Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Na; očniua za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto i 2 K, za po! leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol Ista 7 K.
Poeemtsa« iltfllba 18 *•
Reklamacije so poštnin« praske. Nefranklrana pisma se bc spre jemaje. Rokopisi se ae nanje, innnšL laestopia petik-nikin (Urili 88 mm) n eakrat SO ril., večkrat pe iegerera.
72. štev.
V Ljubljani, v sredo, dne 9. septembra 1908.
Leto XI.
NASLOVA: Ca dopise in rokopise sa list: Uredništvo •Bdedeia Prapora*, IdnbUana. — Za denarne poiiljatv«, naročila na list, reklassaelje, inserate 1.1 d.: Upiavnlitvo •Rdečeča Prapora., ijnbljana, Dunajska cesta čtev. 20
„Rdeči Prapor"
izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro -ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K SO vin., za četrt leta S K 60 vin., mesečno 90 vin.
Za NOMdjO za celo leto 11 K, za pol leta 6 K, za. četrt leta 3 K.
Za Anerilo za celo leto 14 K, za pol 7 K.
,'TZ., - ' ■ Z Ulit. rSU X .	:,{	‘
Opravnlštvo ..Rdečega Prapora".
leta
Proletarisacija slovenskega naroda in naša stranka.
Končno so bili prisiljeni tudi slovenski liberalci in klerikalci priznati, da se vrši, kot čisto naravna posledica industrijelnega in trgovinskega razvoja, proletarizacija tudi slovenskega naroda. Priznali so to deloma direktno, deloma pa indirektno in Sicer ne morda radi stvari same, kakor tudi ne, da bi proučevali njenje posledice in ukrenili kaj resnično in nujno potrebnega v korist onih, ki so 2e in ki bodo postali proletarci, temveč iz golega strankarskega in meščanskega egoizma. Priznali so, ker so bili primorani priznati. Prisililo jih je dejstvo samo, ki ga niso mogli več prikriti, ker — s svojega stališča—niso ne mogli ne smeli pripustiti, da bi ta novi proletarijat povečal moč socialne demokracije. Kajti vedeli so prav dobro, da bi se v tem slučaju znatno zmanjšala njihova politična moč in tudi odpor meščanstva napram za Xlyljepje se borečemu delavstvu,hki bi se, združeno v mogočnih, na razrednem stališču stoječih strokovnih organizacijah in pod vodstvom na tak način močne socialistične stranke, ložje uprlo kapitalističnemu izkoriščanju in prišlo ložje do zahtevahih pravic. Vse to so tudi slovenske meščanske stranke morale prav dobro prevdariti, ko so morale opazovati, da se Število slovenskih proletarcev množi dd dne do dne. Priznale so tedaj protetarizacijo in ne da bi se brigale za delavske interese, ne da bi bil njih namen, koristiti (niti v najmanjšem pomenu te besede) delavstvu, so začele pisati o delavstvu in ga organizirati v svoje stanovske in politične namene. «N. D. O * v Trstu in klerikalne delavske organizacije nam jasno dokazujejo resnico naše trditve. Kakor že povsod, tako je prišla tudi jugoslovanska socialna demokracija do trenotka, ko ji ni treba več prerokovati proletarizacije naroda, ampak pečati se S njo kot z resničnim dejstvom.
Proletarizacija se mora iz/ršiti, ker je to po* goj in posledica razvoja današnjega kapitalističnega zkrtema. Omejiti ali celo preprečiti jo, je "nam in drugim nemogoče ; pač pa je dollnost naše stranke, kot zastopnice delavskih interesov, da napne vse svoje sile, da prepreči slabe posledice in škodo, ki jo trpi že razvito delavstvo vsled proletarizacije takrat, kadar se isto izkorišča ne le zaradi potrebe, ampak tudi zaradi delavske konkurence.
Zastonj bi bilo, še enkrat pripovedovati, kako in zakaj čutijo oni, ki prihajajo z dežele, kjer so navajeni na revno življenje, v mestih izboljšan svoj gmotni in družabni položaj in kako in zakaj šene morejo občutiti teže kapitalističnega izkorilčevanja
in vsled tega tudi ne solidarnosti s starimi, razredno zavednimi delavci. Tudi dejstvo, da je tako izseljevanje v rokah meščanskih strank, ki vsiljujejo tem novim trpinom svoje protidelavske in protisocialistične ideje, ki jih uče narodnega sovraštva in jim s praznimi obljubami o bogati bodočnosti sade v nezavedno dušo čut ponižnosti in pokornosti, vpliva, da prično iz sovraštva do vsake nepo-koriščine in iz vdanosti sovražiti stare, z obstoječimi razmerami nezadovoljne delavce ter odklanjajo vsako solidarnost ž njimi. Tako trpe škodo prvič zavedni delavci, ker jim novodošli delajo (posebno v nekvalificiranih strokah) mezdno konkurenco in ostajajo vsled te brez zaslužka, ali pa se morajo prilagoditi konkurenčni mezdi, katera navadno ne odgovarja zahtevam mestnega, zase in za svoje družine skrbečega delavstva; drugič pa, ker jim novodošli odrekajo solidarnost v boju za svoje pravice in zoper kapitalistično nadiskoriščanje ter si ne morejo izboljšati življenskih in socialnih razmer. Prav vsled tega pa trpi tuli novodošlo delavstvo, ki se iz omenjenih vzrokov odreka rajše boljšemu življenju nego ponižnosti in vdanosti.
Kapitalizem pospešuje izseljevanje kmečkega ljudstva v industrijska mesta, ker ga tam potrebuje, Čim večja, je ponudba dela, tem večja je mezdna konkurenca. Kapitalizem organizira to izseljevanje in takorekoč tudi proletarizacijo v svoje interese in proti delavskim. Naša dolžnost je pa, da tako izseljevanje omejimo, ali pa naravnost za se organiziramo v prid staremu in novemu proletariatu.
Odgovornost, ki jo čutimo za interese zavednega organiziranega delavstva, nas mora navdati z občutkom dolžnosti, da izvršimo delo, ki bode v prid vsemu staremu in novemu proletarijatu, 'da napredujemo ž njim na poti do končnega cilja, do uresničenja socialistične ideja. Na deželi moramo ljudstvo izobraževati, pripraviti ga že sedaj za njegovo bodoče življenje, da ne pride več v mesto s sovraštvom in z vdanostjo, ampak da bo, ponosno, zavedno svoje sile in svoje misije, podalo starim sotrpinom roko v bratsko solidarnost. Naše delo se mora razširiti po deželi, kjer moramo napeti vse svoje sile, da osvobodimo Že tam ljudstvo iz meščanskih in konservativnih spon in ga rešimo tistih predsodkov, ki so najveCja zapreka našim agitatorjem. V socialistični ideji izučeni morajo prihajati novi sotrpini z dežele v mestne socialistične strokovne organizacije. Le na tak način bo mogoče tudi nam slovenskim bojevnikom svobode in pravice olajšati proletarijatu boj zoper izkoriščevanje in izgladiti pot do socializma.	I. H,
Politični odsevi.
ta alkjeitatrijske delelnoiboriki volitve je
imenovala socialno-demokralična stranka doslej sledeče kandidate i a) Na Dunaju: V Leopoldovem Karol Pick in Prane Wolf; na Landstrasse Johan Berut, Karol HOger, Franc Silberer in Karol Starecky; na Vidnu Anton Widlar, Matevž Milvay, Leopold Biener, Anton Dangl; v Margaretnu Franc Domes, Albert H u mm el; na Neubau Edvard Rieger, Jožef Tillicb, Jožef Tobola; v Jožefovom Johan Grfibner, Karol GUrlich; v Favoritnu dr. Karol Renner, Johan Pfilzer; v Simeringu Lovrenc*Widholz; v Meidlingu Maks Winter; v Rudolfovem Pavel Richter; v Fflofhausu Johan Grassinger; v Otakringu Albert Sever, Karol V olkert; vHer-nalzu Mihael Worell, Anton Wimmer; v Bri-gitensvi dr. Viljem Ellenbogon; v Fioridsdorfu Karol Se it z; b) V splošni kuriji mest in trgov;
v Zwettlu Teodor Hackenberg; v Braku ob Litvi dr. Karol Renner; c) V splošni kuriji kmetskih občin: v Amstetnu Leopold Ettinget; v Dunajskem Novem mestu Alojz Kofinek; v Kor-neuburgu Anton Schlinger; v Hormu Janez Krobath; v Waidhofou ob Taji Janez Lenz.
Sandžaika železnica le ne bo gradila f «Novoje Vre raja* poroča, da general Muiaffjr-paša, predsednik častniške komisije za gradbo avstrijske sandžaške železnice, noče ostati dalje v lej službi. Tudi ga noben drugi turški častnik ne bo nadomeščal in bo zato komisija primorana svoje delo ustaviti. Baje sta tudi kralj Edvard angleški in ruski minister za zunanje zadeve, Izvolsky mnenja, da naj se ustavijo v Turčiji vsa inozemska železniška dela.
Kaienski senati za mladostne. Pravosodno ministrstvo namerava, kakor je bilo naznanjeno sodiščem, odkazati vse kazenske stvari proti mladostnim, ki niso še dovršili 18. leta, pri sodnih dvorih posebnemu razsodnemu senatu in pri okrajnih sodiščih posebnemu sodniku. V kolikor je to mogoče pri organizaciji sodišč, polagalo se bo sod-ništvo v teh kazenskih stvareh obenem v roke varstvenega sodnika. Pri kazenskih stvareh, na katerih so udeleženi mladostni in odrasli, treba ločiti postopanje, v kolikor to gre, ne da bilo zamude. Ako ni dopustna ločitev postopanja, treba razpravljati stvar pred senatom, oziroma edinosodnikom za mladostne. Izvršitev teh odredb bi zahtevala spremembe glede razdelitve poslov; mogla bi zato stopiti v veljavo še le 2 začetkom 1. 1909:
V Prago je prišlo odposlanstvo pariikegv Občinskega sveta. Zunanji povod je bil ta, da obiščejo razstavo, ki je letos v Pragi, toda glavni namen je ta, da se hrupno pokaže češko-francosko pobratimstvo. Popolnoma v redu je, če sprejme praški župan in mestno starešinstvo svoje pariške kolege na lep način; ampak tisto demonstrativno bahanje s francoskim prijateljstvom, ki je v Pragi postalo moderno, učinkuje že precej smešno, ker delajo* mediantovski vtisk. Docela neokusno je pa, če se porabi taka slavnostna prilika za fantalinske demonstracije proti drugi narodnosti, kakor se je zgodilo v Pragi, kjer so šle nacionalistične tolpe'Čisto brez potrebe izzivat ondotne Nemce. Take reči pa posnemajo radi tudi naši narodnjaki) ker ja na Češkem lepega in dobrega, jim ostane seveda tajno.
Mladofieikl izvrževalnl odbor je imel 'dne 3. t. m. sejo, na kateri se je izdal sledeči kominikd: Na prvi seji so se razpravljale priprave za dežejpdzbor-sko zasedanje ter se je sprejelo več predlogov. Na drugi seji se je brez debate soglasno sprejel predlog, ki priznava, da je bilo ravnanje poslanca Brali k a,! ministra F i e d 1 e r j a in poslanca K ra mh f a pri razpravah z ravnateljem ve strank o m^po-polnoma korektno. To je bil pač zelo mil sklep, poln krščanske ljubezni! Poslanec Černbhbf|ky je izjavil, da daje svoj mandat izvrševalnem odboru na razpolago, pa se je sklenilo, da sir počakajo končnega razjašnjenja cele zadeve. V debati cr po* litičnem položaju so vsi govorniki izražali la g|-dovoljnoststranke nad ravnanjem yrade napram češkemu narodu. Samo malo 'poča* kati bo treba; ko bo državni zbor zopet skl) bodo Mladočehi baronu Becku zopet zobali Iz
Salcburikemu deielnemg ibortt predloži de-želni odbor volilno reformo, pč kateri bi se sedanje število poslancev, 27, zvišalo na 39. Virilnl glas nadškofa ostane. Nova, četrta kurija, dobi 6 map* datov, enega mesto Salcburg, 1 druga mesti In trgi, 3 pa kmetske občine.
7 Boul ln Hercegovini je bilo 1906 leta 9361 uradnikov in državnih uslužbencev; od Teh je bilo domačinov 2791 ali 29,8%; tujcev iz Avstrije in Ogrske na 6570 ali 70'2% Ta tuja biro* kracija tvori v Bosni nekako državo v državi. Ker nima nad seboj kontrole, gospodari v deželi tako, da jo ljudstvo, ki je itak kot tuje nima rade, naravnost sovraži, ker je zajedavka. To je samooh-sebi dovolj slabo, še slabše pa je to, da se ljudstvu pod vplivom bosanske birokracije naravnost demoralizira in otopuje. Bilo bi nepravično, trditi, da bosanska uprava ne kaže sploh nikakega prizadevanja za reforme) pa te reforme se pripravljajo od' zgoraj in ljudstvu se ne dovoljuje sodelovati pri
njih, zato pa ne prinašajo nikake koristi prebival stvu ampak samo tujcem. To je znan učinek vsakega absolutizma, ki ostane nekoristen tudi kadar hoče biti koristen, kajti ljudstvo mora samo sode* lovati na tem, kar je namenjeno njemu v korist. Industrija, katera je bila po avstrijskem prizadevanju v Bosno upeljana, je večinoma v tujih rokah. Socialne razmere domačega prebivalstva niso mnogo boljše, ako so sploh boljše, kakor so bile pod tur ško upravo, razlika je samo v tem, da se to, kar se je godilo prej s pomočjo turških paš, godi sedaj s pomočjo avstrijskih uradov. O skrbi bosanske uprave za kulturne stvari priča dejstvo, da je 1905/6 obiskovalo Šolski pouk 14*33% Šolsko ob vezne mladine. Vseh ljudskih Sol je bilo 366, za katere se je potrosilo 1,508.808 K; tem nasproti je pa bilo izdanih za vojaštvo in orožništvo 9,118.844 K, torej več nege Šestkrat toliko kakor za Šolstvo. V cerkveni politiki ostaje bosanska uprava zvesta staroavstrijskim tradicijam, protežira kolikor more katoliški klerikalizem, s čimer brez vse potrebe draži pravoslavno prebivalstvo, katerega je skoro polovico vsega prebivalstva v deželi.
Goipod Ebenhoch ostane minister. Njegova demisija ni sprejeta, vladar mu je izrazil svoje zaupanje. To smo prorokovali, priznavamo pa, da nismo nič ponosni na izpolnitev prorokovanja, kajti vsak otrok je lahko ugonil da se bo tako izvršilo. Ebenbochu so bili napadi agrarcev neprijetni; kajti v očitanju gospoda Hohenbluma je bilo marsikaj takega, da je bil odgovor 2e nemogoč. Vodja avstrijskih agrarcev trdi Se danes, da sta mu dva ministra obljubila, da srbska pogodba ne bo uveljavljena, ne da bi se prej predložila parlamentu. In Hohenblum Se danes ni vgnan v laž. Oficielno je stališče ministra Ebenhocha utrjeno. C« je pa stališče agrarcev s tem omajeno, je drugo vprašanje. Po pisavi listov, ki zastopajo agrarne nuore, se je bati, da nastopijo s svojimi zahtevami v državnem zboru prav tako silovito, kakor Če ne bi bil Ebenhoch nikoli demisioniral.
Nemčija ja zaradi Maroki poslala vsem dr* tavam, ki so podpisale znano algesiraško pogodbo, naj priznajo Mulef Hafiia za sultana, da se povrne mir v Maroko. Francija je odgovorila, da zahteva garancije za evropske interese v Maroku in pravi, da nikdar ni rekla, da ne bo priznala Mulej Hafiia, ampak da morajo biti razmere temu primerne.
Slovaiki poalaneo Milan Ivanka je bil v Po-
tonu obsojen na enoletno državno ječo in na 3000 kron globe zaradi «ščuvanja proti madžarski narodnosti*. Ta grozni greh je storil na nekaterih ljudskih shodih, na katerih je poročal o svojem parlamentaričnem delovanju.
Merniki cetar Viljem je zopet sprožil govor. Kar govori sedanji prosko-nemški vladar, ni vselej vatno; zadnji njegov govor v Strassburgu pa ima jedro, seveda ne sladko. Viljem je povdarjal. da hoče Nemčija obraniti mir. Ampak dejal je tudi, da se bo njegovo cesarstvo tako oboroževalo, kakor se bo njemu zdelo potrebno. Nemčija torej note omejiti oborofevanja, ampak bo Se nadalje iziemala svoje prebivalce, zato da bo Viljem imel Vesele nad barkami in kanoni. Ko je bil angleški kralj Eivard v Kronbergu, je sam priporočal Viljemu, naj bi Nemčija m Anglija zmanjšali izdatke ta stavbe ladij; toda Viljem je odgovoril, da je nemški mornariški načrt sestavljen že do leta 1912 in da se ne da nič spremeniti. Seveda se bodo sedaj tudi na Angleškem oboroževali, kakor da so ob pamet« V kapitalistični družbi ne ostane nobena norost sama. Prišel pa bo čas, ko se bo ljudstvo povsod naveličalo večnih žrtev za militarizem in marinizem.
Italijanski mnenji mtntiter Tittonl se je, ko
M je poslovil od barona Ahrentbala, odpeljal v Berchtesgaden, kjer se je sešel z nemškim državnim tajnikoln pl Sch6nom. Ofcielno se poroča: tKakbr V Salcburgu, se je tudi v Berchtesgadenu
Svorilo 0 aktualnih vprašanjih mednarodne poli* e in se je potrdila radostna harmonija v pojmovanju trozveznih kabinetov.* Hvala bogu!
v Maroka je Mulej Hafid popolnoma zmagal. Ztdnja Abdul Azisu zvesta četa, ki jo je vodil tttugij je pri Marakatu povsem pobita in Mulej Hafid zdaj sploh nima več resnega sovratnika v deželi. Njegovo priznanje se te lahko smatra za gotovo reč. Kskot znano, je Francija v prvi vrsti iahtevalii da prizna algesiraško pogodbo. Sedaj se pa ifcve, da je te pred daljšim časom slovesno iz* javil, da prizna brezpogojno celo pogodbo z vsemi določbami. Torej nič ne pomaga. Sultan po božji nUesti Abdul Azls se ni mogel držati ne s fran-boskd veliko, ne z božjo milostjo, ki se zdaj seveda vae razlije nad glavo njegovega orata Mulej Hafida. to je prav tako, kakor da bi se božja milost vla« daljav tavnala po zmagah.
i Kijevlkl guberniji so ustatkl kmetje požgali mnogo graščin in skladišč z žitom. V Kijevu lo našli tovamo za bombe in mnogo razstreliva.
Maosdonski vstali Do 17. avgusta Je skupno odlbtilo orožje V Macedoniji 810 bolgarskih, 490 grških, 108 srbskih, 1 romunskih in 1299 albanskih vitalev. Sedaj se bo nesrečaa dežela vendar •časoma pomirila In bodo mogli prebivalci mirno izvrševati svoje posle.
Kuki mtalstrakt predsednik Stoljipln je izjavil predsedniku dume, da so vse govorice o pred« stoječi reakciji in o odprari dame neresnične,
Vlada izdeluje zakonske načrte za lokalno samoupravo, za vaški občinski red in za tiskovno svobodo. Kadar govori Stoljipin o tiskovni »svobodi», se človek kar nehote nakremži.
V Lodžu so uprli 200 oseb iz »boljših* krogov. Brzojav pa ne pov6, zakaj.
0 nameravani atevbi rukih oklopnic izjavlja vlada, da so vse vesti, kakor da bi bila Rusija naročila v Nemčiji štiri boje oklopnice, brez podlage.
Tnriki princ Juuf Ezedin je bil v Skadru na predstavi v gledališču in je imel tam zelo odkritosrčen govor o svobodi. Ali se to spodobi princu ?
Zahtevajte MT
E vseh gostilnah, varnah ta/, brivnicah MT IV
' Flori
Nesloga ▼ slogi.
Trst, 6. septembra.
Slogaško-solzarska politika v Trstu se bliža koncu. V stranki besnečega narodnega fanatizma se je pojavil razkol. Veliki rodoljub, državni poslanec doktor Otokar Rybaf, narodni voditelj tržaških Slovencev, je telegrafično naznanil predsedniku poslanske zbornice, da odloži mandat.
Ta vest se je raznesla že v nedeljo, dne 30. avgusta po Trstu. Nihče ni hotel verjeti, da je to res, ker se je dal Ryb«f voliti tudi v odbor tiste krumirske organizacije, ki je danes kriva, da je odložil mandat. Res je sicer, da je Rybaf takoj pri ustanoviti »Narodne delavske organizacije* iz* javil, da se strinja 2 njo, ampak ima proti njej gotove premislike, toda mož ni imel dovolj upliva, da bi preprečil to, kar je moralo priti iz demagogične politike njegovega oficirja, doktorja Mandiča.
Rybafev oficir Mandič, ki je še precej ubog« ljiva duša, bi bil tudi slušal svojega poveljnika, toda korporali Jaklič, Bizjak, Treven, Bufon in diugi so se spuntnli tudi njemu. Posledica temu so znane pajacade po tržaškem mestu proti socialni demokraciji in odkrit boj s klerikalci. Tega doktor Rybsf, slogaš, ni hotel na noben način. Toda Mandič mu je razcepil progo morda tudi nehote? Na javnem shodu v Boljuncu je izjavil, da se morajo Slovenci upreti klerikalni nadvladi in Črna «Zarja» tržaških nuncev je objavila te besede z veliko zadovoljnostjo ter vabila vse, kar je črnega med tržaškimi Slovenci, v boj proti slogarjem. V tržaški okolici je še precej klerikalizma sam mestni svetnik Gorjup se je že javno izjavil za klerikalca in doktor Rybaf je izprevidel, nevarnost ter pravočasno — pobegnil Bolje se pošteno odsloviti kakor sramotno propasti, tako si je mislil in odšel.
Tudi še drugi vzroki so o dokt. R bafevi de-misiji. »Slovenski Narod* list, ki maši vse razpok-line liberalno-klerikalne politike, ki jih napravlja s prestidižaško dizinvolturo poslanec Hribar, se je zaletel preteklo soboto v tržaške slogarje in na-zval Ribafevo politiko kot «hofratovsko».
Da slovenska javnost izvč, kakšna je Ribsfiva šolska politika, katero «Slovenski Narod* imenuje «hofratovsko», je potrebno, da razlotim objektivno, kar se je zgodilo o vprašanju slovenske ljudske šole v Trstu v zadnjih časih.
Pred par meseči je politično društvo »Edinost* sklicalo pri Sv. Jakobu shod vseh slovenskih staršev v Trstu. Na shod je prišlo nad 500 ljudi. Strastno in s patosonr so govorili tam narodnjaški voditelji io dokt. Gregorin je rekel: Mi nismo dosegli ničesar pozitivnega, treba da vi, slovenski starti, izriijjdete- modus, kako n«j se reši naše šolskp. vpreganjem ^ ^	r	-
Govorilo se je tudi o stavki tolskib otrok, o demostraciji z otroci po mestu in droge slične ra* dikalne stvari Konec, shoda je bil ta, da se je na shodu iavolil odbor« sestoječ iz sedmih mot, ki naj proučujejo stvar. Odbor se je konstituiral takoj po shodu in glej čudo! Vstane en odbornik in reče: Gospoda, preden ko se nadalje ba-vimo i stvarjo, moram izjaviti, da sem slovenski soeialiat in se ne strinjam z ■arodnjalko politko.*
Gospoda se je spogledala in glej, ko prvi odbornik ssde -v bil je sodrug Sešek —• vstane te drugi in poda enako izjavo. Vstane še tretji — voditeljem postaja tesno pri srcu — in lajavi kakor prejšnji. No, slednjič se vendar pride do zaključka, da morajo biti v tako vatnem kulturnem vpralanjtt til Slovenci solidni.*
Toda socialistični odborniki so takoj izjavili, da mora v tem vprašanju biti odločujoč tudi politični odbor sovražene jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Trstu. S težkim srcem so naši »šarfmacherji* sprejeli predlog in dodali Se odbor političnega društva »Edinost*.
Vršila se je samo ena seja in ker je bila tajna, ne morem vam poročati nič drugega nego to, da je bilo »Sarfoaacherstvo* poraženo in to po zaslugi sosialistov, katerih izvajanja je podpiral doktor Ryhaf.
Tako postopanje mu je nakopičilo obilo sovraštva, ki je izbruhnilo v »Slovenskem Narodu* v javnost. Če bi bil Rybaf liberalec, tedaj bi »Slovenski Narod* lepo molčal, kakor molči o polovičarstvu dičnega Hribarja; ker je pa slogaš, mu predbaciva »hofratovstvo*.
Rybaf gre in noben ne bo jokal za njim, ker breznačelnost, slogaStvo in flk-fakovstvo se nobenemu pametnemu človeku ne priljubi*). Toda v Trstu ni moža, ki bi ga nadomestil v tistem tingl-tanglu mej klerikalizmom in liberalizmom, ki bi se znal zibati obenem v farskem in brezverskem naročju.
On je zato najspretnejša in obenem nenadomestljiva oseba.
Poprosili ga bodo prav milo, naj ostane in On, dober rodoljub (da je dober »rodoljub*, je znak dejstvo, da je kot najprvi vzrok podane demi-sije navedel propadanje svoje odvetniške pisarne) se bode uklonil »narodni* volji ter si utrdil pozicijo.
Slogaška politika bode morda še nekaj časa na površju, ampak dolgo ne, kajti praktično življenje nam dokazuje, da ko se doseže enkrat narodna zavednost, ni mogoče več tavati naprej brez olja in brez načel. Posebno Se sedaj, odkar je ustanovila Narodna krumirska organizacija nekak revolver-žurnal. Ta list piše v zadnji številki med drugimi zlobnostmi in lažmi tudi dolg, še precej objektiven članek proti sodrugu dr. Tumi v Gorici. V omenjenem članku se nahaja tudi to:
»Narodna delavska organizacija ni politična in ima v »veji gredi več goeUlnih demokratov nego si dr. Tuma misli*
Resen človek na da nič na take trditve, ioda značilne so vseeno, ker pokazujejo, kakšno razpoloženje vlada v narodnjaških krogih. V takem razpoloženju in zmešnjavi se ne more naprej brez principov in brez načel in treba bode izbirati. V slogi se je pojavila nesloga, ki je nihče več ne zamaši.
•
Danes je dr. Rybaf spet preklical demisijo. Komedija je končana. Jeli sloga rešena P Nel To je šele prvo dejanje. Imamo kratek odmor; v kratkem so spet otvori zastor. Komedija se bode spremenila v dramo. Vse okolnosti nas podpirajo v tem prepričanju.	Milost
*) Medtem je Rybaf, kakor poročamo na drugem mestu, preklical svojo demisijo.
Socialni pregled.
0 noti trgovinski pogodbi g Srbijo je izšla posebna očividno od vlade inspirirana brošura, katera dokazuje, da pomeni ta pogodba polno zmago agrarcev. Carinske postavke na srbske pridelke so vse zvišane, carina na pšenico, ječmen, koruzo in oves je po novi i do 6 krat višja nego po prejšnji pogodbi in ja uvoz tita iz Srbije čisto nemogoč. Veterinarske pogodbe s Srbijo nismo sklenili, živa goveda in svinje se ne bodo smele uvažati, pač pa bode dovoljen uvoz 35 tisoč zaklanih goved in 70 tisoč zaklanih preličev na leto, to pa samo v plombiranih vagonih, namenjenih naravnost v v»«ja industrijaloa mesta (na Štajerskem samo v Gradec, na Primorskem samo v Trst) in tndi to po izvrlenem pregledu, mesa po avstrijskih Urino-zdravnikih. Tako je torsj tudi ta vsestransko omejeni uvoz odvisen od urednega dovoljenja Avstrijskih sanitarnih uradov. V letih 1901-^-1905 se je zaklala v Avstriji povprek po 2,186 787 goved in po 4,226.527 prašičev; srbski uvoz ne znata torej niti eno stotinko te potrebe. In vendar so. veleposestniki in njim na ljubo naii klerikalci gagnali tak trušč, kakor bi bili vsled te pogodbe popolnoma uničeni. Pri tem gospodje niso pomislili na dejstvo, da so domati industrijaini kraji prvi in glavni odjemalci domačih poljedelskih pridelkov in da ako škodujejo domači industriji, škodujejo indirektno sami sebi.
Javno gospodarstvo na Ogrskim. Veliko po« zornost je vzbudil najnovejši dokaz korupcije v ogrskih uradih. Okolo Blatnega jezera bodo zidali Železnico. Glavno oddajo gramoza za gradnjo železnice je oddala vlada kamenolomu v Polgarderu«
Tvrdka je dobila naročbo, dodati 900.000 met. stotov gramoza po 9 50 K za 100 k?. Nek kame-■olom v bližini Budimpešte je bii pa ponudil gramoz boljše kvalitete po 6 K za 100 kg. Lastnik polgarskega kamenoloma je poslanec grof Batthiany, elan ustavne stranke. Gosp. poslanec bo s pomočjo vlade »zaslužil* nad 3 milijone kron več kakor bi bil zaslužil lastnik kamenoloma pri Budimpešti; ta pa, seveda, ni poslanec.
Domače stvari.
Nemški BidontUiem poganja, kakor v naši dobi vsak meščanski nacionalizem, cvetke, ob katerih bi človeku lahko slabo prihajalo. Kaj bujno uspeva ta flora na gnojišfu *Grazer Tagblatta» in graške »Tagesposte*. V zadnji prilogi »Deutsche Stimmen* čitamo v nekem članku, ki se nas drugače nič ne tiče, trditev, da vsa slovenska kultura, literatura in omika ni nič druzega, kakor prepis nemške, kakor drobtine z mize nemške kulture. Take prismodarije smo brali in slišali že večkrat, pa bi se jim le smejali, če se ne bi užigal vsak šovinizem na tistem ognjišču, na katerem gori eden. Bilo bi brezumno, zanikati vpliv, ki ga je imelo nemštvo na razvoj kulture slovenskega naroda. Ta vpliv je povsem naraven, ker so Slovenci stoletja Živeli z Nemci v tako tesni zvezi, da ni mogla ostati brez posledic. Ampak za mislečega človeka ja vsaka baharija s »svojo nacionalno kulturo* smešna, ker v6, da je vsa kultura plod stotisoč-letnega dela ne enega, temveč neštetih narodov. Tudi Nemci niso kar čez noč napravili sami iz sebe kulturen narod, temveč so se branili ob kulturi, katero so že pred njimi vstvarili Grki in Rimljani, pred temi pa še starejši narodi. Tudi Slovencem niso posredovali kulture samo Nemci, temveč tudi drugi mladi in stari narodi, pomnožili so jo pa tudi a svojim lastnim delom. Čudno je, da se vozijo nemško-nacionalni uredniki z železnico, ki ni nemška iznajba, da se posluiujo brzojava in telefona, ki sta tuja izuma, da pijejo kavo in čaj, ki ne raste na Nemškem. Čudno je pa tudi, da se prav nič ne boje blamaže, kadar govore o slovenski literaturi in umetnosti. Seveda je naša književnost mlada, a za sramoto še nikdar ni veljala mladost. A kdor govori zaničljivo o slovenski literaturi, ne kaže nič druzega, kakor da je ne pozna. Neznanje pa tudi ni kaj posebna zasluga« Literatura, ki lahko pokate Zupančičevo liriko in Cankarjeve povesti, bi bila vzvišena nad šovinističnim zasmehovanjem, tudi če ne bi imela nič druzega. V ‘Deutsche Stimmen* dopisujejo ljudje, ki žive ha Kranjskem, pa bi se od njih lahko pričakovalo, da opazijo, kar se jim godi pred nosom, zlasti če hočejo pisati 'o tem;'' ’	»-•-	•• m, t
Klerikalizem le at delu V Pragi se je vršil tV. katoliški shod češko-slovanskih katoličanov od 29. m. m. do 2. L m. Na ta shod so prišli kardinal pražki, visoka duhovščina in zastopniki ple-menitaških zaveznikov s celo tropu svojih uslužbencev in plačanih somišljenikov, ki vodjo in organizirajo po deželi nezavedne in neizobražene mase. Da jim gre delo bolj gladko izpod rok in da bi preprosto ljudstvo ne poznalo, da stoji ta visoka gospoda v tuji službi, odevajo vse svoje organizacije v narodno obleko in sc delajo v vsem in povsod pretirane češko nacijonalce. Tako je tudi pri nas doma.
PotoiU je Tilk na dolenjski železnici 84 letnega kmeta iz vilnjegorske okolice. Mož je peljal b konjem breskve v Ljubljano; stroj je dohitel voz, ko se je peljal čez progp. Konj je nepoškodovan, voz pa razbit.	„	.	.
likal ino kristjani la loelalai demokratje. Tako je Ime brošurici, ki je izšla te dni v Rimu, in jo je spisalo nekoliko »rimskih krščanskih so-cialcev*. Brošurica je namenjen? — kakor pravijo pisatelji sami — vsem dobrovoljnim ljudem in je nekak apel na krščanske socialce, ki se snidejo te dni v italijanskem mestu Rimini in na socialae demokrate, ki se kmalu sestanejo na svojem strankinem zboru v Firenci. V tej brošurici dokazujejo spsatelji, da hodijo vsi, ki goje Ciste Kristusove nauke, ki kaznujejo egoizem in vsako brutalno Hasilstvo In proslavljajo vsako irtev v prid Slove-Čanstva in zmage pravice, nedvomno po potili so* citlne demokracije. Telesno blagostanje, pravijo avtorji omenjene brošurice, so ne da ločiti od duševnega blagostanja, kajti bol Ih beda ne povzdiguje, ampak tlačfčlbveka. Sodalnovpraianje je predvsem vprašanje prbdukdje in razdelitve bo-
Kitva, toda pozabiti ne smemo da ie najlepše gastvo, ki je združeno z gospodarskim bogastvom, duševno bogastvo In čistost ideala.
Svoj spis zaključujejo avtorji takot »Rimska Cefkev se je združila z vsemi konservativnimi si lami. Privilegijem in bogastvu je dala na razpolago vso svojo 'moč zoper fatalni razvoj demokratizma. Td pogtibonosno klerikalno politiko moramo zadeti v srce. Mi vsi smo pripravljeni, sodelovati toper ogromno infamijo, ki jo izvršuje Vatikan s tem, da je usužnil cerkev v prid obstanku seda* njega družabnega sistema. Toda mi vam kličemo: Ako sehoCe, da bo protiklerikalna agitacija vspešna,
ie treba najprej loCiti čiste Kristusove nauke, Čsti iristijanizem od onih, ki iz Kristusovih naukov delajo umazano kupčijo. Dandanes evangelij ne živi *»« med duhovniki, ne v papeške« dvoru oe v
♦Za
«Za
prežrešni in brezidealni cerkveni birokraciji.*
Krista proti Vatikanu!* — to je naše geslo: socializem zoper nazadnjaške in konservativne stranke!* Vam, ki nas druži vera, pravimo: »Bodite samo kristjani, pa bodete socialni demokratje in protiklerikalci * Sodrugom pa, vam, ki nas druži ideal socializma kličemo: »Bodite samo socialni demokratje in tedaj bodete tudi pravi kristjani.*
Tako govore ti krščanski sociald, ki se jim je današnje stanje orkve, duhovništva in papeštva prisludilo do dna srca ter so vprašali vodstvo italijanske socialne demokracije, če jih sprejme v svoje vrste. Omeniti moramo pa, da se je vršila uprav zaradi tega med raznimi italijanskimi socialističnimi listi in revijami živahna razprava, ali se ima ali ne sprejeti omenjene krščanske socialce v stranko in če bodo imeli v tej sploh kaj verskega zadoščenja. Definitivno odločitev ima strankarski zbor. Kako neki sodi o tem dr. Janez Evangelist Krek?
Dr. Otokar Rybaf, poslanec za tržaško okolico, se je »vdal volji naroda* in je preklical svojo de-misijo. Narodnjakom je torej ohranjena ne le oseba dosedanjega .poslanca, temyfič tudi mandat. Ko je dr. Rybaf izjavil, da hoče zapustiti državni zbor, se je narodnjakov polastil ne,m;r in takoj so ga začeli prositi, naj ne stori tega. Dr. Rybaf ve gotovo sam najbolje, kako ima ceniti te prošnje. Nedvomno je bila misel nekaterih iskrena, kajti bilo bi nezmi?elno tajiti, da uživa dr. Rybaf v krogih nacionalistov mnogo simpatij. Ampak v istih krogih je marsikdo, ki bi bil vsaj na tihem pozdravil Rybpfavo demisijo s pobožno željo, da bi sam sedel na njegovo mesto. Toda lisici je bilo grozdje kislo, ko je viselo previsoko; nova volitev bi se bila izvršila na preveč negotovem bojnem polju in »Edinost* je vedela, kaj pravi, ko je pisala, da bi bile posledice strašne, če bi bil dr. Rybaf vztrajal ob demisiji. Sidaj je nevarndst odklonjena in narodnjaki se vesele; ampak skozi veselje se še vedno opazuje strah, ki ga je porodila misel, kaj da bo, če bo treba še enkrat iti na volišče. Ia ta strah ne bo tako hitro zapustil narodnjaških kosti, kakor je urno zlezel vanje.
Denunoiant Naatlč, ki je imel v Zagrebu gosposko življenje, so je odpeljal v Črno goro. Znano je, da je tudi tam žeigral vlogo v škandaloznem procesu proti črnogorskim. »zarotnikom*. Kaj išče sedaj v Č'ni Gori* ni znaniv
Vodilvodei bolnišnice v Ljubljani je odložil primarij dr. Slajhier, Začasno vodstvo je prevzeldr. Gregorič. *'
0 bodoči gledališki lezoni se nam piše iz delavskih krogov: Iz čascptsrfv se lahko posname, da se pripravljajo za letošnji sezono slovenskega gledališča velike izprememb^ ; Marsikatera reč, ki se je v javnosti, četudi ne vedno v časopisju, strastno razpravljala, nas z delavskega stališča ne zanima. A če sino doslej molčali, se iz tega vendar ne sme sklepati, da je delavstvu sploh vseeno, kaj se godi v hramu naše Talije; Res je, da so naše materialne razmere na Slovenskem zelo klaverne in če hoče delavec vsak božji čas enkrat obiskati gledališče, je vstopnina zanj žrtev, katero čuli precej dolge. Kdor nekoliko zasleduje kulturno življenje delavskega ljudstva po drugih krajih sveta, pozna pa tudi njegovo mogočno brepenjene po umetnosti. Na Nemškem' pokazujejo takozvane »Freie VolksbOhnen* velikanske vspehe; v Pragi so po vseh gledališčih redne predstave za socialno-demokratične delavske organizacije, tako da ima poprečno vsak teden vsaj po dve taki predstavi; o visoko stoječih diletanskih predstavah, ki jih prirejajo češke delavske organizacije same, niti ne govorimo; na Dunaju organizira »Freie Volksbtihne* vzorne predstave za svoje člane, vsa večja gledališča, tudi Burgtheater, dajejo organiziranim delavcem razne ugodnosti, v Volkstheatru, v Rai-mundtheatru, Lustspieltheatru so Cesto posebne predstave za delavske organizacije, gledališče v »Delavskem Domu* v desetem okraju je vedno polno. V Ljubljani se za sedaj Se ne more misliti na take metode. Vendar bi pa gledališče lahko podpiralo umetniško stremljenje delavstva vsaj s tistimi »poljudnimi* predstavami, Id se bodo prirejale s popoldnevih z znižanimi vstopninami. Teh
Eredstav se ie tudi doslej udeleževalo mnogo de-ivcev s svojimi družbami, a prihajalo .bi jih le več, Ce bi gledališče mislite ^ delavsko občinstvo
Sri sestavljanju repertoarja. Misel, da -zahteva to .udstvo, le kaj za smeh in da so največje neumnosti zabj najboljle, je povsem napačna, Delavstvo ima pač mnoga naivnosti v “sebi, a prav v tej na* ivnosti ima zdrav okus« Delavci se ne zmenijo mnogo za gesla «l' art pour 1' art», ampak iščejo tudi v umetnosti zdrave zabave. Gledališka predstava učinkuje nanje moCneje kakor na blalirane frakarje, zato se mora skrbeti, da učinkuje dobro. !?bera iger za poljudne predstave bodi skrbna, na repertoir naj prihajajo umetniško dobre stvari, ki imajo ne le lepo obliko, ampak tudi kaj vsebine in sicer delavski publiki primerne vsebine, pa se bodo tudi med delavstvom pomnožili prijatelji gledališča.
Cifilal pogreb se je vršil na Goriškem io sicer v Dobravljah v vipavski dolini. Pokopan je bil neki mesar iz Rojana, ki je umrl na kapi. Po božnemu in vernemu ljudstvu ni bil po volji pater, ki je prišel na pogrebi zato so ga spodili in me tarja sami pokopali.
0 politični neznačajnoiti na Kranj aken piše
»Naš List* uvodne članke. Predmet je res aktuelen, zlasti odkar je prišla klerikalna stranka na krmilo in leze vanjo staro in mlado. Magistratovsko glasilo ima prav, da vzbuja taka neznačajnost gnus; ampak drugo je vprašanje, če ima ravno »Naš Lut* pravico, pisati o teh rečeh z moralnim ogorčenjem. Kdor vzame v roko eno številko »Našega Lista* iz leta 1905 ali 1906, pa eno letošnjo, bo tudi zmajal z glavo in če ga že ne obide gnus, se tudi ne staja od spoštovanja.
Eden glavnih vzrokov siromaštva je — pomanjkanje premoženja. To modrost prodaja svojim potrpežljivim čitateljem glasilo tržaške narodne delavske organizadje. Kdor hoče postati učen, naj gre kar tja.
Bab j e verstvo v Belokrajlni. Jožetu Jermanu, po domače Kambiču, posestniku in mesarju v Črnomlju, je prinesel sin h Amerike gramofon. V gostilno pride priprosta ženica in posluša, kdo da tako poje. Ko vidi, da prihajajo glasovi iz gramofona, si ga pazno, toda plašno ogleda od vseh strani, nazadnje pa pride k Jermanu in pravi: «Za božjo voljo vas prosim, vrzite tole ikatljico v ogenj, v njej je sam hudič, on poje iz nje. Trikrat sem šla okoli škatlje, pa nisem nikogar videla, hudič poje v njej.* Da je v 20. stoletju kaj takega še mogoče, je neverjetno; pa je vendar mogoče, ne le v Belokrajini.
Nesreča pri Tojaikem streljanja. Iz Beljaka, poročajo: V petek se je blizu Valjaka vežbal tukaj nastanjeni 3. polk gorskega topništva. Ko so topničarji obračali topove, se je nepričakovano sprožil gorski top. Pri tem je topničarju Kovačiču, ki je bil baje proti predpisu stopil pred žrelo topa, krogla daleč proč odnesla glavo in dele trupla
Raznoterosti.
Sičlnskij pred karnijskim sodiščem. V sredo
je kasacijski dvor razpravljal o ničnostni pritožbi S Činskega proti sodbi lvovskega porotnega sodišča, s katero je bil zaradi umora namestnika grof* Po-tockega obsojen na smrt. Kasacijsko sodišče je zavrglo prvo sodbo in je odredilo novo razpravo pred lvovskim porotnim sodiščem; razlog uničenosti je ta, da je bilo lvovsko sodišč odklonilo predlbg zagovornika, naj se preišče duševno stanje Sičinskega.
Proti toči. Na Francoskem se peča ravnateljstvo poljedelske vodne uprave s pripravnimi stu-dijami za ustroj obrambe proti toči. Na velikih zemljiščih sredi Francije se vrše opazovanja, dahi se natančno določila smer točonosnih oblakov v navadno opnstošenih krajih- Določeno je bilo število opazovalcev, kateri beležijo čas, smer in učinek toče. Temu primerno se bodo zgradile na ugodnih mestih obrambe priprave. Italija je v tem obziru že dalje. Nek pomorski Častnik je opazoval, da so ob času, predno se je toča vsula, Marconijev! stroji za brezžično telegrafijo zaznamovali po* sebno razburjenje, ki ni bilo prav nič podobno raz* burjenju pred navadnim viharjem. Na temelju svojega opazovanja je sestavil pomorski častnik posebno pripravo ali stroj, kateri pošilja v danem trenotku proti oblakom električne valove, ki one-mogočujejo tvorenje ledenih zrn ali toče. Prvi taki stroj proti toči uspešno deluje že štiri leta pri Ver-celi ter varuje 400 hektarov zemlje.
Brezžično brzojayljenje preko Oeeana. Kakor poročajo iz Pariza, so z Eiffelovega stolpa že dosegli brezžično brzojavno zvezo s Casablanko, Be-rolinom in Londonom. Prihodnjič se bodo vršili poskusi z New Vorkom. V Ntw-Yorku priredijo aparate na stolpu zavarovalne družbe Metropolitan Life.
©
P. n. občinstvu in delavskim organizad-jam naznanjam najuljudneje, da sem
prevzela
US,!
fr, il
Resljeva cesta štev. 22.
Točila bodem pristna dolenjska vjna is znanih kleti gospoda Alojzija Zajca in Per-lesovo pivo vrček po 20 vin.
Postregla bodem tudi vsaki las s svežo, mrzlo in gorko kuhinjo po primernih, draginji odgovarjajočih cenah.	4—3
Na razpolago imam na nove* opravljeno zimsko kegljišče, vse slovenske delavske ča* sopise in Uubove lokale za manjše sestanke.
Nadejaje se obilnega obiska se priporočam z odličnim spoltovanjem
Marija Petrič
restavraterka.
Tiska Iv. Pl. Lampret t Kranju,
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
Hi bani :: Gorenjsko ::|Kranj @H
•■t	...	-------- -------
DelaV. tisKoVna družba V £jnbl|ani
r. z. z o. z.
V tisku sta sledeCi brošuri:
XI. iTezek knjižnice »Naprej 1»
Jtarodno Vprašanje in 5toVe«ci“.
XII. zvezek knjižnice »Naprej 1»
„Strahovi“.
Naznanilo.
Ob Itiriitoletnici Trubarjevega rojstva spominja ae pr rega slovenskega reformatorja tudi slovenska socialno ■ demokratična stranka. Te dni ja ta Izila brošura
}M Mar in slovensko jiil?o“
v založbi (Delavske tiskovne družbe v Ljubljani*. Cena 8 vinarjev.
Opozarjamo sodruge in vse delavske organi« sadje na to. Prosimo, da takoj naroče to za* aimivo in obenem zelo aktualno brošurico.
Štiristoletnico Trubarjevega rojstva pa proslavi godalno • demokratična stranka tudi s tem, da izda v založbi »Delavske tiskovne družbe» zanimivo protiklerikalno broiuro:
J dobi klerikalizma"
ki bo obsegala nad vse poučno čtivo o klerikalizmu.
Želimo, da bi se te dve broiuri kar najbolj raslirili med slovensko ljudstvo.' S tem se bo tudi najbolj proslavil spomin Primoža Trubarja.
Jt» dalo tedaj!
Vabilo
na
železničarsko
VESELICO
katera bode
v nedelo, dne 13. septembra
w gostilniških prostorih
|.p*trtfeVe, Rtsljttfa cesta St. 22.
Začetek ob 2. url popoldne. Vstopnina 30 vin. sa osebo.
Zabava najraanovrntnejia. «***
Kealjinl* na dobitke 30. avgusta, 8.r 5., 8., 8., 12. In 13. septembra.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
VESELIČNI ODBOR.
Ikkijatdj to odgovorni urednik Fran Bor tl.
Sodmi. soini31i»im!
KaVarit« is briVnlčc, Ujer j« na razpolago Vak
S',I=^ „Hd«{i prapor!"
Ifovosl! flajnovejše! Jfovosl!
Izšel je pravkar
|jpon|j 7i/p7pl/ knjižnice časopisa (Naprej*, ki obsega uDODll ZioauI krasno delo sodruga Etbina Kristana
Cona 30 vinarjev.
Vsakdo si mora kupiti in prečitati to delce, če hoče prav razumeti socializem.
Proti KlerlKalizmii!
Ali ste že prečitali znamenito brošuro
„Katoliško svetovno nazlranje in svobodna znanost"
katero je spisal vseučiliški profesor cerkvenega prava dr. L. WahrmundP
Dobi se v prodajalni »Delavsko tiskovne drnlbe" v Ljubljani, Dunajska oeata SO.
KAVARNA
,Unione‘ preje ,Tedesco‘ v Trsta
se priporoča cenjenim sodrugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni Napitnina je izključena.
MSH8Sy2SUSIStt8SH9Sfi8S99SttSi
:K Stanje hran. rjog: m< 25 Bilijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron.
* Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni Mil, Prešernove ulice 3, popre} na Mestnem trgu sraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od'B. do 4. ure po-
- h	poldne, jih obrestuje po 4 •/• ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Z h	Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
-h	Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina	3-
- K	ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Daje varnost	m-
vlog popolna, firedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča
denar mladoletnih otrok in varovanoev.	13-4	mj
2 h Denarne vloge se sprejemajo tudi po poiti in potom o. kr. poštne hranilnice.
 -----------------------"r	  J"--------r- r----------------r---------------r-------------------------- m-
Poaoja •• na lemljilfia po 4 '/,•/« na menloe In na vrednostne	£
liatine pa po S*/*, naleto.	Mh
-tt*r
Hlnb godbenega dra$tVa V Jdriji
priredi
v nedeljo, dne 13. septembra
Izlet v Cerkno
(Primorsko). , {
Odhod ob 8. uri sjutraf.
Pred odhodom se vrši koncert na Glavnem trgn.
V slučaju neugodnega vremena s» izlet ne vrši.
Vabilo J0
na v r
»s i redni
konsnmnega društva za Ljubljano in okoiioo
vpisane zadrnge * omejeno zaveso
ki se bo vrši)
v torek, dne 15. septembra 1.1.
i gostilni pri Končino i Bolni dolini nn Ml
Začetek točna; ob 8. url avečer. Dnevni red s
1. Poročilo začasnega upravnega odbora;
2. Volitev upravngga odbora;
3. Volitev nadzorstva; £
4. Pristop k Osrednji zvezi konsumnih društev v Avstriji;
5. Raznoterosti (določitev kraja prve prodajalne, pisarna zadruge).
Na prvi redni občni zbor imajo pravico priti le tisti, ki so že vplačali pristopnino. — Drugim vstop ni dovoljen. Legitimacije za vstop so po* trdilni listki, ki a«naj prinesejo a seboj!
V Ljubljani,'dne 1. septembra 1908.
_ Za »Upravni odbor*:
v Anton Kristan
predsednik.
  LBL
I se oriDOi
priporoča p. n. občinstvu r vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ktt je bogato založena z modernimi Črkami in okraski ter opremljena s najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvriuje največja dela v vsaki množini, in Sicer t uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkulaije, reklamne liste, lepake, opomine, vabil«, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i.t.d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko »padajoča dela okusuo in ceno.