Naročnina
Di)evna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsfvo
mesečno 35 Din nedel|»ka Izdala celoletno vJugo-»lavljl SO Din, asa Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglosov
1 stolp. petlt-VTSta mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vlMno po Din 2-SO, vclllU po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din p Pri veClem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 Ml KoHoplsl se ne vračalo, nefranhJrana pisma se ne sprefemafo ^ Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329
lisi sca slovenslci narodi
Uprava le vKopltar/evl ul.št.6 * Čekovni račun: Cfutalfana štev. to.aso In 10.349 »a tnserate. Saralevošt.7563. Zagreb it. 39.011. Vraga tn »unal št. 24.797
Globok razdor v radikalni stranki.
KRIZA V STRANKI PRIVEDE NEIZOGIBNO DO KRIZE VLADE.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) V radikalnem klubu so danes nekateri poslanci in prvaki razpravljali o notranjih strankinih vprašanjih. Ugotovili so, da jc položaj v radikalnem klubu resen in da današnjega stanja ni mogoče več vzdržati, ne samo v klubu, ampak tudi v vladi ne. Kakor smo že poročali, so dobili nekateri radikalni prvaki od Pašiča navodila, da morajo privesti radikalni klub in radikalno stranko do sprave, oziroma da je treba izključiti iz radikalne stranke vse, ki sc ne strinjajo s Pašičevo osebno politiko. Ti notranji strankarski spori naj bi se rešili tekom parlamentarnih počitnic. Zato se pričakuje, da bodo prinesle letošnje parlamentarne počitnice mnogo zanimivih dogodkov, ki jih bo rodila kriza, ki je nastala v radikalni stranki.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Tc dni bi se bil fmel vršiti v Jagodini velik radikalni shod, katerega pa so odložili do 18. julija, do katerega časa računajo, da se bo Pašič vrnil. Jagodinski radikali žele, da bi se tega shoda udeležil tudi sam Nikola Pašič. V belgrajskih političnih krogih pa se zatrjuje, da ni vzrok preložitve shoda želja, da bi se shoda udeležil Pašič, ampak spor, ki je nastal v radikalni stranki, v katerem sc večina radikalov nagiba k Uzunovičevi skupini.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Ljuba Jovanovič in Nastas Petrovič sta imela sestanek, na katerem sta dolgo razpravljala o tem, da bi njuni skupini skupno nastopili pri občinskih volitvah v tistih krajih, kjer je upati na uspeh ene ali druge skupine. Nadalje sta razpravljala o tem, da bi se njuni pristaši združili v eno skupino, ki bi se imenovala neodvisni
radikali. Do tega sestanka med Jovanovičem in med Petrovičem jc prišlo po Petrovičevi inicijativi. Kakšnih posebnih sklepov nista napravila, ker sta mnenja, da je treba položaj natančno pretehtati in počakati razvoja dogodkov.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Interes politične javnosti je obrnjen na članek, ki ga jc priobčila današnja »Politika« in o katerem sc misli, da ga je napisal dr. Stojadinovič skupno s poslancem Ljubo Popovičem. V članku sc omenja prva Uzunovičeva vlada in njeni odnošaji do Pašičevcev. Politični krogi smatrajo ta članek kot iskreno priznanje, da so se radikali med seboj težko sprli. Mnogo se debatira o tem, ali se bodo mogli spraviti. Nekateri mislijo, da bi bilo spravo mogoče doseči v slučaju, če bodo Davidovičevi demokratje nastopili z enotno listo za belgrajsko mesto, vendar pa bi ta sprava ne pomenila odstranitve vseh dosedanjih zaprek. Značilno je, da se v tem članku naglasa, da so obstojali spori v radikalni stranki že takrat, ko se je ustvarila Uzunovičeva vlada. Jovanovičevi pristaši so vsled tega članka zelo navdušeni.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Na sestankih, ki jih sklicujejo radikali povodom občinskih volitev v Belgradu, se razpravlja o razcepu med belgrajskimi radikali. Ti sestanki kažejo, da bo težko ustaviti proces razkrajanja in razpadanja radikalne stranke, ker sta se Pašičeva in protipašičeva skupina že dobro usidrali. Spor med njima jc tako oster, da se zdi, da sta med seboj že danes bolj oddaljeni, kakor so se oddaljili Dovidovičevi demokrati in radikali.
Zagreb, 22. junija. (Izv.) Danes se je vrnil v Zagreb Stjepan Radič s par tedenskega odmora, ki ga je prebil v kopališču pri Dubrovniku. Kakor se je zvedelo iz Radičeve okolice, se bo Radič zadržal v Zagrebu kak teden dni, nakar se bo odpeljal v hrvatsko Primorje, da bo ostal blizu Zagreba.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Belgrajsko časopisje se mnogo bavi z nenadno vrnitvijo
Stjepana Radiea v Zagreb. Zlasti naglasa, da se je Radič na svojem potovanju v Zagreb ustavil v Sarajevu, kjer se je sestal s svojimi pristaši. >Pravda« kombinira, dn je Radičeva vrnitev v zvezi s skorajšnjo krizo vlade.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Po vesteh iz Zagreba bi imel semkaj prispeti Stjepan Radič. V Belgradu bi se mudil samo kak dan. Njegov prihod spravljajo v zvezo z napovedmi o skorajšnji krizi vlade.
Ogorčenje radi nettunskih konvencij,
KONVENCIJE Z ITALIJO POVZROČILE KRIZO V RADIČEVI STRANKI.
Zagreb, 22. junija. (Izv.) Stjepan Radič Je danes sprejel vodstvo stranice. Uredil je tudi novo številko »Doma«. V Radičevi okolici se mnogo govori o ministru Krajaču. Nanj radičevci zelo pritiskajo radi nettunskili konvencij, ker da ne dela v interesu stranke, ampak v lastnem interesu. Naglasa se, da ni izključeno, da bo Krajač odstopil. Kakor je namreč znano, Krajač ni formalno član Radičeve stranke in se kot tak nikdar ni izjavil.
Iz Primorja prihajajo glasovi o velikem nezadovoljstvu proti Radičevi stranki radi belgrajskih konvencij, ki dopuščajo vseljeva-nje italijanskih delavcev v Dalmaciji in hrvatskem Primorju. S tem se odjeda kruh domačim, zlasti delavcem v tovarnah. Mnogi spravljajo vrnitev Stjepana Radiča v Zagreb v zvezo s krizo, ki je nastala v Radičevi stranki vsled vprašanja belgrajskih in nettun-
skili konvencij, ki pridejo jutri pred skupščino.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Dogodki, ki so se odigrali v Zagrebu ob priliki prepovedi demonstracij proti nettunskim in belgrajskim konvencijam, so našli odmeva v belgrajski javnosti, Iii ne najde primernega razloga, da bi se opravičilo postopanje zagrebške policije. Radikali odklaujajo vsako odgovornost in jo zvračajo na državnega podtajnika dr. Pernar ja in delajo njega odgovornega za vse dogodke.
Zagreb, 22. junija. (Izv.) Zagrebška policija še vedno pojačena patruljira po zagrebških ulicah. Zvečer se je pomnožila še s policijo na konjih, ker se oblasti boje, da ne bi prišlo do pouovnih demonstracij proti vladi in proti Italiji. Občinstvo je s postopanjem policije zelo nezadovoljno.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Politični krogi se bavijo z vprašanjem, doklej bo zborovala narodna skupščina. To zlasti zaradi tega, ker ni vlada dosedaj sklenila še ničesar definitivnega. Nekateri mislijo, da jo bo vlada poslala na počitnice že v soboto, ali najkasneje 19. julija, »Vreme« pa pravi, da mora skupščina sprejeti konvencije z Italijo, zakon o stanovanjih, o izenačenju davkov in še nekatere druge zakonske načrte.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Jutrišnja skupščinska seja se pričakuje z velikim zanimanjem. Na dnevnem redu so namreč nettunske in belgrajske konvencije in sprememba uradniškega zakona.
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Uzunovič se je popoldne vrnil iz Niša. Kmalu po njegovi vrnitvi se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih vprašanjih..
Nov polom Pribifeviča.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Za polomom, ki ga je doživel Pribičevič v Metliki, je prišel drug polom v Rogatici, kamor je Pribičevič včeraj sklical shod samostojnih demokratov. Na shodu so radikali vprizorili več incidentov, vsled česar je okrajni glavar shod razpustil. Pribičevič je vsled tega brzojavno protestiral pri Uzunoviču, da se njegovi shodi razpuščajo, Radičevi pa ščitijo, ko je vendar njegova stranka dosedaj bila vedno kralju zvesta! Zahteval je, da se mu da zadoščenje, sicer da bo izvajal posledice. Današnja »Reč« se pritožuje, da se z razpuščanjem shodov kruto žali ustava. Politični krogi pa teh nastopov samostojnih demokratov ne jemljejo tako tragično in naglašajoj da je Pribičevič samo žrtev metod, katere je sam vpeljal in izvajal proti Radičevi stranki.
Daruiie za Ljudski skiad SLS!
Eiharisticni kongres v Chicagu.
Chieago, 21. jun. (Izv.) Pri otvoritvi kongresa je msgr Dume prebral papeževo poslanico. Papežev legat kardinal Bonzano je v svojem govoru poudarjal potrebo skupnosti in slogo vseh kristjanov. Tudi sv. oče je po kardinalu sporočil svojo željo in poziv k zopelni združitvi vseh ločenih bratov s katoliško cerkvijo. Kardinal Piffl je istotako poudaril vročo željo sv. očeta, da bi se združili zopet vsi kristjani v katoliški cerkvi. Upostavitev socialnega miru je ozuačil kardinal za glavno nalogo katoliške cerkve.
Newyork, 21. jun. (Izv.) Kakor poroča »Neue Zeitung« iz Chicaga, so danes na svečan način otvorili nemški odsek evharističnega kongresa. Dopoldne je opravil v cerkvi sv. Benedikta slovesno sv. mašo dunajski kardinal dr. Piffl. Prepovedoval je škof Berning iz Osnabriicka. Ko so se peljali dostojanstveniki v cerkev, jih je množica burno pozdravljala. Popoldne je bilo slavnostno zborovanje nemške sekcije, na katerem so govorili profesor Hilgenrainer iz Prage, kardinal Faulhaber iz Monakovega, prelat Kreuz iz Freiburga in pre-
lat Seipl z Dunaja. Vsem govornikom so zbo. rovalci prirejali velike ovacije.
Chieago, 21. jun. (Izv.) Na prvem slavnostnem zborovanju evharističnega kongresa v čikaškem stadionu na tako zvanem »Soli-diers Fieldu« se je zbralo nad 200.000. ljudi, ki so zasedli tribune. Mnogi tisoči, ki niso mogli dobiti več prostora, so skušali med tribunami priti v notranjost stadiona. Zgodilo se je to prav v času, ko je 60.000 belo oblečenih šolskih otrok pelo angelsko mašo. Policijski uradniki so poskušali pregovoriti množico, da zapusti notranjost stadiona. Radi ljudi, ki so se morali vrniti, je bil Grantpark še dve uri potem neprehoden.
Chieago, 22. junija. (Izv.) Drugi dan kongresa je bil namenjen ženskam. Na Stadionu se je zbralo črez 180.000 žensk. To je bilo žensko zborovanje, kakoršnega nitt Amerik a še ni videla. Med tolikim številom zborovalk je bilo samo 5000 moških. Pri slavnosti je sodelovalo 15.000 žensk, med njimi 5000 mm. Slavnosten govor je imel kardinal Piffl v nemškem jeziku.
Briand rešuje krizo.
Pariz, 22. junija. (Izv.) Briand je ves dan konferiral z voditelji strank. Izjavil je, da še vedno upa, da bo mogoče sestaviti vlado najširše koalicije. Najvažnejša je privolitev bivšega predsednika republike Poincareja, da vstopi v kabinet. Ni pa še gotovo, če bo Poin-care prevzel finančno ministrstvo ali kak drug portfelj. Poincare je namreč hud nasprotnik pogodbe o ureditvi francoskih dolgov v Ameriki. Ta pogodba po Poincarejevem mnenju nalaga prehuda bremena in je bila sklenjena ob nepravem času. Listi so že prinesli ministrsko listo, na kateri ima Briand predsedstvo in zunanje zadeve, Poincare justico, Vokanow-ski finance in Painleve vojno.
Pariz, 22. junija. (Izv.) V zadnjih urah so nastopile za Brianda nove težkoče. Socialisti so po posebni deputaciji sporočili, da niso voljni podpirati Briandove vlade, dokler ne bodo dobili njenega finančnega programa. Naravnost senzacijo pa je vzbudilo zborovanje radikalov in radikalnih socialistov. Močna grupa je namreč predlagala, da se izključi iz stranke vsak poslanec, o katerem bi se moglo ugotoviti, da je glasoval za Briandovo vlado. Franklin Bou-lon, ki se je zadnji čas opetovano zavzel za vlado široke koalicije, je sicer preprečil glasovanje o tem predlogu, vendar je že predlog značilen za razpoloženje v teh dveh stranicah.
Pariz, 22. junija. (Izv.) Ali bo mogel Briand sestaviti vlado, bodo odločili danes na posvetu Briand, Poincare Doumergue in več oseb, ki so bile člani njegovega zadnjega kabineta. Na posvetu bodo predvsem pretresli finančni program. Poincare noče prevzeti finančnega ministrstva, ker bi ne mogel predložiti v odobritev pO godlje za odplačevanje dolgov Ameriki, ki jo je doslej javno pobijal. Radi tega bo prevzel najbrže justično ministrstvo. Kot justični minister bo vodil tudi centralno upravo Alzacije in Lorene.
Pariz, 22. junija. Odsek senata za zadeve Alzacije in Lorene je sklenil zahtevati od vlade, da pospeši rešitev vprašanj, ki se tičejo teh dveh francoskih dežel. Senatorji iz Alzacije in Lorene so se sicer izrekli zoper avtonomistična prizadevanja, priporočili so pa, da vlada upošteva želje vzhodnih depar-tementov.
Pariz, 22. junija. (Izv.) Briand, Doumergue in Poincare so se posvetovali od 17. do 18.30. Posvetovanje bodo ob 22.30 nadaljevali. Minister Lavale se je posvetoval v poslopju senata s Caillauxem. Kakor mislijo, ga je povprašal, ali bi bil voljan prevzeti finančno ministrstvo. Ob 19. uri sta se razšla. Lavale ni hotel dati nobenih pojasnil.
ločno nadaljuje svojo politiko.
PO NEGATIVNEM IZIDU PLEBISCITA. — DR. MARX ZA TAKOJŠEN SPREJEM IZJEMNEGA ZAKONA. — DR. BELL GROZI Z NOVIM PLEBISCITOM. — MOREBITNI
SKORAJŠNJI RAZPUST PARLAMENTA.
Berlin, 22. junija. (Izv.) Državni kancler Marx je izjavil, da hoče vlada z vso odločnostjo nadaljevati svojo politiko, ki jo je zagovarjala že pred plebiscitom. Vlada bo ponovno predložila zbornici zakonski načrt o sestavi izrednega razsodišča za odločanje o premoženjskih vprašanjih knežjih rodbin. Dr. Marks je konferiral z zastopniki vseh strank in jim odločno povdaril, da bo vlada izvajala vse konsekvence, če načrt ne bo prodrl. V tent slučaju bi kabinet odstopil in parlament bi se razpustil. Socialisti in nemški nacionalci so razpravljali o vladnem načrtu in sklenili, da bodo zahtevali nekatere izpremembe.
Berlin, 22. junija. (Izv.) Prvak Centruma, bivši minister dr. Bell je izjavil: Centrum bo z vso silo in vsemi parlamentarnimi sredstvi delal na to, da parlament sprejme vladni
zakonski načrt o knežji odpravnini še pred parlamentarnimi počitnicami. Če bi se to ne posrečilo, bo Centrum povzročil novo ljudsko glasovanje.
Podpredsednik: državnega zbora dr. Ries-sler je v imenu nemške ljudske stranke izjavil, da njegova stranka odobrava vladni zakonski načrt o knežji odpravnini in bo zanj glasovala.
Monakovo, 22. junija. (Izv.) V štirih bavarskih glasovalnih okrožjih je glasovalo od 4,■143.422 skupno 1,016.786 upravičencev za razlastitev brez odškodnine.
Berlin, 22. junija. (Izv.) Ogromni so bili stroški za glasovanje. Socialisti iu komunisti so porabili za agitacijo poldrugi milijon mark. Desničarske stranke so razmetale za protiagi-tacijo nad dvajset milijonov mark.
Zarota proti Kemal-paši.
Smirua, 22. jun. (Izv.) Tu so odkrili veliko zaroto proti državnemu predsedniku Kemal paši. V zaroti je bilo več odličnih osebnosti, skupno okoli štirideset. Policija je prišla zaroti na sled, pobrala bombe, ki so bile pripravljene, da jih bodo zarotniki vrgli v Ke-malov voz, ko se bo pripeljal v mesto, in aretirala več osumljencev, med njimi deset opozi-cijonalnih poslancev.
London, 22. jun. (Izv.) Časopisi poročajo o napadu na Kemal pašo v Smirni. Napadli so ga baje neki opozicijonalni poslanec, neki rezervni častnik in dva najela roparja. V kolikor so sedaj znane podrobnosti, ni povoda za domnevo, da gre pri napadu za to, da se u posta vi. zopet sulUmat,
Carigrad, 22. jun. (Izv.) Radi napada na Kemal pašo so zaprli v Carigradu, v Angori in Brussi do 200 oseb. Med njimi je 25 opo-zicijonalnih poslancev in članov inladoturške-ga komiteja. Kakor poročajo časopisi, je nekatero zarotnike zasliševal Kemai paša sam. Med drugimi je zasliševal ludi Fiak Huršida, ki je sprva tajil, pozneje je pa vse priznal.
TAJNI KONSISTORIJ.
Rini, 21. jun. (Izv.) V tajnem konzistoriju je danes sv. oče imenoval za kardinala Alojzija Cappodestija in Karla Pcrosija. Dulie je bilo imenovanih več laških škofov«
Fr. l&r.
Cen^alizem * ali federalizem?
Pod tem naslovom je izdal voditelj črnogorskih federalistov poslanec dr. Sekula Dr-Ijevič zbirko svojih parlamentarnih gov.orov, v katerih je kot črnogorski Srb z vso duhovitostjo dokazoval nemožnost centralistične Jugoslavije. Črnogorci se bore proti principom vidovdanske ustave, ki ji zamerjajo, ker omogoča hegemonijo Srbije in Srbijancev nad ostalimi pokrajinami v državi. Pravzaprav je »ceterum autem censeo« Drljevičevih izvajanj, da centralizem ne služi niti Srbiji in Srbijancem, ampak le krogu belgrajskih kapitalistov. Torej točno to, kar smo mi Slovenci vedno naglašali.
Dr. Drljevič je pristaš ideje jugoslovan-stva, ki pa jo pojmuje drugače ko ostali centralistični borci »jugoslovenstva«. Njegov centralizem ima črnogorsko obeležje, kar je um-ljivo, ker je Črnagora pred zedinjenjem imela državno samostojnost, saj politično. Zato njegov program z našim slovenskim ni kongru-enten v podrobnostih, sklada pa se z našim v j glavnih principih, čeprav je izhodišče za naše avtonomistično naziranje v prvi vrsti kultur- | no ter socialno gospodarsko ter v drugi vrsti še le politično, ne da bi pozabljali, da nam j bo pot k avtonomistični ureditvi države od- j prlo politično delovanje in politična moč nas i samih in sorodnih elementov. Za Črnogorce J pa je federalizem v prvi vrsti politični postu- | lat, temelječ na zgodovini in tradiciji. V po- j sebnostih Črnegore je utemeljeno, da kulturni j in socialno-gospodarski motivi prihajajo šele , v drugi vrsti.	_ I
Svoji brošurici je dr. Drljevič napisal i ovod. Iz tega uvoda, ki označuje njegove go-vore, par misli:
Vprašanje ureditve naše države je še vedno odprto. Vidovdanska ustava z dne 28. junija 1921 ni rešila problema naše državne ureditve. Sila pravnega reda leži v njegovi avtoriteti. To mu more dati ali princip, ki na njem sloni, aH sila, ki ga vzdržuje. Moč principa leži v dejstvu, da je splošno priznan kot dober; moč sile pa leži v dejstvu, da je moč v resnici večja od vseh energij, ki se bore proti njej.	_ _ (
Vidovdanska ustava ni zmaga principov. Vse teorije centralizma so se v spopadu s fc- j deralizmom izkazale kot zmota ali zmeda. Zato je moral centralizem bežati pod okrilje j sile. Teorijo sile jc skonstruiral Nikola Pašič. ! Potrebno pa je naglasiti, da je od vseh teorij centralizma najbedneje skrahirala ideja »jugo- . slovenstva« kot narodnosti.
S tem se postavlja vprašanje: Ali pa raz- j polagajo centralisti s silo, ki bi bila zmožna j vzdržati vidovdansko ustavo? Dr. Drljevič pravi, da ne. Za centralizem bi bila k več- j jemu le Srbija, vse drugo je proti, to se pravi: 4 milijoni so za centralizem, 9 milijonov pa jc proti njemu. Centralizem se s silo nc da trajno vzdržati. Zato zaključuje:
Brez principa, ki bi ji dajal avtoriteto, vzdrževana s silo, ki ni dovolj močna, bo vidovdanska ustava morala pasti v najkrajšem času. Njen padec bo prinesel osvoboditev po centralizmu okovanih energij in bo dal novega razmaha narodnim silam za ustvarjanje višje civilizacije južnih Slovanov, kar tudi jc pravi in edini smisel jugoslovanske državne misli.
Zaključuje: Federalizem daje gospodar- j sko-kulturno ravnopravnost in politično svobodo, a centralizem daje to, kar danes ima- j mo. Federalizem je svoboden kmet v svobodni vasi, a centralizem je orožniška postaja v vsaki vasi in žandar pred vsako kmečko hišo. Federalizem je boj za idejo ravnoprav-nosti in svobode, a brez žandarjev; centralizem pa je boj žandarjev proti ravnopravnosti in svobodi, a brez ideje. V tem dejstvu tiči garancija zmage — pravi dr. Drljevič.
Tako kakor on federalizem pojmujemo mi idejo avtonomije. In opravičeno trdimo, da bi avtonomija v praksi bila brez dvoma večja garancija svobode rn ravnopravnosti državljanov, kakor pa politična federacija dežel ali držav na zunaj, a brez avtonomije ljudstva na znotraj. Zato naglašamo načelo avtonomije, dosledno izvedene, zato se ne opri-jemljemo visokozvenečib naslovov, ker vemo, da tudi najlepša federacija brez dosledne avtonomije na znotraj, dežela, okrajev, občin, družin in stanov — ne more dati ne politične in ne socialno - gospodarske svobode.
Ideja avtonomije je širša in globlja. Zato je tudi njena moč večja in garancija njene zmage trdnejša.	_
NESREČA Z ROČNO GRANATO.
Praga. 22. jun. (Izv.) »Prager Tagblatt« poroča iz Podiebrada. da se je na tamošnjem letališču razletela ročna granata, ki jo je držal v roki poročnik Friza. Friza, rezervni poročnik Springer in pet pešcev je težko ranjenih. Eden ranjenih je umrl, dočim poročnik Springer umira.
VELIKANSKA PONEVERBA.
Budimpešta, 22. jun. (Izv.) 40 uslužbencev trgovske in skladiščne družbe »Stella« je podalo ovadbo proti ravnateljstvu, ker je pone-verilo jamščine. Poneverjena vsota znaša 40 milijard kron. Generalni ravnatelj je zbežal, ravnatelja so »a zaorli.
Slovenski dijaiekf.
Stranka denunciranja Slovencev in iznaj-ditclj neobstoječega papeževega pisma in Gasparijevega letaka ter falzifikator zadnjih dogodkov v Prekmurju imata od svojega obstoja vendarle neko skupno ravno linijo:zmešnjavo najclementarnejših političnih pojmov in iz nje izvirajočo karakteristično nedoslednost. Zdi se, da tudi v bodočnosti ne bo mnogo boljše in če nas vsi znaki ne varajo, mora slednjič priti čas, ko se bo stranki in njenemu glasilu konečao za zmiraj zaletelo. Komedija in pre-varantstvo, igranje z največjimi dejstvi v zgodovini narodov in držav in s tem združene stalne žalitve človeške osebnosti morajo nedvomno odpreti oči šc tistim maloštevilnim vprežencem v politični voz SDS in »Jutra«, pri katerih še ni prevpila strankarske zagrizenosti naravna pamet.
SDS in »Jutro« sta že ob vprašanju narodnosti ribarila v kalnem in kjer drugod govori preprosta pamet najoddaljenejšega gorskega pastirčka brez kakega daljšega razmišljanja, je SDS z »Jutrom« vred naprav^a vprašanje in otvorila žonglerstvo z narodnostjo samega sebe in drugih. Račun je bil precej enostaven. Zavedajoč se, da vkljub najbolj nemoralnim sredstvom SDS ne bo mogla zadostiti oblastiželjnosti malega kroga svojega vodstva s pomočjo lastnega naroda, je krmilo svoje obrežne ladjice obrnilo proti jugu, da s tamošnjim zaledjem otvori ogenj na široko morje lastnega naroda. Iznašlo je »jugoslovcnstvo« kot »unifikacijo« treh »plemen«, naglašajoč obenem, da je slovensko »pleme« najmanjše, najmanj »jugoslovensko« in še od »avstrijakantstva« inficirano ter si more šteti še v veliko srečo, če s svojim »jezikom« in namišljeno »slovensko« kulturo izgine v močnejšem in edino resnično »jugo-slovenskem« bratu. Vse samo špekulacija, da bi voditelji SDS prišli do oblasti v Sloveniji s pomočjo Belgrada, oziroma Pašičevih prijateljev, ko ne morejo do tega priti po zaupanju lastnega naroda. Ker so tako kazili obstoj slovenskega naroda, so morali tajiti tudi njegove bitne elemente, tajiti njegov posebni jezik in priti na dan z narečjem. In priznati moramo, da je SDS z glasilom vred ta ; posel opravljala dosledno. Borba za popolno 1 ljubljansko slovensko univerzo ji je bila stremljenje, da se separatizem slovenskega »narečja« še ojači in ovira pot do unifikacije. j Delovanje in izjave slovenskih kulturnih *dc-I lavcev so mu bile »klerikalizem«. Kot stalna vladno-upravna stranka je v praksi izvajala ! svojo teorijo o slovenskem narečju, ki ga naj izpodrine jugoslovenski jezik iti izpodrivala korak za korakom slovenski jezik iz uradov in maltretirala uradnike, avtonomne oblasti in prebivalstvo z svojo jugoslovenščino.
Da sc to delo podpre še s tiskom, je njeno glasilo »Jutro« pridno sekundiralo s pačenjem jezika. Od sprejetja ustave je »Jutro« polnilo kolone z mrcvarjenjem jezika in ustvarjanjem dijalekta in programatične izjave celotne stranke so to veselo dejstvo pod-črtavalc. V »Jutro« z dne 19. aprila 1924, št. 95, kjer je odtiskan proglas samostojno-demokratskih poslancev, stoji pod naslovom »Z odprtimi kartami« dobesedno: »SDS predpostavlja narodno edinstvo, da so Srbi in Hrvati v svoji ogromni večini jezikovno, plemensko in kulturno popolnoma izenačeni in teritorijalno tako pomešani, da ni mogoče ločiti enih od drugih, Slovenci pa so jim tako blizu, da se morejo smatrati kot nekako dija-! lektično pleme edinstvene jugoslovenske na-cije ...«
In zdaj jc prišlo »Jutro« in trdi, da je v pismu iz 1. 1925., v katerem je dr. Žerjav svetoval premestitev Barleta, ker je »klerikalec«, bilo napisano, dasi jc celotno pismo bilo pisano v cirilici in srbohrvaščini, na koncu »slovenski pismeni jezik«! In zdaj je prišlo »Jutro« in dementiralo svojega poslanca Bo-žoviča, ki je v novinarskem klubu dvakrat pred več pričami ponovil, da jc v pismu stalo slovenski dijalekt«! In zdaj je prišlo »Jutro« in hoteč izbrisati s pisma pečat ova-duštva prelomilo svoj program in zavihtelo kopje v boj za slovenski pismeni jezik!
Kdo se ne smeje! Zdaj, ko je teorija o »jugoslovcnstvu« in slovenskem »plemenu« po svoji oportunistični sramotnosti celo že v »svobodomiselnih« krogih - žalostno skrahirala, ko jo s par brezpomembnimi izjemami že liberalna mladina odklanja, ko je »Jutro« začutilo ogorčenje, ki ga je pismo Ninčiču radi »slovenačkog dijalekta« vzbudilo, pa se je naenkrat izpreobrnilo k »slovenskemu pismenemu jeziku«, ki se ga je od osvobojenja sem z vsemi štirimi otepalo kot nekega izdajstva nad jugoslovensko unitaristično edino državotvorno mislijo! Je zdaj samo postalo proti-državno in separatistično, je zatajilo lastnega otroka! Tako daleč pripelje usoda zlagano politiko. Kdo se ne spomni Ivana Cankarja sodbo o zlaganem slovenskem naprednjaštvu?
Sestanek med Ninčičem [ m Burovim.
G 1GS&S& G
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Jutri popoldne bo prispel v Belgrad bolgarski zunanji minister Burov. Vrača se namreč iz Pariza na Bolgarsko. Spotoma se bo ustavil v Belgradu, kjer se bo sestal z Ninčičem. Sestanku se pripisuje velika važnost. Bolgarski poslanik v Belgradu Vakarevskj je danes obiskal zunanjega mini-l stra Ninčiča in se zanimal za prihod Burova in za sestanek, ki se bo vršil med obema zunanjima ministroma.
jrigoslovansko-albanska pogodba podpisana.
Belgrad, 22. junija. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je popoldne podpisal trgovinsko pogodbo z Albanijo. V imenu Albanije je pogodbo podpisal predsednik albanske delegacije Tutulani.
Spor za šoBo v Avstriji
Dunaj. 22. junija. (Izv.) Med zvezno vlado in dunajskim šolskim svetom, ki ga imajo i v rokah socialni demokrati, je nastal nov konflikt v šolskem vprašanju. Dasi je kancler dr. Ramek odklonil in obsodil sporazum, ki ga je sklenil bivši prosvetni minister dr. Schneider s predsednikom dunajskega šolskega sveta Glirtelerjem, je šolski svet na lastno pest v svojem območju ukazal izvrševanje tega sporazuma in odredil, da se sme v bodoče vršiti pouk samo po teh določilih.
Novi prosvetni imnister dr- Rintelen ima težko nalogo, da reši šolsko vprašanje brez večje krize. Vstop dr. Rintelena v kabi-i net je vso javnost prijetno iznenadil. Celo socialni demokrati, ki so dr. Rintelena do zadnjega časa napadali kot protektorja falzifikator jev in monarhi stov, so ob njegovi kandidaturi popolnoma utihnili.
Hrupni prhori v praškem senatu.
Praga, 22. junija. (Izv.) Ko je vzel danes popoldne senat v pretres zakon o carini za poljedelske proizvode, so začeli komunisti hudo razsajati. Tolkli so s pokrovi, trobili s trobentami in vpili. Nehali so šele, ko je tudi drugi poročevalec končal svoje poročilo.
Praga, 22. junija. (Izv.) V senatu nadaljujejo razgovor o zakonskem predlogu o Agrarnih carinah. Predloženih je 400 sprememb. Kakor govore v kuloarjih, bodo pričeli glasovali okoli polnoči.
umor
n®
Varšava, 22. junija. (Izv.) Veliko pozornost je zbudil umor nekdanjega poveljnika v Petljurovi armadi generala Ospilka. Generala je ustrelil morilec v njegovem stanovanju v Grodeku. General je zadnji čas urejeval list >Dzwin« in zagovarjal sporazum med Poljaki in Ukrajinci. Brezdvomno gre za političen umor. Oficielni krogi zatrjujejo, da je umor naročila komunistična internacionala, kakor je že poprej ukazala umoriti generala Peti juro.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Turčanski-Sv. Martin, 22. junija. (Izv.) Danes poldne sta tukaj trčila eden ob drugega osebni in tovorni vlak. Nesreča se je zgodila, ker je bila kretnica napak postavljena. Ranjenih ie bilo 27 oseb; do smrb nobena,
London, 22. junija. (Izv.) Rudarski tajnik C o o k je v revirjih Mansfeld v svojem govoru pozval vse angleško delavstvo k ponovni splošni stavki za ohranitev rudarskega sedem urnega delavnika. Po njegovem govoru je prišlo do spopadov med policijo in razdraženim delavstvom. En policist in dva civilista so bili težko ranjeni in so jih morali prepeljati v bolnico. Cook je apeliral tudi na poslance delavske stranke, naj bodo bolj odločni.
London, 22. junija. (Izv.) V sredo se prične v spodnji zbornici razprava o zakonih o reorganizaciji premogarstva.
IZPOPOLNITEV POLJSKE VLADE.
Varšava, 22. junija. (Izv.) Predsednik republike je imenoval docenta vilnskega vseučilišča dr. S t a n i e v i c z a za ministra za agrarno reformo.
Varšava, 22. junija. (Izv.) V Poljsko je odpotoval iz Newyorka ameriški finančni ekspert prof. K e m m e r e r, ki bo nekaj tednov proučeval poljske finančne in gospodarske i razmere in stavil vladi svoje predloge glede tozadevne restavracije države.
Preroštvo škofa Strossmayerja.
Nemški publicist Eduard Wertheimer citira neko pismo velikega hrvatskega škofa Strossmayerja, prvoboritelja Jugoslovanstva, ki se nahaja v posesti rodbine Andrassy. V tem pismu, datiranem od 3. februarja 1871, je odstavek, ki je kakor oporoka narodu in obenem proroštvo njegove bodočnosti. Glasi se: >Moj narod, kateremu za Bogom pripada moje srce in moje življenje, trpi že stoletja, in je zares mučenik. Njegovega trpljenja Se ni konec. Kelih trpljenja treba izpiti do kraja. Jaz se tolažim, da narod, ki zna trpeti, ne more biti izgubljen. Trpljenje, če ga razumeš in preneseš, je vedno gotova zaloga predsto-ječega vstajenja. Jaz tega vstajenja naravno ne bom doživel, želim pn pomagati, da v to svrho potrebni elementi pridejo v izmučeno telo naroda.«
A »Narodni Dnevnik« bi bil rad ogorčeo radi našega odgovora na njegova izvajanja, v katerih ponavlja staro svobodomiselno trditev, da je SLS »verska stranka«. Ker smo povedali, kako našo stranko na čisto podobe-a način denuncirajo »naprednjaki« »Jutrovega« kova in s tem neizmerno škodujejo celemu našemu narodu, bi bil »N. D.« rad celo hud in opleta z izrazom nesramnost. Nas bi zelo veselilo, če je »N. D.« ne bo več ubiral za »Jutrom« in če bi uvidel, da se je treba v tej točki resno poboljšati, vendar moramo koa-štatirati, da iz včerajšnjega članka še ni videti, da bi hotel na boljšo pot. Izmišljotine, da je SLS verska stranka, ni namreč ne dokazal, ne preklical. Pozvali smo ga, naj navede, kdaj je SLS rekla, da je verska stranka, pa govori o vsem drugem, samo na to, kar je bistveno, ne odgovori. Konštatirati moramo žalibog zato tudi še enkrat, da »jedro« njegovih člankov sloni na čisto napačnih predpostavkah in je zato tudi ničevo. Če ni na tisti strani, ki vrže nasprotniku nedokazan očitek in na i tem potem zida svoja »jedra«, precejšnja predrznost. — »N. D.« bi najbrže rekel nesramnost — naj javnost sama sodi.
A »Jutro« je izgubilo zaveznika. Celjska demokratska »Nova Doba« piše: »Federacijo balkanskih Slovanov prinese bodočnost brez ozira na lokalnosti, ker je to neizogibna potreba, logična posledica in nadaljevanje zgodovinskega razvoja slovanskih plemen Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov — od rasa njihovega prihoda na balkanski polotok pa do danes. To vero imejmo in to trdno voljo!« Kaior je videti, se v štajerskem delu jutrovskega demokratizma večkrat kaj zasveti. Pričakujemo pismo dr. Kukovca, ki bo razjasnil, kdaj bo tudi »Jutro« ublažilo ton proti federalistom. Ravna njegova linija s tem ne bo prizadeta, kakor sedaj ne trpi stranka, če so državnopravni problemi nje-nega programa popolnoma zmešani.
A »Jutro« in Orli. »Jutro« se jezi, ker se udeležijo naši Orli mednarodne tekme v Rimu. Seveda gredo po »Jutru« samo na izlet! In šteje denar: 2500 Din najskromnejše za osebo. Torej lep denar bodo nesli fašistom. — Moramo že povedati, da je ta politična beležka zelo slaba! Tudi tisto »o mladini, ki trdd, da telovadi,« je vredno samo »Jutra«. Glavni vzrok je, gospodje nekje drugje! V Rimu se vrše mednarodne tekme katoliških telovadcev in »Jutro« se je spomnilo Brna, Strafiburga... Kar se tiče nošenja denaTja fašistom, svetujemo »Jutru« naj raje posnema bratsko »Orjuno«, ki je grozila narodno naprednim krogom z objrvo njih imen, če na noben način ne opuste prevelikega posečanja laških letovišč.
A 0 vladi je rekel g. Pribičevič na svojem sarajevskem shodu, da je gnezdo korupcije, partizanstva, verske nestrpnosti in fanatizma, s katerim se hujskajo množice. — Posebno se nam dopade zgražanje g. Pribičeviča nad fanatizmom, če se spomnimo, kako je na svojem ljubljanskem sliodu vzpodbujal svoje borce k fanatizmu. A kaj pravi neki mislec o fanatizmu? »Fanatizem je nesrečen bastard idealizma in mržnje.«
A Kako je z radičevci? »Od vstopa ra-dičevcev v vlado se položaj na Hrvatskem ne samo ni zboljšal, ampak se je stanje v mnogih ozirih celo poslabšalo in se nezakonitosti nadaljujejo tako surovo, kot smo imeli priliko doživeti tekom osmih let belgraj-skega režima in česar nismo doživeli v dol-gletni zgodovini v tako brezobzirni obliki. Tudi pod radičevsko vlado doživljamo prepovedi zborovanj, kar je v popolnem nasprotju z zakoni, kar je nezakonitost prvega reda.? — Tako »Hrvat«. Ker se bodo radičevci zaradi italijanskih pogodb pTecej dis-kreditirali, je g. Janez Pucelj našel nova sredstva tolažbe. Dočim je pred časom dejal, da pomeni borba proti radičevcem borbo proti obstoju države same, poskuša sedaj z drugim optimizmom: Radiču obljublja 10 po-slancev iz Slovenije. Poživljamo mariborske radikale, da to določno dementirajo, ket imajo vendar oni vse za seboj! —
A Seljačka politika... ali kakšne so nettunske konvencije. Radičevci pravijo: Morda ne bomo govorili v parlamentu — glasovali pa bomo na vsak način. Drugi zopet: Prepričali smo se — od radikalov namreč — da te konvencije niso tako slabe kot je napisal mili g. predsednik v »Domu«. Tretji: Videli smo, da vrag ni tako črn, kakor se zdi. Ko so si razdelili agitacijo med narodom proti tem konvencijam po sprejetju, je izmed razdeljenih vlog dobil g. Janez Pucelj temo o lažnjivi politiki, lažnjivom človeku in desetih mandatih.
POSLEDICE DEŽEVJA.
Berlin, 22. junija. (Izv.) Radi dolgotrajnega dežja je vdrla voda v mnoge premogovnike Zgornješlezkega premogovnega okrožja ter povzročila na mnogih mestih zastoj obra tovanja.
Most (ČSR), 21. junija. (Izv.) Radi močnega dežja v zadnjih dneh se je blizu Lukova odtrgalo pobočje, na katerem leže njive, 1 travniki in gozdi. Včeraj je bila razpoka Si-! roka že 10 m. Ker je zemlja zasula več. strug, i so morali priti na pomoč gasilci
se 0Odi dtoma
Akademiki!
Danes ob 11
vsi na univerzo,
da protestiramo proti konvencijam, katere naše gospodarsko življenje ogrožajo v prid Italije,
ki so znak neopravičljive popustljivosti naše vlade napram sosedni državi, ki nas koče napraviti čedaljebolj odvisne od nje,
ki tlači naše brate in se pripravlja*, da Jih oropa njihovega jezika in narodne samobitnosti docela!
Nettunske konvencije bi bile naša največja sramota, če se sprejmejo.
Ne pustimo se del j ponižati!
Včerajšnje manifestacije naše mladine.
Za snoči ob osmih je sklical Svet slušateljev ljubljanske univerze v areno Narodnega doma protestno skupščino visokošolcev, da vzdigne svoj glas proti zloglasnim belgrajskim in nettunskim konvencijam, katere hoče naša vlada čimprej preriniti skozi narodno skupščino in ki so take, da naše gospodarstvo zasuž-oijo Italiji in nas spravljajo v odvisnost od tuje države, ki je naša največja nasprotnica. Policija je seveda zborovanje — prepovedala. Zato se je vršila le širša seja Sveta slušateljev ljubljanske univerze.
Po seji je četa akademikov odšla pred univerzo, kjer je na svojih tleh smela zboro-rati. Po nagovoru tov. Iskre so sklenili sestaviti resolucijo proti konvencijam. Za to resolucijo bodo naši visokošolci danes in jutri pobirali podpise zavednih državljanov. Narodni skupščini so poslali tudi že z zborovanja protestno brzojavko proti konvencijam, notranjemu ministru pa protestno brzojavko proti policijskemu odloku, s katerim je prepovedal patrijotično zborovanje. Akademska mladina ie na zborovanju glasno protestirala proti italijanski nenasitnosti in proti zatiranju naših bratov v neodrešenih krajih, proti nečuveni popustljivosti vlade in proti zatiranju zboro-ralne svobode. Akademiki so vzklikali kralju in vojski ter našim neodrešenim bratom ln prepevali rodoljubne pesmi. V sprevodu je liato akademska mladina krenila skozi Zvezdo, da odkoraka nazaj tja, kjer oblastva državljanom niso pustila manifestirati njihova najsvetejša dn najupravičenejša čustva. Pri rhodu v Šelenburgovo ulico pa je demonstrante ustavil močan policijski kordon, ki je hotel sa vsako ceno preprečiti, da bi italijanski konzulat slišal besedico nevolje iz ust naše rodoljubne mladine. Akademiki so se pred policijsko četo umikali sem in tja, niso pa ne-lali demonstrirati proti vladi in konvencijam, pa tudi proti postopanju policije, te je pridno rabila pendreke proti mladini, ki je dajala samo izraza svojim patrijotskim čustvom. Demonstracije so se nadaljevale v Zvezdi in po nestu pozno v noč.
Danes ob enajstih dopoldne so vrši na univerzi ali pred univerzo veliko protestno tborovanje visokošolcev, da še enkrat, organizirano, glasno protestirajo proti konvencijam.
Državljani, združite svoj protest s protestom akademske mladino! Podpisujte resolucijo, ki vam jo akademiki predlože! Naš klic bodi: Nettunske konvencije ne smejo postati eakon! Branimo svojo gospodarsko neodvisnost!
palača Ljubljan ske kreditne banke)
Dekliški tabor pri Mali Nedelji
dne 29. junija 1926.
/ Dopoldne:
Ob 10 služba božja.
Po sv. opravilu zborovanje na prostem:
1.	Pesem »Povsod Bogat, 1. in 7. kitica.
2.	Pozdrav domače predsednice.
8. Kratki pozdravi ostalih Dekliških zvez.
4.	Govor: Pošteno dekliško srce.
5.	Pesem »Planinarica«, 1. in 3. kitica.
6.	Govor: Dekle v domači družini.
7.	Govor: Dekle v javnem življenju.
8.	Pesem »Lepa naša domovina«, 1. in 2. kitica (Sardenkova).
P><> poldne:
Ob pol treh slovesne večernice.
Po večernicah orliški nastop.
Sodba prekmurskega ljudstva.
»Novinams nihče ne bo odrekel, da nimajo največ naročnikov in da niso v rokah ljudi, ki imajo pravico govoriti v imenu velike večine prekmurskega naroda. Ako pa se jim mora to priznati, se mora tudi priznati, da je glas »Novin« obenem glas prekmurskega ljudstva. — V zadnji številki so »Novinec pod naslovom »Sram vas bodi!« prinesle obsodbo napada »Naših novin« na slovenstvo. Vredno je, da nekatere odlomke podamo, da se bo videlo, kako sodi prekmurski narod one, ki hočejo biti voditelji.
»Ni treba praviti, da je to izraz izrednega sovraštva do Slovencev kot takih — — Nesramnega podtikavanja, katero pisec naklada Slovencem, ni treba posebej ovreči. Ako je poštenjak, ga pozivamo, da to, s čimer dolži Slovence, z dokazi izpriča; ako pa je človek, ki misli, da se na poštenost in častno besedo ni treba ozirati, potem ne spada med dostojne ljudi, posebno ne med verno (zvesto) ljudstvo naše Slovenske Krajine in ono
ga prej ali slej vrže iz svoje srede.--Člankar
nam naj pove, zakaj so prišli Slovenci k nam »kak kaštiga, kak bič«, zakaj naj bi se pri nas »gnezdila slovenska gizdost« itd Ali mi nismo sestavni del slovenskega naroda, rodni bratje v veri, jeziku in ljubezni? Ako on ne čuti slovensko, naj vsaj ne misli tega, da ne čuti slovensko vse ljudstvo Slovenske Krajine!--Čudno je, da je mogel pisec
tako strašno zabloditi od cilja, ko v svojem članku napada Slovence kot tujce. CČsto smo že povedali, da spadamo k slovenskemu narodu. — — Pri nas vendar ni več tako nespametnih ljudi, da bi šli na led taki politični otročadi, kateri se od politike niti sanjalo ni nikoli. Člankar naj ne misli, da s podobnimi napadi na Slovence doseže kako veliko korist za novo stranko.«
Odločna sodba, podana, da izrazi ogorčenje ljudstva in da da zadoščenje slovenskemu narodu. Je pa tudi svarilo političnim neizkušencem, da se v bodoče ne bodo posluževali tako nelojalnih napadov.
Splošno se je že mislilo, da se je epidemijo posrečilo lokalizirati, ker sredi prejšnjega tedna ni bil par dni prijavljen noben nov slučaj več. Tembolj so zato iznenadili novi slučaji v par občinah, kjer doslej se ni bilo nikakih obolenj na škrlatinki. Danes 21. junija opoldan se nahaja v soboški izolirnici 110 otrok; za popoldan pa je prijavljen nov dovoz. V kolikor je bilo cepiva na razpolago, v toliko se je že izvršilo cepljenje. Vobče se lahko trdi, da imajo starši zaupanje v cepitev in je samo obžalovali, da ni cepivo v zadostni množini na razpolago.
Kakor smo iz zdravniških krogov zvedeli, sta v Mursko Soboto dirigirana dva zdravnika, da po-
Velesejmske številke »Slovenca"
so po dosedanjih izkušnjah najbolj primerne za uspešno trgovsko in obrtno reklamo. Izhajale bodo skozi vso dobo v znatno povečanem obsegu in zelo zvišani nakladi. Citalo )ih bo do 50.000 ljudi. Prav posebno bogata bo prihodnja nedeljska izdaja kot glavna velesejmska številka. Oglasi v tej izdaji bodo imeli še prav posebenučinek.
_Naročilaza to veliko izdajo se sprejemajo do vštevši petka zvečer.
magata tukajšnjim zdravnikom pri pobijanju škr-latinke.
Danes dopoldan je vojaštvo pomagalo evakuirati gimnazijsko telovadnico. Veliki župan mariborske oblasti je namreč dovolil, da začasno na-meste, ker je bolnišnični izolirni oddelek premajhen, bolnike tudi v poslopju tukajšnje državne realne gimnazije, kar pa naj se po možnosti omeji samo na telovadnico.
Ljutomerski okrajni glavar je dal zapreti vse dohode iz Prekmurja v ljutomerski okraj. Veržejski most preko Mure stražijo veržejski strelci; druge prehode pa orožniki, ki ne puščajo nikogar ne sem ne 'ja. Kogar pa puste, mora imeti izkaznico od domačega občinskega urada, da v njegovi vasi ni škrlatinke. Izkaznica pa ne sme biti stara nad dva dni. Ta odredba ljutomerskega okrajnega glavarja je izzvala v vsej tukajnji javnosti vsled svoje prevelike strogosti upravičeno mnogo kritike in komentarjev. Upamo, da bo kmalu konec te zapore. Mogoče nas bodo pa nazadnje še pri železnici odrezali od sveta?
svet
mariborski.
V	ponedeljek 21. junija se je vršila v mestni posvetovalnici prva seja mestnega mladinskega sveta mariborskega, ki ga v smislu sklepa mestnega občinskega sveta tvorijo: trije občinski svetniki, mestni zdravnik, okrajni sodnik, zastopniki duhov-ništva in učiteljstva ter vseh mladinskih društev in institucij v Mariboru.
V	smislu podanega referata je mestni mladinski svet pomožni (posvetovalni) organ socijalno-političnega odseka mestnega magistrata in je z ozirom na svojo sestavo poklican, da daje smernice na polju mladinsko-zaščitnega dela in da zainteresira za to pereče vprašanje, od katerega pravilne rešitve zavisi večja sposobnost in boljša bodočnost naroda, vso ostalo javnost.
Za predsednika mestnega mladinskega sveta je bil izvoljen občinski svetnik g. Joža S t a b e j, za okrajne mladinske predstojnike pa: za I. okraj: g. Slavoj Dimnik, upravitelj državnega dečjega doma, za II. okraj: gdčna Jela Levstik, meščanska šolska učiteljica, za III. okraj: g. dr. Veble Andrej, odvetnik, za IV. okraj: g. Ivan Vabič, nadučitelj v pokoju, za V. okraj: g. Ivan Lukman, nadučitelj.
Strokovni učitelj g. Skala, prof. Favaj in dr. Strmšek so se izrekli za delitev dela v strokovne sekcije. G. dr. Strmšek je razen tega predlagal, da se z ozirom na zaščito vajencev pritegnejo v mestni mladinski svet tudi zastopniki obrtnih zadrug. Gdčna Levstikova je poročala o akciji slovenskega ženskega društva glede ferijalnih kolonij, g. predsednik pa je pojasnil tozadevno akcijo slovenskih avtonomnih mest, ki gre za tem, da se ustanovi skupno dečje okrevališče ob morju.
Seja, ki je pričela ob 17, je trajala do 10. Javnost se tem potom opozarja, da se obrača v vseh vprašanjih, ki se tičejo zaščite dece in mladine, oziroma mladinskega socijalnega skrbstva, na socijalno-politični oddelek mestnega magistrata, Rotovški trg št. 9.
1 sssvsas
Gradbena direkcija ne izrablja kreditov.
Cez. Muro vodila ob naši severni meji dva mosta: v Cmureku ia Radgoni. Ce si ogledaš te zgradbe, te kot državljana SHS ne bo prešinilo nič kaj prijetno čustvo. Državna uprava Avstrije svojo polovico, mostu sijajno oskrbuje. Železna konstrukcija se vsako leto skrbno barva in snaži, a naša polovica je vsa rjava kakor pogorela šuma. Drobno
mejnikov".
V vlaku, ki teče proti Pazinu, je zadušna Soparica. Ko mrzle kaplje padajo v molk vri-ščeči glasovi mestnih gospodičen. Kmetje molče, le včasi zalomijo kratek stavek v skvarjeni italijanščini istrskih gnezd. Stkemo pogovor z dvema fantoma, ki sedita na kovčegih. Kratko, odsekano, nezaupno govorita: Iz arzenala v Trstu sta odpuščena, peljeta se domov v selo. Zakaj sta zgubila kruh, prašamo. Temno oko pod ožganim čelom se zasveti in bridko zveni beseda: Hrvatska mati je kriva, ker naju je rodila Hrvata.
Pazin! »Ti davno sjelo istarskih grofova. ti srce zemlje jesi...« Tako ga je blagroval Vladimir Vrazov, visoki pesnik Istre. V strašnih pečinah za starim gradom šumi rečica, ki naraste spomladi v bobneč hudouruik. Pazin ni več srce Istre, ampak nje žolč. Narodni dom je pust iu prazen, samostan franjevcev, ta tihi dom in zavetje hrvatskih vernikov, je ves tuj. Glej, tam je stala Mahničeva tiskarna; fašisti so jo do tal požgali pred petimi leti. To okajene ruševine vpijejo o narodni zavednosti in zvestobi Mahničevi, o žilavem in pogumnem borcu »Pučkem prijatelju«, ki že petindvajset let uči, bodri in vodi Hrvate v Istri. Ti kamni vpijejo proti njim, ki ovajajo hrvatsko Istro, da nima narodne zvestobe in borbenosti. Pa tam se dvigu še drugi pomnik slave in ponižanja: Djački dom. Veliki otac
Istre, biskup Juraj Dobrila, je štedil, nabiral in si pritrgoval, da je zbral tekom desetletij 80.000 srebrnih goldinarjev, da postavi revnim istrskim dijakom dom. Slovensko-hrvat-ski škof Mahnič je to delo dovršil. V zelenem bregu stoji med vrtovi visoka palača. Prazna. Italijanska vlada zavoda ne pusti odpreti in ga hoče zapleniti.
Ko stopiš iz mesta med travnike iu zagle-daš tihe vasice po bregovih, si spet doma. Srce Istre se je premaknilo: veli Jože, tihi in silni stražar Istre, se je umaknil v šume in hodi po kmetskih bajticah. V nizki izbici sedimo in poslušamo mamico, ki zna čuda povedali: Kako je rajni biskup Dobrila prišel v hišo, ko je bila še deklica in je vzel čepico, prav to staro, zaprašeno čepico in si jo posadil na lepo glavo. Kako je bil lep in ves naš! In knjižico ji je dal, ker je brati znala... No, zdaj je vse drugače, vse drugače. Zdaj branijo brati dobre svete knjige. Po hišah stikajo karabinerji, ali niso kje skrite hrvatske knjige Istrske Mohorjeve družbe ... Vsi so proti nam, orožniki in italijanski učitelji, sodniki in trgovci. Samo duhovnik, duša božja, skrbi za nas, nam sklada prošnje in govori za nas pred njimi... Tam gori stanuje, pri cerkvi. Četrt ure hoda je med gozdiči, ki jih je on zasadil v kraški svet.
Pred starodavno cerkvico Svete Marije obstojimo. Široka, nizka stavba z lopo. Lepi križni loki se pno, na stenah so stare freske, menda iz- 15. stoletja. Tu so glagolili blago-vestniki, ki jim nihče ne ve imena ne eroba.
j Nagni se k zemlji in prisluhni, kako žuborijo živi studenci iz cerkve v domove, družine, v srce otroka, kmeta in starca. Pred dvanajstimi leti sem stal na zidu pri cerkvi in sem pel s stotinami hrvatskih omladincev: »Isu Krste, Srcu Tvom, danas naš se kune dom!« Zastave so padle, pesem zamrla, a živi duh je ostal in krepi in poživlja srce Islre.
In naprej, naprej, proti mejniku, s katerim je Bog zagradil Istro, proti morju. Ko stara gnezda ptic roparic preže italijanska mesta na hrvatsko deželo. Tam so naši straho-valci — stare oderuške družine, trgovci, večni župani, zvezani v trdne, drzile klike. Vajeni so vladati vasem, strahovali kmete z uradno močjo in dolgovi. Gulikože — jim pravi kmet; v tej besedi je zgoščen ves srd revnega delavnega ljudstva, ki trdo drži v rokah košček ka-meDite zemlje.
Tiha dežela... Umolknila je hrvatska pesem, šola je tuja in mrzka, hrvatski seljak se je umaknil iz sodnij, uradov, občin in tovarn nazaj v domačo hišo. Istra je tiha dežela, nad njo bleste bajoneti orožnikov iu kiji fašistov. Kar je ustvarilo delo narodnih bojevnikov v teku pol stoletja vidnih znamenj, vse je po-žgano in uničeno. Toda v globini zemlje so nakopičene žive plasti značajnosti, poštenja, zvestobe do doma, neizmerne ljubezni, ki objema domačo hišo in deželo in ves rod. Iz teh globin bo nekoč pridrvel na dan strašen hudournik.	2C
železje na jugoslovanski polovici mostu se žo vsled rje bliža popolnemu propadu. Kakšne bodo posledice? Mislimo, da bi bila dolžnost gradbene direkcije, da izposluje pri ministrstvu vsaj toliko kredita, da bi odstranili najhujšo rjo. Govori se, da se že hočejo Avstrijci usmiliti propadajočih delov našega mostu in nameravajo staviti ponudbo, da bodo posodili barve in orodje za popravo in obnovo obeh mostov. — Kar ste zadnjič pisali o zgradbi ceste Št. Ilj—Velka, je tudi vse res. Sedaj bi bdi čas, da se cesta dogradi in plazovi zajezijo, a ministrstvo in gradbena direkcija čakata, čakata in zopet čakata. Lansko leto so iz Ljubljane bajo vrnili Belgradu okoli 2 milijona dinarjev v dvanajsti-nah določenih kreditov za cestno zgradbe v Sloveniji z dostavkom, »da se krediti niso mogli izrabiti«! Pa vendar ne namerava gradbena direkcija tudi vsoto 1,800.000 Din, ki je določena v proračunu 1926—27, poslati ubogemu Belgradu nazaj? Slovenska javnost želi pojasnil v teh važnih zadevah.
Iz mariborske Jefmšnice.
Mariborsko poletno porotno zasedanje je končano. Toliko in tako zavitih ter krvavih slučajev kot tokrat ne pomnijo. Že za jesensko zasedanje čakata dva slučaja in sicer: umor finančnega stražnika v i-rekmurju in zverinski umor v št. Jurju v Slovenskih goricah.
Sedaj po končani poroti znaša število kaznjencev in onih v preiskovalnih zaporih 275, a jetniš-nica je zidana in opremljena samo za 253 oseb. >Slovenec« je bil priobčil smrtno obsodbo Ivana Pečovnika iz Št. Pavla pri Preboldu, ki je umoril in okradel Lizo Mohar. Kar pa »Slovenčevi« bralci še ne vedo, je to, da se je Pečovnik, ki je zločin tajil, skušal obesiti na konec trdo zvitega platna, katerega je odtrgal od prtiča. Pečovnika so še pravočasno sneli iz zanjke iu ga peljali pred porotnike.
Vsi listi so poročali, kako se je delal na 20 let ječe obsojeni ponarejevalec denarja Jurij Potočnik pri obravnavi mutastega in duševno zmedenega. Ni hotel kljub prigovarjanju dati niti besedice odgovora na vprašanja lastnega zagovornika, kaj še lc predsednika! Ravno to bedasto simuliranje ga je pokopalo v očeh porotnikov. Koj po obsodbi je v jetnišnici gladko govoril in priznal, da je bila od tovarišev nasvetovana krinka slaba in zanj pogu-bonosna. 2e nekaj tednov pred poroto je začet Potočnik z gladovanjem in ni zavžil sedem dni prav nič. Po obsodbi priznava, da je bilo zanj najbolj mučno to, ker so mu prinašali hrano od enega dne do drugega in jo postavljali tik njega, ki je drgetal od gladu in je bilo treba napeti vso voljo in vse oslabljene živce, da se jc obrnil v kot in ni gledal v tolikanj zapeljivo jed. Osmi dan je Potočnik naredil prevrat: ni se mogel več vzdržati in se je najedel za vse dni nazaj. Med gladovanjem si je enkrat opraskal do krvi žile na rokah in sedaj pravi, da je storil to radi tega,' da bi videl, ali se še pretaka po večdnevnem stradanju po njegovih žilah kri ali voda. Ko je zapazil, da je v njem še kri, je opustil globokejše odpiranje žil.
Za časa preiskave, ki je trajala 220 dni, je bil vedno v železju, ker je že enkrat pobegnil iz jet-nišnice in te verige so mu bile najbolj mučna nadloga. —
število raznih zločincev je bilo v območju mariborskega okrožnega sodišča pred dobrim letom padlo za dobrih 50 odstotkov, a se jo dvignilo v zadnjem času na ono žaloslno višino, nn kateri se je gibalo v časih po prevratu. To mora dati veliko misliti vsem poklicanim činitejjem, ki jim je poklic in naloga skrb za moralno in telesno zdravje naroda.
¥ spomin.
Kamnik.
Danes, ko je preteklo nekaj dni nad en mesec, ko sem izgubil enega svojih najljubših prijateljev, Toneta Slatnarja, — in mnogi so izgubili v njem redkega prijatelja — naj mi bo dovoljeno, da se ga zopet spomnim.
Tone Slatnar se jo rodil tik ob vznožju idiličnega homškega griča v kmetski hiši leta 1867. Po dovršeni 4. gimnaziji je vstopil kol vajenec v Blasnikovo tiskarno, kjer se je izučil tiskarske obrti. 2e kot vajenec se je živo zanimal za narodno gibanje ter je nastopal kol diletant na odru, kot pevec-basist pri Glasbeni Matici in se tudi 1. 1895. udeležil velikega koncerta na Dunaju. Pripovedoval mi je tudi, kako lepo navdušeno je bilo, ko se je udeležil Tabora v Novem mestu, kamor so se popeljali pevci in drugi z vozmi, ko še ni bilo dolenjske železnice.
Bil je vseskozi navdušen narodnjak, idealen in pri tem globoko veren katoličan! Vzgoja, družba, milje tistega časa ga je potegnil v liberalni tabor, zlasti rajni Tavčar ga je silno privlekel nase, toda vedno in odločno je obsojal proti verske spise in članke.
Ko se je preselil v Cclovec v Mohorjevo tiskarno, se je tudi tam /, veliko vnemo "pridružil narodnemu delovanju. Po vrnitvi v Ljubljano je bil še bolj navdušen narodnjak, ko je občutil preganjanje Slovencev na Koroškem.	i«
Njegova zadnja služba ie bila v Katoliški
Dnevne norice
v Udoležnike glavne skupščine Zadružne zveze opozarjamo, da imajo polovično vožnjo za čas od 21. do 28. junija. Voznih listkov v Ljubljani ni treba oddati, ker bodo veljali tudi za vožnjo nazaj. Delegati dobijo potrdila, da so se udeležili glavne skupščine pri Zadružni zvezi ali pa na glavni skupščini v Akademskem domu.
ir Šol« — davkarije kulturnoga davka. . Skoro ne mine teden, da ne hi šole prirejale kakršnakoli zbirko zdaj v ta, zdaj v drugi namen. Otroci so pač že po svojem položaju — navajeni prositi in res precej naprosijo, ker jim stariši ne morejo, včasih iz posebnih vzrokov nočejo odreči. Ima pa tako zbiranje seveda svoje slabe strani, o katerih ne bomo razpravljali. Želimo pa omeniti okrožnico ministrstva prosvete, v kateri se naroča pri proslavi Vidovega dneva zbirati dobrovoljne prispevke. Polovico teh prispevkov je poslati fondu »Narodnega prosvečivanja« v Belgrad, a druga polovica se porabi za lokalne potrebe narodne prosvete. Tudi proti temu '/zbiranju ne bi nastopili, če bi se delovanje tega fonda »Narodnega prosvečivanja« poznalo tudi v Sloveniji, česar pa do zdaj še nismo opazili. Tako pa se zopet bojimo, da bomo ravno za vse dobro požrtvovalni Slovenci zalagali ta fond, obenem pa prosili za najnujnejše za svoje lastne kulturne ustanove, kakor da prosimo vbogajine. Splošno pa stojimo na stališ-.u, da naj se šole ne uporabljajo kot nekaike davkarije kulturnega davka. Stariši, ki so največ pri te<m zbiranju prizadeti, se že redno pritožujejo in prosijo prosvetno upravo, da v tem ozira napravi red.
ir Zopet nagrade davčnim uradnikom?
G. Finančni delegat je svojčas, ko se je v naši javnosti izrazilo ogorčenje nad prakso, ki se je uvedla bojda iz centrale v Belgradu, da se davčnim uradnikom za izterjevanje davkov odmerijo nagrade, izjavil, da je proti temu izrazil svoje pomisleke in to prakso odpravil. Saj tako se mi spominjamo. Zdaj nam pa iz Maribora poročajo, da je finančna delegacija dala izplačati take nagrade štirim davčnim uradom in sicer v Mariboru, Št. Lenartu v Slov. Goricah, Laškem in v Slov. Bistrici. Vprašamo g. delegata, dali to odgovarja dejstvom?
★ Zborovanje rokodelskih pomočnikov o priliki ljubljanskega velesejma. Ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov vabi rokodelske pomočnike k predavanju in posvetovanju o stanovskih zadevah, ki bodo na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija v Rokodelskem dotnu v Ljubljani. Najvažnejši predavanji bodeta: 1. Katere prilike ima mlad obrtnik. da se vsestransko strokovno izobrazi. Predaval bo profesor tehnične šole dr. Valentin Rožič 2. Kako je plačano delo v posameznih obrtih. Predavatelja pošlje Delavska zbornica v Ljubljani. Ker sta zlasti navedeni predavanji zelo pomenljivi in je pričakovati tudi zanimivega razgovora, vabimo k prav obilni udeležbi pomočnike. Vsak, kdor si želi ogledati tudi letošnji velesejem, naj uredi svojo pot v Ljubljano tako. da bo mogel priti tudi k predavanjem in zborovanju v Rokodelski dom 29. junija ob 10 dopoldne. Ce bodo udeleženci fceleli, se priredi popoldne skupen obisk velesejma pod strokovnim vodstvom.
ir Krajšanje pravic stavbenikov. Minister favnih del je objavil v »Službenih Novinah« t dne 9. t. m. pravilnik za izvrševanje posameznih odredb začasne naredbe o avtorizira-nib inženerjih in arhitektih. Člen 12. tega pravilnika je vzbudil pri naših stavbenikih upravičeno ogorčenje. Ta člen določa: »Dajanja in proučavanje in aprobiranje projektov in izvr-šenje tehničnih objektov in del, ki so zasnovana na statističnih, hidrotehničnih in statič-
nih proučevanj so izključno posli pooblaščenih inženerjev in arhitektov.« Ta odredba je v nasprotju z obstoječimi predpisi obtnih zakonov, po katerih se odreja delokrog stavbenikov. Odredba pomenja ogroženje eksistenc ogromnega števila stavbenikov, ker jim odvzema večino v zakonu zajamčenih pravic. Pa tudi za absolvente stavbne stroke na državni srednji tehnični šoli pomenja udarec, ker jim odvzema kakor dragim pravico samostojnosti. Zveza graditeljev SIIS je že zainteresirala vse merodajne faktorje in je, kot čujemo, vložila tudi pritožbo na državni svet. Ljubljanska sekcija je sklicala tozadevno zborovanje interesentov, ki se je vršilo dne 22. t m. Na zborovanju so bile sprejete ostre resolucije proti ukinjanju starih pravic.
*	Na orlovski prireditvi v Ljubljani v nedeljo sodelujeta dopoldne pri sprevodu dve godbi, in sicer »Sloga« iz Ljubljane in pa godba kat. delavskega društva z Jesenic. Popoldne pri telovadbi pa delavska godba z Jesenic.
ie Na osnovni in mešč. šoli pri uršulinkah v Mekinjah pri Kamniku se vrši vpisovanje učenk 29. in BO. junija od 9—12 dopoldne in od 3—5 popoldne. V prvi razred mešč. šole se sprejemajo učenke, ki so uspešno dovršile 4. razred osnovne šole. Seboj naj prineso zadnje izpričevalo, izkaz o cepljenju koz, po možnosti tudi krstni list in domovnico.
ir Vpisovanje učencev in učenk drž. mešč. šole v Vojniku se bo vršilo za šolsko leto 1926-27 v torek in sredo 29. in 30. junija ter 4. julija od 8—12 dopoldne. Sprejemajo se učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred osnovne šole. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev in naj prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
ir Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom v Kozjem obvešča občinstvo kozjanskega okraja kakor tudi vso širšo javnost, zlasti bivše vojake iz svetovne vojne, da se bo vršilo v nedeljo, dne 4. julija — v mesecu 12 letnice napovedi svetovne vojne — odkritje in blagoslovitev spomenika v svetovni vojni padlim vojakom za obč. trg Kozje—Veternik—Zdole. Opozarjamo že sedaj na to zgodovinsko slavnost, da se je posebno bivši vojaki v obilnem številu udeležijo. — Odbor.
*	Na občnem zboru Društva orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani dne 13. junija 1.1. je bil izvoljen sledeči odbor: Maicen Martin, predsednik, Legat Valentin, podpredsednik, Cebular Franc, tajnik, Lovša Josip, tajnikov namestnik, Cegnar Josip, blagajnik, Rožanc Franc, blagajnikov namestnik, Kocjan-čič Miha in Križaj Vinko za odbornika in preglednika računov, Svetič Franc, Klemene Fran in Lipoglavšek Ivan za odbornike, Wiedewohl Ivan, Dolar Ivan, Ozbalt Ivan in Živec Josip za namestnike. Podporni sklad se je ukinil in vplašani znesek plačnikom povrnil.
*	Morsko kopališče Gradež (Grado) pri Trstu, Pension Villa Flora, tik obale, dunajska kuhinja, zmerne cene. Na željo prospekt. — Vera Vidmar.
•k Slov. štajerc na bojišču v Siriji. Od Sv. Miklavža nad Laškim se je izselilo pred meseci nekaj fantov na Francosko. Med izseljenci je bil tudi Franc Zelič iz Brstavnice. Z nekaj tovariši je padel v roke agentu, ki jih ni popeljal v francoske rudnike, ampak na bojišče v Sirijo. Zelič se je udeležil francoskih bojev z Druži in one grozne bitke pred Damaskom. Revež je vsled vojnih naporov tako obnemogel, da so ga prepeljali v neko italijansko bolnico, odkoder je sporočil prvič doftiov vest, da še živi.
ir Novo etično gibanje na Hrvatskem. Prof. Mato Seglier v Zagrebu, sotrudnik Vido-vičevega etično-kulturnega pokreta, je lani
ŠE DANES
obnovite naročnino na „Slovenca", ako še nimate plačane do 30. junija 1926. - Le točni plačniki se bodo mogli udeležiti tekme za
4 denarne nagrade po 1000 Din!
ustanovil svoje lastno glasilo: »Novo Svijetlo^, tednik za propagando prosvete med narodom in za pobijanje moralne pokvarjenosti v družbi. Sedaj snuje prof. Segher pod istim imenom in v isto svrho novo društvo, ki bo raztegnilo svoje delo tudi na deželo, kjer bo po vaseh osnovalo svoje klube. Dne 13. t. m. se je vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor in se je izvolil začasni odbor s prof. Segherjem na čelu. Društvo hoče širiti prosveto in etične ideje, pobijati alkoholizem in širiti smisel za delo in štedljivost. Glede vere pravi profesor Segher: »Vere kogarkoli se nočemo dotikati, ker brez vere ni etičnega življenja.« Dočim je Vidovič s pomočjo svoje dopisne šole razširil svoje etično gibanje po vsej državi, se omejuje prof. Segher, kakor je videti, na hrvatske dežele. Prof. Segher se v svojem glasilu rad zaletava v katoliško duhovščino, papeštvo itd. Po svoji miselnosti se razlikuje od Vidoviča v tem, da se opira na humanizem, dočim črpa Vidovič iz meglene indijske modrosti. Pozitivnega verskega stališča ne zastopa ne eden ne drugi.
•k Kaj bo s senom ob državnih cestah?
»Slovenec« je že poročal, da so se mudili te dni v Mariboru razni gradbeni inženirji in draga višja gospoda iz gradbenega ministrstva, ki je ponovno komisijonirala zgradbo nove ceste Št. IIj——Velka. Ob tej priliki so si ogledali belgrajski gospodje Falo, kamoi so se peljali iz Maribora v avtomobilu. Ka-ikor znano, so dela in popravila na državnih cestah radi pomanjkanja kredita v zadnjem času ustavljena. Ena najlepših cest, kar jih spada v območje mariborske gradbene sekcije, je gotovo ta iz Maribora na Falo in dalje. Po tej lepi cesti so torej, ko je drčal mimo avtomobil z gospodi iz ministrstva, državni cestarji, ki itak ne smejo na povelje od zgoraj delati na cestah, ravno tedaj kosili ob cestah seno. Ta košnja je nekega gospoda v avtomobilu tako razljutila, da je začel preplašenim cestarjem brati hude levite. Ozmerjani cestarji niso razumeli raz-kačenosti gospoda, M je zahteval, naj še vzame konec ono seno po obcestnih jarkih, ki je bilo doslej še last cestarjev. Ceste se ne smejo popravljati, ker ni denarja, in sedaj se naj prepusti propasti še to, kar je bila doslej skromna last že itak več nego slabo plačanih cestarjev. Državni cestarji sedaj ne vedo, ali bodo smeli pokošeno seno spraviti ali ne.
ir Zvezna tiskarna v Ljubljani se premesti v Belgrad. Po .poročilu »Jutarnjega lista« se premesti »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, last Jadranske podunavske banke, v Belgrad.
ir Sodna cenitev Cučkovega imetja v Strnišču pri Ptuju. Leta 1921 je kupila ptujska tvrdka Cucek ogromno podjetje, naprave in barake v Strnišču pri Ptuju za 7 milijonov kron. Za izplačilo te vsote erarju je bilo trei a najeti razna posojila, ki so bila najeta skraja po 7 odstotkov, a so narastla po letih vsled skakanja naše valute na 28 odstotkov. Kljub neznosno visokim obrestim je upal podjetni Cucek, da bo Strnišče prodal kakemu bogatemu inozemskemu industrijskemu podjetju. Vendar časi, ko je bilo
obilo denarja in malo na prodaj, so prehitro minuli in tako je ostalo Strnišče Cučeku. Radi pomanjkanja obratnega kapitala so se morala ustaviti industrijska podjetja v Strnišču, barake so začele propadati, polja te* travnike prerašča plevel. Sodni cenilci so cenili Cučkovo Strnišče na 5 milijonov kron, a koliko se bo izkupilo za to nekdaj ogromno Imetje, na javni dražbi, je drugo vprašanje.
ir Hrvatslu Sokol ne gre v Prago. Minister dr. Šuperina je konferiral s predstavniki Hrv. Sokola o pogojih, kako bi se 1 Hrvatski Sokol udeležil izleta v Prago. Zastopniki so odgovorili, da ne gredo pod nobenim pogojem v Prago in to zaradi Ceha* in Jugo sokolov.
ir Princ Pavel — protektor. Hrvatsko arheološko društvo v Kninu je zaprosilo princa Pavla /.a pokrovitelja svojega društva. Princ je protektorat sprejel.
ir Odkritje spominske plošče. Klub hrvatskih književnikov in umetnikov v Osi-jeku odkrije 27. t. m. v Iloku spominsko ploščo hrvatskemu književniku dr. Benešiču.
ir LTkaz v ministrstvu za želemice. Minister za železnice je predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se vpokojujeta ravnatelja subotiške in zagrebške železniške direkcije in s katerim, kakoT poročajo hrvatski listi, bo reaktiviranih okoli 100 uradnikov (Hrvatov), ki so bili za časa obznane odpuščeni.
ir Potres v Zagrebu. V pondeljek zvečer so v Zagrebu in okolici občutili precej | močan potres.
★ Brezalkoholna Produkcija, Ljublja-! na, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemn j naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brez-| plačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
ir Radiocmanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE, (38° C), postaja Stra-ža-Toplice zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, živčne bolezni: vnetje živcev, otrpne-nje, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksu-date, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. VSaka tu-kajšna kura j' < tudi okrepčevalna in omlaje-valna. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana ala carte | ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
ir Krasna izbira najnovejših bluz. —
M. KriStofič-Bučar, Stari trg 9.
tiskarni, odkoder se je naselil v Kamnik. Tu si je ustanovil od začetka malo tiskarsko podjetje v sedanjem Kamniškem domu. S svojo vztrajnostjo, pridnostjo in zmožnostjo si je tekom 30 let priboril toliko, da je 1. 1922. kupil Samčevo hišo ter si uredil lepo moderno tiskarno na električni pogon. V njegovi tiskarni se je tiskal svoj čas »Slovenski Štajerc«, kateri je bil ost proti takratnemu strupenemu nemškutarsko-renegatskem »Štajercu«. Pri tem listu je mož utrpel veliko gmotno žrtev, ker je bilo pičlo število naročnikov in se tisti niso redno plačevali naročnine. Ko sem prišel v Kamnik L 1912., sva se mnogokrat pogovarjala o razmerah na Štajerskem in Koroškem ter o navdušenih manifestacijah in prireditvah v narodno-ogroženih mestih in trgih.
L. 1915. mu je vzela vojna do malega skoro vso moško osobje iz tiskarne, moral je skoro sam delati pri strojih, tako da mu je nekega dne stroj ugrabil desno roko in mu odtrgal dva prsta in vso dlan tako zmečkal. Ko sem ga spremil v hudih bolečinah v Leonišče z vlakom, se je na Homcu ozrl na cerkvico svoje rojstne fare in globoko vzdihnil k hom-Ski Materi božji: »Homška Marija, vedno si me uslišala, kadar sem Te poprosil, usliši in pomagaj mi, da te hude bolečine srečno pre-stojim in vsaj ohranim še te prste na roki!«
Kot prijatelj je bil zelo iskren, sicer nezaupljiv, dokler ni spoznal značaja, a kadar je spoznal pravga prijatelja, bi dal zanj vse! Kolikokrat sva potovala peš skoz Volčji potok taimo Homca na Rova k prijatelju Jos. Volcu.
pisatelju in župniku tam, sedaj stolnemu kanoniku, v prijateljskem pogovoru smo razmotrival i književnost, narodnostno gibanje in zlasti po deklaraciji in po prevratu razmotrival! našo preteklost in bodočnost! Bil je velik oboževatelj rajnega dr. Kreka. Ko sem mu prinesel vest o smrti dr. Kreka, je na glas za-plakal in vzdihnil: »Vs najboljše može nam bo ugrabila kruta smrt, preden se bodo naše nade uresničilek — Tudi rajnega vranjepe-škega župnika Fr. Kreka je bil velik prijatelj in sva ga čestokrat obiskala, kjer sta prav dobre napitnice kovala! — Rajni Tone je bil namreč jako poetično navdahnjen; ko sva bila 1. 1917. z g. župnikom Volcem v Dolenjskih toplicah, sva obiskala večkrat njegovega brata Lojzeta, župnika soteškega, odkoder sva pisala iz vesele družbe Tonetu razglednico, na katero mi je odgovoril v sledečih verzih sarkastično:
Ljubi Anton!
Kaj bo pač rekel naš dobri patron?!
V Soteski »samotni« bi delal pokoro —
pa si jo udaril čez »žnoro«,
pa si praznil kozarce...
za tuje denarce...
Tako ne bo prav,
ako biti češ zdrav!
L. 1916. mi je pisal za god razglednico s sliko sv. Antona-puščavnika, najinega patro-na, ki stoji pred svojo puščavniško bajtico in vlečo za zvonček ob skali; pod to sliko je na-ini sal ven.:
Ave Marija! — čuj! — zvonček pozvanja, jutrišnji god nam Antonom oznanjal
Kot politik se ni izpostavljal, ker s stranko ,TDS se nikakor ni mogel strinjati in je vedno obsojal politiko Žerjavove struje. Kot katoličan se je redno udeležil vsako nedeljo in praznik sv. maše, majniških pobožnosti pa se je tako redno udeleževal v samostanski cerkvi, da niti ene ni zamudil skoz mnogo vrsto let!
Bil je mož, katerega bo ohranil vsak, ki ga je poznal po bližje, v najlepšem spominu! Jaz Ti pa kličem, dragi Tone: Na svidenje tam, kjer kraljuje večni Maj!
A. St
Na Stadionu bo dne 27. funija orlovska prireditev I
V prahu in vročini
tablete
v svrho dezinfekcije in osveienja ust in grla
Steklenice s 50 tabletami n cevke z 20 tabletami v lekarnah
ln drogeri(ah. — .Podtična broSuia in vzorci brezplačno po tvrdki
tiauar & Gle, Berlin SW 48, Frledrlohstraste 281
O Društvo rokodelskih mojstrov ima danes ob 8. uri zvečer redni tedenski sestanek v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Na dnevnem redu so važne stanovske zadeve. K udeležbi vabimo vse člane in vse rokodelske mojstre, ki se zanimajo za naše zadeve. Zlasti naj se zanesljivo udeleže sestanka gg. tovariši, ki so se odločili iti v nedeljo, 27. L m., k proslavi 25letnice Društva mojstrov v Mariboru in k slovesnosti blago-slovljenja njih novega prapora.
© Rokodelski dom. Odborova seja Kat. društva rokodelskih pomočnikov bo mesto danes jutri, v četrtek, 24. t. m., ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu.
O Umrl je včeraj v Zalogu strojnik g. Josip Sned ic, zadet od kapi. Pokojni je bil star 68 let in je služil pri železnici 38 let. Pogreb se vrši v četrtek ob 3 popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
O Nov poštni elektromobil. Poštna uprava si je nabavila za dostavljanje pisemskih in paketnih pošiljk po mestu v Ljubljani ličen elektromobil »Elite« na tri kolesa. Elektromobil je dobavila poštni upravi tvrdka »Kuštrin« iz Nemčije. Elektromobil je vsled svojega majhnega obsega zelo uren in vozi zadnje dni po mestu mirno — brez običajnega ropotanja in drdranja in brez smradu, ker vozi z akumulatorji in ne z bencinom. — Poštna uprava napreduje sicer počasi (n. pr. avtomatična telefonska centrala) a sigurno. Elektromobil stane 86.000 Din.
O Pri lahki atletiki na Stadionu v nedeljo bo posebno zanimiva točka stafetni tek med tremi okrožjL
O Ravnateljstvo mestne plinarne opozarja vse odjemalce plina, da zapro v četrtek med 5. in 6. uro zjutraj vse plinove pipe pri plinskih aparatih vsled popravil v tovarnL
O Na gospodinjski Soli »Mladika« v Ljubljani se vrši vpisovanje za šolsko leto 1926-27 v četrtek, 30. t. m. od 9. do 11. ure.
O Vpisovanje šolskih otrok. V zmislu odloka velikega župana ljubljanske oblasti z dne 8. maja t. L P. br. 909. L se vrši v.pi-
sovanje šolskih otrok na II. deški osnovni Soli v Ljubljani (Coj-MJva cesta Graben) 30. junija in 1. in 2. julija t L v času od 8. do 12. ure dopoldne in od 15. do 17. ure popoldne v telovadnici zgoraj omenjene šole. Novinci naj prineso s seboj: krstni list, domovinski list in potrdilo o cepljenju koz. Ker se moramo pri vpisovanju šolskih otrok v zmaslu odloka mestnega šol. sveta ljubljanskega z dne 26. maja t. L št. 1061. ozirati strogo na razdelitev po šoL okoliših, opozarjamo roditelje novincev in roditelje onih otrok, ki so že hodili v šolo, da obsega šoL okoliš II. mestne deške osnovne šole v Ljubljani vse ulice, ceste, trge itd., ki leže v sledeči obmejni črti: Marmontova cesta, Ulice rimske legli je (jugovzhodna stran); Rimska cesta (južna stran); Valvasorjev trg (južna stran); Vegova ulica (vzhodna stran); Peternelova ulica (južna stran); Židovska steza (južna stran); Jurčičev trg, Hradeckega most, Cankarjevo nabrežje, Stritarjeva ulica (jugozahodna stran); črta preko poslopja mestnega magistrata do Za ograjami; Razgledna steza; vsa Grajska planota; Sodarska steza, Ulica na grad (severna stran); Karlovška cesta do Hrenove ulice (jugovzhodna stran); Hrenova ulica (severozahodna stran); Pred Prulami (od Hrenove ulice zahodna stran do mostu pri Sv. Jakobu); Most pri Sv. Jakobu; Krakovski nasip, Trnovski pristan do OpekaTske ceste, Opekarska cesta (severozahodna stran) in od tu proti severu zaokroženo na Cesto v mestni Log. — Upravitelj.
O Slov. Narod bode v oči barva na novo pobarvanega frančiškanskega samostana. Pravi, da ni zadeta in da preveč >vpije«. Barvo so določili strokovnjaki in posebna komisija z magistrata. Menimo, da je barva zadeta in nič ne vpije — toliko bolj pa vpije tievoščljivost dotičnega, katerega barva tako bode.
O S. K. Ilirija opozarja vse p. n. trgovce, da je v bodoče upravičen podpisavati vse klubove naročilnice mesto obolelega g. Frana Jerala g. Julij Deu, uradnik Kmetske poso-Hlnice. Nabav brez takih naročilnic se ne Drizna.
O Na Resljevi cesti se ponočnjak skoro sleherno noč tako nečloveško derejo, da jo počitka potrebnim ljudem čisto nemogoče spati. Kje neki je stražnik?
Maribor
□	Sestanek katoliškega starešinstva v
Mariboru se vrši danes zvečer o-b 8. uri v dvorani Zadružno-gospodarske banke.
□	Admontski prelat g. Osurin Schlam-madinger je te dni obiskal naselbine in posestva admontskega samostana.
□	Katoliška mladinska godba je priredila v ponedeljek zvečer v mestnem parku koncert, ki je privabil številno občinstva, ki se je čudilo izvežbanosti te mlade godbe. Splošno mnenje je, da je godba katoliške mladine trenotno za vojaško godbo najboljša v Mariboru.
□	Zelo slovensko! V Mariboru so radičevci ustanovili »Slovensko delavsko zvezo«. Na ustanovnem občnem zboru se govorili tudi hrvatski poslanec Trnjar in drugi. Za zvezno strokovno glasilo se je določil »Hrvatski radnik«. Končni poziv je bil zopet izrečen slovenskim delavcem. Na začetku in koncu je torej organizacija slovenska, a v svojem jedru je — zelo tuja slovenskemu delavcu.
□	Spremembe pri finančni kontroli. Z
koncem tega meseca se opusti postaja št. 2 ' finančne kontrole v Frankopanski ulici in njene posle bo izvrševala postaja na Slomškovem trgu. Vodstvo združene postaje prevzame inšpektor L razreda finančne kontrole g. Ribarič,
□	Razstava šolskih del v »Vesni« je bila otvorjena preteklo soboto. V treh velikih dvoranah so razstavljena krasna ročna dela, izvršena od internih in zunanjih gojenk tega eavoda.
□	Vpisovanje za L letnik šolskega leta
1926./27, bo na zasebnem ženskem j či t e 1 j i š č u šolskih sester v Mariboru dne JO. junija pod sedaj veljavnimi pogoji, ki so: t. Do 1. septembra t. 1. dovršeno 15. leto. — 2. Vsaj z dobrim uspehom dovršen IV. razred .neščanske šole ali nižja srednja šola. — 3. Popolno zdravje in neoporečna nravstvenost. Notranje se sprejemajo tudi med počitnicami. Opisovanje za meščansko šolo, vadnico in otroški vrtec bo pa dne t. in 2. septembra 1926, od 8. do 12. ure.
□	Državno žensko učiteljišče je v dneh 12. in 13. t. m. priredilo skupno z vadnico razstavo ročnih del. Razstava je bila res okusno razvrščena, prijetno dekorirana, raz-»tavljena dela so pa bila pred vsem praktična in tudi dekorativna. Opažal se je na vseh Iclih dober okus v izbiranju barv in vzorcev. Posebno so ugajale vezenine, izdelane po vzorcih vezenin na pečah. Osnutke teh in drugih del sestavljajo učenke same. Sploh je cela razstava pokazala praktično smer pouka, ki ga vseskozi spremlja umetniško pojmovanje vzorcev. Gospej Ašičevi in zavodu se mora k uspehom častitatil
□	Uslužbencem pri kolodvorski žel. blagajni so se odvzeli divani, ki naj bi služili pri nočnem delu v odmorih za odpočitek. Ker mora uslužbenstvo imeti vsaj malo prostora za tak odmor« ki je po pravilniku do-
voljen, se je potnikom posebno čudno zdelo, ko so opazili speče na stolih. — Potnik.
□ Preselitev borze dela. Lastnik hiše, v kateri se nahaja borza dela, je sedaj lokale nenadoma odpovedal in borza dela se bo morala seliti. Preselila se bo v prostore okrožnega zavarovalnega urada. . P Združitev pivovaren Union ln GStz ie, kakor smo že svoječasno poročali, gotova stvar. Pogodbo je potrdilo graško in mariborsko okrožno sodišče. Akcijski kapital se zviša za tretjino dosedanjega.
Trbovlje
tz Teiaj 0 negi dojenčka z nazornimi demonstracijami ni bil podaljšan, kakor je bilo prvotno poročano. marveč bo nanovo otvorjen dne julija t. L in bo trajai dva tedna.
Hrastnik
Podružnica Kmetijske družbe v Trbovljah je
r'e,j0 SV°i redni "bfni ^or
bi l hn i	,ma 220	Občni zbor
r-, .r - .	-•-•»-	I m «bl1 ~ el	fred tremi tedni- Pa ni bil
□ Tečaj za nego in prehrano dojenčkov i „ Zv a, Se f,anstvo za <>M»* zbore tako ma-
»	___i-i.i , .	. '	i 'o nricra. ia k rt vrt >,mVA* i.— _____
stvo italijanskega gospodarstva najnujnejša potre-I ba. Drugi program je popolna pritegnitev Trsta v italijansko narodno gospodarstvo, ker se je od njegovega aedinjenja z Italijo takorekoč molč« nanj pozabilo.
Dopisi
se )e pričel preteklo soboto v telovadni dvo rani zavoda »Vesna«. Otvoritveno predavanje |e imel g. dr. M. Ambrožič iz Ljubljane. Tečaja se udeležuje lepo število žen in deklet iz vseh krogov.
□	Nesreča. Pri lončarju Heritschko se je ponesrečil delavec Franc Pozornik. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil ključno kost. Rešilni oddelek ga je pripeljal v bolnišnico.
□	Tatvina v mestni klavnici. V ponedeljek je bil aretiran neki Rudolf G., spremljevalec vagonov, ker je ukradel v mestni klavnici govejo kožo ter jo prodal v Starkovi trgovini za 321 Din. G. se brani, da mu je kožo izročil neki mesarski pomočnik, kateremu je dal tudi denar. Oddan je bil soaTšču.
Celje
er Umrl je v soboto Matevž Simomišek, tajnik gremija trgovcev za politični okraj Celje. Ril je vpokojen kanclist okr. glavarstva, kjer je vodi! pisarno okrajnega šolske-ga sveta. V službi, kakor tudi v osebnem občevanju je bil zelo priljubljen.
er Na mestnih osnovnih šolah se vrši sklep šolskega leta na Vidov dan dne 28. t. m. Ob 8. uri je sv. maša v farni cerkvi, nato pa proslava Vidovega dne v šolski telovadnici in zaključek šolskega leta.
er Vpisovanje otrok na mestni deški in dekliški osnovni šoli za novo šolsko leto se bo vršilo letos vsled odloka šolske oblasti že v sredo dne 30. junija in sicer od 8. do 12. ure dopoldne ter od 2. do 5. ure popoldne. Vpisovali se bodo za prvi razred samo taki dečki in deklice, ki bodo do 1. septembra dopolnili šesto leto starosti. Mlajši otroci se ne sprejemajo v šolo, pač pa starejši, ki niso še hodili v šolo, ali pa taki, ki so se od drugod priselili v Celje in tu pouk nadaljujejo. Kdor je že lani hodil v šolo, tega ni treba več zglasiti, ker je že itak vpisan. K vpisovanju naj pridejo otroci v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Za slučaj, da ti otroci niso bili rojeni v celjski župniji, naj si starši takoj preskrbijo rojstni in krstni list (ali vsaj rojstni izpisek) pri dotičnem župnem uradu, kjer so bili otroci krščeni. Ta list je pri vpisovanju predložiti šolskemu upravitelju oz. upraviteljici. Tudi se mora pri vpisovanju povedati, kam (v katero občino) je otrok pristojen.
er Vpisovanje v dvorazredno trgovsko šolo v Celju se vrši 30. junija in 1. julija, vsakokrat od 9. do 11. ure. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Oni, ki stanujejo izven Celja, se morejo prijaviti in pcslati svoje dokumente po pošti.
V	I. letnik se sprejemajo dečki oziroma deklice, ki so dovršile z uspehom 4. razred srednje šole ali četrti razred meščanske šole.
V	II. letnik se sprejemajo absolventi I. letnika javnih dvorazrednih trgovskih šol.
er Na državni deški meščanski šoli se vrši vpisovanje v prvi razred dne 30. junija od 8. do 9. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili 4. razred osnovne šole. Za vpis morajo prinesti s seboj krstni list in zadnje izpričevalo.
er Tatvine se v mestnem in okoliškem območju sedaj sumljivo množe. Tudi poskusi vlomov se dogajajo v rastočem številu. Tako je zadnje dni hotel zlikovec vlomiti v krčmi Pri Krušiču na Lavi. Najbrže ni bil sam, temveč v družbi še dveh drugih. Na cestni strani se prerezali šipo na oknu, tako odprli okno in zlezli v gostilniško sobo, kjer pa niso našli drugega kakor cigarete, čeravno so odprli omarico, v kateri je bil navadno shranjen denar.
'Ptuj
© Ljubljanska drama v Ptuja. V našem mestu je gostoval pretekli ponedeljek in torek dramski ansambl iz Ljubljane. Prvega dne so Ljubljančani uprizorili Schnitzlerjeve-ga »Anatola«, naslednji dan pa Petrovičeve »Duše«. — Oba dneva je bilo gledališče razprodano.
© Občni zbor dramatičnega društva se
vrši prihodnji četrtek, dne 24. t. m., ob 19 v Narodnem domu.
© Samomor je poskušal izvršiti na progi Sv. Lovrenc-Hajdina neki neznanec. Ko se je bližal vlak, se je vlegel na tračnice. K sreči ga je stražar še pravočasno opazil ter ga pregnal. Komaj pa se je železničar obrnil, je neznanec zopet skočil na progo in v zadnjem hipu se je še stražarju posrečilo, da ga je rešil pred smrtjo pod kolesi. Trdovratni
: i • ------. i	imirr ihko ma-
takih ki J6 ,n,VP najve? t0- ker J« ?koro polovica za iWnr°	7"raven' ria PrMek> po potrebi
za liberalizem glasovat. To se je tudi v nedelio videlo. Na nedeljski občni zbor so prik ref ® prav, kmetje. P,ve točke dnevnega reSa so bile
hitro sprejete. Ko pride do volitev fi delegatov za glavni občni zbor, pove predsednik g Ko-
'v /xl6 sk,Pnil °«bor Predlagati za delegate Sg. Voduška, Cestnika, Roša, Kolenca, Pusta in Deva. Predsednik poudarja, naj bi složno za listo glasoval,. Nato dobi besedo g. Arnšek. ki poudarjai, da Usta ni pravično sestavljena, ker sta od
«™LSam<I a k?"d!data> medtem ko ima nasprotna skupina štiri, mpd članstvom na imata obe skupim približno enako število pristašev Ker m prišlo do sporazuma, je predlagal Arnšek /. ozirom na številčno moč obeh skupin tako listo, da je vzel vpoštev pet kandidatov iz predlagane liste enega od nasprotne skupine je zamenial z g. Ahacem. Predsednik Kolenc je na II predlagani lis« svoje ime izbrisal in napisal Roša. Posledica tega je bila. da niso nrkateri vedeli, kako naj glasu jo-jo. b tem je dobil g. Kolenc manj glasov, g Roš pa več m je ostal Ahac, v manjšini kljub temu, da so bili zborovalci po veliki večini od SLS Nasprotnikom je le tedaj za skupno delo, če se njim pustijo predpravice. Naši pristaši so hoteli le pra-! v,eno razdelitev mandatov in se imaio nasprotni-: ki samo g. Kolencu zahvaliti, da so se tako dobro : porezali. Pripomnimo, da je imel odbor lansko leto sest sej.
^ Smrtna kosa, Preteklo nedeljo je umrl v jub.janski bolnišnici rudar Peter Jerman. Pred kratkim se je vmil bolan od vojakov, nakar je šel v bolnišnico, kjer je sklenil svoje mlado življenje.
Prosvota. Preteklo nedeljo je vprizoril dramatični odsek prosv. društva iz Trbovelj v Logep-jevi dvorani znano narodno igro Revček Andrej-ček<. Občinsvo se je igre v velikem številu udeležilo. Igralci so svojo nalogo izvrstno izvršili.
Cvetlični dan je priredilo Kat. izobraževalno društvo v Hrastniku in na Dolu. Cvetlični dan je spričo sedanje bede dobro izpadel Zalivala gre požrtvovalnim deklicam.
Kmetijska zadruga na Dolu je imela preteklo nedeljo izredni občni zbor.
Poskušen sanioumor. V petek se je zastrupila uslužbenka g. Fr. Logarja. Zdravniku se je posrečilo ji začasno rešiti življenje. V soboto so jo z avtomobilom odpeljali v celjsko bolnišnico.
Koitrivnira pri Slatini. Tudi v Kostrivndc!
w nahaja več slatinskih vrelcev. En večji je prav v Kostrivnici, drugi pa v bližnjem Gaterniku. Tudi Kostrivnica bi bila torej pripravna za zdravilišče. Več skupin izletnikov je došlo v Kostrivnico. Vleče jih slatinski kraj nase, nekatere pa tudi Boč, 890 m visok, ki se vzdiguje ravno nad Kostrivnico. Krasen razgled se ti nudi z Boča. zlasti proti Mariboru, južno proti Zagrebu ter na celjsko okolico. S postaje Podplat prideš v dveh urah na Boč, skozi Kostrivnico v bližino cerkvice sv. Miklavža. Iz Drevenika zapaziš znamenito cerkev sv. Rozalije, zadnjo od Slomška posvečeno. Iz 11. stoletja je znamenita cerkev sv. Lenarta v Dreve-niku, blizu nekdanjega gradu. — Župnijska cerkev se temeljilo prenavlja na znotraj in zunaj Sv. bii "ma bo v Kostrivnici 13. septembra.
Glasba
Kmetijska podružnica ima v nedeljo 27. junija takoj po prvi sv. maši svoj občni zbor. Člani k točnosti vljudno vabljeni.
Podružnica sv. Mihaela dobi iz zvenarne Biihl dva bronasta zvona in se bo ta velika in iz-vanredna slovesnost dviganja zvonov vršila v nedeljo dne 27. junija ob 10. uri. Častilci sv. Mihaela, posebno rudarji iz Hrastnika in Trbovelj, kateri ste dosedaj vsako leto tako v obilnem številu prihiteli na ta prijazni hribček, vljudno vabljeni! Botri bodo znana trgovska rodbina Derga-nova iz Laškega in gostoljubna hiša Jurija Hrastnika p. d. Ferclre iz Lahomnega št. 6.
Letov iščarjev bratov Hrvatov smo dobili ž« par družin z naše toplice. Lepo so se izražali o tem prekrasnem kraju in o tukajšnjih prebivalcih, češ da so mirni in pošteni.
Vojaške nabore bomo imeli po temle redu v Slovenski šoli: 1. julija za občini Marija Gradec in Sv. Krištof, 2. julija za občine Laško, Loka, Sv. Lenart in Jurklošter. Vpoštev bodo prišli prvič novinci rojeni leta 1906., nato pa že pregledani in še nepotrjeni mladeniči rojeni v letih 1905., 1904., 1903. in 1902 G. vladni svetnik Pinkava je dal strogo naredbo, da prepreči ta dan popivanje. Zelo umestno in moramo g. vladnemu svetniku izreči vse priznanje.
Zadeva okrajnega glavarstva. Nekateri sa-mostojneži v Trbovljah delajo za premestitev okr. glavarstva iz Laškega v Trbovlje. Okraj šteje osem občin. Proti premestitvi pa se je izreklo uradnim potom sedem občin in velika Hrastniška dolina, ki spada v rajon županstva Trbovije. Zato prosimo poslanca g. dr. Andreja Gosarja, da to nakano pravočasno prepreči.
Deževno vreme na sadno drevje, ki je bilo poprej polno sadja, tako slabo vpliva, da ga je zadnji čas za 75% odletelo. Zato je cena jabolčni-ku na kmetih poskočila od 3 na 4.50 Din, pa ga še dobiti ni.
Tata je v cerkvi dobil g. kaplan Vinko Holc-man. Ukradel je iz puščice 50 Din. Tat je star šele 13 let
Gornja Radgona
Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 27. t. m. popoldne ob pol štirih v posojil-niški dvorani Jurčič-Govekar.jevega »Desetega brata*. Pri odmorih svira »Mura< pod vodstvom ka-pelnika g. Janka Ciriča.
Nov gledališki oder. V poeojilnični dvorani se je oder popolnoma prenovil in preuredil, da bo mogel služiti tudi za večje predstave.
Ob priliki posvečenja novih zvonov je imenoval lavantinski vladika dr. Karlin tuk. župnika Antona Kocbeka za duhovnega svetovalca. Zaslužnemu gospodu iskreno čestitamo I
"Primorsko
50 letnico salezijanskih misijonnv so praznovali v Trstu z veliko slovesnostjo. Poseben odbor, kateremu stojita na čelu škof Fogar in prefekt Gasti, je povabil za to priliko v Trst bivšega škofa Bartolomazija, ki je imel slavnostno pridigo v cerkvi sv. Antona Novega. Kakor se kot katoličani veselimo napredka salezijanskih misijonov, tako ne moremo zamolčati, da salezijanski zavod pri sv. Jakobu v Trstu pridno pomaga raznarodovati naše otroke.
Usoda Trsta. »Giornale d'Italia< razpravlja o usodi Trsta, čigar pristaniški promet je proti preje nazadoval za preko 70.000 ton, torej skoro za 10%, v čemer se izraža gospodarska kriza za-
samomorilec je nato izginil v temi in ne ve I ledja in nasledstvenih držav, zlasti avstrijske industrije. Iz tega pa izhaja potreba pritegniti du-navski promet z železniškimi pogodnostmi, v kon-
se, če si je kje drugje poskušal končati življenje.
© Promocija. Na živbiozdravniški visoki šoli v Zagrebu je promoviral za živinozdrav-nika g. Aleš Leinik iz Ptuia.
kurenci napram nemškim lukam. kakor se je to poizkušalo z jadransko tarifo. Toda to ne zadostuje. Ker gre promet Italije preko jugoslovanskega ozemlja in torej lahko Jugoslavija Trst vsaki hiD odreže, ie izaraditev predilske železnica v var-
Drugi javni nastop gojencev zagrebške muzi?-
ke akademije v Ljubljani. Danes v sredo 23. junija se vrši v Filharmonični dvorani komorni večer, kojega spored izvajajo slušatelji visoke šole ler. muzičke akademije v Zagrebu in sicer ga Zinka Vilfan-Kunc, solopetje iz šole ge Marije Kostrenčič, ter g. Ljerko špiler, gosli iz šole proi. Humla. Oba spremlja na klavirju g. Božidar Kune. Absolventi akademije nastopijo s sledečimi točkami: 1 Mozart: Vijolinski koncert v a-duru; 2. Beethoven: Ah, perfido! Scena in arija za sopran; 3. Bach: Andante v c-duru, fuga v g-molu, preludij v e-duru za vijolin solo; 4. Lhotka: Temne noči, Sijaj meseče, Dobronič: Deklica nagovarja in Vragoljica, pesmi 7.a sopran s spremljevanjem klavirja; 5. Kreisler-La gitana, Chopin-Huberman: Valček, Bazzini: Kondo za vijolin solo; C Hace: Majka, C.otovac: tri dekliške pesmi za sopran solo. Sporedi po 5 D,n se dobivajo v Matični knjigarni. Kupljeni spored dovoljuje vstop v dvorano.
Povski zlior Glasbene Matice v Ljubljani priredi v četrtek 1. julija svoj koncert, na 'katerem bo izvajal ze javljeno oratorijsko skladbo: Abrahamovo žrtev za soli, zbor in orkester. Na koncertu sodelujejo solisti ga Vilma Thierry-Kavčnikova Mi-lena Verbičeva ter gg. Julij Betetto, Zdenko Knittl Alojzij Sekula ter Janez Završan. Spremljevanje in SP„ (Ye,V7f' °Perni orkester. Dirigira kapelnik Mko stntof. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni; ze kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.
Cjumianslco gledišče
Opera:
Začetek ob pol 20 uri zvečer.
•Sreda, 23. junija: FIGAROVA SVATBA. Red B.
Četrtek, 24. junija: Zaprto.
Petek, 25. junija: GLUMACI, GIANNI SCHICCHI.
Rer C. Slavnostna predstava na čast udeležon-
cev kongresa trgovskih zbornic v Ljubljani Sobota, 26. junija: FIGAROVA SVATBA. Red F.
Slavnostna predstava ob otvoritvi VI. Ljubljanskega velesejma. Nedelja, 27. junija: GROFICA MARICA. Izven.
Marshorslzo gledišče
Sreda, 23. junija ob 20. uri: »ANATOLt. Gostovanje člaaov ljubljanske drame. Četrtek, 24. junija: Zaprto.
Gostovanje članov ljubljanske drame t sredo
dne 23. t. m. ob 20. uri. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da bodo gostovali člani ljubljanske drame se v sredo dne 23. t. m. Vprizorili bodo Schnitz-lerjevo komedijo >Anatol<. Predstavo, v kateri bodo nastopili odlični igralci, najtopleje priporočamo.
Prosimo cenjcne abonente, da blagovolijo po ravnati svoj abonma v najkrajšem času.
Knjige in revife
»Slovenski Učitelj«, glasilo Slomškove svežo,
st. 6. Ta številka našega odličnega učiteljskega glasila prinaša uvodnik. Franceta Zukovca, ki se peča z dosti nenavadnim predmetom: sadizmom s posebnim ozirom na šolo. Ne bo vse držalo, kar in kakor piše člankar, a kar piše o potrebi proti-sadistične vzgoje v šoli, je vsega upoštevanja vredno. — Nadalje prinaša junijska številka: D. Br : Goj imo samodelavnost učencev tudi pri računstvu! Listek: Na orožni vaji (Srečko F. Kristan); Kultura in književnost; Fizikalni kotiček; Društvena in stanovska kronika.
Orel
Orlovski odsek na Polici pri Višnji gori proslavi svojo 15 letnico s celodnevno prireditvijo dne 11. julija 1926 V slučaju deževnega vremena teden pozneje. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Vse prijatelje orlovske misli vabi na prireditev vljudno odbor.
V nedeljskem sprevoda ne bo nastopila konjenica, ker nismo mogli dobiti dovolj konj na razpolago. — Ekspozitura.
V nedeljo bo
oriovska prireditev
na Stadionu 1
Naše dijaštvo
n. TEČAJ NA OLJKI G0RL
za akademike, bogoslovce in abiturijente, se bo vršil 10., 11. in 12. avgusta. Reševala se bodo di^ žavnopolitična vprašanja. Predavanja so dobro izbrana, ravnotako tudi gg. predavatelji. Ker pa ne bomo objavljali v časopisju, se vsakdo lahko obrne pismeno na nas in mu pošljemo spored. Prosimo pa vse one tovariše, kateri nameravajo priti, naj dobro preštudirajo literaturo, knlera se peča s temi vprašanji (slovensko: dr. UJeničnikovo Sociologijo in Krekovi Socializem, izmed tujih literatur naj «i vsakdo sam izbere).
Prosili smo za polovično vožnjo. Ako se kdo priglasi za hrano in prenočišče, naj piše na naslov: PodpeČan Ivan, med., Celje, Spodnja Iludinja 59t ostale informacije pa na SDZ, Miklošičeva 5.
Slovenska dijaška tvesa.
Ljubljančani in okoličani! Danes v sredo ob 10. url je v Akad. domu poleg Uniona sestanek, se domenimo, kakor je bilo že javljeno. o kresu na predvečer sv. Cirila in Metoda. Pridite vsi in točno! — Odbor liublianakega in ališkoaa oočitni-ikotra društva.
J. S.
Ob sprejetju konsruinega zakona
Praga, 20. junija 1926.
V petek, dne 18. t m. je začel plenum poslanske zbornice razpravljati o zvišanju plač duhovščini vseh ver, ki so priznane v Češkoslovaški. Pričakovalo se je, da bodo komunisti in socialistka Franja Zeminova polomili še tiste kopi, ki so ostale cele pri glasovanju o zakonskem načrtu o uvedbi carine na uvoz poljedelskih proizvodov. Toda slišalo se je samo nekoliko huronskih medklicov in vpitje, kjer sta se borili za prvenstvo »sestra« Zeminova in komunistična poslanka »sodrug« Kolarikova. Rdeči blok, ki je v inicijativnem, socialnopolitičneni in finančnem odboru podal nad 420 obštrukcijskih predlogov, se je v petkovi seji zadovoljil s predlogom, da se razpravljanje o kongrui odloži, dokler ne pride v Narodni skupščini na dnevni red ločitev cerkve od države. Predlog pa je propadel, J-er je zanj glasovalo 98, proti pa 146 poslancev.
Nato je v imenu »carinske večine« podal r generalni razpravi poročilo za finančni odbor bivši notranji minister dr. Novak (čsl. LS) in za socialnopolitičui odbor Slovak dr. Mi-čura (čsl. LS).
Rdeči blok je poslal pri debati v boj največje demagoge in najbolj fanatične ljudi s skromnejšo izobrazbo, ki so pregrevali že neštetokrat pogrete fraze iz praznih socialističnih in komunističnih brošur. Iz vseh teh govorov se ni slišal niti eden dokaz proti povišanju bornih plač duhovščini. Vsi govorniki so uživali samo v tem, da so lahko pod krinko debate na najpodlejši način napadali s tako visokega mesta katoliško Cerkev, ki se v njo že 19 sto let zaletavajo vse temne sile brezuspešno. Značilno je, da so napadali samo katoliško Cerkev, čeravno se zakonski načrt tiče duhovščine vseh ver v Češkoslovaški. Edino ona je namreč pravi čuvar in oznanjevalec Kristovih naukov in ne pozna kompromisa s svobodo-miselstvom.
Vsebino govorov, ki so jih prednašali rdeči poslanci, mora vsak objektiven izobražen človek nazvati zmes često si nasprotujočih nesmiselnosti sovraštva, hudobije in neznanja. 0 marsikaterem izmed teh govornikov bi se moglo soditi, če bi molčal, da obvlada vsaj tiste najtemeljitejše zaklade znanja in izobrazbe, ki jih nudi ljudska šola, a sedaj pa je težko trditi.
Bil je prav smešen prizor posebno takrat, fco je skušal komunist Burian, ki ima samo ljudskošolsko izobrazbo, premagati katoliško Cerkev z »znanstvenimi« razlogi. Svoje »dokazovanje« je postavil na trditev, da je dr. Vtasaryk proglasil katoliško Cerkev za duševnega mrliča. Končal pa je z besedami, da je songrua sunek z mečem v srce dr. Masaryka in češkoslovaške republike.«
Tudi Franja Zeminova je posegla v razpravo. Ves svoj srd na katoliško Cerkev in vse razburjenje in jezo, da g. minister Beneš ni podal takoj ostavke, ko sta mu predsednik In podpredsednica njegove, čsl. socialistične stranke, dr. Franke in Franja Zeminova, poslala ta strankin sklep, je hotela iztresti v svojem govoru. Zeminova je pokazala tudi vse svoje znanje. Praga je kulturno središče in človek se lahko marsikaj nauči ne samo v šoli, temveč tudi na ulici in v nočnih lokalih, zlasti iz stvari, ki so bodisi v teoriji, bodisi v praksi naperjene proti katoličanstvu. Franja je celo »odkrila«, da je Vatikan zastrupil Hav-lička. Vatikan je 1. 1914. poslal na Čehe germanski svet. Naštela je še več podobnih cvetk. Če bi bil prisoten profesor češke zgodovine ua praški univerzi, flegmatični učenjak in strokovnjak dr. Pehar, bi ga pri Franjinem zgodovinskem predavanju gotovo zadela kap, čeravno ni imela v rokah kuhlje kakor pred tednom. V debato je vlačila tudi vzvišeno osebnost predsednika republike in ga je naravnost pozivala, naj nikakor ne podpiše tega zakona. Na koncu pa je apelirala na »naprednost« in zaključila z besedami: »Ko se bodo ob sokolskem izletu dne 5. in 6. julija poklonili Husu pred njegovim spomenikom poslanci Sokoli, tedaj se naj odpre nebo in strela iz jasnega neba naj ubije vse tiste licemerne poslance Sokole, ki so glasovali za kongruo!«
Čeravno je bilo razmeroma mirno pri govorih poslancev čsl. LS., slovaške LS "in nemške kršč. soc. ljudske stranke, ki so branili takonski načrt, je pa nastal pri glasovanju v sobotnih ponočnih urah tak nemir, da se ne da primerjati niti z zloglasnimi kravali v skupščini pred enim tednom.
Tik pred glasovanjem je podal nemški fiacionalec Schweichhart v imenu rdečega bloka predlog, da se zakonski načrt zopet odkaže socialnopolitičnemu odboru. Istočasno so čsl. socialisti dr. Franke, Zeminova in dr. Patejdl podali predlog, da bi se preko tega zakonskega predloga prešlo k dnevnemu redu. Med glasovanjem je prinesel komunist Harus v zbornico veliko standartu, ki je bil na njej na eni strani naslikan Hus na grmadi, na drugi pa napis: »Niti vinarja duhovščini!« Rdeči blok je klicni poslancem nekatoliških strank, ki so v »carinski večini«: »Zbudite se!« Kom. poslankinja Landova je postavila pred predsednika poslanskega kluba agrarne stranke Stanka zvonečo uro budilko. Ko je podpredsednik zbornice inž. Dostalek (čsl. LS) proglasil. da sta predloga propadla 3 150 oroti
118 glasovom, so začeli socialisti in soc. demokrati prepevati pesem, ki na podel način zasramuje katoliško duhovščino. Komaj je utihnila pesem, je nastal v skupščini grozovit nemir. Rdeči blok je izvlekel predale iz svojih miz in udarjal z njimi po svojih klopeh. Koncert je vodila Franja, pomagal pa ji je pri vodstvu predsednik čsl. socialističnega poslanskega kluba in bivši minister dr. Franke.
Kmalu nato sta navalila komunista Bolen in Kreibich na dr. Noska, ki je stal ob predsedniku, da bi dajal večini znake za glasovanje. Ker predsednika ni bilo mogoče slišati, sta ga hotela odstraniti in tako preprečiti volitve. Ko se pa dr. Nosek ni udal, sta ga hotela vreči na zemljo, ali dr. Nosek se je hitro ubranil.
Te surovosti so bile znak za obči napad komunistov na predsedniško tribuno. V trenutku so navalili čez ministrske klopi in po stranskih stopnicah na predsedniško mesto in sa obkolili. Med poslanci večine in komunisti je prišlo pri boju za predsedniško mesto do pretepov. Nemški kršč. socialec Bart je dobil nevarno rano na očesu; ravno tako je moral iskati zdravniško pomoč poslanec slovaške LS dr. Hanko. Medtem pa so ostali poslanci rdečega bloka brez prestanka udarjali s predali po klopeh, piskali s piščalkami, trobili z avtomobilskimi trompetami in še povečavali
hrušč z zvonci. Nemir se je še stopnjeval, ko je podpredsednik inž. Dostalek poklical v dvorano parlamentarno stražo. Ko je inž. Dostalek popolnoma mirno vodil dalje glasovanje, sta navalila nanj Zeminova in komunist Jeli-nek, ter mu skušala iztrgati iz rok papir, na katerega je pisal svoje pripombe in le s težavo se je posrečilo jih ukrotiti.
Nemir pa je dosegel višek, ko je večina * izglasovala predlog, da se specialna debata j vrši po skrajšanem postopanju. V nepopisnem hrupu je podpredsednik mimo dalje vodil glasovanje o predlogih, ki so jih stavili poslanci iz večine in rdečega bloka, dokler ni bil v poznih nočnih urah tudi v drugem čitanju zakonski predlog sprejet s 148 proti 115 glasovom.
Če bi sodili po pisanju rdečih listov in ; dogodkov v Narodni skupščini, bi mogli misliti, da gre za velikanske vsote. Po izjavi finančnega ministra dr. Engliša pa bodo zna-i šali izdatki za izvajanje tega zakona samo 35 milijonov Kč, kar je pač neznatna vsota pri proračunu šest in pol milijarde čeških kron. Socialni pravici je s tem dano zadoščenje. Ste-nografski zapisniki govorov rdečih govornikov pa bodo nudili naprednim listom mnogo po ceni materijala za kulturnobojne članke. »Hči papeža« in »Krvavi kardinal« pa bo lahko nadebudni pisatelj izpopolnil.
Socialna vprašanja
Na letošnjem antialkoholskem dnevu abstinentov v Ljubljani so se na predlog dr. Pirca postavile sledeče zahteve:
Zaščita dece pred alkoholom.
Obče delovanje alkohola v zdravstvenem in socialnem pogledu najbolj učinkuje v mladostni dobi. Neodporni mladi organi in ne-informirana mladeniška duša mu najlaže podleže jo.
Ta faktor je prisilil vse kulturne države, brez ozira na treznostni pokret, da v interesu svoje bodočnosti zaščitijo mladino pred alkoholom.
Tudi niša država je spoznala važnost zabTanitve alkoholne pijače mladini. Z na-Tedbo ministrstva narodnega zdravja z dne 7. julija 1919 št. 3712 je zabranila točenje pijače otrokom pod 16. letom. Na žalost je ta odredba ostala le na papirju.
Prepričani, da naša zemlja ne bo srečna, dokler bo njena deca popivala, prosimo pristojne državne faktorje, da spoznajo važnost, da se ta naredba izvede tako, da bomo imeli novo, srečno pokolenje brez alkohola.
II.
Abstinenena vzgoia otrok.
Poleg starišev mora biti šola najagilnej-ši faktor v borbi proti alkoholu. Kajti ona vzgaja nove generacije, njeni sledovi se poznajo v najširših plasteh naroda. Tudi ministrstvo prosvete je spoznalo to dejstvo in je s svojo uaredbo, št. 4041, z dne 30. aprila 1920. zapovedalo šolam, da skrbijo, da se njim poverjena mladina pouči o alkoholnem vprašanju. Temu je posvečen tudi: »trez-nostni dan«. Poleg tega je državna oblast zapovedala, da se iz šolskih knjig črtajo vsi spisi, ki bazirajo na principu alkoholizma. Na žalost pa te naredbe niso točno izvršene.
Pa tudi s striktnim izvrševanjem dosedanjih naredb, se ne bi dosegel cilj za katerim gremo: Za njegovo zmago so potrebni živi ljudje.
Zahtevamo torej, da se pri ministrstvu prosvete osnuje poseben oddelek za trez-nostno odgojo mladine, kateremu naj bo cilj, da detaljuo izvrši antialkoholne naredbe v šoli.
Nadalje zahtevamo, da se vsaj v vsaki srednji šoli nastavi po en učitelj, ki bi gledal, da se zavodu poverjena mladina odgoji v antialkoholnem duhu. Njegovo delo pa naj bi se ujemalo z propagando organizacije »Trezne mladine«!
III.
Državna oblast iu alkohol.
Prosvetni napredek je prisilil vse na-rode, da so se začeli baviti z vprašanjem alkoholizma. Najsrečnejši narodi so privedli svoje države na sistem prohibicije, t. j. na občo prepoved produkcije in trgovine alkohola. No ni na svetu kulturne države, ki ne bi hotela omejiti alkoholizma, če tudi to ne vrše povsod enako.
Tudi naša država ni moglo, ostati ravnodušna napram temu velikemu vprašanju. Celo ustava nalaga naši državi, da se bori proti alkoholu. Za izvrševanje tega principa obstoje gotove naredbe, kakor: naTedba to prepovedi točenja pijač pijancem, prepoved uporabljanja alkohola v železničarski službi, odredba o postavljanju pijancev pod kuretalo in končno, restriktivno obdavčenje alkohola.
Na žalost se te naredbe ne izvršujejo tako, kakor je treba, ne v javnem, ne v zasebnem življenju. To pa radi tega, ker državni organi večinoma nimajo smisla za te naredbe in ne razumejo njihove važnosti. < Kot državljani te zemlje zahtevamo od državne oblasti: izvajanje vrhovnega državnega zakona naše ustave. Zahtevamo, da se na osnovi gornjega principa temeljito predala naša zakonodaja za restrikciio uDorab-
Ijanja alkohola kot pijače. Odločno dvigamo svoj glas proti zanemarjanju dolžnosti državnih organov pri izvajanju striktnih zakonskih odredb, kakor tudj proti izigravanju teh odredb.
Zvišanje mezdnih razredov v splošnem zavarovanju.
V delojemalskih vrstah se je ponovno poudarila potreba, da se mezdni razredi v splošnem zavarovanju preurede, da ne bo gospodarsko občutne in bistvene razlike med dejanskim zaslužkom dn zavarovalno mezdo in podporo. Občutnejša razjika se je pokazala posebno v najvišjem mezdnem razredu, kjer so se odmerjale dajatve in seveda tudi prispevki po najvišji zavarovani mezdi, ki je znašala doslej 40 Din dnevno. Vsled tega je nujno narasla razlika med dejanskim zaslužkom in z nakazanimi dajatvami.
Zato je ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu predlagalo ministru za socialno politiko, da se najvišja zavarovana mezda poviša in vsaj deloma prilagodi dejanskim razmeram. Minister za socialno politiko je z naredbo št. 380 od 9. aprila 1926, razglašeno v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti od 18. maja 1926, zvišal najvišjo zavarovano mezdo od 40 Din na 48 Din na ta način, da bodo odslej uvrščeni v XVII. mezdni razred le oni delodajalci, ki prejemajo dnevno mezdo nad 40 Din in največ 48 Din, v novi XVIII. mezdni razred pa oni, ka zaslužijo več kot 48 Din dnevno in sicer znaša zavarovana mezda za ta razred 48 Din.
Za delojemalce, spadajoče v novi 18. mezdni razred, znaša dnevni prispevek:
za slučaj bolezni 2.88 Din (1.44 za delojemalca).
za delavsko zbornico 0.24 Din (0.24 za delojemalca);
za borzo dela 0.14 Din (0.07 za delojemalca).
Denarne dajatve po 18. mezdnem razredu pa znašajo:
dnevno prehrana 32 Din; dnevna porodnina 36 Din; dečja oprema 672 Din; pogrebnina 1440 Din. Naredba o ustanovitvi novega mezdnega razreda stopi s 1. julijem t. 1. v veljavo. Ker se bodo torej od iega dneva dalje predpisovali prispevki tudj po tem mezdnem razredu. obenem pa odmerjalo tudi dajatve, je v interesu prizadetih zavarovancev, da skrbe za pravočasno pravilno prijavo dejanskega zaslužka.
Na gornjo se pravočasno opozarjajo vsi zavarovanci, ki spadajo po citirani naredbi v 18. mezdni razred. Kdor bi se pa za pravilno uvrstitev pravočasno ne zanimal, se pač ne bo smel pritoževati, če bo moral čokati na dajatve zato. ker bo moral urad šele ugotavljati dejanski zaslužek.
• • •
Ali so kuharice, ki vodijo kmetslre gospodinjstvo, podvržene zavarovanju pri bolniški blagajni? Od mnogih strani dobivam vprašanja, ali so ženske, ki so kuharice, a obenem vodijo kmctsko gospodarstvo, po zakonu obvezane, da so zavarovane pri bolniški blagajni (okrožni urad). Obrnil sem se v tej zadevi do strokovnjaka, ki mi jc sledeče odgovoril: Če opravlja dotična oseba pretežno poljedelska dela, ne spada v bolniško zavarovanje. {§ 6. zakona o zavarovanju dclavccv, točka 1.) Čc pa opravlja večji del notranja dela, t. j. kuhanje, pospravljanje sob itd., spada pod zavarovanje v smislu § 3. zakona o zavarovanju delavcev. Torej gre za glavni poklic. Čc jc glavni poklic gospodinjstvo na polju in pri živini (izven hiše), more to dokazati najbolje, da predloži izjavo pristojnega občinskega urada. To izjavo treba poslati okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev,
ki zahteva plačilo prispevkov. Seveda mora to izjavo poslati prizadeta stranka (gospodar) takoj, ko dobi poziv od bolniške blagajne. — Franjo 2ebot, nar. poslanec v Mariboru.
To in ono
+ Koliko je Viljem n. že dobil. Glasovanje na Nemškem je izpadlo proti razlastitvi knezov. Ob tej priliki prinašajo nemški listi seznamke, temelječe na uradnih podatkih, koliko je Viljem po vojski doslej žc dobil. Najprvo mu je poslala nemška vlada v jeseni leta 1919. v Doorn nad 40 milijonov mark, po današnji vrednosti 6.4 mil. zlatih mark ali skoraj 100 milijonov dinarjev. Nadalje so mu nakazali do majnika 1921 32 milijonov mark iz takozvanega kraljevega domačega zaklada. V Doorn so mu poslali tudi ves osebni nakit, ves zlati in srebrni zaklad itd., razen kronskih predmetov. Od 1. januarja 1924 se izplačuje generalnemu pooblaščencu nekdanje pruske kraljeve hiše na mesec 50.000 zlatih mark. K temu pridejo še druge dajatve. V prvi vrsti omenjajo penzije, ki jih dobivajo nekateri člani kraljevske hiše. Princ Hein-rich dobiva 17.000 mark = 260.000 dinarjev penzije, princ Eitel Friedrich 10.000 mark. Iu tako naprej. Iz teh podatkov vidimo, da se bivšemu nemškemu cesarju in članom njegove hiše nc godi ravno slabo.
-f Najdražja brzojavka sveta. Spominjamo se še na Jules Verna, kako nam našteva bajne vsote o stroških ekspedicij itd. A vse to ni nič v primeri s sedanjimi vsotami. Kakor je dosegla »Norge« rekord v plavanju čez tečaj, tako je dosegla tudi rekord v ceni brzojavke. Ko jc plavala nad tečajem in so spustili dol norveško, ameriško in italijansko zastavo, 12. maja, je poslal časnikar Frederik Raum brzojavko v svet, obstoječo iz 100 besed. To brzojavko sta plačala ameriška lista »New York Times« in »St. Louis Globe De-mocrat«, stala je 200.000 dolarjev, vsaka beseda torej 2000 dolarjev ali okoli 120.000 dinarjev. Je že nekaj.
Drobtine.
Angleški vojni invalid Baker je preizkusil lastno iznajdbo, kolo za kolesarja z eno nogo. Prevozil je v 42 urah 226 milj t. j. 363 kilometrov.
Povprečna starost angleških poslancev je bila 1. 1914 51 let, sedanjih pa 40 let —o—
Neki most blizu Pekinga je izdelan iz s a- I mega porcelana.
V Plou-u na Nemškem je bila nedavno tega alarmiral, a požarna bramba, češ da gori cerkveni stolp. Dim, ki se je dvigal nad zvonikom, pa ni bil dim, pač pa velikanski roj muh.
Kuverte so prišle prvič v uporabo 1. 1839.
Kanadske železnice so že pred enim le* tom vpeljale v vozove radio-aparate.
Naznanila
Prostovoljno gasilno društvo na Stari Vrhniki priredi v nedeljo dne 27. junija t. 1. veliko vrtno veselico na vrtu poleg gostilne >pri Nacetu« na Stari Vrlmiki ob treh popoldne s zelo zanimivim in bogatim sporedom. Sodeluje godba iz Ža-žarja. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 29. junija.
Člane Slovenskega lovskega društva opozarjamo še enkrat, da se vrši izredni občni zlx>r dne 23. junija v Celjskem domu v Celju ob 15. uri. Iz Ljubljane se odpeljemo z osebnim vlakom ob 12.8. Dolžnost vsakega člana je, da se zanesljivo udeleži tega občnega zbora, zato pričakujemo obilne udeležbe. Obdržite vozne listke v Celju, ker je dovoljena polovična vožnja ter velja kupljena karta za brezplačni povratek. — Odbor Slov. lov. društva.
Pojasnilo na pojasnilo.
Na >Poslano« družbe *Yougoslave Expresa Ržclame Company«, priobčeno v nekaterih ljubljanskih dnevnikih, je primorana podat: .podpisana organizacija sledečo izjavo: Odkar se jo pojavila v Sloveniji »Yougoslave Express Rčclame Company« in pričela ob enem z raznimi agentu-rami nemških in drugih inozemskih tiskarskih podjetij odnašati tiskarska naročila v inozemstvo, se je pomnožilo število brezposelnega grafičnega delavstva za preko 50%. Ze itak reducirani tiskarski obrati so svoj obrat do danes še znatno zmanjšali, vkljub temu pa se v najkrajšem času zapre v Sloveniji dvoje tiskarn, ker radi pomanjkanja dela ne. moreta obratovati. Podpisana organizacija je do danes izdala na brezposelnih podporah pre-ko 6 milijonov dinarjev. Ta vsota pa se bo radi še vedno naraščajoče krize v najkrajšem času znatno pomnožila Ne dvomimo, da se nahaja tiskarna »»Edinost-1 v Trstu v težkih razmerah in je potrebna naše pomoči. Prepričani pa smo, da je tako podpiranje te tiskarne, kot ga hoče opravičiti »Yougoslave Epress Reclame Company, naše mu narodnemu gospodarstvu škodljivo in se tudi z nacijonalnega stališča ne da opravičiti. Pogrošno je." če hočemo krpati streho z materijalom, kf ga iztrgamo iz temeljev stavbe. Tiskarno »Edi-: nost< so dolžna denarno podpirati naša nacijonal-1 na obrambna društva, nikakor pa je ne moremo podpirati na način, s katerim se ogroža obstoj do-i mačega delavstva, kateremu se odvzema zaslužek ; in zadnji košček kruha.
V T.iubljani, dno 19. junija 1928.
Sa\ez grafiikih radnika Jugoslavije, podružnica LJubljana.
Gospodarstvo
Mlekarstvo v Jugoslaviji.
(Konec.)
Tej pomanjkljivosti pa lahko odpomore samo zadružno delo, za katero je pa pri nas žal še prav malo smisla. Mlekarske zadruge in večje mlekarske organizacije bi bile v stanju porazdeliti produkcijo in konzum mleka po vsej državi tako, da bi odpadla zgoraj navedena neurejenost. V drugih državah se kaj takega ne dogaja. Kot zgled močnega zadružništva naj navedemo samo Češkoslovaško, ki je v malo letih po vojni izredno razvila svoje mlekarsko zadružništvo.
Sporedno s proizvajanjem agrarne reforme je med živinorejci, posebno pa med malimi posestniki, tako silno rastlo zanimanje za zadružništvo, da se je število zadružnih mlekarn v kratki dobi skoraj početvorilo. Med tem, ko je bilo od malih posestnikov leta 1913. v zadružne mlekarne oddano samo 8 in pol milijona litrov mleka, ga je bilo leta 1922. že petnajst in pol milijona, 1923 pa 22 in pol milijona litrov, 1924 že 31 milijonov in 1925 celo 35 milijonov litrov mleka. Torej se je po vojni oddaja mleka v zadružne mlekarne več nego početvorila. To nam je pač dokaz, da so posestniki vedno bolj uvidevali koristi in večjo dobičkanosnost mlekarstva potom zadružništva. Nadaljni dokaz za to je, da ima češki kmet več zadružnega smisla nego naš kmetovalec, ki se obrača do zadrug samo tedaj, če mu nudijo te velike koristi ali pa, če je sam v stiski; če mu pa kdo le za malenkost preplača njegovo blago, takoj obrne zadrugi hrbet. Če hočemo torej na tem polju doseči pravo korist od zadružništva, se mora najprej zadružna misel globoko ukoreniniti v naše ljudstvo, in sicer tako, da bo stal kmet ob strani zadruge v dobrih pa tudi v slabih časih.
Premotrivši današnje mlekarske in obenem živinorejske razmere v Sloveniji pridemo do zaključka, da tako ne more iti več dolgo naprej, če nočemo, da nam naša živinoreja popolnoma ne propade. Naše mlekarstvo moramo obrniti v drugo smer, nego nam je bila začrtana pred vojno in je veljala še do pred par leti. Naše prejšnje mlekarstvo je obstojalo v tem, da smo zbirali mleko in ga v svežem stanju pošiljali proti jugu v Trst, Reko, Pulj in proti severu v Gradec in na Dunaj. Sedaj imajo v Avstriji in v Italiji mleka dovolj, torej ga od nas ne rabijo več. Mi pa stojimo z našimi mlekarnami in našim mlekom tu, ne da bi mogli z njim na svetovni trg; pa tudi doma ga ne moremo spraviti v denar. Še L 1924. je Slovenija dnevno izvažala do 40.000 litrov mleka, danes ga pa gre ven komaj 2000 litrov.
V zadnjih dveh letih se je mlečnost naših krav vsled zboljšanja krme, nege in od-bire še povečala, o čem se zamoremo prepričati na različnih živinorejskih razstavah. Mleka se torej pridobiva od dne do dne več, izvoz pa je skoraj popolnoma ponehal. Doma pridelano mleko moramo torej sami porabiti. V kolikor bi šlo to samo za človeško prehrano, da bi se s tem povečal domači konzum mleka in mlečnih izdelkov, seveda enakomerno porazdeljen med vse prebivalstvo, bi to za ljudsko zdravje bilo samo od koristi. Konzum pri nas se namreč da še znatno povečati, toda žal, da je tudi pri nas mleko slabo razdeljeno. Ljudska središča bi ga gotovo še več porabila, če bi bilo posebno revnejšim slojem na razpolago v večji količini in po primerni ceni. Toda kmetovalec na deželi ga ima v marsikaterih krajih veliko preveč, da bi ga sploh mogel spraviti v denar; največkrat mora z njim krmiti prašiče. Mnogokrat ga tudi oddaja, toda po tako nizki ceni.
da se mu njegovo mlekarstvo nikakor ne izplača. Razlika med nabavno in prodajno ceno pa gre večinoma v žepe prekupčevalcev ali pa za drag prevoz in za večkrat neotrebne režijske stroške.
Za Slovenijo bi bilo zaenkrat najbolj priporočljivo, da si poiščemo tržišča za mleko v naši državi, in sicer po možnosti v dalmatinskih mestih, ki jim splošno pomanjkuje mleka. Če pa to ne bo zadostovalo, moramo začenjati proizvajati tak sir in tako maslo, da bo po svoji dobroti lahko konkuriralo s tujimi izdelki in sčasoma zavzelo naš jug, t j. glavna pokrajinska mesta in morska letovišča. Če rešimo to vprašanje, je s tem rešeno tudi vprašanje naše živinoreje in obenem tudi celega našega kmetijskega gospodarstva.
Mlekarstvo pa ni izredno važno samo za kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji, ampak tudi za ostale pokrajine naše države. Brez naprednega gospodarstva namreč ne moremo pričakovati niti popolne koristi od živinoreje, posebno ne od govedoreje, ovčjereje in prašičereje. Kako smo v vsem tem oziru zaostali za drugimi državami, razvidimo, če pre-motrimo sledeče podatke, ki nam nekoliko pojasnijo strnje živinoreje v vsej državi.
1.	Naše krave so slabe molznice; povprečno dajo na leto: V Jugoslaviji 1200 litrov, na Nemškem in Češkem 2000 1, v Švici 2200 litrov, na Danskem 2600 in na Holandskem pa 3000 litrov mleka.
2.	V primern s skupnim številom domače živine imamo premalo goveda; na 100 prebivalcev pride glav goveda: V Severni Srbiji 17, v južni Srbiji 12, na Hrvatskem 30, v Sloveniji 38.7; nasprotno ima Švica 54.2, Francija 47.4 itd. glav goveda.
3.	V skupnem številu goveda je premalo molznic. Število molznic znaša v odstotkih goveje živine v Srbiji in Bosni 34.2, v Sloveniji 43, na Hrvatskem 45, v Vojvodini 43.5, medtem ko ima Švica 56, Danska 53, Francija 53 in Holandska celo 58 % molznic.
4.	Krmske rastline (detela, gra-šica, krmska pesa itd.) se ne gojijo v zadostni množini in tudi ni povsod uvedeno hlevsko krmljenje živine.
5.	Mlekarsko zadružništvo je povprečno še malo razvito oziroma ljudstvo se še ni moglo poglobiti v njegov ustroj.
Vse te pomanjkljivosti, ki jih opažamo pri naši živinoreji, oziroma mlekarstvu, se dajo zboljšati ali omejiti le postopoma s smo-trenim in vztrajnim delovanjem. To delo se mora izvajati sistematično in potrebuje mnogo izvežbanih strokovnih moči v vodstvu kakor tudi v izvajanju podrobnega dela. Za izvež-banje teh moči pa potrebujemo v prvi vrsti mlekarske šole in v drugi vrsti mlekarske kontrolne postaje. Ustanovitev teh zavodov pa je naloga države. Žalostno izpričevalo so si pa dale vse dosedanje vlade, da niso bile v stanju tekom osmih let obstoja Jugoslavije otvoriti vsaj eno mlekarsko šolo. Za to pa stojimo danes tu glede mlekarstva popolnoma brez vsake orientacije, medtem ko postaja kriza od dne do dne bolj občutljiva.
Sicer ni treba morda misliti, da bo kriza v mlekarstvu z ustanovitvijo mlekarske šole odpravljena. Pač pa bo to šele začetek priprav za tisto podrobno delo bodočnosti, ki nam je potrebno za rešitev naše gospodarske krize. Uspehi tega dela se bodo pokazali šele čez nekoliko let. Zato pa: čimprej bomo začeli, tem prej smemo pričakovati uspehov. Dandanes je pa že skrajni čas za ustanovitev take mlekarske šole. Anket in zborovanj o tem je bilo že več kot dovolj. Naj vendar I enkrat sledijo tudi dejanja.	i
Gospodarski poloiaj. Letos ie termin sejma drugačen, kakor prejšnja leta. Poletje je pri naa bolj mrtva sezona in zato pade letos velesejem ravnoprav v mrtvo dobo leta. Moč sejma je izredno velika in Je gotovo pričakovati, da bo sejem uspel — saj svedoči že veliko število razstavljal-cev, da upajo na posel. Tvrdke-razstavljalci mrtve sezone torej nikakor ne bodo tako občutili LetoS-
t.ermin i« ugoden tako za kupca kakor za prodajalca. Dobavitelju bo lahko mogoče dobaviti blago do sezone, ko bo dobil že seddj naročila. Letošnji velesejem pa bo tudi nudil res prvovrstno blago. Neusmiljena gospodarska kriza je izločila marsikatero nesolidno podjetje in letošnji razstavljali se bodo gotovo potrudili, da razstavijo res prvovrstne produkte. Zaradi navedenih dejstev je upati na dobro kupčijo.
Selitev industrije iz Slovenije. Kakor poroča zagrebški »Jutarnji list«, se preseli Zvezna tiskarna, ki je last Jadransko-podonavske banke v Belgrad. Stroje in druge priprave so že začeli demontirati.
Likvidacija. V Zagrebu je prijavila likvidacijo »Illyria, trgovska d. d.< g kapitalom 250.000 Din. Likvidira nadalje -Osječka industrija mesnate robe i masti d. d.< Kapital 1 milijon Din.
Borsza
V	Dne 22. junija 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.40-13.50 (13.46—13.50), Italija 209.90-204.10 (203.04-204.24), London 274.01-276.21 (275.04-276.24). Newy0rk 56.38-56.68 (56.38-56.68), Pariz 161.66-163 66, Prara 167.30-168.30 (167.35-168.35), Curih 10.94-10.08 (10.9455-10.9855).
Curih. Bclgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.30 (72.30), Berlin 122.95 (122.95), Italija 18.675 (18.662), London 25.1375 (25.14), Newyork 516.50 (516.50), Pariz 14.85 (14.82), Praga 15.305 (15.31), Dunaj 72.95 (72.95). Madrid 84.35 (84.75), Buka-rešt 222 (222.50), Sofija 3.70 (3.70), Atene 6.40, Varšava 46.50, Amsterdam 207.425 (207.50), Bruselj 14.875 (14.90), Kopenkagen 136.975, Stockhvlm 138.675, Oslo 114.25.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4750—5175, Ko-danj 187.20-187.60, London 34.3525—4525, Milan 25.40—50, Newyork 705—708.25 (pismo ali ček 703.55-707.70), Pariz 19.86-19.96, Varšava 70— 70.50. Valute: dolarji 703.50—707.50, angleški funt 34.31—47, francoski frank 20.12—28, dinar 12.46 —52, češkoslovaška krona 20.0775—9975.
Praga. Devize: Lira 121.35, Zagreb 59.72500, Paiiz 94.55, Lord on 164.1250, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 71.50—72.50, vojna odškodnina 303 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—195, zaklj. 195, Ljublj. kreditna 175—195, Merkantilna 100—104, Praštediona 865— 866, Slavenska 50 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 72 den., Trbovlje 328 den., Vevče 100 den., Stavbna 55—65, šešir 103—105, zaklj. 105.
Zagreb. 7% invest. posoj. 72—73, agrari 40— 42. vojna odškodnina 304 —304.50, junij 306—308, julij 311—312.50, Hrv. esk. 101-102, Hipobanka 55.50-56.50, Jugobanka 90-90.50, Praštediona 860—862.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50 den., Srpska 130—132, Narodna 3950—4000, Zem. bos. 120—130, Šečerana 250—260, Nihag 22 den., Gutmann 190—200, Slavex 105—115, Slavonija 33—34, Trbovlje 331-340, Vevče 102—110.
, Dunaj.. (Vse v tisočih.) Podon.-savska-jadran. 1554, Zivno 705, Alpine 225, Greinitz 114, Kranjska industrijska 250, Trbovlje 429, Hrv. esk. 124, Mundus 1015, Slavex 150, Slavonija 37.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastova drva, meterska, popolnoma suha, fco vag. meja 18 den., bukovi, parjeni, ostrorobi in paralelni plohi, 30. 40, 50, 60 mm, 2.25 m dolž., I. in II., fco naklad, post. Dolenjsko 850 bL, remeljni 48-68 mm, I., II. in III., monte, od 3—6 m, fco vag. meja 550 den., bukovi plohi neobrobljeni, 2.20—4 m dolž., 707o 32 mm, 20% 36 mm, 5% 48 mm, 5% 21 mm, fco vag. meja 500 den., hrastovi plohi 70—110 mm, 2.50 ra dolgi, fco naklad, post. 900 bi, — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76, 2%, fco vag. naklad, post. 337.50 bi., pšenica banatska- 77-73, 2%, fco vag. naklad, post. 370 bi., pšenica nova bačka, 76, 2%, za avgust, fco vag. naldad. post j 265 bi., koruza, fco vag. naklad, post 155 bL, koruza, fco vag. Ljubljana 190 bi., ječmen, letni, fco vag. naklad, post. 170 bi., oves rešetan', fco vag. naklad, post. 195 bi., otrobi drobni, fco vag. nakl. post. 125 bi., ajda domača, fco vag. slov. postaja 255 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 217.50 bi., fižol beli banat., fco vag. naklad post. 160 bi., fižol mandalon, fco vag. Postojna 280 bi.
siarofeioo!
Spori
SK Ilirija. Gospodu Pran Jerall se dovoli
daljši bolniški dopust in vodi do nadaljnjega tajniške posle g. Julij Deu, uradnik Kmetske posojilnice. Isto velja za Upravo športnih prostorov. — Odbora.
* * •
ILIRIJA : RAPID (Maribor) 6 : L
Ilirija je v ponovni odločilni tekmi za nogo« metno prvenstvo Slovenije, ki jo je odredila ljubljanska podzveza na podlagi precej poljubnega tolmačenja zveznih pravil, z absolutno gotovostjo nart-vladala svojega letošnjega rivala, mariborskega prvaka Rapid. Prva tekma je bila, kakor znano, razveljavljena, ker jo je sodnik baje za pet minut podaljšal. Rezultat 6 : 1 premalo izraža premoč, ki jo je imela Ilirija v tej igri. Moštvo je vzelo tekmo takoj v začetku z bolj resne strani kot prvič ter dalo večjidel prav dobro igro. Posebno dober je bil zopet enkrat 3rednji half Zupančič II, v napada pa sta se odlikovala mali Kreč na levem krilu ter desna zveza Oman. Tudi ostalo moštvo je bilo dobro. Že v prvem polčasu je vodila Ilirija s S : 0. Začetkom druge polovice je dosegel Rapld svoj častni gol iz prodora leve zveze, nato je Ilirija do konca neprfestano napadala ter zvišala rezultat na
6	: 1. Sodnik Fink je bil tokrat povsem na mestu.
ZUNANJE NOGOMETNE TEKME.
Jugoslovanska reprezentanca, ki kot znano v Parizu ni igrala z uspehom, se je nekoliko rehabilitirala s tem, da je v Le Havru zmagala nad reprezentanco Normandije po prav lepi igri s 6 : 2.
V	Zagrebu se je vršila zadnja tekma za prvenstvo zagrebške podzveze. Prvak province Bjelo-varski Gradjanski ŠK je podlegel Gradjanskomu, prvaku Zagreba, z 0 : 11. — Tudi v Osjeku se ja vršila zaključna prvenstvena tekma podzveze; Slavija je zmagala nad prvakom osješke province C*, balijo iz Vinkovcev s 4 : 1.
V	Splitu je gostovalo švicarsko moštvo FO Bern. Prvi dan je zmagalo nad Hajdukom z 2 : L, drugi dan se mu je Hajduk revanžiral s 5 : 3
Mažarski prvak FTC je doživel v Ilannovra od Armmijo težak poraz 0:7, — Slavija si ja končno le priborila prvenstvo Češkoslovaške; igral* je v nedeljo z Viktorijo Žižkov 2:2.
JUNIORSKE NOGOMETNE TEKME PRIMORJA.
Primorje je razpisalo juniorski pokalni turnir, katerega se udeležujejo poleg juniorjev Primorja še Mladika, Reka, Jadran in Krakovo. V nedelja se je vršilo prvo kolo z rezultati: Reka : Mladika
7	: 1, Krakovo : Jadran 5 : 3, Primorje I : Primorje II 2 : 1. V pred finalu se sestaneta tako % nedeljo Reka in Primorje, zmagovalec pa igra natd odločilno tekmo z juniorji Krakova. — Tekme prvega kola vsled površnega aranžmana in neizvež-banosti sodnikov niso imele za nogometni naraščaj nikake vzgojne ali propagandne vrednosti. In tat bi moral biti pač prvi cilj takih turnirjev 1 Discipb-na teh mladih nogometašev tudi sama na sebi ni na višku; treba bi jim bilo v prihodnjih tekmah energičnega vodstva.
LAHKO ATLETSKEGA MEETTNOA V ZAGREBU,
ki ga je priredil v nedeljo HAŠK, se je udeležilo tudi nekoliko atletov in atletinj iz Ljubljane. Zastopani so bili klubi Ilirija, Primorje in Atena Xa moškem meetingu so startali 3 Ilirijani. ki 6o dosegli tri prva in eno drugo mesto, na ženski meetina pa je postavilo Primorje šest tekmovalk, Ilirija dve ui Atena eno. V osmih ženskih disciplinah sa dosegle naše atletinje tu pet prvih mest, vmes rekorde na 80 m, v skoku v daljavo in v metu krogle, dočim je četrti rekord dosegla Tomljenovičeva (A6K) v metu diska. Bernikova je pred kompe-tentrnm razsodiščem poskusila izboljšati svetovni rekord v metu krogle. Svojega meta 867 cm od pretekle nedelje sicer ni mogla ponoviti, vendar je s 847.5 cm vseeno vrgla več kot znaša dosedanji ofi-cijelni svetovni rekord. Upamo, da ji bo ta uspeh' sedaj priznan. Rezultati se glase:
Moški: 100 m: Stepišnik (Ilirija) 11.3 sek. — 200 m: Jamnicki (HAsK) 23.9, drugi živanovi« (Ilirija). - 800 m: Hoffman (HAŠK) 2:09 6 — .^X)0 _m: De Reggi (Ilirija) 17:02. - Skok v daljavo: meA^\q(I^n|a) ,f632 cm. - Troskok: Jakupid A^ V, Qr3fi m Ougorekord). - Kopje: Gašpar (ASK) 44.35 m. — Disk: Isti 33.31.
Ženske: 80 m: šantlova (Primorje) 10.9 (rekord). — Krogla 3.68 kg: Bernikova (Ilirija) 1017 metrov. - Krogla 5 kg: Ista 8.475 m. - Disk: Tomljenovičeva (ASK) 28.915. - Skok v daljavo: Šantlova 485.5 cm (rekord). - 4 krat 60 m- Pri-morje 33.8.	'
*ENSKI LAHKOATLETSKI IN HAZENSKI TRO MATCH JUGOSLAVIJA—ČEŠKOSLOVAŠKA— FRANCOSKA se vrši v Pragi od 2 do 6. julija. Jugoslovanke odpotujejo v Prago prihodnjo sredo. V lahkoatletsko reprezentanco pridejo po dosedanjih dispozicijah zveze: Bernikova, Špornova, Tratnikova (Ilirija)
10
Heinrich Federer: v
Čudež v Bolzeni
Srednjeveška povest
»Postane? Ali vidim? Ali ni ostalo vse, kot je bilo?... Potem sem imel včeraj tudi rožico, samo videl je nisem... To so posebne vrste čudeži, katerih ne vidiš I Toda kaj delam? Moli, moli, ne tuhtaj, bedaki
Supplices rogamus te, omnipotens ... D e u s .. .*
Toda take hostije nisem še nikoli videl, teko strašno drobne in ubožne... in vendar sem tako urno vzel v zakristiji iz škatlice in jo položil na kelih. Da, prav taka je, pečena čez ulico pri frančiškankah, •epo okroglo izrezana, iz moke, ki šumlja na veliki njivi krog jezera ... nič drugega ne vidim ... in ven-iar mora biti Kristusovo Telo, ki ga preveva dih in <ri... Ah, potem sem pa vendar le imel včeraj rožico v rokah!
Proč z dvomi!... Iubehaec perferriper nanussaneti angeli...4
Kako se je moglo to vendar zgoditi!... Tako uboga hostija ... štiri besedice slabega zemskega jezika ... izgovorjene v resnici brez veliko duha in duše... in to naj ne bo več kruh, ampak Gospodovo Telo, mož s križa in svetega groba, ki je šel v nebesa in pride zopet k vesoljni sodbi! Ta beli, okrogli, majhni, tihi košček kruha 1... Ali se more... more sploh narediti živo iz mrtvega? Ni to nespamet? In
' Ponižno te prosimo, vsemogočni Bog...
* Veli, naj ae prineso ti darovi do rokah svetega angela ....
ce je to neumnost, tudi Bog, najpametnejše bitje, ne more tega nikoli ! že leta mešam, tehtam in tuhtam najglobljo snov svetnega, pa ne dobim žive bilke.«
_>Dalje, dalje!« Aldo Aldi se spodbuja, noče več misliti, samo moliti in verovati. Krasna molitev za mrtve se prične: «Mememto etiam, Domine, famulorum famularumque t u a -rum, qui p r a e c e s s e r u n t cum sieno f i d e i..s
Cum signo fidei... z znamenjem vere!... O Bog, ti mrtvi po vsi cerkveni ladji, vsi moji predniki v službi pod ploščami, ti so zdaj pogledali za zaveso večnost, ti vedo, ti bi mi lahko povedali... ali tudi ne? Tudi ne?... Neumnost, kam pa blodim 1 Moliti moram, nič drugega. Za nje! Jaz jim naj iz-, prosim večno luč... toda če je to košček kruha, drugega nič, samo nekaj mrtvega, kako more potem dati drugim večno blaženost v nebesih? Ah, kaj sera molil potem h kamnu ali k drobtini pšenične moke!...«
Duhovnik zastaja, vrti se mu od zadrege, ne | pride dalje. Očita si, zaničuje dvome, vpije kot zapuščen otrok po svetu in luči; toda vedno ga zopet
I pogleda majhni, nepremični kruh... še bolj mora ; tuhtati, še huje dvomiti.
| ^ Tako ne sme iti dalje. Mora naprej. Ljudstvo čaka. Ne more vztrajati tako dolgo, da bi se on izne-bil dvonwv. Ljudstvo ne dvomi. Ljudstvo hoče kratko mašo, potem naj blagoslovi cerkvici, nato pa k papežu, preden nastopi huda opoldanska vročina. Hitro, žuri se mož! Kaj mu je neki?
Pride do očenaša. Kako lepo in kristalno čisto molijo tam spodaj trije otroci z njim! Doneče glasno
i 1 Spomni se tudi. Gospod, svojih služabnikov in služab-I nic. Iri so SU nred nami v večnost z zn&siuuieui vare..
kot najvišji trije zvonovi v stolpu se razlega Kako ti verujejo! 0 sladka otroška vera! Aldo Aldi gotovo ne bi dokončal molitve, če ga ne bi silila s seboj ta mlada moč. Njegov ocenaš se vleče ob njihovem, kakor zgrabijo junaki slabotnega borca in ga potegnejo do zmage. Toda on na deležen slave. Kako prazen je bil ta očenaš! Kako ničeven njegov križ s pateno! Trese se po vsem životu in mrzel pot ga poliva, ko mora znova vzeti hostijo v roko... > P e r eundemDominumnostrum lesu m Chri-stum, filium tuum... samo kruh imam... saj imam samo kruh... qui tecum vivit et regnat in unitate Spiritus saneti, Deus... ah, kruh je!... per omnia saecula saeculorum...«2
„ »Amen!« zakliče vse ljudstvo. »Amen!« zazvoni iz čudežno čistih otroških src.
>Pax Domini sit sem...per..r...s Nebo, zemlja, svet, kaj, kaj je to?« Aldo Aldi ne spravi nobenega glasu več iz sebe, ne da mu več dihati, samo strmi v nalomljeno hostijo. Kajti počasi kot iz ranjenega telesa teče kaplja za kapljo resnična kri, rdeča, gorka kri. Curlja kot iz ran in moči beli prtič. In ne diši kot grozdje ali pšenično zrno ta živa hostija, prav tako diši župniku kot dih otroka. Tako je dišalo iz bežičnih jasli in mogoče tudi tako s križa. Aldo Aldi gleda s široko odprtimi očmi. Skloni se skoro do oltarja, sliši lahno petje in sikanje krvi, da, z vsemi čuti zazna čudež, gledanje tako krasno, pa tudi tako strašno kot v večnost
> > " 3
N N "O 2
n S o> o ! » S £ as
«J 18
a u
>

I .! f
^ s ™ »
£ 3 Q
'J >
s	§
6	2
m	{ J;
■oc	> SC
S-6-Z
13
■ce .2. ■oc O
E a a o , s a d
s - & i*
> S • S N IZ B e« t5 ►
•	Po istem Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem sinu, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj... (To moli, ko prelomi ev. hostijo.)
*	Mir Gospodov bodi vedno,..
Križeva, šantlova (Primorie), Cdmpermanova (Ate-aa) in Tomljenovičeva (ASK). — Hazenski team Jugoslavije je definitivno sestavljen sledeče: vra-tarica Cimpernianova (Atena), branilka Popoviče-va I (BSK), lialfa Janovičeva (ASK) in Hadžičeva (Jugoslavija), napadalke Popovičeva (BSK), Rado-vičeva (ASK) in Tomljenovičeva (ASK). Rezerve: Gršetičeva (Concordija), Jovanovičeva, Ružičeva (Jugoslavija).
DROBNE ŠPORTNE VESTI.
Pisali smo o Liewendah1u, ki je pretekel 100(1 m v 2:31.2. Navadno ta proga ni med tekmami, vendar pa vodimo oficjjelni svetovni rekord; ima ga Šved Lundgreeu z 2:28.5, nemški Peltzerjev rekord je 2:30.5. — Mnogobojnik VVihlstedt, ki skače v višino do 1.90 m, je sunil kroglo 14.51 m daleč. — Rastas je tekel 10 km v dobrem času 3*2: 1*5.4. — Zadnjič so tekli v Ameriki štirje atleti 120 yardov lese: 110 m, manj kot v 15 sekundah; Dye je porabil 14.7. Če je vest resnična, je to nov Svetovni rekord, doslej Riley 14.8. — Perssonu so ponu<Hli 1000 funtov, fe nastopi proti nekdanjemu angleškemu prvaku Beckettu. — Paolino zahteva za revanšni boj s Phil Scottom 2000 funtov, prosto vožnjo in stanovanje v prvovrstnem hotelu zase in za tri svoje spremljevalce Človek hitro napreduje: pred tremi leti smo bili drvar, danes nam pa že dobri hoteli niso več všeč. — VVide je tekel 1500 m v 3:59.5, 2000 m v 5:36.8, Gustavson 800 m v 3:58.8. — Iz Milana v Torino gradijo avtomobilno cesto; takoj se je nabralo zanjo podpisov za 10 milijonov lir. — Pariški autoklub priredi tekmo Pariz—Moskva; odhod iz Pariza 4. julija. — Izšla je nova Bierova avtomobilna karta Avstrije, tudi Slovenija je še zraven, merilo 1:350.000, založba Wagner, Innsbruck. — Vsak teden pride na Angleškem 2000 do 3000 novih avtomobilov v promet. _ 20. junija je bil start za kolesarsko vožnjo okoli po Franciji. — Pelletier dOisy je šel spet na polet in je menda že v Pekingu ali v Tokio. — 252 km je iz Buenos Aires v Montevideo; aeroplan F IS jih je preletel v 75 minutah, na uro torej 201 km.
VSAKA OBČINA MORA IMETI SVOJ ŠPORTNI PROSTOR.
Belgijskemu ministrstvu so predložili načrt, ti naj bi dvignil šport in telovadbo v Belgiji na nenavadno visoko stopnjo. Prav posebno zanimiv je drugi odstavek predloga, po kojem naj napravi vsaka belgijska občina do 1. januarja 1930 lasten športni iu igravni prostor. Ta prostor se bo moral oddajati šolam in športnim društvom brezplačno na razpolago. Občino z manj kot 2000 prebivalci se lahko združijo za skupno napravo prostora.
PROPAGANDA ZA ZDRAVJE.
Večkrat na teden ima pariški list >Matin<- na prvi strani opomin bravceni, naj hodijo brezpogojno vsak dan vsaj deset minut po prstih nog. List podpira s tem opozorilom propagando zdravnika
Gautieza, ki pravi, da je pri dobri izvedbi hoja po prstih najboljše sredstvo za boljši pretok krvi po telesu in da živce bolj poživi kakor vsaka druga gimnastičua vaja. Pa je ta hoja vendar čisto enostavna in traja le malo časa, ni naporna in nič ne stane; saj hodimo lahko bosi ali pa v sandalah. V zaduji seji pariške akademije znanosti so o tej vaji obširno govorili in živahno debatirali. Strokovnjaki •o poudarjali, da zdravstvenega vpliva na pljuča ne dosežemo s posebej za to narejenimi čevlji, kakor jih nosijo plesavke, ali pa z vložkami, temveč s tem, da z lastno močjo vsak dan hodimo po prstih nog. Zlasti važen je vpliv na pljuča zato, ker je možnost dihanja pri takšni hoji vsa drugačna kot sicer. Torej taka enostavna vaja. pa toliko pomaga!
100.030 Dšsi za 10 Bm
lahko zadene, kdor kupi srečko loterije društva
„Trgovska akademija" v Ljubljani 885 dobitkov od SO do 100.000 Din
Turisii&a
Vprašanje na SPD. Sicer je malo lepih nedelj in praznikov, nekaj jih je pa le. in ob takih dneh vse rado pohiti v naravo, na hribe. Začeli so se dopusti in počitnice in vsak, kdor količkaj more, rad pohiti v hribe. Letos se pa povsod opaža, da je obisk po kočah, posebno na daljših turah, silno padel. In kako tudi ne! Vožnja je silno draga, zato se ljudje ne vozijo. Pri tem ima pa najobčutnejšo zgubo SPD. Odbor SPD je tolažil Mane, da bo polovična vožnja v najkrajšem času dovoljena, a te le noče biti... Vprašamo odbor SPD, ali nima niti ene vplivnejše osebe, ki bi se peljala v Belgrad in na merodajnem mestu razjasnila položaj in izposlovala ugodnosti, katere smo člani SPD že lansko leto imeli? Zakaj samo pismeno prosi in prosi, ker ve, kako se v Belgradu prošnje rešujejo? Naj vendar odbor SPD stori potrebne korake, da bo stvar ugodno rešena še v času, ko komu koristi, ne pa za zimo. Sicer se pa čudimo, ko ftitamo v hrvaških listih, da prirejujejo tamošnja turistična društva izJe4e v razne kraje in tudi k nam v Slovenijo, in imajo polovično vožnjo. Isto menda tudi srbska turistična društva. Kako to. da imajo Hrvati in Srbi ugodnosti polovične vožnje, Slovenci pa ne? Ali smo mi mogoče >pod drugim cesarjem«', ali pa je tu vmes malomarnost? Prosimo odbor SPD, da nam to stvar v najkrajšem času razjasni. Če pa odbor SPD meni, da je dovolj, če -'.smemo«- plačati vsakoletno članarino, potem bo najbrže drugo Mo lahko na prste seStel člane, ki bode še p!tičali članarino ob' takih ugodnostih, katere se mu nudijo. Sicerr pa droge države, kakor vedno čitamo, zelo podpirajo turistiko, zato ne razumemo, zakaj se to ravno pri nas tako zapostavlja. Ali gotovim osebam, ki odlocuiejo pri tem, ni zaželjen zdrav rod ? — Več članov SPD.
Sedmi natis velike izdaje
Priredila S. M. Fellclt« Kolinšek
Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din.
Jugoslovanska knjlgasma v Ljubljani.
■B
MALI OGLASI
Vsako drobna -vrstica »Sn 1'SO ali vsaka beseda 50 par. Naj-manjši Din. Oglasi nod devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I
Iščeta sc za čas velc-sejma dve spretni restavracijski blagajničarki. -Predstaviti se je v hotelu »TIVOLI«.
Zidarja
(prcddelavca) iščem za takoj. Ing. Rudolf Trco,
Gosposvetska cesta 12, od 12 do 2.	4264
VESTEN SAMEC
zanesljiv in pošten, za prodajo slaščic doma in po sejmih, četudi ubog, se sprejme. Naslov pove uprava pod štev. 4265.
KMEČK"(TDEKLE
starejše, želi stalne službe pri dobri družini. — Nekoliko je vajena boljše kuhinje, šivanja, pranja in likanja. Priprosto gospodinjstvo bi lahko vodila sama, Ponudbe na upravo lista pod šitro: »Kmečko dekle«
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 22. junija 1926.
Višina barometra 308'8 m
Opazovanja
krai
Lfnfol!an» (dvorec)
Maribor Zagreb Belgrad Sarajevo SKopije Dubrovnik Praga
Baro- t Toploto meter : » ct
Rcl.
760-7 760-2
757-S 756-8 760-8 7gG*l 785-5
758-5 758-0 755-8 760-6
16-6 20-0 22-8
19-7
20-0 21-0 14-0 14-0 200 20'0 17-0
Veter In bnina t m
Oblač- | nost ; 0-10
Vrsta padavin
ob opazovanja
vam 017*
V Ljubljani je
81 68 58 75
78
79 96 95 85 84
E 0-5 NE 0-5 SSE 1-5 N 0-5 NE 3 NE 5 mirno mirno SE 5 mirno SW 0-5
5
6
9
10 5 0
10 10 10 10 2
dež
dež
0-8
7-0 7-0 0-2 2-0 7-0
a i- B
£ 3 ra —
jo a h,
C >o £
IU
5; °
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračui tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, uizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Pregled vremena od 15. do 20. Junija 1926
(Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.)
lo. Azorski vis. tlak prodira v Evropo naglo rValladolid 769); sev. nizki tlak je prestopil na Poljsko (Poznanj 747), se združuje s tirenskim, povzročujoč mestoma močne vetrove in nalive. — V SHS je Slovenija dobila največ padavin in neviht. Zvedrilo je v S Italiji in na Balkanu. Toplota pada v N, v S še raste (Skoplje 36°).
16.	Od Baltika od Črnega morja živahno se valeči nizki tlak zaliva krajine svojega območja mestoma s preobilnim dežjem._ V SHS je padalo nepotrebno mnogo samo v okrožju Mostara, v osla-lem bolj zmerno. V odsekih, kjer še prevladuje topel val t. j. v doljnem Primorju in v krajnem S, je nebo vedro. Temperatura je popustila najjačje v E Evropi.
17.	Barometerske razlike so zmerne, jauji vetrovi se podijo po E Evropi, katero zaseda nizki tlak (Moskva 748). Iz Atlantika je na pohodu novi nizki tlak in vetrovje nad občutljivim okrožjem La Mancha se že odzivlja. — Nad Jadranom in v E SHS je postalo po nočnih padavinah vedro ob popustu toplote (izvzemši Slovenijo).
18.	Atlantski niz. tlak hiti v E (Cale 757) z močnimi vetrovi, segajočimi do Pariza in z dežjem do Alp, do Prage. Tik za njim, na istem potu, je azorski visoki tlak (La Corugna 766), ki sega s svojimi vetrovi do Sardinije. — VE SHS je še vedro, v ostalem pa delno oblačno brez padavin. Toplota v Sloveniji pada.
19.	Azorski visoki tlak (Brest 767) sledi s tihim, deloma vedrim vremenom. Deževno jedro nizkega tlaka je. vdrlo v poznih včerajšnjih urah v Slovenijo (Ljubljana 40.7). Tudi v gornjem Podo-navju dežuje nepretrgoma, vsled česar so poplave neizbežne. — Hladni val občutimo v celem zahodnem delu države; edino v NE se je otoplilo.
20.	Azorski vis. tlak napreduje, pritiska žc tudi v W SHS jačje, podi nizki tlak slabega vremena pred seboj v E, katerega deževni pas potuje s mejno črto obeh tlakov (Boka 67 mm). Vedro je samo v Španiji in Franciji. Toplota pada, koder
nastopa deževni pas, v Sloveniji se			po	odhodu		le-
ga zopet dviguje.						
Pregled toplote	v gorenji dobi:					
Spitsbergi......	0	3	3	1	-5	—
		14	9	—	—	VI
Moskva........	—	—	13	—	—	—
Stockholm......	—	19	14	10	13	—
	14	15	17	18	16	18
Budapest.......	14	12	10	17	16	16
Munchen.......	11	10	12	13	10	12
Berlin........	13	16	17	15	13	—
Seydisfjord......	—	6	7	7	9	4
London ........	14	12	12	12	15	15
		15	14	13	13	15
		—	16	15	—	15
		ltt	18	20	—	M
Aiaccio........	. 27	19	—	—	18	—
	. 19	19	20	20	16	22
Messina . . . . • . .	. 21	21	21	21	21	21
Solija........		13	i;t	12	16	17
		—	—	—	—	20
inžeoer »o puslanete!	ft
(luž. eiektr. metalurg, kem. I Wlr»«$l\M IVLE. I industr. trgov, itd.) (tudi	.	„ ,
pripravi], oddelki) no da Kongresni trg štev. 2.
............... " ' Dobijo se mrzla in gorka
jedila; sprejemajo se tudi abonenti na hrano.
izprementte stanovanje, pismeno, po moder, bitri, iz-borui metodi. Preizkušnje in diplomo v Vaši domovini. Prospekte v vseh Jezikih: Deparlement teobnt-(jne »A. G.« Brd. Constitu-tion, 25 Liege — (Belgija).
Trg. pomočnik
dobro izvežban v modni ali manuiakturni stroki, se išče. — Ponudbe na: Martin Vrabl, PTUJ.
4263.
Sprejme se HLAPEC
zanesljiv, pošten, vajen konj; stalna služba in boljša plača. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21.
Inženirski diplom v dveh in treh letih. Odd. za elektrotehniko, elektromehani ko, metalurgijo. - Kemija, avto, aero. Železno- in betonsko stavbarstvo, koloni-jale, trgovina, industrija. Dnevni iu večerni inž. kurzi. - Revnejši dijaki Hoho d.?lo. 5S0 belg. frankov. Prospekti zastonj. — Pisma v vseh jezikih: Institut Supe-ricur technlnue Servlee >A. G.c Brd. Constitntion, 2S Liege (Belgija).	4023
MARIBOR.
razpošilja
A. OSET,
4001
Priporoča se železnim
A. SUŠMIK
Ljubljana, Zaloika cesta.
Ljubljana 'V/
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Cerne, juvellr, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3
KRESNI VEČFJi
V sredo zvečer 23. t. m. se bo žgal vrh Rožnika velik kres. Svira želez-ničarska godba. Vrt bo razsvetljen z elektrifuimi žarnicami. Za vse drugo bo vsestransko preskrbljeno.	4234
govejega"sena
do 2000 kg, dobrega, kupim. Naslov se izve v upravi lista pod St. 4266.
NAPRODAJ: 1 visoka omara, obešalnik, 1 kuh. omara in postelja z vso opremo. Stari trg U a, JERIHA.	4200
Najnovejša iznajdba!
Hrez Isvarmja blaga kemično snažen,1e in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, Ljubljana
Selenburgova ul. 6.1.GItnce-Vtf 48
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Maprodaj hiša
z vrtom, tri sobe, kuhinja, drvarnica, klet vodovod, eiektr. luč. Hiša je lepo prenovljena v mestu ob Savi. Naslov pove uprava tega lista pod št. 4210.
išče službe pri farni cerkvi ali podružnici. Naslov v upravi pod: 4267.
kabinet oddam
s 1. julijem. - Streliška nlica 8, pritličje, desno.
Lepa. narodna noša
naprodaj. — Naslov se izve v upravi: št. 4240,
NAJLEPŠA VILA
na primernem kraju in v najboljšem stanju, radi gospodarjeve smrti naprodaj. Neža Jezeršek, Kranj 11.	4173
posestva »SANGRAD« se vrši dne 30. junija t. I. pri sodišču v Kranju. —
Najnižji ponudek je Din 117.426, Stavbišča »San-grada« so primerna za različne s vrhe, kakor za industrijo, letovišče, hotel ali gostilno. Koncesija sc z lahkoto dobi, Primerno je tudi za mlin in žago, ker ima svojo lastno vodno moč na turbino in tudi lastno elektrarno, vodovod, kopališče in 4 in po! ha zemljišča. Kupci vabljeni
K mag. št. 15.142-26
RAZPIS.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo tfziroroa vzidavo
40 komarlov štedilnikov
za nove stanovanjske hiše za Bežigradom. Pojasnila daje mestni gradbeni urad. Ponudbe jc vložiti do 26, junija 1926.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. junija 1926.
otroške majce, mrežaste, modne srajco, kravate, nogavice v raznih barvah, dokolenice, patlce, na^rbSnike, čipke, dišeče milo, potrebščine za krojače, šivilje in čevljarje. Najnižje cene!
OS VODI BLIZU PREŠERNOVEGA SPOHEHSKft
s oči ¥aroi?ais
poslovnih knjig Knjigoveznica K. T. 0. v Ljubljani
poslužujte se samo lepo in pregledno črtanih
ki jih Izdeluje po nizkih cenah
En grfis
Kopitarjeva ulic: SI !l
En detail
ZBIRKA JLOUEHIKIH HIIRODHIH PESMI
Hurmsniziral in uredii M BajuH. — Besede zapisal Dr. 1 Debeuec.
Din 16«-.
:: JUGOSLOVANSKA KhiJ.Gaft^fi V LJUBLJANI ::
Opozorilo! zaMevaete pri hupo-lanin samo neše leftije m padhve z naznateno zaščitno znamko
Varstvena
OS55 so nogftoip in nagdovršcnegšS NatveCja m n^produh-tlvnega itorrtlca znanifca
\
nmm
_ foflMiaTensha Koraka tavala le želfezne i Celine rofce d. fl. KA&IOVAC ^
Za Jiu^ilfivjaftkfiJjikuaa s Liubli«h KmsI
Izdajatelj: dr. Fr, Kulovca
Urednik: Franc Terscžla?.