Zahtevajte ponudbe!
Iščemo krajevne zastopnike!
ravnateljstvo.
Drž, deška meščanska šol« v Celju. -Popravni izpiti bodo 31. t. m. Vpisovanje v vse razrede bo 1. in 2. septembra od 8. do 12. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit v šolskem poslopju.
Na državni meščanski šoli v Ormožu bo vpisovanje dne 1., 2. in 3. septembra od 8. do.. 12, ure. V prvi razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole brez slabe ocene in še niso stari 14 let. Prineso naj k vpisu šolski izkaz, krstni list in potrdilo o davkih. Natančneje na deski v šolski veži-
Na I. državni dekliški me&čanski šoli v Mariboru se bodo vršili popravni izpiti 30. in 31. t. m. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra, vselej od 8. do 12.
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo ori
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
Inserirajte v „JUTEU"
^ " / V GUMMI	m'%
Srebrne krone staro zlato in srebro
k u p b j e afinerija dragih kovin t Ljubljani, Ilirska nlica Ster. 36 — vhod ii Vidovdansk* cette — pri gosti! ai Moiina.	70
Inserirajte
v »Jutru«!
Drva ia premog
Prt
rv. SCHTTM1
Dolenjska cesta Telefon it. 29S1
Znak kulture mednarodnega značaja je svetovna znamka »OLLA«.
Poskusite jo na vsak način!
KUPIMO TAKOJ
v komadih, ki se dajo lahko razbiti po ceni Din 80.— za 100 kg franko vagon Ljubljana. Ponudbe z navedbo količine nasloviti na Strojne tovarne in livarne d. d.
Ljubljana.	8784
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je predobra soproga in mama, gospa
Katarina Jug
soproga želez, zvaničnika
v ponedeljek 21. t. m. ob 16.30 uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v sredo 23. t. m. ob 17. uri iz mrtvašnice v štoraft na pokopališče k Sv. Ani. Store pri Celju, 22. avg. 1933.
Globoko žalujoča rodbina Jugova.
8797
v. , -
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in svak, gospod
Hdolf Zakrajšek
lesni trgovec in posestnik
dne 21. avgusta ob %10. uri zvečer po daljši bolezni previden s sveto-tajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega umrlega bo v sredo, dne 23. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Vrhniki na pokopališče v Viševku.
Vrhnika prt Ložu, dne 22. avgusta 1933.	^792
MARICA roj. ŠETINC, soproga; GABRIJELA, MIRKO, otroka; EDVARD, LEOPOLD, brata; MARIJA, sestra in ostalo sorodstvo.
V najglobokejfii žalosti naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok FEDORJA, VERE in MIRE ter v imenu vseh sorodnikov, znancem in prijateljem pretužno vest, da je moj ljubljeni soprog oz. oče, gospod
dr. Ilinko Gregorič
primarij drž. bolnice v p., častni občan mesta Ljubljane, častni predsednik zdravniške zbornice, imejitelj reda Sv. Save III. __ stop. in belega. Orla V. stop. itd.
danes 22. avgusta t. 1. po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti v 77. letu starosti preminil.
' Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti Res-ljeva cesta 5 v četrtek 24. t. m. ob V»15. uri na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. avgusta 1933.
8794
Žalujoča soproga Franja dr. Gregoričeva.
H
Cene malim oglasom
ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ta šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din l.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«t, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrf in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih j>o 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine sa male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
Službo dobi
Va&ka beseda 50 par; u dajani* naslova ali ta Šifro p« 3 Din. (1)
Perfektno kuharico
ki bd opravljala tudi vsa hišna dela, vajeno bojnega gospodinjstva — ker je gospa vet dan od-eo-rie — sprejmem 8 1. f ep-errhrom. Primorke z znanjem italijanščine imajo prednost. Naslov v og'.
oddelku »Jutra«. 24M.7-1
Gospodično
i^nčeno v trgovini meša ni-ga blage v podeželski trtrovini. spre im e-m. Pred-11.i»t imajo take. ki znajo šivati navadne stvari. — Ponudbe n« ojr'a9. oddelek »Jutra« pod šifro »t 23« 24G35-1
Perfektno kuharico
»-ednjih let, ki bi oprav tal« tiri i druga hišna dela in ki je že služila po gistilnah. sprejmem takoj proti plači po dogovoru. Psmene ponudbe na naslov: Vladimir Cerne. go-#f"'na, Zagreb, Rtfd:č-va nli.a 1.	24731-1
Pekovski pomočnik
d^bro izurjen, z do 2100 Dn kavcije, d"bi takoj f	službo. Slavko Fe-
k- 'ra. pekarna, Kostanje-r-i-, 23.	24718-1
Šteparico
dobro izurjeno sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače Tla ogasni oddelek Jutra pnd značko »Zanesljiva«.
247 IS-1
Služkinjo
k: zna t.udi d.cil»ro kuhat-i, pp ejmem s 1. septembrom Naslov v ogasnenn oddelku »Jutra«.	24742-1
Samskega mlinarja
zmožnega samostojno k on-k ::-oočno voditi kmečki n. n. spre;me takoj F>'rdo Laziičk, Radeče. 54700-1
Gospodično
r<>*!*> vn 7.dravo, staro do So let, ifče-m k 2 otrok )-m a. Prednost imajo tiste, k p. po roma obvladajo nemščino. — Ponudbe na op'as. oddeiek »Jutra« pod ».noekiD »Resnost«. 24729-1
Tov s m a pletenin
grrejme takoj mojsterico,
mora biti popolnoma W e^hana v kno'iein'11 in i*-- mbiniTanju na 'tncdemej-i'h vzorcev. Plača in piv g- i po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« {»-d »iloijsiterioi«.
24637-1
Kuharico
n-edn^h let — popolnoma samostojno. sprejmem s t. a •ri-emb-f-m. Natančne ponudbe nod »7-'lo snažna« r a os as ni od d e! ek .1 u.; • a.
24750-1
Službe išc?
Vsaka beseda 50 par;
dajenje naslova »Ii ta <ifro pa 3 »in. (21
Mlada gospa
prijetne 7. ima n josfci. trgovsko naob-ažena. zmožna kavcije, sprejme primerno 8 už bo v kak: trgovini a.ii podjetju. Pripravna in zanesljiva bhgajničaka. ter d«b a za vsa ko-ntoarska d' a. Govori :n piše slov. in nemško. Ponudbe na odde'ek »Ju,ra« pod »Prijetna ta uporabna«.
24644-2
Čevljar, pomočnik
«a razno delo, išče službo — najraje na deželi. Na-r>o.ve oglasni odde'<-k »Jutra«.	24728-2
Pozor, pod ie tja!
$-"i\:r!ii m^hanrk-šiofer. b: p-:stopil h kakšnem 11 pc-d-jerju z lastnim avtomobilom v službo. Ponudbe na fi;'a»ni oddelek »Jutra« pod šifro »Lasten avto«.
24711-2
Prodajalka
ahs.Vve-otinja m™Sčan. šole r z.nan:em nemSi^ne, išče p-:memo službo. Gre tudi kn-t r>os'ovod'n . Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« r.'d »Resna 828«. 24704-2
Mlada gospodična
abso'ventinja meščan, šole, z znanjem nemščine, išče .primerno službo vzgojiteljice. Pomagala bi tudi pri gos.podinjiit.vu. Ponudbe na osr^as. oddelek »Jutra« ped »Kjerkoli«.	247(Xi-2
Šofer-mehanik
išče služibo pri avtobusu, tovornem ali osebnem avtomobilu. Govori več jezikov in je pošten in inteligenten. z najboljšimi referencami. Oni. ponudbe na ar ni oddelek Jutra pod šifro »Interna riona!
24765-2
Strokovnjak
(berlhicke šole) v izdelavi luksuznih predmetov, ka kor; pitalnih garnitur, na stavkov za ure. raznih figur, opornikov za knjige, pe.pe'trikov, skra.ika vseh v »Si![!sachen« spadajočih predmetov iz marmorja, ciniksa in drugega kamenja. išče namestitve. Kot jugnslovan je bil izgnan iz Berlina, io je na razpolago podjetjem, ka bi hotela izdelovati te luksuzne predmete, ki dona-šajo visok dobiček in ie po nj.ih ved.no večje povpraševanje. — Ponudbe na og' a s-iiii oddelek » J u.t ra « pod šifro »Zlato v kaminu« 24732-2
Učenca
s predpisano šol. izobraz-bo. starega 14—15 let, poštenega, zdravega in modnega, poštenih staršev — i 5 6 e trgovina mešanega blaga na deželi. Po.nudbe n« og'«siti oddelek Jutra pod »ifro »Pridtn učenec«.
24724-44
Učenca
s predpisano šolsko iz obiazbo. eprejime ma-nufak-tiirna trgo-vioa v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »■104«	2477tj-44
Kdor I Si e i*j»lulka, pia&i za vsak« be-sedo 30 par; za naslov ali šifro S Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za v<iako besedo 1 Din, za dajanj* naslov« ali za Šifro [ia 5 Din. (S)
Potniki, pozor!
Za svoj šestsedežind avto bi prevzel nekaj potnikov za stepno potovanje. — Ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglas« oddeek pod šifro
l>tRšeda l Din; za	dajanj« oa3lova aii	ta šifro o Diu. Djaki. ki iščejo instrukeijc,	pla 6ajo vsako besedo	50 par; za šifro ali za	dajanj« naslova 3 Diu.	(4)
Šofer, šola E. Čeh
Tvrševa (Dunajska) ces-ta št. 80. Zahtevajte prospekt
Ogiasj trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanj« nasilova aii ia šifro 5 Diu. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 paT: za 'lajanje naslova aji za šifro pa 3 Din. (7)
Enovprežen voz
močan, na peresih, kupi Rogelj, Vrhnika. 246&1-7
2 saksofona
alt in tenor kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjena«.	24705-7
Starega aluminija
kupimo vsako količino. — Pouudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Aluminij«.
24730-7
Dve traverzi
kupim, en« do'lga 7.S0 m. profil 25—28, druga dolga 10.80 m, profil 30—32. — X«jnižje ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Dve traver7:« 24756 7
G. Th. Rptman:
Nove prigode gospoda
54.
Gospod Kozamuraik je bil namreč v nepazljivosti stopil na neki vzvod... še tisti mah je šinil čoln z veliko hitrico naprej in se zaletel v pristajalni mostič, tako da so vsi svatje popadali v vodo.
Opia^i trg. zoa&aja po 1 Du beseda; za d* janj-e nasi-ova ali u šifro 5 Din. — Oglasi •Hjcialnega ma-Saja vsa-ka beseda 50 par; ta da vanj« na^lo^a ali ta šifro p« 3 Din. (6)
Dva kino-aparata
»Erneman« prodam. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Ugodno«
24337-6
Holandec
prisitm. prv.ovrs.tino ohranjen. ter kompletna garnitura — slio.p Louis XV, ucodno naprodaj. Tizian. Sv. Petra cesta štev. 4.
24747 6
Lestence
rene^nctie, ba-o^e. roke ko. empir, bidermeier in srebrn to'čp.n benečan^ki ampel p-oda Ti.zian na Sv. Petra ces-t-i 4.	24746-6
Napravo za izdelovanje testenin
z uvedeno znamko. Potreben kapital 60.000 Din. — Pojasnila v Groharjevi ul. št. 7, pritličje. 24-726-6
Železen štedilnik
malo rabljen, kakor tudi
otroški voziček
gtobok. na ppresih. naprodaj v Mariborski ulici 7.
24707-6
Paviljon
na veseličncm deln Vele-sejoia. velik in na zelo ug.idiiem prostoru naprodaj. — Interesenti naj se oglasijo na ogasnii oddelek »Jutra« [>od značko »Pavil l.on«.	24710-6
Gospodinje!
K u h in js'k o posodo in orodje. jedilni pribor, kupite ja.ko ugodimo tudi r« hranilne kniižice pri »Jeklo«. Stari trg.	24-167-6
Vea-ka btjeeda t Diu; z« dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (10)
Limuzino
prvovrstno ohranjeno, štiri do šestisedežino, kupni. Poraba bencina največ 1? Litrov. Ponudbe z opisom io ceno na nasJov: Vl.nJiO Ceh, avtotoksa. Sv. Lenart v Slovenskih goricah — do 2S. t. m. 24773-10
Motorno kolo
popolnoma no-vo, nevoženo odlične znamke, prodam radi primanjkljaja kupne vsote. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izguba na.pla6i.la«.
24778-11
za besedo. Oglasi »o-oijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali n šifro 3 Din. oziroma 5 Din.	(tU)
Moško kolo
naprodaj na Vodovodni cesti štev. 28 — pritličje.
24708-11
Moško kolo
»Torpedo« dobro ohranjeno. za 600 Din kupi Vilko Pirker, Celje, Kralja Petra cesta H. 24768-14
Vsaka beseda 1 Dui: za dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Din. (161
Hranilne kniižice
kupuje ln prodaja
M. Jankole,
komand, družba. Ljubljana
Aleksandrova c. 4/11
'palača »Viktorija«). Telo-Son 3052.	24697-16
Hranilne knjižice
kupujemo ln prodajamo ter na Iste dajemo posojila, hitro ln točno Poslovni zavod d. d. Zagreb. Zastopnik: Ru--I"1* ''ire LJu^ann Gledališka 12. 2475-4-16
Hranilno knjižico
Ba.no<viiinsike hranilnice v Lju.bljani, v iznosu 30 do 50.000 Dio kupim pro.t.i plačilu v gotovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno vnovčenje«.	24736-16
Knjižico
Kmetsikega posojilnega doma Ljubi i«ina, Din 50.000 takoj prodam. Ponudbe na oglus. oddelek »Jutra« pod »Posojilni dom«. 24753-16
rm/m
Va»ka baseda 1 Din; za dajanj« ustava aH za Šifro pa 5 Din. (171
Pekarno
vzamerm v najem. — Po nudbe na podružnico Jutra v Celju pod značk" »Strokovnjak«.	»4«117
Pekarno
vzamem v nojem na pro-m etn em k ra : u. Ponu d be na oplas. rddeleik »Jutra« p-d »■3T<0—500«.	24752-17
Zastopnike
za oddajo svojiih podniž ni c v Dravski in Sa vski banov;ni išče Jadransko Posavska čev!:ama v Kranju. Ponudbe je poslati ra gornji naslov.
24353-17
Gostilno
z ne&aj zemlje in vsem inventarjem, v prometnem kraui vzamem takoj v najem pm'i dobri najemnini in sigurni garanciji. Ponudbe na naslov: A. G., pošta Rankoi-ci pri Murski Soboti.	24706-17
Gostilno
d"bro Idočo, z gospodarstvom. na prometnem kraju v Rimskih Toplicah oddamo v najem proiti kavciji. Pojasni'3 daje uprava kopališča Rimske Ton':'Ce.
24538-17
Vsitka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (10'i
Pisarniške prostore
velike ali manjše oddam v najem vis-a-vrs glavne pošte. Naslov pove ogias. odelek »Jutra«. 24191-19
Advokatsko pisarno
v sedeču večjega okrajnega sodišča, dobro uvede »o. z zelo ugodnimi pogoji prospevan:a, radi bo-le-zno prodam. Naslov po-ve ogla,sni oddelek »Jufa«.
24717-19
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (30)
Trgovsko hišo
novozidano oh železniški postaji. 7 km od Maribora, prodam ali dam v najem. Vprašati: Leopold Guzel, Maribor. 24:167-20
Parcele za knjižice
Ljudske ali K me teke. Bat-teli.no Angelo, Ljubljana VH, Aljažema.	227-20
Lepo posestvo
blizu Maribora, 15 oralov velifoo. njiive, vinograd, sadoniosnik 7 oralov z 2000 sadn. drevesi, bremen prosto poceni naprodaj. Pojasnila daje A. G u n g 1, Maribor, Vetrinjska ulica št. 14.	24714-20
Enodružinsko hišo
z velikim vrtom, na izlet-ni točki Ljubljane ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24699-20
Kupim hišo
v ceni do 50.000 Din. — Točne ponudbe pod značko »V gotovini« na oplasni oddelek »Jutra«. 24719-20
Enodružinska vila
z 800 m! vrta naprodaj v Ptuju. Kupnina se lahko položi z vložno knjižico kakega denarnega zavoda v Ptuju. — Kupec lahko prevzame posojilo 43.000 Di.n, ki se lahko odplačuje v mesečnih obrokih tekom 15 let. — Ponudbe mestni upravi v Ptuju do 20. septembra 1933. 24723-20
Majhno posestvo
krasno, s sad »nosni kom, dvema njivama, kjer se re-di par krav. na ravnini, tri četrt ure od Celja prodam. Narioiv p-i podružnici »Jutra« v Celju.
24767-20
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dta; sa dajanj« naslova aH ia iifro pa 5 Din. (31)
Enosob. stanovanje
pritli.no. oddam takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	24775-21
Stanovanje
enio- aH dvosobno, s kuhinjo in priti.kMnami odda z novembrom Kout-ny, Tyr&eva cesta štev. 7!.
24743-21
Trisob. stanovanje I Dva mlajša dijaka
komfortno, oddam snažni majhni družini s 1. oktobrom a-li 1. novembrom. Vprašati v Groharjevi nI. št. 7.	24727-31
Enosob. stanovsnie
v podpritličju vile oddam s 1. septembrom mirni ■»tra.nki brez otrok v Ru-tarjevi ulici štev. 4'«.
21761-21
Vaaka bosfda 50 par. sa dajanj« naslov* ali ta Šifro 8 Din. (21-a)
Enosob. stanovanje
iščem s 1. septembrom. Ponudbe na og'i= oddi-Vk »Jutra« pod »Ena oseba«.
244J0-;'l/a
ra>Ti
H'T*
Vsaka tw»erLa 50 |«r: za dajanj« naslova ali za iifro 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 2 preprostima gc.-podoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24745-23
Prazno sobo
s separiraniim vhodom oddam 1 aii 2 damama v Mariborski ulici št. 17 — Stadion.	24739-23
Veliko sobo
s posebnim vhod.oim takoj odd«i.m za 130 Din v Rožni dolimi, cesta IV št. 8.
24725-23
Prazno sobo
solnčno, s posebnim vhodom oddam pri igrišču »Ilirije«. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 24733-23
Lepo solnčno sobo
odda.m gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24740-23
Sobo
prašno ali opremljeno oddam s 1. septembrom v Ilirski uiici 19/1, desno.
24738-23
Lepo sobo
r posebnim vhodom, oddam boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«.	24777-23
Ulj
Vsaka beseda 50 par| a dajanj« naslova ali za šifro 8 Din. (£i-a)
Konser v a tor i stk a
mirna in skromna, išče sobo z vso oskrbo in klavirjem pri boljši rodbin«. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Zmerna cena«.	24716-23/a
Opremljeno sobo
iščem v Mariboru
Ponudbe na podrnž. Jutra v Mariboru pod »Miren gospod«.	24750-23/a
Dijaške sobe
Vsaka beeeda 50 par; za dajanj« naslova »h za šifro 3 Din. (22)
Dijaka
sprejme učiteljska družina v vso oskrbo. Skrbno nadzorstvo. Centrom. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 24537 22
Reven dijak
ki bi rad študiral v Ljubljani, išče brezplačno sta-no"va.nje. V povračilo p« bi instrulTal dijaka ali dijakinjo gimnazije ali meščanske šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24702-22
Dijaka
nižješolca sprejme na stanovanje in vso oskrbo državni uradnik. Dobra oskrba in vestno nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24751-22
Dijakom (injam)
oddam sobo z vso oskrbo -poleg »Evrop»«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24734-22
Iščem sobico
z vso oskrbo, za dijaka.
Lahko tudi na periferij.!. Dopise z navedbo cene na oglas, oddelek »Ju.tra« pod značko »Sam v sobi«.
24720-22/e
Profesor sprejme dijake
v dobro oskrbo s st.ro srim nadijo-stvom — v bližini vseh gimnazij. Pomoč pri učenju in klavir na razpo-la go. Pri-vatistom se nudi pouk iz vseh predmetov doma.. — Informacije iz iisl-uznositi pri e. Bnmbaču, služifelju no II. d'ž. realni gimnaziji na Poljanski cesti.	24759-2?
LEPOTA ŽENE — DOSEŽENA
potom URAN KREME je cvetoča, sveža, mladostna, iz katere diha kipeče zdravje. Vsaka, še tako tiha in skromna žena, hrepeni po takšni lepoti, s katero bi obvladala ožje in širše kroge svoje bližnje in daljnje okolice. Redna masaža — zvečer z mastno in zjutraj po umivanju z URANOVO pol mastno kremo, naredi vaš obraz v najkrajšem času napadno lep, cvetoč, mladosten, da bo vsakega osvojil. URAN KREMO zahtevajte vsepovsod!	8796
sprejmem v 7-ačno »obo z zajtrkom ali b-c-z po zmerni ceno. Miklošičeva cesta 611, leve stopnjice.
24737-22
d esn •>.
1 ali 2 dijaka (inji)
(dijakinji
iz dobre h'!še sprejmem ra sramovanje z vso oskibo, «fcrlwv!m nadzorstveni i.n pitmcčjo pri učenju. Vila z vrtom, klavir, nemška ki>n.ve r?.acr;n. Naslov pove oglasni oddelek > Jo<.
24«5PS-2e
Dijaka
h bmljše družine sproj-m--m zra.ven maturanta na stanovanje. Govori se tudi neniiško. Miklošičeve 34/11 levo.	24758-22
Dijaka
(no ;T3 je ni ž j ešo' oa) spr ej -mem v vso oskrbo. Naslov pri podružnici »Ju.tra« v Mariboru.	24774-22
Dijake
sp-e-mem na dr"bro oskrbo. Srropo nadzorstvo. center, kc.mfortno stanovanje. — Naslo.v v oglasnem oddelku »Jutra«	24764-2?
1 ali 2 dijaka
a'5 dijakinji spre.me v it" oskrbo l-oljša družina v Celju. Soha velika, zračne, hrane o+>-':na. nemška k^Tvverzflcija. Naslov: Ro it*. Ceije, Kraja P.t-ra ai.	24769-2:'
2 dijakinji ali dijaka
boljših nodbin, sprejmi-m v v=estra.nsiko Oskrbo, v »rač.no si-bo blizu -ka in v biižrTv: sredmjiib šol. Luš:n. MaribrT, Prešernova 31.	24770-22
Dijakinjo
(viši:egrmnczijik,o ali ačit«-Ijiščnlico) sprej.mem n« stanovanje in hteno proti zmerni oskrbnini. Stanovanje moderno s kopalnic«. K'aviT brezplačno na razpolago. Nas!««- povt- ogl. o-ldelek »Jutra«.' 24763-22
Vnska beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali — Šifro pa 5 Din. (181
Vinotoč Dobaj
Kri Sv. Urbanu pri Mari-oru. ofcvor j en. Točim pr-rovnetino pristno vfno.
24771-18
Pridelki
Vsaka Ooseda 1 Dm. za dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (33)
Bela vina
pristen las-ten pridelek — večjo množino proda vele-poses.tvo Ed. S u p p a n z. Pristava.	24639-33
Sortirano vino
naprodaj. — Ponudbe na »Agentura G. P i c h I e r«, Ptuj.	24722-33

Vsaka bnseda 2 Din; za dajanj« naslova ali Šifre pa 5 Din. (24)
Gospodično
ki je sede'a v nedeljo med 16. i.n 17. uro na vogalu ograje otroškega ba z»'na na Ljubljanici, na-j-prvio sama. potem v razgovoru — pr-osi gospod s črno koipal-no obieko za poznanstvo. Dopis ra og. oddelek »Jutra« pod šifro »Violet«.	24749-24
Informacije
Vsaka neseda 1 Din; sa dajanj« nasJora alt ia iifro pa 5 Din. (31)
Izjava
Podpisali izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih kdorkoli napravil na moje ime. Ljubljana, 21. avgusta 1933. — Cirij Rahovec, Ljubljana. Metelkova ulica. 24663-31
Vsaka beseda 2 Din: za (lajanje naslova ali šifre pa. 5 Din (25)
Osamljen
zaradi pomanjkanja »n.i-nja in moje dolge odsot-n-isti v : nožem-1 v u. ž-lira dopisovati z dekle-to-m v starosti iS do 31 let. One. ki bi imele ves- lje odpotovati preko morja in krajšati kot ženica čas osnm-l-jenou, naj pošljejo rtsne dopise s sl:k.o, ki se zanesljivo vmo, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Osamlj-en v tujini«.
24731-25
Mlad trg.
poslovodja
se želi poročiti z gf-spo-d:čno z nekaj pre:r. i-f e-nja. v starosti 18—2š let. Ponudbe na ogl.	k
.1 j- u« pi > šitro - H - r- o mislim«.	247;3-25
Samo Vi
bi srečni bili
če V naju poročili??! — Ponudbe na op'is. .- -i.;. '<k »Jutra« pod »K;il:itrlca :7
boljše dekle 22
247'^>-25
Vsaka beseda 50 par. 'a dajanje na-lova a'-! za šifro pa 3 Din. (?8
Denarnica
z manjšo vsoto dena-a, ključi in receptom dr. Vo-lavška, je bila izgublj. a 20. t. m. od	■ .. r-
;a do kopališča pri Št:v'iii Pi-A-eri"P:i nn j d i ■: •' ia p n-s:m, d« proti nagradi odda v og!. oddelku J-i—a.
24753 -i
INSERIRAJTE
V »JI TRI «
Javljamo prežalostno vest, da je naš član ravnateljstva, gospod
iSeifci)Cff
BH ŠI NARODNI POSLANEC, IMEJITELJ REDA SV. SAVE II. STOP. ITD.
dne 21. avgusta 1933 preminil.
Gospod Bencijon Buli je bil od ustanovitve podjetja član naše uprave. Ohranili mu bomo časten spomin.
Zagreb, dne 21. avgusta 1933.	§795
UPRAVNI ODBOR Jugoslovenskih tekstilnih tvortsic Mauthner d


»UNION« HOTELSKA IN STAVBINSKA D. D. v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen ustanovnik, prvi predsednik oz. dolgoletni nadzorstveni svetnik, gospod
llllS
primarij itd.
»
danes, dne 22. avgusta 1933 ob pol 12. uri dopoldne umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 24. avgusta ob pol 3. uri popoldne izpred hiše žalosti Resljeva cesta štev. 5.
Požrtvovalnemu, marljivemu in nesebičnemu gospodarstveniku, ustanovniku Grand hotela Union, ki je s svojo jekleno voljo ustanovil to podjetje ter na njegovem prospevanju neumorno deloval dolga leta, bo ohranila družba časten spomin.
*
Upravni in nadzorstveni svet.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.