ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2007 CENA EUR 4,15 SIT 994,51 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 GRAFIČAR 1 % IL 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com -HEIDELBERG- DOBIČEK • •HUBER • •GRUPPE MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann &Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab • SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) • PANTONE® osnovne nianse • HKS® osnovne nianse • ROTO heat in cold set barve • SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) • ECO barve • LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) • pomožna sredstva • FLEKSObarve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Tiskarji imamo novega zmagovalca v rezultatih poslovanja za lani. Podatke je objavila agencija za plačilni promet in specializirane družbe, kot je I-bon. Že vr- stni red največjih slovenskih podjetij v Delovem FT je pokazal presenečenje. Navečji dobiček ima Leykam tiskarna, d. o. o. Lani so dosegli absolutno naj- boljši rezultat, in sicer 622 milijonov tolarjev oziroma 2,6 milijona evrov čistega dobička. Žal nekatere bilance še niso objavljene, zato je analiza nekoliko na pa- met in jo bomo popravili, ko bomo dobili še preostale podatke od zbornice. Leykam je tiskarna z razmeroma visoko vrednostjo aktive. Vidijo se velika vla- ganja v novo tehnologijo, čeprav imajo staro časopisno rotacijo. So pa v akci- denčno tehnologijo vložili največ na slovenskem trgu. Lastnik ni finančno uspo- sobil tiskarne s trajnimi sredstvi, zato ima ta zelo velike dolgoročne obveznosti in tudi zabilančna sredstva so ogromna, kar kaže na podrejene relacije z mater- jo iz Gradca. Tiskarna ima zelo dobro pogodbo s časopisno hišo Večer. Ker pa ima Večer vseh stroškov blaga in storitev za 2,5 milijarde tolarjev, je prihodek, ki ga ima ti- skarna Leykam skozi to pogodbo, maksimalno prislužen le tretjino, medtem ko dve tretjini pridobi na drugem trgu. V uvodniku smo že opozarjali na povsem drugačno strukturo stroškov, kot jo imajo naše tiskarne. Tudi lanska je takšna. Amortizacija je razmeroma majhna, saj so stroški nove tehnologije razmejeni na več kot deset let. Stroški materiala in storitev so primerljivi s stroški drugih časopisnih in akcidenčnih tiskarn. Prak- tično je novoustvarjene vrednosti le za četrtino, pri Leykamu konkretno 24 od- stotkov, Set in Tiskarsko središče Delo imata nekaj več. Plače v Leykamu so izredno slabe (366 tisoč na mesec). Glede na to, da plače takšnih tiskarn obsegajo do četrtino prihodkov, pa je to v Leykamu izrazito manj. Plača v Setu na zaposlenega znaša 544 tisoč, v Tiskarskem središču Dela 550 tisoč in MKPrintu 243 tisoč, nas pa bi vsekakor zanimalo, kako tuje- mu lastniku uspe tako zategniti pas. Vsekakor pa Leykam ni dosegel najboljšega rezultata samo zaradi nižjih plač. Zelo je povečal prihodke. Deloma verjetno tudi zaradi nesreče matere, ki je imela požar, najbolj pa očitno z agresivno ponudbo na našem trgu. Vsaj za ne- kaj primerov vem, ko smo se srečali z njihovo ponudbo, ki je bila naši popolno- ma nedosegljiva, tudi nasprotni primeri so mi znani, kar pa kaže na precej ne- enake elemente kalkulacij in predračunov, ki jih v tiskarnah uporabljamo. Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net Dobiček tiskarn je po dosedanjih izkušnjah tudi kratkoročni učinek. Upamo, da bo tiskarni Leykam uspelo trajnejše zadržati takšno poslovanje in se bomo na njihovem primeru tudi kaj naučili. Ivo Oman * I fi WMALPE B A OID Trgovina na mrwW\ debelo d.o.o. IP "" ire m m ml; tf'S i J. Ii S,] V >; s* mm% f ^ I ALPE PAP/R d.o.o. Letališka cesta 16 SI - 1122 LJUBLJANA Telefon: (01) 546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAP/R d.o.o. - PE Maribor ©pelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR Telefon: (02) 426 11 16 Telefaks:(02) 426 11 17 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si W * V p'% m-. TfcasteSSf • iAVt. äwl sV vv S PISAVE ZA SODOBNE MEDIJE TIPOGRAFSKA KONFERENCA C-DAY Tipografska konferenca z na- slovom Character day oziroma okrajšano kar c-day je bila v za- četku marca v belgijskem mestu Gent. Organizirala jo je tamkaj- šnja visokošolska izobraževalna ustanova Arteveldehogeschool. Ta izobražuje grafične strokov- njake s področij grafične tehno- logije, grafičnega menedžmenta, grafičnega oblikovanja in multi- medijske tehnologije. Spodbudo za organizacijo kon- ference so organizatorji dobili v vsakodnevnih zapisih informacij in njihovi različni predstavitvi, glede na tehnološke upodobitve. Še posebej sodobne tehnologije vplivajo na oblikovne predstavi- tve zapisanih informacij. Tradi- cionalna tipografija naj bi bila izraz izkušenj in/ali zgodovinske- ga razvoja ter tradicije, novi me- diji pa so prinesli spremembe na področju zapisovanja podatkov, nove zahteve v ponazoritvi in uporabi tipografije, nove upo- rabnike. Z digitalizacijo je razno- vrstna tipografska upodobitev eksponentno narasla; tako s šte- vilom ustreznih računalniških programov, številnimi novimi zapisi fontov kot z njihovimi no- vimi skupinami uporabnikov. Zato so povabili tri pomembne tipografske ustvarjalce: Verusch- ko Götz, Frederika Berlaena in Brodyja Neuenschwanderja. Ti so v obsežnih predavanjih, po uro in pol vsako, predstavili obli- kovanje pisav in zapisovanje fon- tov, uporabo kaligrafskih pisav v Preddverje Arteveldehogeschool; s stropa visijo dekorativni izdelki študentov. videu in filmih ter vpliv čitljivo- sti na uporabnost tipografije v sodobnih medijih. Veruschka Götz je nemška ilu- stratorka, tipografska oblikoval- ka, predavateljica in avtorica šte- vilnih člankov in knjig. Najbolj znani njeni knjigi sta Color & Ty- pe for the Screen in Grids for the Internet and Other Digital Me- dia. Predava na fakulteti za ume- tnost v Mannheimu in oddelku za medijsko umetnost inštituta za elektronsko poslovanje v Ber- linu. Poleg tega ima v Berlinu svoj oblikovalski studio, v kate- rem zaposluje še druge oblikoval- ce. Njihovi naročniki so z različ- nih koncev sveta, hkrati so to tu- di pomembne multinacionalne družbe, na primer Audi. Ve- ruschka Götz je pripravila zani- mivo in obsežno predavanje z na- slovom Uporaba pisav za upodo- bitve na zaslonih (Type for the screen). Uporabnost pisav je hu- domušno opredelila s »sedmimi smrtnimi grehi«: neprimerna oziroma celo napačna uporaba vrste pisave, neprimerna uporaba velikosti pisave, napačna upora- ba tipografskih elementov, ne- primeren izbor velikosti razmika, neprimeren način strukturiranja besedila glede na njegovo porav- navo in dolžino vrst, neprimerna uporaba barv in vzorcev, preveli- ka podrejenost modnim smerni- cam. V izogib prvemu tipografske- mu grehu je predavateljica pre- dlagala, dane uporabljamo: fran- coskih renesančnih pisav, ki ima- jo majhen srednji črkovni pas in velike podaljške v zgornji črkov- ni pas, klasicističnih in rokopi- snih pisav zaradi izredno tankih serifov in dodatnih potez, risa- nih, akcidenčnih in gotskih pi- sav. Priporoča rabo nekaterih pi- sav, ki imajo renesančne in ba- ročne značilnosti, predvsem pa linearne in egipčanske pisave. Še posebej priporoča pisave, ki so bile oblikovane predvsem za rabo na zaslonih, na primer tahoma in verdana. Za kratka sporočila pri- poroča tudi uporabo t. i. piksel pisav. Na odločitev o izboru pi- save naj vpliva: višina srednjega črkovnega pasu, podebelitev po- tez, jasno oblikovani črkovni in Brody Neuenschwander nečrkovni znaki, ki omogočajo razlikovanje med na primer ver- zalko I, minuskulo l in številko 1, primernost prilagajanja potez čr- kovnih znakov siceršnji mreži pi- kslov. Zaradi kakovosti fontov je še posebej poudarila uporabo originalnih pisav. Da ne bi naredili drugega gre- ha, naj bi uporabljali za glavno besedilo vsaj velikost 12 tipograf- skih enot, t. i. piksel pisave pa morajo obsegati vsaj višino petih pikslov. Pri napačni uporabi tipograf- skih elementov (tretji greh) je opozorila na: napačno rabo ločil (na primer matematičnega zna- menja za sekunde na mestu nare- kovaja), neprimerno izpuščanje praznega prostora med črkovni- mi in nečrkovnimi znaki (na pri- mer popolnoma stični zapis tele- fonske številke, vključno z me- dnarodno in krajevno klicno šte- vilko), poslabšanje čitljivosti z neprimerno rabo verzalk (name- sto minuskul) za daljše besedilo, neprimerno poudarjanje besedila s podčrtovanjem, s kurzivno, polkrepko ali tanko različico pi- save in z zelo zoženo pisavo. Za poudarjanje besedila priporoča uporabo barv, za naslove ali izra- zito kratko besedilo tudi dekora- tivne oziroma akcidenčne in ro- kopisne pisave v večji velikosti. Četrtemu grehu se izognemo zlahka, le povečati moramo raz- mik; če je za tiskovine priporo- čen razmik, ki je povečan na 120 odstotkov velikosti pisave, se pri upodabljanju besedila za zaslone priporoča razmik v velikosti 135 odstotkov velikosti pisave. Peti greh opozarja na neprimer- no poravnavo besedila, na pri- mer desno naslonilo, sredinska poravnava in poravnava na polni format, in na predolge vrste bese- dila. Besedilo na zalonu naj bi bi- lo definirano z manjšim številom znakov v vrsti - samo 35, hkrati pa razdeljeno v več krajših od- stavkov. V primerjavi s tiskovinami uporaba barv na zaslonu ne po- meni nobenih dodatnih stro- škov, a moramo biti še bolj pa- zljivi, da izberemo primeren barvni kontrast (šesti greh). Po- leg funkcionalnih značilnosti barv moramo upoštevati tudi psihološki in kulturni pomen, ki ju pripisujemo posameznim bar- vam. Izpostavljena je bila tudi neprimerna raba izrazitih/moč- nih vzorcev za velike površine (na primer ozadja). Predavatelji- ca je dala prednost črni barvi za ozadje pred belo (obratno kot v tiskovinah). Sedmi greh (podrejenost mo- dnim smernicam) je bil predsta- vljen tudi z - za ta greh - zelo pri- mernim izrekom Kurta Weide- manna: »V tipografiji pravzaprav ne moreš izumiti originalne no- vitete - ravno tako kot to ni mo- goče pri kuhanju ali v postelji.« Predavateljica je opozorila, da namesto slepega sledenja mo- dnim tipografskim zapovedim uporabljajmo lastno razmišlja- nje. Predstavila je primer kurziv- ne različice pisave unibody, pose- bej oblikovane za zaslone, saj je bila izdelana po vzoru čim boljše- ga prilagajanja kurzivnih potez siceršnji mreži pikslov. Ob koncu predavanja je prika- zala nekaj izdelkov študentov, ki so tipografsko inovativno presta- vili »videospote« določenih pe- smi. Frederik Berlean je bil najmlaj- ši predavatelj na konferenci. Di- plomiral je na akademiji Sant Lucas v Gentu, podiplomski štu- dij oblikovanja pisav je končal v Haagu na kraljevi akademiji vi- zualnih umetnosti. S podiplom- skim študijem se je specializiral na področju oblikovanja in tipo- grafije za nove medije (film, vi- deo, televizijo in interaktivne medije). Ukvarja se z grafičnim oblikovanjem in oblikovanjem pisav. Njegovi pisavi sta na pri- mer knjižna pisava z baročnimi značilnostmi nana in humani- stična linearna pisava threnut. Frederik Berlean je avtor raču- nalniškega programa za obliko- vanje pisav, ki upošteva značil- nosti rokopisnih zapisov, torej tudi značilnosti uporabe različ- nih peres v kaligrafiji. Predstavil je tudi svoja dela s področja gra- fičnega oblikovanja. Trenutno dela kot samostojni umetnik in svetovalec za FontShop Benelux. Pripravil je predavanje z naslo- vom Oblikovanje pisav z rokopi- snimi značilnostmi (Type design and scripting). V njem je podrob- no predstavil delovanje progra- ma KalliCulator, ki je izdelan za samodejno kalkulacijo kontrasta potez pisav. Program je zasnovan na značilnostih kaligrafije, pri če- mer je upošteval rabo dveh ra- zličnih kaligrafskih peres: z ravno oziroma prisekano in z izrazito konico. Uporaba prvega se odra- ža v značilnostih podebelitev po- tez in serifov, na primer rene- sančnih in baročnih pisav. Zna- čilnost druge, koničaste oblike peresa, pa je vidna v potezah kla- sicističnih pisav ter v polkrepkih in krepkih različicah pisav. S po- močjo programa, ki sicer deluje samo v operacijskem sistemu Mac, lahko oblikovalec osnovno obliko črkovnih znakov enostav- no dodela, na primer za polkrep- ko različico pisave. Hkrati (z upoštevanjem Bezierovih kri- vulj) s programom hitro spreme- ni obliko črkovnega znaka ali mu doda dodatno začetno ali za- ključno potezo, na primer če bi želeli oblikovno drugačen črkov- ni znak, ki bi bil na začetku ali koncu besede. Brody Neuenschwander je ameriški umetnik in kaligraf. Študij umetnostne zgodovine je končal na univerzi Princeton in tam zagovarjal tudi doktorat iz metodologije nemške umetnosti. Hkrati se je izpopolnjeval v kali- grafiji na inštitutu Roedhamp- ton. V svojem umetniškem delu se je vrnil h koreninam tradicio- nalnih oblik. Je oblikovalec pisav MEDIJSKO OBLIKOVANJE Predstavitev petih najboljših študentskih plakatov za podjetje Heidelberg. za konvencionalni, tiskani medij in za sodobne medije (predvsem za video in film). S kaligrafskim in tipografskim delom je sodelo- val v številnih filmih in videih, kot so Bologna Towers 2000, Co- lumbus, The Pillow Book, Prospe- ro's Book, s filmsko kaligrafsko upodobitvijo Shakespearovih del, s številnimi špicami filmov. Video in film omogočata dru- gačne tipografske upodobitve kot konvencionalni medij, kar je za Brodyja Neuenschwanderja poseben izziv. Čitljivost je v fil- mih omejena še s časovno kom- ponento - časom trajanja prikaza posameznega besedila, ki je na- vadno zelo kratko. Predavanje z naslovom Tipografija v digitalnih medijih (Typography in digital media) je pripravil s številnimi primerjavami vsebine filmov in televizijskih nadaljevank ter v njih uporabljene pisave za film- ske špice, na primer Sedem, Ču- doviti um, Pod rušo. V okviru konference je bila or- ganizirana tudi razstava petih najboljših plakatov študentov Arteveldehogeschool, ki so bili izdelani za - vsem dobro pozna- no podjetje - Heidelberg. V na- tečaju sta sodelovala tudi študen- ta Grafične tehnologije z Nara- voslovnotehniške fakultete, ki sta bila v zimskem semestru leto- šnjega študijskega leta na študij- ski izmenjavi na tej izobraževalni ustanovi. Konference se je udeležilo več kot devetdeset poslušalcev iz tri- najstih držav evropske celine in viri Severne Amerike. Prva tipograf- ska konferenca v organizaciji bel- gijske šole je prepričala ljubitelje 632007 tipografije, zato željni pričakuje- B, N ,, r o ) > ) r ) Brody Neuenschwander mo prihodnjo tako poglobljeno konferenco. Arteveldehogeschool 13. 3. 2007 Klementina MOŽINA Character day 6. 3. 2007 Univerza v Ljubljani FontShop 13.3.2007 Fotografije Philip Loosveldt Možina, Klementina Zgodovinski razvoj knjižne tipografije, doktorska disertacija Arteveldehogeschool Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2001 Predstavitveno vabilo za študij grafične in medijske tehnologije na Arteveldehogeschool. V grafiki se vedno bolj uvelja- vljajo kovinske barve. Kakšne pravzaprav so? Barve za barvanje kovine? Lahko. Ali so to barve ra- zličnih kovin? Mogoče. Kaj pa sledi barve, ki jih pušča kovina za sabo? Zelo nezaželeno. Jah, mo- goče pa so to »fake« barve, ki na- redijo različne materiale vsaj na videz podobne kovini ... To so bila vprašanja, ki so se porodila ob začetku pisanja tega članka. Mogoče je zadnja misel še naj- bolj ustrezala bistvu t. i. kovin- skih barv, vendar je to le kapljica črnila v vedro z barvo. Kovinske barve so vse tiste barve, ki dajejo svetleč, bleščeč, kovinski sijaj. Ni treba, da natančno reproducirajo kovino, ampak zgolj oponašajo njen sijaj. Pri vsem tem tudi ni nujno, da je takšna »kovinska barva« v obliki tekoče barve, ki jo nanašamo s tiskarskimi valji, am- pak je lahko tudi posebna folija ali pa je že sam papir takšen. Po- memben je namreč le končni učinek. Takšni učinki so aktualni pred- vsem na področju embalaže, saj velja rek, da embalaža prodaja iz- delek. Prav tako je izstopajoč vi- dez pomemben pri oglasih, ko želimo ljudi opozoriti, naj se ustavijo in kupijo res fantastičen izdelek. V zadnjem času opažam vse več žepnih izdaj knjig, ki se prodaja- jo po različnih trgovskih centrih. Vse imajo velike naslove, nati- snjene z raznobarvnimi svetleči- mi črkami, ki so rezultat kombi- nacije zlatotiska in slepega tiska. Da pa ne boste mislili, da se ko- vinski pigmenti pojavljajo samo v grafični industriji! Velik delež opravijo tudi pri kozmetiki. V senčilih za oči, ki se tako lepo svetijo, in v »bisernih« šminkah se skrivajo drobni delci, ki odbi- jajo svetlobo in učinkujejo zape- ljivo. Prav tako se množično po- javljajo na opozorilnih znakih, POSEBNE TISKARSKE BARVE BARVE PRIHODNOSTI EFEKTNI PIGMENTI SIJAJNI J kovinski biserni r interferenčni 1 LUMINI SCENČNI avtomobilskih karoserijah, kot zaščita na osebnih dokumentih itn. Ker je svet okoli nas čedalje bolj »bleščeč«, sem se odločila ra- ziskati, kaj se skriva za tem bli- ščem. EFEKTNI PIGMENTI Kovinske lastnosti barve dolo- čajo kovinski pigmenti. Ti spa- dajo v skupino sijajnih pigmen- tov, ki skupaj z luminiscenčnimi tvorijo družino efektnih pigmen- tov; shema zgoraj. Efektni pigmenti dajejo suhe- mu premazanemu filmu dodaten efekt, ki ga ne moremo dobiti z navadnimi pigmenti. Med temi efekti ločimo efekt kotno odvi- snega odbitega svetlobnega toka in efekt povečane svetlosti. Pi- gmente, ki povzročajo prvi efekt, imenujemo sijajni pigmenti (lu- ster pigments), pigmenti z dru- gim efektom pa so luminiscenčni pigmenti. Sijajni pigmenti imajo obliko lusk in so iz različnih snovi. Gre za snovi dveh vrst: odbojne in transparentne. Kovinske luske (metall-effect pigments) so nava- dno aluminijaste, redkeje iz ba- kra in cinka. Biserni (nacreous, pearlescent pigments) in interfe- renčni pigmenti (interference pi- gments) pa so sestavljeni iz več med seboj vzporednih plasti transparentnih oksidov. Oboji imajo podoben mehanizem de- lovanja. V premazih s pigmen- tnimi luskami je odbit svetlobni tok izrazito kotno odvisen. Pojav je odvisen od vrst, velikosti, obli- ke in orientacije lusk v prema- znem filmu. Kotno odvisne pojave, ki so lahko zelo različni, povzročajo si- jajni efektni pigmenti. To so del- ci, podobni luskam različnih ve- likosti in oblik. Prevladujeta dva tipa snovi: kovine (aluminij, ba- ker) in dielektriki (sljuda, steklo, Al2O3korund, BiOCl ipd.). Efektni premazi se uporabljajo zaradi svoje funkcionalnosti ali pa dekorativnosti. Funkcional- nost se izkaže predvsem pri var- nosti, saj je tovrstne optične efekte silno težko ponarediti. Treba je namreč narediti popol- noma enak premaz in ga identič- no nanesti. Dekorativni efektni premazi izkoriščajo tri kotno od- visne optične efekte: navidezno globino, kotno odvisnost barve in možnost imitacije naravnih biserov. Ti efekti so odvisni od vrste, velikosti, oblike, porazdeli- tve in orientacije efektnih pi- gmentov v premazu. Najbolje so vidni na velikih ukrivljenih povr- šinah, kot so avtomobilske karo- serije. KOVINSKE LUSKE Kovinske luske močno odbijajo svetlobo. Pri sušenju premaza imajo tendenco usmerjanja vzporedno s podlago. Njihova oblika spominja na snežinko. V premazu delujejo kot množica majhnih zrcal; to povzroči kotno odvisno svetlost premaza. Pojav se imenuje tudi »flop« svetlosti ali dvojnost svetlosti. Velike luske odbijejo več sve- tlobe kot majhne (slika 2), zato imajo premazi z velikimi luskami veliko brilijanco, močan kovin- ski efekt in izrazit »flop« svetlo- sti. Pojav še močneje pride do izraza pri večji usmerjenosti lusk vzporedno s površino premaza (slika 1). Pri slabši orientaciji postane odboj svetlobe razpršen, brilijan- ca premaza manjša in tako dvoj- nost svetlobe manj izrazita (slika 3). Manjšo brilijanco dobimo tu- di, če se svetloba siplje ob robu lusk. Na tržišču najdemo te pi- gmente najpogosteje v obliki alu- minijskih past - luske, dispergi- rane v topilu. Merila, po katerih ločimo alu- minijske paste, ki jih uporablja- mo v efektnih premazih, so: es porazdelitev velikosti delcev: ozka, srednja, široka, Od zgoraj navzdol slike 1, 2, 3 in 4. Zgoraj slika 5, spodaj slika 6. TISKARSKE BARVE PREGLEDNICA 1. ZLITINE ZA KOVINSKE BARVE VRSTA BARVE ZLATI PIGMENTI baker bledo zlato razkošno bledo zlato razkošno zlato ALUMINIJSKI PIGMENTI srebro s 1.0 e 0.8 - 0 15 30 45 60 75 90 Vpadni kot (°) Slika 7. ß oblika delcev: lamele nepra- vilnih oblik, oblika leče, oblika kovancev, ß površina delcev: neobdelana, polirana. Velikost delcev, primernih za tisk na papir, se giblje med 3 in 15 Mm. Za ofsetni tisk so pripo- ročljive luske velikosti 3 Mm (sli- ka 6) in za globoki tisk 7 Mm (sli- ka 5). Debelina delcev v povpre- čju meri 0,5 Mm. Kovinske pigmente, ki so naj- pogosteje v uporabi, v grobem delimo na srebrne in zlate. Srebr- ni pigmenti so praviloma iz čiste- ga aluminija, paleta tiskarskih barv pa ne obsega mnogo različ- nih odtenkov. Drugače je z zlati- mi barvami. Obstaja nešteto ra- zličnih zlitin bakra in cinka za njeno imitacijo. Vsak proizvaja- lec kovinskih tiskarskih barv pro- ZLITINA RAZMERJE ODTENEK Cu 100 bakreno rdeča Cu : Zn 90: 10 rdečkasto rumena Cu:Zn 85:15 rumena Cu : Zn 70: 30 zelenkasto rumena Al 100 brezbarvna (siva) izvaja različno število zlatih od- tenkov in jih po svoje tudi poi- menuje. Tu se srečamo z neeno- tno nomenklaturo, ki povzroča zmedo med uporabniki. V preglednici 1 sem prikazala nekaj zlitin kovin za različne od- tenke barve podjetja Eckart, na sliki 7 pa je predstavljena zrcalna odbojnost nekaterih kovin in ste- kla v odvisnosti od vpadnega ko- ta svetlobe. Pigmente izdelujejo na več na- činov. Konvencionalna metoda izdelave aluminijevih pigmentov je mokro brušenje (postopek Hall), za bronaste pigmente pa suho brušenje (postopek Hame- tag). Za večjo brilijanco so po- trebni večji delci; te pridobivajo z drobljenjem in fizikalno »plin- skim odlaganjem«. BISERNI PIGMENTI Druga imena za biserne pi- gmente so tudi interferenčni pi- gmenti, dielektrične luske, iride- scentne barve pa še kakšno bi se našlo. Pri vsem tem ne gre za iste snovi kot pri biserih, ampak enak učinek, ki ga dobimo z natisnje- no barvo. Ti pigmenti so imitaci- ja brilijance, lesketajočega efekta in barvnih vzorcev, ki jih najde- mo v mineralih, biserih, insek- tih, ribah, pticah itn. Barve, ki se pojavijo zaradi interference sve- tlobe, imajo kovinski videz, ven- dar pa v nasprotju z njimi svetlo- bo prepuščajo. Biserni učinek nastane zaradi odbojev svetlobe v snovi v več plasteh (slika 8). Lomni količnik pigmentnih delcev se razlikuje od lomnega količnika veziva, za- to se na mejnih ploskvah take lu- ske žarki odbijajo. Ker so luske tanke, povzročijo interferenco svetlobe na tanki plasti, ta pa po- vzroča kotno odvisno barvo pre- maza - »barvni flop«. Za enak barvni odtenek na vseh luskah mora biti debelina interferenč- nih lusk čim bolj enakomerna. V zadnjem času so uspeli nare- diti večplastne luske (slika 8), pri katerih se izmenjavata absorbira- joča in prepustna plast - jedro luske pa je lahko tudi odbojno. Na vsaki meji dveh plasti se žarki cepijo v odbite in lomljene dele. Tako dobimo v plasti večkratne odboje svetlobe, izhajajoči žarki pa se med seboj sestavijo. Ker so zaradi majhne debeline med se- boj fazno povezani, nastane in- terferenca. Zaradi teh delnih odbojev sve- tlobe imajo biserni premazi izra- zit videz globine. Kadar so v pre- maznem filmu orientirani vzpo- redno s površino, premaz posne- ma efekt bisera in je navidezno debelejši, navadno pa daje tudi izrazit svilen videz. OPTIČNA GOSTOTA KOVINSKIH PREMAZOV Kot pri vseh odtisih je treba tu- di pri tiskanju s kovinskimi bar- vami nadzorovati količino nano- sa in odtenek odtisnjene barve. Tako se izognemo mnogim ne- želenim učinkom, kot so nezado- stno sušenje barve, kopičenje pi- gmenta na enem mestu, blokira- nje, prašenje, imamo boljši nad- zor nad ravnotežjem z vlažilno raztopino itn. Pri tisku konven- cionalnih barv to izvedemo z merjenjem optične gostote z denzitometrom ali pa spektrofo- tometrom. Pri merjenju barv s kovinskimi pigmenti pa se je iz- kazalo, da rezultati merjenja ne podajajo pravilnih vrednosti. Z večanjem nanosa barve se optič- na gostota ne povečuje enako- merno. Če so delci kovinskih pi- gmentov večji, se lahko celo zgo- di, da se z večanjem nanosa op- tična gostota zmanjšuje, kar pa je ravno nasprotno od pričakova- nih rezultatov. Razlog tiči v luskah; njihova površina je gladka in zelo velika v primerjavi z debelino. Luske so takšne narave, da odbijejo kar največ vpadne svetlobe in s tem ustvarijo sijoč kovinski efekt. Ker pa v premaznem filmu niso prav vse luske orientirane vzporedno s podlago, se nekaj svetlobe odbije po odbojnem zakonu, nekaj pa se je difuzno razprši (slika 9). Zaradi visokoodbojnih kovin- skih delcev barva v končni fazi ni transparentna. Večji kot je nanos barve, manj je barva transparen- tna, manj svetlobe prepusti do substrata in tako se velik del sve- tlobe odbije že v vmesnih plasteh premaza. Ta pojav povzroča te- žave pri merjenju z denzitome- Zgoraj slika 8, spodaj slika 9. Nadaljevanje na strani 14. ft PROSYSTEM PRINT KOMORI freedom Ii of impression LITI r- N UllllNE SP kowhi tmpoB«iö; Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si ELEKTROFOTOGRAFSKI TISK XEIKON TONERJI FA Grobi delci običajnih tonerjev se ne pre- našajo dovolj dobro. Njihovi ostri robovi povečujejo trenje in zlepljenje z elektro- fotografskim valjem. Nabarvanje ni ena- komerno. Toner FA ima pravilnejšo obliko delcev, zato zagotavlja boljši prenos in enako- mernejše nabarvanje po vsej površini. V prejšnji številki revije Grafi- čar smo vam predstavili sodobno produkcijsko digitalno generaci- jo tiskarskih strojev Xeikon. Za- radi izjemne hitrosti in kakovosti odtisa ter izpopolnjene laserske digitalne tehnologije se nam je zdelo vredno, da na kratko pred- stavimo še ključni element njiho- ve tako zanesljive in kakovostne reprodukcijske tehnike. Ključ do uspeha so na novo razviti tonerji FA. Razvila jih je razvojno-razisko- valna skupina (R&D) laborato- rijev podjetja Punch Graphix v Lieru, Belgija. FA pomeni toner, ki se prilagaja materialu tako po vrsti kot tudi po obliki (Form Adapted). V osnovi gre za CMYK-produkcijo, za zahtev- nejše uporabnike pa so razvili tu- di tonerje za povečaje barvnega obsega: rdečega, zelenega, mo- drega, oranžnega in posebnega magenta. Pri tem ne smemo za- nemariti belega tonerja, ki zaradi svoje visoke adhezijske sposob- nosti lahko rabi za podlago pri ti- sku prozornih folij, saj namreč toner in tehnika tiska omogočata tisk na običajne in tudi na samo- lepilne folije. Nov postopek pridobivanja to- nerja zagotavlja sintezo tonerja iz delcev velikosti okoli 8 pm, z možnostjo prilagajanja oblike teh delcev, sam toner pa je po končani obdelavi sestavljen v 80- odstotnem deležu iz poliestrskih smol. Vsak delec tonerja vsebuje pet do deset odstotkov pigmenta kot tudi specifičnih substanc in dodatkov, ki vsakemu posebej dajejo ustrezno produkcijsko utekočinjenost, statičnost, zašči- to ipd. FA-toner je suhi toner, proizve- den na tradicionalni in ne kemič- ni način. Kljub temu da so tradi- cionalno proizvedeni tonerji po izkušnjah slabše kakovosti oziro- ma se v reprodukciji izkažejo za slabše, z razvitjem FA-tonerja to ni več res, o čemer smo se sami prepričali. Omenjeni toner ka- kovostno konkurira tonerjem CTP - kemično proizvedenim tonerjem tako po adhezijskih, si- jajnih, statičnih kot tudi sušilnih lastnostih. Poleg tega pa je v okvirih okoljevarstva pomemb- no omeniti, da je postopek dein- kanja oziroma razbarvanja papir- ja glede na druge tonerje eno- stavnejši in posledično varčnejši, kar so priznala že marsikatera re- ciklažna podjetja. Ne vsebujejo pa niti organskih strupenih topil v primerjavi z ofsetnimi barvami in pri sami produkciji ne izločajo okolju škodljivih plinov. Glavne značilnosti oziroma prednosti uporabe tega tonerja so: večji barvni prostor, bolj čist barvni iztis, gladki barvni preho- di, ostri detajli. Tonerji FA so ra- zviti tudi za barvno lestvico Pan- tone, torej je omogočena upora- ba posebnih barv oziroma pete t. i. spot barve. Tonerji FA so pa- tentirani z licenco Pantone. Da bi bil barvni repertoar iz- polnjen v celoti, so izdelali FA- tonerje tudi za zaščitne oziroma varnostne barve. Lahko rečemo, da so tonerji FA podjetja Xeikon v kakovostnem in tudi hitrostnoprodukcijskem smislu za izdelavo večjih in zah- tevnejših naklad z možnostjo personalizacije več kot doborod- šli v svetu sodobne digitalne gra- fične proizvodnje. Matic STEFAN Xeikon 6000 Zanesljivo presega vse Roki: če ne morete dobaviti tiskovin do roka, jih dajte pred njim! Zagotavljanje rokov je v digitalnem tisku resnično posebna »znanost«. Krajši dobavni čas, hitrost, produktivnost in kakovost - stranke po njih iz minute v minuto bolj povprašujejo. Če torej ne morete zagotoviti želenega dobavnega roka, tiskovino preprosto dobavite prej. Novi Xeikon 6000 postavlja s tiskovno hitrostjo 160 strani na minuto nove mejnike digitalnega tiska. To ne omogoča samo bolj učinkovitega oblikovanja delovnega procesa, marveč lahko na tej podlagi potolčete svojo konkurenco, sami optimirate delovne operacije in s tem dosežete večjo donosnost. Odkrijte družino strojev Xeikon Xeikon ponuja popolno paleto prvovrstnih digitalnih tiskarskih strojev, ki prepro- sto in učinkovito izvedejo vse tiskarske storitve. Družini pripadajo Xeikon 6000, Xeikon 5000plus, Xeikon 4000 in Xeikon 330. XEIKON XEIKON XEIKON XEIKON ma soon Bana 330 Punch Graphix Austria GmbH, Eastern Europe Predstavništvo v Sloveniji tel. 01 423 31 67, GSM 041 628 601 www.xeikon.com a punch graphix brand dream, dare. do. DENZITOMETRIJA trom. Postopek namreč poteka tako, da naprava določi količino nanesene barve z merjenjem ja- kosti svetlobe, ki se odbije od substrata pri refleksnem merje- nju, in jakosti svetlobe, ki jo sub- strat prepusti pri transmisijskem merjenju. Zato morajo biti - za realne rezultate merjenja optične gostote - barve transparentne. Podjetje Eckart je pred kratkim predlagalo rešitev. Refleksijski denzitometri primerjajo svetlo- bo, odbito od nepotiskanega ma- teriala, in odbito svetlobo od po- tiskanega materiala. Optično go- stoto povzroča neodbita (absor- birana) svetloba, zato so meritve natančne le na manj reflektivnih potiskanih površinah. Tako je podjetje predlagalo uporabo po- larizacijskih filtrov (slika 10). Filter ne prepušča svetlobe, ki se odbije od površine lusk, prepu- šča pa svetlobo, ki se odbije od površine tiskovnega materiala. Tako naredi nekakšno selekcijo odbite svetlobe in za izračun upošteva le tisti del, ki je potre- ben za merjenje optične gostote. Pri merjenju srebrne barve se svetlobni vir svetilni žarki . uporablja nevtralni filter in pri merjenju »zlatih« barv moder. V grafu so predstavljeni rezul- tati merjenja optične gostote s polarizacijskim filtrom in brez njega z različnimi denzitometri (slika 11). Razlika je očitna. Me- ritve s polarizacijskim filtrom prikazujejo mnogo višjo optično gostoto kot tiste, ki so bile izve- dene brez polarizacijskega filtra na istem nanosu srebrne kovin- ske barve. Tu naletimo na vprašanje, ali je filter zares sposoben ločiti žarke med seboj. Le kako naj jih selek- cionira ob difuznem odboju in interferenci svetlobe? KOVINSKI EFEKT NA TISKOVINAH Kovinski efekt na tiskovinah je mogoče doseči na več različnih načinov z uporabo različnih teh- nologij in materialov. V načelu se ti delijo na tri, po značaju ra- zlične tehnike tiska: zlatotisk, tisk na kaširan papir in tisk s ko- vinskimi barvami. Med seboj se razlikujejo tudi po uspešnosti Slika 12. imitacije kovinske barve, zahtev- nosti nanašanja in sušenja, ceni in količini uporabljenih materia- lov, dostopnosti in področjih uporabe. ZLATOTISK ALI TOPLOTNI TISK Za izdelke, pri katerih cena ni najpomembnejša, se uporablja tehniko zlatotiska, ker daje naj- boljše rezultate. Področje njego- ve uporabe je izredno široko, saj omogoča reliefno vtiskovanje in posebne estetske učinke na zelo različnih materialih - tudi na plastiki, pleksi steklu, usnju in tekstilu. Največkrat ga najdemo na embalaži kozmetičnih izdel- kov, ovoju čokoladic, voščilni- cah, platnicah knjig (slika 12), beli tehniki in dekliških majicah. Zlatotisk (tudi vroči ali termo- transferni tisk) je toplotni tisk z uporabo različnih barvnih svetle- čih folij. Gre za termični nanos tanke zlate, srebrne, hologram- ske ali katere koli druge folije, ki se prek matrice s pomočjo toplo- te odtisne na artikel. Tehnika je takšna kot pri slepem tisku, le da v tem primeru ne potrebujemo barvne folije. Če mora imeti iz- delek še poseben estetski učinek, se uporabita celo obe tehniki hkrati ali pa zaporedno na istem izdelku. Za postopek hkratnega zlatotiska in slepega tiska tiskarji uporabljajo izraz »pregedruk«. Matrice oz. klišeji so lahko izde- lani iz magnezija v različnih de- belinah (2, 5 in 7 mm). Upora- bljajo se za zlatotisk in slepi tisk. Najpogosteje najdemo cinkove klišeje, ki jih poleg navedenih tehnik tiska uporabljamo še za šablone pri graviranju, plakete ipd. Za tisk na plastiko so v upo- rabi gumijasti klišeji. 1,67 2.10 teža rima Zgoraj slikalo, spodaj slika 11. Tehnologija ni ravno prijazna okolju, saj pusti za seboj veliko odpadnega materiala. Tisti del folije, ki se ne prenese na sub- strat, je treba zavreči, kar v pov- prečju pomeni 80 odstotkov ce- lotne folije. Drugi način nanašanja termo- transferne folije je nanos s pomo- čjo igličnega tiskalnika. Tu so namesto matrice uporabljene se- grete iglice, ki na substrat prena- šajo barvne pike v ločljivosti 102 piki/inč. Iglice so pritrjene na grelni element - glavo, ki je fi- ksno pritrjena. Folija v obliki tra- ku, najpogosteje črnega, se pre- mika vzdolž glave. Tehnika se uporablja pri označevanju izdel- kov oz. zabojev v skladiščih, saj ima odtis dolgo uporabnost - najmanj deset let. Odtis je zelo dobro odporen proti drgnjenju in svetlobi. KAŠIRAN PAPIR Druga tehnika tiska, ki daje iz- delku kovinski videz, je tisk na kaširan papir. To se uporablja predvsem pri embalaži za pre- hrambne izdelke - tetrapaku. Srebrn sijaj daje papir, ki je predhodno kaširan z alumini- jem, za vtis zlate barve pa je treba čez substrat natisniti še rumeno barvo. TISK Z OFSETNIMI KOVINSKIMI BARVAMI Kovinske oziroma metalne bar- ve so pravzaprav klasične tiskar- ske barve z majhnimi kovinskimi delčki, ki odbijajo svetlobo. Gle- de na način, kako se z njimi ustvari kovinski učinek, in glede na sestavo takšne tiskarske barve, jih lahko razporedimo v tri sku- pine: kovinske tiskarske barve, tisk na srebrno podlago in meša- nje srebrne barve z drugimi bar- vami. KOVINSKA TISKARSKA BARVA Kovinske tiskarske barve nava- dno delimo na enokomponentne in dvokomponentne. Pri dvokomponentnih je prva komponenta »pasta« - v olju di- spergirani kovinski delci. To je pigment, je dejanska barva in od- tenek tiskarske barve. Druga komponenta je vezivo. Ti dve komponenti je treba zmešati ne- posredno pred uporabo v barvni- ku. Razlog se skriva v hitrem use- danju in sušenju pigmentnih delcev. Ko se delci posedejo, se sprimejo in jih ni mogoče več razmešati. Vezivo je pri kovinskih barvah še bolj pomembno kot pri nava- dnih tiskarskih barvah. Pigmenti se težje vežejo na substrat, zato ob nenatančnem upoštevanju navodil proizvajalca barv pride do prašenja oz. odstopanja barve. Srebrne metalne barve so obi- čajno enokomponentne, nareje- ne iz aluminijske bronze in so v enem odtenku. Tudi nekatere zlate barve so lahko enokompo- nentne. Narejene so iz medeni- naste bronze, ki pa je bistveno težja, zato so zlate barve pred- vsem dvokomponentne. Pri njih poznamo tri različne osnovne odtenke: citronsko zlato, staro zlato in svetlo zlato, v praksi pa je enostavneje natisniti srebrno PROIZVAJALEC SAMOLEPILNIH OVOJNIN MILANU SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA CD/DVD-PLOŠČE 25 MODELOV ZA CD/DVD. OVOJNICE Z ENOSTAVNIM, SAMOLEPILNIM ALI VARNOSTNIM ZAVI- HKOM. SAMOLEPILNE ALI PP OVOJ- NICE ZA NEPREPLETENE TKANINE. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZAREGISTRATORJE, KATALOGE, KNJIGE, ZGIBANKE ZA PONUDBE, knjiZice, NAVODILA. TR 17 17 x 17 cm TR 13 13 x 13 cm TR 10 10 x 10 cm TR 22 10 x 22 cm SAMOLEPILNE ETIKETNE OVOJNICE 40 STANDARDNIH VELIKOSTI ZA RAZLIČNE NAMENE. PROZORNE ALI S SIVO PODLAGO. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA POSETNICE ZGIBANKE ZA PONUDBE, VEČSTRANSKE LETAKE, KATALOGE, CENIKE. SEI Rota & C. S.r.l. Via Milano, 19/23 - 20060 Liscate (MI) - Italy Tel.: +39 02 95420161 - Fax: +39 02 95420162 http: //www.seirota.it - E-mail: mail@seirota.it PROSIMO, DA Z NAMI KOMUNICIRATE V ANGLEŠKEM ALI ITALIJANSKEM JEZIKU. Slika 13. barvo, na njeno podlago pa še ru- meno. TISK NA SREBRNO PODLAGO Postopek je enak kot pri tisku na kaširan papir, le da pri tej teh- niki za ustvarjanje kovinskega efekta najprej natisnejo srebrno osnovo, čeznjo pa še druge CMYK-barve. Transparentnost konvencionalnih barv omogoča spodnji srebrni barvi, da se blešči in s tem ustvari cel spekter različ- nih odtenkov kovinskih barv (slika 13). Barve so ekonomična rešitev pri uvajanju novih tehnologij, ki so potrebne za tisk kovinskih barv. Za metalne učinke je torej potreben tiskarski stroj z možno- stjo tiskanja petih barv, druge ka- rakteristike pa lahko ostanejo ne- spremenjene. Za različne odtenke ne potre- bujemo različnih metalnih »spot« barv, ampak se za podlago uporabi zgolj osnovna srebrna barva. Pri tem natisnjene kon- vencionalne barve hkrati ščitijo kovinski premaz, tako da je ta obstojnejši in ni potrebno še do- datno zaščitno lakiranje. Eno izmed vodilnih podjetij na tem področju je MetalFX. Med drugimi ima tudi svoj lastni barvni sistem, ki je prilagojen za različne tehnike tiska (ofsetni, fleksotisk, tisk na neskončni pa- pir) in celo za nekatere grafične računalniške programe. S Photoshopom je njihov barv- ni sistem kompatibilen v obliki plugina, ki omogoča prikaz ko- vinske barve. Deluje tako, da ustvari temeljni kanal s srebrno barvo, nanj pa se aplicirajo druge barve in tako dobimo učinek ko- vinskega sijaja v vseh barvnih od- KOVINSKE TISKARSKE BARVE tenkih. Podjetje pa je naredilo še korak naprej. Njihove barve se lahko zajamejo v ICC profil ne- katerih naprav. Tako lahko de- jansko dobimo enake odtenke kovinskih barv na papirju kot tu- di na zaslonu. Posebej zanimive rezultate daje hologramska kovinska barva. Ta ustvari efekt pojavljanja in izgi- njanja slike in besedila v odvi- snosti od premikanja pod svetlo- bo (slika 14). To je mogoče nare- diti z uporabo več različnih na- nosov temeljne srebrne barve. Ti skriti kovinski elementi imajo velik potencial na področju tiska varnostnih dokumentov. MEŠANJE SREBRNE BARVE Z DRUGIMI Tretji način imitacije kovinske- ga sijaja je mešanje srebrne barve z drugimi barvami v masi. V splošnem dajejo barve lep že- len odtenek in ne povzročajo po- sebnih težav, če se jih meša po re- cepturi, ki jo predpiše proizvaja- lec. V tem poglavju sem se osredo- točila na kovinske barve Unipak proizvajalca Wolstenholme In- ternacional LTD. Tendenca je v izdelavi takšnih ofsetnih barv, ki jih lahko uporabljamo kot kon- vencionalne posebne (spot) bar- ve in hkrati izbiramo med la- stnostmi, ki jih želimo. Tako lahko izbiramo med bolj ali manj ekološkimi barvami (manj vseb- * mrm^m d « r* $ 0 ji * * * » $ 0 i m vlffi» • » i g S, * •Ef^ & i # 1 * * * Ä Slika 14. 16~ nosti HOS), na osnovi vode in brezvodnimi barvami, za ne- skončni tisk, z optimiziranimi pigmenti, za vroče ali UV-suše- nje itn. z različnimi odtenki zlate in srebrne barve. Njihova obstoj- nost v zaprti posodi je od šest mesecev do enega leta, če se seve- da hrani v primernih razmerah (do 25 °C in v temnem prostoru) ter se odpre tik pred začetkom ti- ska. INKJET KOVINSKE BARVE Inkjet kovinske barve so nov iz- ziv za proizvajalce barv. Ker lah- ko že na monitorju domačega ra- čunalnika vidimo te barve in jih celo uporabljamo pri oblikova- nju, bi jih na domačem tiskalni- ku želeli tudi natisniti. Pri tem se srečujemo s kar nekaj resnejšimi preprekami. Prva je usedanje pi- gmentnih delcev. Aluminijski pigment je namreč trikrat težji kot običajni organski barvni pi- gmenti, zlat pa kar do osemkrat. Druga prepreka je vodna osnova inkjet barv, ki se ne sklada z nara- vo kovin. V vodnem okolju kovi- ne oksidirajo ter tako spremenijo barvo in kovinski lesk. Nazadnje pa je tudi velikost delcev sporna. Zaradi oblike in velikosti kovin- skih pigmentov se z njimi zelo hitro zamašijo luknjice v tiskalni glavi kapljičnega tiskalnika. TISKANJE S KOVINSKIMI BARVAMI Pri tisku s kovinskimi barvami ni kakšnih posebnih zahtev. Za boljši metalni učinek je priporo- čeno tiskanje v dveh tanjših pre- hodih, vlažilno sredstvo pa naj bo na alkoholni bazi. Tiska naj se s čim manj vode, ker pigment lahko prehaja v vodo ali pa celo oksidira in s tem spremeni odte- nek barve. Najboljši kovinski videz dobi- mo na premazanem papirju. Ta omogoča najboljše usidranje bar- ve, kar ima za posledico močan lesk in kovinski videz. Na nepre- mazanem papirju bi se lahko zgodilo, da videz niti približno ne bi bil podoben kovinskemu. Razlog tiči v preveliki vpojnosti papirja, kar onemogoča želeno stopnjo refleksije svetlobe na ko- vinskih pigmentnih delcih. Ko- vinske barve so neprepustne za svetlobo (niso transparentne). To lahko povzroči težave pri ti- sku več barv. Ker se barva suši zelo počasi, so primerne nižje skladovnice, pri- poročena pa je tudi uporaba sredstev za pospešeno sušenje, kar povečuje tudi obrobno od- pornost. Pri lakiranju se pojavi slaba ad- hezija med premazi na vodni osnovi in UV-premazi ter kovin- sko barvo. Izkazalo seje, daomo- goča najboljšo adhezijo voščeni premaz. ZAKLJUČEK Med pisanjem sem razmišljala, kaj vse si lahko obetamo od ko- vinskih pigmentov v prihodno- sti. Pri tisku revij skoraj dvomim, da bi prešli v vsakodnevno upo- rabo, saj bi cena izdelkov preka- šala ceno, ki bi jo bili povprečni kupci pripravljeni plačati. Tudi proizvajalcev pigmentov je na svetu zelo malo, saj je izdelava zahtevna in nevarna, poleg tega pa vsaj pri ofsetnih barvah še ne dajejo osupljivega rezultata. Brez dvoma pa so odlična rešitev pri tisku, ki je namenjen zaščiti do- kumentov pred poneverjanjem. Vse več se govori tudi o pametni embalaži, ki bi nadomestila seda- njo embalažo in njihove črtne kode. Tudi v prihodnosti bodo efektivni pigmenti ostali nena- domestljiv element pri dekorira- nju; tako pri ličilih, avtomobil- skih karoserijah, novoletnih okraskih, kot tudi pri tisku prav posebnih izdelkov. Andreja JELEN Univerza v Ljubljani VIRI IN LITERATURA /1/ KLANJŠEKGUNDE, M. Optika pigmentiranih premazov Interdisciplinarnost barve, 2. del, v aplikaciji. Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 233-257 /2/ BARLE, N. Efektni pigmenti Interdisciplinarnost barve, 2. del, v aplikaciji. Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 307-312 /3/VONČINA, B. MAJCEN LE MARECHAL, A. Barva zaradi interference (mehanizem 14) Interdisciplinarnost barve, 1. del, v znanosti Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 73 /4/KLANJŠEKGUNDE, M. Svetloba in snov Interdisciplinarnost barve, 1. del, v znanosti Društvo koloristov Slovenije, 2003, str. 22-26. /5/ Grafika Bonifer - Zlatotisk [dostopno na daljavo], [citirano 2. 3. 2006] . /6/ Reprografix - Klišeji [dostopno na daljavo], [citirano 2. 3. 2006] < http://www.reprografix.si/kliseji.htm> /7/ Wolstenholme [dostopno na daljavo], [citirano 21. 2. 2006] < http://www.wolstenholme-int.com> /8/ECKART [dostopno na daljavo], [citirano 21. 2. 2006] /9/ZNAK [dostopno na daljavo], [citirano 2. 3. 2006] /10/ Printing Metallic Inks [dostopno na daljavo], [citirano 29. 3. 2006] /11/ HiFi Color [dostopno na daljavo], [citirano 31. 3. 2006] E l^BE INDESIGN CS2 PRIPRAVA NOVEGA DOKUMENTA V uvodnem članku so bile opi- sane palete, ki jih najpogo- steje uporabljamo, paleta z orodji, plavajoče palete ter priročni meniji. Tokrat bodo opisana osnovna orodja, ki nam pri izdelavi različnih tis- kovin močno olajšajo delo in omogočajo natančno izvedbo izdelka: — pripravo novega dokumenta, — pomožne črte - vodila, — mreže, — izdelavo novih strani, — izdelavo vzorčnih strani, — paginiranje (številčenje) strani, — določanje razdelkov (poglavij). Priprava novega dokumenta Z izborom New v meniju File se nam odpre okvir za pri- pravo novega dokumenta. S pomočjo nastavitev, ki so nam na voljo v pogovornem oknu, določimo pripravo stra- ni novega dokumenta. Vrsta dokumenta; kadar večkrat uporabljamo enako velikost strani, bele robove, je najbolje, da si izdelamo svojo različico dokumenta in ga poimenujemo. Število strani; v okvirček, ki nam je na voljo, vpišemo oz. dokumentu določimo pred- videno število strani, največ- Pogovorno okno za pripravo novega dokumenta krat začnemo z eno stranjo, druge kasneje dodajamo s pomočjo palete Pages. Dvostranski dokument; če označimo okvirček, se bo prva stran pojavila na desni, vse druge pa paroma na levi in desni. Za izdelavo doku- menta, ki je samo na eni strani (oglas, plakat, vizitka), ne označimo okvirčka. Za izdelavo knjig, revij, pri čemer imamo leve (parne) in desne (neparne) strani, pa označimo okvirček za izdelavo dvo- stranskega dokumenta (Fa- cing Pages). Vzorčni tekstovni okvir; če označimo okvirček, nam pro- gram izdela tekstovni okvir na vzorčni strani. Njegova velikost je določena znotraj belih robov, ki smo jih določili dokumentu. Velikost strani; rubrika Paper Size vsebuje večino standar- dnih velikosti, v polja širina (Width) in višina (Height) pa vnašamo nove vrednosti. Položaj strani; določamo ležeče in pokončne formate. Stolpci; v polje, ki nam je na voljo, lahko vpišemo število stolpcev, ki se bodo porazde- lili znotraj belih robov doku- menta. Razmik med stolpci; v polje Gutter vnašamo vrednost za razmik med stolpci. Beli robovi; določamo velikost zrcala. Koje označen okvirček Facing Pages, se polji Left (levi rob) in Right (desni rob) spremenita v Inside (notranji rob) in Outside (zunanji rob). Vodila robov so nam v pomoč pri postavljanju strani. Dodatek za porezavo; Bleed nam označi možnost, kadarso objekti zunaj formata strani, tako da so objekti tiskanju in porezavi v živem robu. Dodatek Slug*; tekstovni podatek, lahko tudi slikovni, največkrat vsebuje podatke o dokumentu (logotip podjetja, podatke o datumu izdelave, število barv, pisave). Tiska se zunaj določene strani doku- menta, tako da se lahko pojavi tudi na poskusnem odtisu ali filmu. *Slug; v različnih angleško-slo- venskih slovarjih najdemo pod izrazom slug razlago, da je to linotypna vrstica. [Print, Linotypna vrstica; rig letal1 V angloameriški strokovni litera- turi in slovarjih pa za izraz naj- demo razlago. (A lead greater than 6 points, A line of type or spacing material cast by a line- casting machine.}2 Stopnjo vidljivosti in barve pomožnih črt belih robov, črt stolpcev, dodatku za po- rezavo in dodatku Slug pa spreminjamo v meniju Edit—> Preferences—»Pasteboard. Spreminjanje osnovnih nastavitev dokumenta Dokument lahko spremi- njamo tudi po potrditvi osno- vnih nastavitev, ki smo jih določili na začetku. Lahko spreminjamo bele robove, število stolpcev in razmik med njimi; to naredimo s pomočjo palete Margins and Columns iz menija Layout. Pomožne črte - vodila Program InDesign ima tri vrste pomožnih črt, in sicer pomožne črte belih robov, črte stolpcev ter pomožne črte ravnil; vertikalne in horizontalne. Pomožne črte se ne tiskajo, uporabljamo jih za razporejanje ter poravnavo različnih objektov na strani in delovni površini. Prikaz pomožnih črt (barvo in stopnjo vidljivosti) lahko spre- minjamo s pomočjo menija Ruler Guides; najdemo ga v meniju Layout. črta. Za izdelavo pomožnih črt čez dve strani si pomagamo s kombinacijo tipk (Command/ Ctrl). Za kopiranje lahko izberemo možnost Step and Repeat iz menjia Edit. Slep And Repeat Bflpeat Count: ösfUwitsI Qffw*: tferticai Offset: ___ ,, II.MJ t 7 i « i [ cancel □ " 0 mm Za pomožne črte ravnil, ver- tikalne in horizontalne, lahko izberemo sistem merskih enot, ki nam najbolj ustreza; to lahko storimo, če z desnim klikom na miško pritisnemo v ravnila ali pa izberemo Edit—»Preferences—»Units & Increments. Pomožne črte vodil lahko izdelamo različno. Z miško se postavimo v horizontalno ali vertikalno ravnilo, priti- snemo in povlečemo. Ko jo postavimo na želeno mesto, jo spustimo. Za prikaz pomožne črte, ki sega čez delovno povr- šino, spustimo kazalec mi- ške zunaj delovne površine. Z dvakratnim klikom v rav- nilo se nam izdela pomožna Pomožne črte ravnil ureja- mo s pomočjo orodja za ne- posredno označevanje. Z oro- djem označimo črto in jo premikamo. Pomagamo si la- hko tudi z vnašanjem novih vrednosti oziroma položaja črte s pomočjo palete Control ali palete Transform; X-polje za vertikalno in Y-polje za horizontalno pomožno črto. Premikamo jih pa lahko tudi s puščicami na tipkovnici. Izbrano črto zaklenemo tako, da izberemo možnost Lock Position iz menija Object, zaklenjeni lahko spreminja- mo barvo, jo prestavljamo po plasteh, spreminjamo njeno vidljivost. Kadar pa želimo zakleniti vse pomožne črte ravnila, izberemo možnost Lock Guides iz menjia View. Mreže InDesign ima na voljo dve vrsti mrež; mreža dokumenta in mreža osnovnih linij. Če želimo prikazati mrežo doku- menta, izberemo možnost Show Document Grid za mrežo osnovnih linij Show Baseline Grid iz menija View. Izdelava novih strani Paleto Pages lahko upora- bljamo za izdelavo, preraz- porejanje in brisanje strani. S pomočjo palete se lahko pre- mikamo po različnih straneh, jih dodajamo in brišemo. Prav tako jo uporabljamo za izde- lavo, spreminjanje in aktivira- nje vzorčnih [master] strani. Kadar ob določanju velikosti novega dokumenta v pogovor- nem oknu označimo Facing Pages (dvostranski doku- ment), bo paleta drugačna od tiste, ki jo dobimo, če na začetku ne določimo funkcije (enostranski dokument). Paleta Pages Paleta Pages je v delovnem prostoru, če ni prikazana, jo poiščemo v meniju Window ali na tipkovnici pritisnemo F12. Na paleti so prikazane vzor- čne strani in strani doku- menta. Stran dokumenta se na paleti prikaže horizontalno ali vertikalno, pod njo so pri- kazane številke, ki označujejo njen položaj v dokumentu. Stran, ki je siva ali modra, je označena in jo lahko preraz- porejamo in zbrišemo. Kadar so številke strani prikazane z belo barvo na črnem kvadratu (negativno), pomeni, da je to stran, na kateri delamo. Z dvakratnim klikom v stran na paleti se nam stran prikaže na zaslonu. Črke na straneh nam označujejo, da strani temeljijo na določeni vzorčni Paleta Pages za dvostranske dokumente B® I Pages BEBI i i 3 reu [Hum] □ A-Mjiier □ S-pr«na □ GUMB ZA DODAJANJE NOVIH STRANI _\ 4 Pages in 4 Spreads jJ ® Paleta Pages za enostranske dokumente Meni palete Pages strani. Številke strani, ki so v oklepajih, pomenijo, da so zaklenjene in v skupinah. Karirast vzorec nam pona- zarja, da so na strani tran- sparentni objekti. Na paleti je izpisano tudi število strani in listov (list sta dve ali več zdru- ženih strani). Meni paleta Pages Meni palete Pages je zelo obsežen in vsebuje zelo veli- ko koristnih funkcij. Insert Pages; dodajanje novih strani. Move Pages; premikanje in prerazporejanje strani. New Master; izdelava vzorč- nih strani. Duplicate Spread; kopiranje dvostranskih dokumentov. Select Unused Masters; označevanje vzorčnih strani, ki niso v uporabi. Master Option; brisanje dvo- stranskih dokumentov. Apply Master to Pages; doda- janje vzorčnih strani. Save as Master; shranjevanje strani kot vzorčnih. Override All Master Pages Items; prekinjanje zveze z vzorčno stranjo. Objekte na vzorčni strani lahko ureja- mo, če izberemo to funkcijo (objekti, ki so na vzorčni stra- ni, so zaklenjeni). Remove All Local Override; vračanje na predhodno stanje pred prekinjanjem veze. Detach All Objects from Master; brisanje objektov z vzorčne strani. Keep Spread Together; zdru- ževanje strani (za združevanje listov v skupine, označeni pa so na paleti tako, da so šte- vilke v oklepajih). Hide Master Items; skrivanje objektov z vzorčnih strani. Allow Pages to Shuffle; s potrditvijo program pri doda- janju novih strani ne spre- minja leve strani v desno in nasprotno, da ne pride do zmešnjave strani. Palette Options; prilagajamo si videz palete. Numbering&Section Options; paginiranje in izdelava raz- delkov. Dodajanje novih strani Dokumentu lahko dodajamo strani na več načinov, s po- močjo gumba na plavajoči paleti, z izbiro funkcije Insert Pages v meniju palete Pages, z vlečenjem vzorčnih strani na stran dokumenta, kom- binacije tipk Option/Alt in potegnemo stran ter jo tako kopiramo, z izborom funkcije Duplicate Spread iz menija palete Pages pa kopiramo strani z objekti, ki so na kopi- rani strani. Izdelava vzorčnih strani Objekti na vzorčni strani se pojavljajo na vseh straneh, ki so podrejene tej strani (so kot nekakšna šablona). Vzorčne strani so uporabne pri obli- kovanju takšnih dokumen- tov, pri katerih se določeni elementi pojavljajo na več straneh, npr. živa ali mrtva paginacija, črte ipd. Vsak nov dokument ima na začetku dve vzorčni strani; prvo, ki se imenuje None, in drugo, A-Master. Vzorčno stran A-Master uporabljamo za izdelavo novih vzorčnih strani, na začetku je vedno prazna in lahko nanjo doda- jamo objekte, drugače kot pri vzorčni strani None, ki je vedno prazna in jo upora- bljamo, kadar želimo narediti prazno stran. V dokumentu imamo lahko različno število vzorčnih stra- ni, odvisno od velikosti in obsežnosti dokumenta. Ko postavimo objekte na vzorčno stran, se na straneh, ki teme- ljijo na tej vzorčni strani, ne morejo premikati ali spremi- njati, razen na vzorčni strani, oziroma če jih odklenemo s pomočjo funkcije Override All Master Pages Items. Paginiranje strani Program nam omogoča zelo enostavno paginiranje oziro- ma številčenje strani. Prvi korak pri izdelavi samo- dejnega paginiranja strani je, da postavimo kazalec v tekstovni okvir in izberemo funkcijo Avto Page Num- ber v priročnem meniju ali v meniju Type—»Insert Spe- cial Character—»-Avto Page Number. Številke strani se postavljajo na strani dokumenta ali na vzorčne strani. Kadar pagi- niramo na vzorčni strani, se nam pojavi njuna predpona (Prefix); če smo na vzorčni strani A, se nam pojavi črka A. Določanje razdelkov poglavij Dokumenti, ki vsebujejo več poglavij, bodo morda zahte- vali različne načine pagini- ranja. Z uporabo razdelkov lahko kombiniramo različne načine paginiranja strani, kazala ali predgovora so lahko označene z rimskimi številkami, običajne strani pa z arabskimi. Razdelke izdelamo s pomo- čjo funkcije v paleti Pages, Numbering&Section Options. Ko jo izberemo, se nam po- javi meni palete. Vključimo funkcjo Start Section in dolo- čimo, na kateri strani želimo začeti z razdelkom, določimo vrsto paginiranja in priti- snemo potrditev OK. Oznaka na paleti Pages (črn trikotnik nad ikono strani) nam ozna- čuje začetek razdelka. Iva Molek Srednja medijska in grafična šola Ljubljana VIRI 1 Veliki angleško-slovenski slo- var = The Great English-Slovene Dictonary. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984. str 962. 2 Bonura, L.: Desktop Publisher's Dictionary. Piano Worldware Publishing, 1989. str. s-18 Paste Ctrl+V Fort Si» k Clear Al Overrides Find/Change... Ctrl+F Spelng k Text Frame Options... Ctrl+B Anchored OWert i Htde Hidden Characters Alt+Ctrl+I Insert Footnote /.sei; special Character > Auto Page Number Alt+Shift+Ctrl+N Insert White Space ► Insert Break Character ► Fl wth Placeholder Text Next Page Nunrfcer Previous Page Number Section Marker Tag Text ► Autotag A!t+SÜft+Ctrl+F7 Bullet Character Alt+8 Copyright Symbol A!t+G Elipsis AIt+, Paragraph Symbol Alt+7 Registered Trademark Symbol Alt+R Section Symbol Alt+6 Trademark Synrbol Interactive ► Edit in Story Editor Ctrl+Y Em Dash Alt+Shift+- En Dash Alt+- Discrehcnary Hyphen 5hift+Ctrl+- Nonbreaking Hyphen A!t+Ctrl+- Double Left Quotation Mark Alt+f Kvern, 0. M., Blatner, D. Stvarni svet: ADOBE INDESIGN CS Mikro knjiga, Beograd 2005 Wood, B. ADOBEINDESIGN CS 2 Kompjuter biblioteka, Beograd 2006 www.indesignmagazin.com februar 2007 www.indesignsecrets.com april 2007 " 5 minut od PDF-a do tiska 20 delovnih nalogov v 8-ih urah Online nadzor kvalitete tiska Čista Klasične offsetne barve in papu^ l Integriran processless CTP CREEN U Med tem ko pripravljate skodelico kave ... .je vas www.mca.si Generalni zastopnik podjetja SCREEN za Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo. za naslednji tisk! Vse manjše naklade in vse krajši dobavni roki so meje klasičnega offsetnega tiska pomaknili na rob realnega. Z najkrajšim možnim časom od PDF-a do tiska (5 minut!) in popolnoma avtomatiziranim procesom priprave, vključno z online nadzorom kvalitete tiska, vam Truepress 344 omogoča, da meje prestavite nazaj v realnost: kratki dobavni roki ne bodo več nočna mora! Ob tem boste z uporabo najnovejših kemično čistih tehnologij pripomogli tudi k zmanjšanju onesnaževanja in ohranjanju zdravega okolja. Obiščite našo spletno stran www.screeneurope.com ali nas pokličite na tel. številko 041 661 818 in z veseljem vam bomo pripravili demonstracijo, ob kateri seveda ne bo manjkala tudi skodelica kave! MEDIA TECH HXXX1 FLASH 10. NADALJEVANJE IZ ST. 2/2007, STR. 23 IZPOPOLNJENA INTERAKTIVNOST Ta članek je nadaljevanje prej- šnjega, v katerem smo obravna- vali osnove programskega jezika Flasha, actionscript. V tem član- ku bomo skozi primere spoznali malce bolj zahtevno uporabo ac- tionscripta, kljub temu pa bo še vedno precej daleč od pravega programiranja in doseganja pro- fesionalnih interaktivnih učin- kov, kot jih lahko zasledimo po- nekod na internetu. Temeljil bo na konkretnih primerih, saj je ta- ko najlažje predstaviti določene ukaze, ki so začetnim uporabni- kom težje razumljivi. Vlečenje objekta Izdelali bomo preprost objekt, ki ga z miško lahko vlečemo po prizorišču. To je eden od naju- činkovitejših načinov vplivanja in odzivanja uporabnikov na do- godke in hkrati eden osnovnih načinov, ki se uporablja pri veči- ni iger in tudi kot učinkovita uč- na metoda. Primer najlažje izvedemo z uporabo primerka gumba. Razli- ka v primerjavi z dosedanjim obravnavanjem gumbov in njim pripetih akcij v prejšnjih člankih je v tem, da je treba primerek simbola na prizorišču poimeno- vati. To storimo v oknu z la- stnostmi, kot prikazuje slika 1. V zgornjem primeru smo pri- merek simbola gumba poimeno- vali vlecni_gumb. To poimeno- vanje je potrebno zato, da se lah- ko v programski kodi actionscr- tipta pozneje sklicujemo nanj (bolj nazorno bomo videli na primeru). Drugi razlog pa je, da imamo seveda lahko na prizori- šču več primerkov istega simbola in jih tako ločimo med seboj. Ker Slika 1. Poimenovanje primerka simbola. imamo torej opraviti s program- skim jezikom actionscripta, je pri poimenovanjih primerkov sim- bolov treba upoštevati kar nekaj pravil: 7 imena ne smejo imeti pre- sledkov (napačno: vlecni gumb; pravilno: vlecni_gumb, vlecni- 7 imena ne smejo imeti šumni- kov (č, š, ž) in drugih posebnih črk abeced različnih jezikov (ć, d, ö, ü itn.); 7 imena ne smejo vsebovati po- sebnih znakov (?,!, *, #, & itn.). Akciji, s katerima dosežemo vlečenje gumba, sta startDrag in stopDrag. Sta v orodjarni akcij pod Action — Movie Clip Con- trol. Programsko kodo uporabe teh dveh akcij prikazuje slika 2. Tam vidimo, kje v programski kodi smo uporabili ime primerka simbola. Pri tem moramo paziti, da je vlečenje gumba pogojeno z dogodkom press (pritisni) in pre- nehanje vlečenja z dogodkom re- lease (izpusti). Če kodo »prevede- mo« v nam razumljiv jezik, po- meni: ob pritisku miške na gumb z imenom vlecni_gumb tega zač- ni vleči (sledi gibanju miške), ob izpustu miške prenehaj vleči. Iz slike vidimo tudi, da smo na- stavili še dve dodatni možnosti: Constrain to rectangle in Lock mo- use to center. S pomočjo prve na- stavljamo štiri mejne vrednosti položaja, do koder se objekt lah- ko giblje: L - left (levo), R - right (desno), T - top (zgoraj), B - bottom (spodaj). Te vrednosti podajamo v točkah, podobno kot dimenzije dokumenta, kar smo spoznali v enem prvih član- kov. Druga nastavitev pa pome- ni, da se nam ob kliku miške na gumb ta postavi na sredino mi- škinega kurzorja. Skoraj identično lahko vlečemo tudi animirane izrezke (Movie Clip). Primeri dveh vlečnih gumbov in enega animiranega Slika 2. Programska koda za vlečenje objekta (gumba). izrezka so na spletni strani Grafi- čarja. Vpisovanje in izpis podatkov Drugo zanimivo področje inte- raktivnosti uporabnika je vnos in izpis podatkov. Nekatera najbolj uporabna področja tega načina uporabe so: 7 vpraševanje uporabnika po imenu; 7 postavljanje vprašanj uporab- niku in spremljanje njegovih od- govorov; 7 prikazovanje vsebine, ki se pogosto spreminja. Na začetku izvedbe takih nalog moramo najprej razjasniti dva osnovna pojma računalniškega programiranja: ime in vrednosti spremenljivke. Z imenom spre- menljivke določamo ime, katere- mu bomo prirejali različne vre- dnosti, vrednost spremenljivke pa je trenutna vrednost določene spremenljivke. Zadeva zveni do- kaj banalno, vendar iz izkušenj vem, da pri uporabi mešanje teh dveh pojmov ni tako redko. Dva primera prikazuje tabela 1. Kot vidimo, vrednosti spre- menljivke niso vedno številskega tipa, ampak so lahko tudi opisne. S spremenljivkami lahko v osno- vi počnemo dvoje: 7 določanje ali spreminjanje njihovih vrednosti; 7 ugotavljanje in preverjanje njihovih vrednosti. V prvem primeru v oknu z la- stnostmi pri nastavitvah lastnosti teksta nastavimo možnost Input Text za vnašanje vrednosti, v MEDIJSKO OBLIKOVANJE TABELA 1. SPREMENLJIVKI IN NJUNE VREDNOSTI /IE SPREMENLJIVKE VREDNOST SPREMENLJIVKE Hitrost Barva mize drugem primeru pa možnost Dy- namic Text za izpis vrednosti. Primer vnašanja in izpisovanja imena je na spletni strani Grafi- čarja. Primer je izveden v dveh ključ- nih sličicah. V prvi je vnosno po- lje z nastavitvijo Input Text. To polje določimo kot spremenljiv- ko z imenom vpis_ imena. Torej se tej spremenljivki ob vpisu imena priredi vrednost, to pa je ime, ki smo ga vpisali. V drugi ključni sličici pa je po- lje za izpis, ki ima nastavitev Dy- namic Text, temu polju pa smo dali ime izpis. V drugi celici smo nato vstavili akcijo določanja vrednosti spremenljivke: izpis = "Pozdravljeni, " + vpis_imena + "!"; kar pomeni, da se v spremen- ljivki z imenom izpis priredi vre- dnost "Pozdravljeni, " + vpis_imena + "!". To je v bistvu sestavljanje niza besed. Kar je v narekovajih, se normalno izpiše, kot vrednost spremenljivke vpis_imena pa se izpiše ime, ki smo ga vpisali ob vpisu imena. Priznam, da je za začetnike to malce težje razumljivo, izkuše- nim programerjem pa je zelo po- znano, ker je to ena izmed osnov programiranja s spremenljivka- mi. Slika 3 prikazuje primere opisanega postopka vnašanja in izpisovanja imena. Spodaj slika 3. Primer vpisovanja in izpisovanja imena. 50 km/uro Rdeča Prvi del slike je prikaz prve ključne sličice in nastavitev la- stnosti vnosnega polja, drugi del prikaz druge ključne sličice na- stavitev lastnosti izpisnega polja, tretji del pa prikazuje akcijo izpi- sa v drugi ključni sličici. Nastavljanje in spreminjanje lastnosti objektom Tretji zanimiv primer je nasta- vljanje in spreminjanje lastnosti določenim objektom. Na spletni strani Grafičarja je primer nasta- vljanja in spreminjanja prosoj- nosti objekta, njegovo pomika- nje in spreminjanje velikosti. Podobno kot v prejšnjih dveh primerih smo primerek simbola na prizorišču poimenovali, v na- šem primeru kar krog. Nato gumbom pripenjamo akcije, s katerimi temu krogu spreminja- mo lastnosti. Pri spreminjanju prosojnosti lahko nastavimo prosojnost alpha na 50 odstot- kov in jo spreminjamo v korakih po deset, pri pomikanju objekta spreminjamo vrednosti koordi- nat x in y danega objekta za deset enot, pri spreminjanju višine in širine pa to spreminjamo prav ta- ko po deset enot. Akcije za opisa- ni primer prikazuje tabela 2. V tabeli vidimo, da smo upora- bili lastnosti SetProperty, ki je pod Action — Movie Clip Con- trol. V oknu z akcijami nato v spustnem seznamu lahko izbira- mo med osnovnimi lastnostmi, kot so višina, širina, obrat, pro- sojnost itn. Povzetek V tem članku smo skozi posa- mezne primere spoznali malce bolj zahtevno uporabo action- scripta, ki uporabniku omogoča večjo interaktivnost z izdelki, na- rejenimi v Flashu. Poudariti mo- ram, da je to še vedno osnovna uporaba actionscripta, saj je pri izdelavi zahtevnih projektov, ki vsebujejo pravo uporabnikovo vplivanje na rezultat (razne sple- tne igre, izdelane v Flashu), koda actionscripta dolga več strani. Vendar smo kljub temu v tem članku spoznali osnove premika- nja objekta po prizorišču, tehni- ke vpisovanja in izpisovanja po- datkov in osnove nastavljanja in spreminjanja lastnosti. Primeri, povezani s tem član- kom, so na spletni strani www. delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi- čar 2007/Grafičar 3/2007). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani TABELA 2. AKCIJE NASTAVITEV PROSOJNOSTI IN PREMIKANJE OBJEKTA NASTAVLJANJE PROSOJNOSTI PREMIKANJE OBJEKTA SPREMINJANJE ŠIRINE IN VIŠINE on (release) ( setProperty("krog", _alpha, "50"); on (release) ( krog._y -= 10; ) on (release) ( krog._width += 10; ) ) on (release) ( on (release) ( on (release) ( krog._y +=10; ) krog._width -= 10; ) krog._alpha -= 10; ) on (release) ( krog._x -= 10; on (release) ( krog._height += 10; ) ) on (release) ( krog._alpha +=10; ) on (release) ( krog._x +=10; ) on (release) ( krog._height -=10; ) NADALJEVANJE IZ ŠT. 2/2007, STR. 34 K RECIKLIRANJE PAPIRJA BifesgjH IPl Ikjb Slika 3. Življenjski cikel lista papirja. Že isto leto, ko je bil simbol iz- bran, to je septembra 1970, so ga sprejele in uporabile tri vodilne skupine papirništva; American Paper Institute, Fibre Box Asso- ciation in Paperboard Packaging Council. CCA je sicer patentni pisarni predložila vlogo za regi- stracijo simbola kot blagovne znamke, toda registracija je bila zaradi obsežne promocije CCA in že uveljavljene uporabe števil- nih podjetij izpodbita. CCA je vlogo umaknila in se ni bojevala za priznanje izvirnosti blagovne znamke in Andersonov dizajn je tako prešel v javno last in upora- bo. Zelo zanimiva in izvirna iz- peljanka Andersonovega simbola je prikazana na sliki 3. Skica na- zorno prikazuje življenjski cikel lista papirja in je lep primer pro- moviranja in spodbujanja reci- kliranja v širši javnosti. 5 KATERE MATERIALE LAHKO RECIKLIRAMO? Splošno so to materiali, ki jih lahko zberemo v večjem obsegu in niso razporejeni v skupino ne- varnih odpadkov (barve, laki, plini) ter ekonomsko upravičijo stroške prevoza v podjetje, ki bo zbrani material recikliralo, oz. h končnemu uporabniku. Odloči- tev o zbiranju tovrstnih materia- lov je odvisna še od stroškov pro- jekta vzpostavitve mreže odje- malcev in predelovalcev, dohod- ka, interesa delodajalcev, okolj- ske politike podjetja, lokalne po- litike in zakonodaje o ravnanju z odpadki in od podpore javnosti. Najpogosteje se reciklirajo nasle- dnji materiali: papir, karton, ste- klo, kovine, plastika in drugi re- ciklirni materiali (npr. biološki odpadki). V okvir tega članka spadata le prvi dve skupini, papir in karton. 5.1 Papir Večino vrst papirja je možno reciklirati in zato ne vidim razlo- ga, da se ponujenega ne bi vsi udeleževali. Pisarniški papir se deli v dve skupini. Prva je visoko- kakovostni in druga mešani pa- pir. V skupino visokokakovo- stnega papirja štejemo bel kopir- ni, tiskalni in pisalni papir, med- tem ko v skupino mešanega uvr- ščamo ves odpadni papir, proi- zveden v pisarnah, tako bel kot tudi barvni, časopise, brošure, prospekte, mape, fascikle, kuver- te in mehko vezane knjige. Ker je papir druge skupine slabo razvr- ščen, je rangiran kot papir nizke kakovosti in zato na trgu dosega nizko ceno. Kupci obeh vrst od- padnega papirja ne dovoljujejo, da bi vsebovali umazanije, kot so visokosijajni papir, lepilni trako- vi in kuverte s plastičnimi oken- ci. 5.1.1 Časopisni papir Uporaba recikliranega časopi- snega papirja je precej široka, saj iz njega lahko ponovno izdelamo časopisni papir, papirnatne vreč- ke, tisju papir, kartonske škatle, ulitke iz papirne kaše, izolativne materiale ipd. Povpraševanje po tovrstnih materialih pa je odvi- sno predvsem od naslednjih de- vetih dejavnikov: 1. Splošno povpraševanje po papirju in kartonu je povezano z »zdravjem« ekonomije, saj je v ti- skanih medijih še vedno veliko oglasov. Povpraševanju torej lah- ko zadostimo tudi z recikliranim papirjem, saj življenjska doba ča- snikov ni običajno nikoli daljša od dne natisa informacij. 2. Zakonodaja, ki spodbuja re- cikliranje, je zelo pripomogla k porabi predvsem recikliranega časopisnega papirja in k vedno večjemu povpraševanju papirnic po tovrstnih proizvodih. 3. Potrebam po recikliranem časopisnem papirju in smerni- cam, ki se vzporedno pojavljajo, bodo proizvajalke zadostile le, če bodo vpeljale oz. povečale obsto- ječe zmogljivosti za predelavo odpadnega časopisnega in preo- stalega papirja, saj založniki ve- dno bolj povprašujejo po njem. 4. Zahteve po izvozu odpadne- ga papirja z zahoda na vzhod so trenutno še precej visoke, toda tudi Azija bo morala zadostiti zahtevam iz lastnih virov, saj za- hodne države vedno težje doba- vljajo želene količine reciklirane- ga materiala. 5. Diskontinuirnost med doba- vo in povpraševanjem povečuje vrzel, ki nastaja na domačem in tujem trgu, ter znatno vpliva na ceno surovine. 6. Čiste celulozne vlaknine je vedno manj, toda kljub temu jo proizvajalci še vedno raje upora- bljajo; nabavna cena je višja, ven- dar z njo nimajo težav, kot so ka- kovost, zanesljivost in razpolo- žljivost. Čista celuloza je vedno oddaljena le telefonski klic, med- tem ko sekundarne vlaknine ni- mamo vedno na voljo in nam to lahko povzroča izpade v proizvo- dnji in zamude pri dobavi konč- nega proizvoda naročniku. 7. Kakovost oz. nekakovost do- bavljenega recikliranega papirja je po analizah industrije posledi- ca predvsem nedoslednega in ne- zadostnega izobraževalnega siste- ma javnosti. 8. Povpraševanje končnega uporabnika po recikliranem pa- pirju je že od začetka pripadalo predvsem časopisu, saj se zaradi narave uporabe še vedno lahko proizvede v mejah zahtevane ka- kovosti in namembnosti. V pov- prečju porabijo proizvajalke ča- sopisnega papirja približno 35 odstotkov sekundarnih vlaknin, kartonažerji 20 in na vzhod se ga še vedno izvozi približno 15 od- stotkov. 9. Drugi končni uporabniki re- cikliranega papirja so proizvajal- ci tisju papirja in kartonskih ška- tel, vendar so ti omejeni na krat- kost vlaken, ki je rezultat večkra- tnega predelovanja papirne su- spenzije. Možno jih je uporabiti v izolativne namene ali v proi- zvodnji kompozitnih materialov. Panoga je še v vzponu in ima znaten potencial za nadaljnjo rast. Odpadni časopisni papir je še vedno glavni delež posamezne komponente reciklirne papirne kaše. Zaradi povečanja proizvo- dnih zmogljivosti papirnic in stalnega povečevanja učinkovito- sti izdelovanja recikliranega pa- pirja ter večje ozaveščenosti pre- bivalstva bo povpraševanje zve- zno naraščalo in bi do 2010 lah- ko preseglo 50 odstotkov. 5.1.2 Kompozitni materiali Znano je dejstvo, da so v urba- nih okoljih plastični in papirni odpadki velik delež vseh zbranih odpadnih snovi. Rezultati razi- skav kažejo, da je volumsko gle- dano v okolju 32 odstotkov pa- pirja in 21 plastike. Največji de- lež odpadnega papirja je pred- vsem tiskovin, kot so časopisi, re- vije in etikete. Plastični odpadki pa so sestavljeni predvsem iz po- lietilena nizke gostote (LDPE), linearnega polietilena nizke go- stote (LLDPE), polietilena viso- ke gostote (HDPE), polipropile- na (PP), polietilen tereftalata (PET) in polistirena (PS). Iz njih lahko z recikliranjem pridobimo poliolefine. Reciklirana vlakna papirja in termoplasti ponujajo zanimivo možnost, saj iz njih lahko proizvedejo materiale za industrijsko uporabo. V praksi to pomeni, da ligno-celulozna vlakna nizke gostote v kombina- ciji s svojo nizko ceno tvorijo materiale, privlačne v kompozi- tnih aplikacijah. Kadar se upora- blja odpadni papir, kot sekun- darni vir vlaknin za proizvodnjo papirja, zahteva predhodno raz- sivenje (deinking), čiščenje in oplemenitenje, medtem ko za proizvodnjo kompozitnih mate- rialov ne zahteva predobdelave. Kompozit iz časopisnega papirja in plastike je uporaben predvsem v gradbeništvu, kot je nosilna strešna konstrukcija. Uporablja pa se ga lahko tudi za vrata, okenske okvirje, pohištvo in no- tranjo opremo vozil. Upošteva- joč procesne karakteristike, je temperatura dekompozicije celu- loznih delov kompozita zgornja meja v procesu izdelave papir- polimerkompozitov. Obenem pa ne smemo zanemariti dejstva, da lahko velika razlika volumske gostote povzroča nemalo težav mešalni opremi. Problemi se po- javijo predvsem v nezadostnem in neenakomernem dovajanju, prepletanju in nenadzorovanem tvorjenju kompozitnega materi- ala. Največja težava, ki omejuje okrepitev kompozita, je vključe- vanje ligno-celuloznih vlaken v plastiko. Pojavi se efekt nezdru- žljivosti hidrofilnih vlaken s hi- drofobnim polimerom, posledi- ca pa je običajno nizka medplo- skovna adhezija in zaradi tega omejena zmožnost prenosa obre- menitve iz matrice na okrepitev. 5.2 Karton Karton je zelo iskan in želen re- ciklirni material, predvsem zara- di enostavnega ločevanja od dru- gih odpadkov. Dodatna pre- dnost je voluminoznost, obenem pa zaradi te lastnosti in ločenega zbiranja močno razbremenimo deponije, zmanjša se število po- trebnih zabojnikov in frekven- PREGLEDNICA1. Priporočljiv delež uporabe recikliranih papirjev Predmet Opomba Delež (%) TISKOVNI IN PISALNI PAPIRJI Ofsetni tisk Knjige, akcidenčne tiskovine, tehnična dokumentacija, priročniki 30 Fotokopiranje Poslovni papir, kopirni papir, dvojniki ipd. 30 Registrator^ Pisarniški papirji, beležke, bloki 30 Formularji Poslovni obrazci, računi, potrdila, blagajniške tiskovine 30 Ovojnice Wove 30 Kraft celuloza, beljena in barvana 10-20 Kraft celuloza, nebeljena 10 Ovojnice, narejene po naročilu, niso upoštevane. Bombažna vlakna Visokokakovosten papir za vabila, mape, vrednostne tiskovine 30 Platnice Platnice in ovitki za knjige, brošure, revije ipd. 30 Superkalandriran papir Papir iz lesovine za poštno oglaševanje, katalogi, revije 10 Lesovinski papir Papir iz lesovine za revije in kataloge 10 Voščilnice Vabila in voščilnice 30 Varnostni papir Proizvodnja in državna uprava 10 Premazani papir Letna poročila, plakati, brošure, revije; sijajni ali mat premazani papir 10 Samokopirni papir Večslojni samokopirni papir 30 Registratorji Manila ali obarvani papir 30 Barvni opomniki Barvni opomniki oz. pokazatelji za knjige, skripte 20 Posetnice Poslovne in zasebne posetnice 20 Prešpan Visokoodporen karton za zgibanke in platnice 20 Listki in oznake Loterijski listki, cestninski listki ipd. 20 ČASOPISNI PAPIR Časopisi Lesovina za izdelavo časopisnega papirja 20-85 KARTONSKE ŠKATLE IN EMBALAŽA Valoviti karton Embalaža za shranjevanje in transport - nad 20 barov 25-50 - do 20 barov 25-30 Kartonske škatle Za hranjenje specialnih materialov, npr. dinamit, rakete, orožje 40 Ovojni papir Živila, kozmetika, zdravila, detergenti 40-80 Industrijski papir Cevi, bobni, nosilci ipd. 45-100 Vsestranski papir Sestavljanke, podlage za družabne igre (Človek ne jezi se) 75-100 Nosilni karton Večopravilni zgiban karton 10-15 Rjavi papir Papirne vrečke in ovojni papir (cvetličarne) 50-75 RAZSIVENJE tnost pobiranja odpadkov. Na- šteto tudi pozitivno vpliva na zmanjšanje stroškov gospodinj- stva, občine in ne nazadnje drža- ve. Ponovno zbrana embalaža, tj. vlaknine, ima povsem dovolj do- bre mehansko-fizikalne lastnosti za ponovno proizvodnjo pred- vsem kartonskih škatel, ki niso v neposrednem stiku z živili, zdra- vili, pijačo oz. s kakršnimi koli snovmi, ki jih človek zaužije. So pa uporabne za embalažo bele tehnike, elektronike, oblačil, ko- vinskih proizvodov (vijaki, že- blji, matice). Tovrstna embalaža nima takšnega primarnega vpliva na odločitev potrošnika o naku- pu proizvoda in je v osnovi na- menjena zgolj zaščiti produkta med transportiranjem od proi- zvajalca do končnega uporabni- ka. 6 OKOLJU PRIJAZNEJŠI PAPIR Papir je še vedno najpogostejši odpadek v naših smeteh. »Druž- ba brez papirja« v elektronski do- bi je še vedno samo mit, kot sem nekoliko bolj obsežno že pisal v članku Poraba papirja v dobi di- gitalnih medijev, Grafičar, števil- ka 5/2006, stran 21. Samo za osvežitev naj omenim, da se v pi- sarnah še vedno porabi več kot 90 odstotkov papirja, pridoblje- nega iz 100-odstotno svežih su- rovin. Nasledjič ko boste kupo- vali in nato vstavljali papir v ko- pirni stroj ali namizni tiskalnik, pomislite na recikliran papir. Za- gotovo že obstaja dovolj kakovo- sten papir iz sekundarnih vla- knin, ki bi povsem zadovoljil va- še vsakodnevne potrebe. Izjema so dokumenti, ki zahtevajo arhi- viranje. S povpraševanjem po re- cikliranem papirju boste pripo- mogli k povečanju proizvodnih zmogljivosti, nižjim ustvarjenim stroškom in predvsem k zmanj- šanju okoljevastvenih proble- mov. EPA predlaga, da ko nasle- dnjič kupujete večje zaloge pa- pirja za svojo pisarno, delavnico, šolo ipd., razmislite o minimal- nem nivoju recikliranega papirja, navedenem v preglednici 1. V določenih primerih je namesto enega navedenih več nivojev re- cikliranega papirja, kar je odraz ponudbe na trgu. 7 ENCIMSKO RAZSIVENJE Vsaka zgodba ima dve plati. Doslej sem poskušal predstaviti dobre strani recikliranja, toda postopek predelovanja odpadnih materialov ima tudi negativno stran. Recikliranje papirja zahte- va precejšnje količine sveže vode, segrete na primerno temperatu- ro, dodatkov kemikalij in poseb- no strojno opremo. Predvsem prva dva, voda in kemikalije, naj- bolj obremenjujeta okolje, tako površinske kot podtalne vode. Postopek zahteva še gradnjo či- stilne naprave, oziroma če je podjetje nima, je prisiljeno pla- čevati okoljske dajatve. Glavna naloga recikliranja je varovanje primarnih gozdnih virov in pro- cesne energije. Z recikliranjem odpadnega papirja dosežemo dva učinka: 1. eliminiramo ogromne količi- ne odpadnega materiala in 2. dodamo vrednost papirni ka- ši (pulpi). Pri predelavi odpadnega papir- ja je za dosego minimalne beline, ki jo zahteva tiskovni in pisalni papir, razsivitveni (deiking) po- stopek nujen. Običajno se proces razsivenja prične z razpuščanjem odpadnega papirja. Razpuščeval- nik vsebuje poleg vode še kemi- kalije, ki zagotavljajo močno al- kalen medij. Ustrezen pH-medij omogoča, da se začne tiskarska barva ločevat od papirja. V nada- ljevanju se papirju s pranjem ali flotacijo v blago alkalnem medi- ju omogoči odstranitev tiskarske paste. Kot alternativa klasične- mu razsivitvenemu postopku se danes ponuja ekološko prijaznej- ši postopek, v katerem ni agresiv- nih in okolju neprijaznih kemi- kalij. Postopek, imenovan biode- iking, uporablja tehnologijo, ki deluje v nevtralnem pH-mediju, kar omogoča manj onesnaževa- nja in je v primerjavi s klasičnim alkalnim postopkom ustreznejši za vzdrževanje okolja. Uporabne so različne vrste celulaznih enci- mov, ki delujejo na odcepitev ti- skarske paste hitro in učinkovito. Zadrževanje razpuščenega odpa- dnega papirja se tako znatno skrajša, zmanjša se poraba sveže vode, razbremenijo se čistilne na- prave ter zmanjša obremenitev tako talnih kot podtalnih voda. Navedeno prinese nižje ekološke dajatve, ki jih je podjetje dolžno plačati pristojnim institucijam. Po poročanju Wodwarda veza- nje celulaze na vlakna papirne kaše spremeni površino vlaken, kar naj bi zadostovalo za lažje od- stranjevanje tiskarske paste med razsivitvenim procesom. Številni drugi avtorji (Eom, Lee in Kim) trdijo, da je glavni vzrok odcepi- tve tiskarske barve od površine papirja hidroliza in površinsko razkrojevanje celuloze. Uporaba celulaznih encimov pri reciklira- nju odpadnega časopisnega pa- pirja je alternativa konvencional- nim kemikalijam. Pri nizkih koncentracijah (delež suhe snovi do šest odstotkov) in sprejemlji- vem času učinkovanja (30 mi- nut) je učinkovitost encimskega postopka enakovredna oziroma celo boljša od konvencionalnega razsivitvenega postopka. Podalj- ševanje časa učinkovanja enci- mov s 30 na 120 minut ne dopri- nese k boljšim rezultatom oziro- ma k višjim vrednostim beline recikliranega papirja. 8 ZAKLJUČKI V članku sem želel podati kar se da objektivno oceno recikliranja, tako pozitivno kot tudi negativ- no. Menim, da še nismo dosegli optimalne ravni zavesti razume- vanja problematike odpadkov in temu primerno tudi delujemo. Odpadkov še vedno v večini go- spodinjstev ne ločujemo. Neko- liko drugače je v gospodarstvu, kar pa je posledica predvsem stroge zakonodaje in visokih da- jatev in ne toliko zavesti. Tudi v državnih institucijah ni reciklira- nja, predvsem papirja. V izobra- ževalnih ustanovah je tovrstnega odpadka več kot 50 odstotkov. Za zgled in opomin nam bi lah- ko bila CCA, ki je že daljnega le- ta 1970 v svojo politiko ravnanja z odpadki vpeljala uporabo pa- pirja iz recikliranih vlaken. Mini- lo je že 36 let, odkar je reciklira- nja več na trgu, pa še vedno tudi sam odvržem uporabljeni list pa- pirja, popisan samo na eni strani, v koš z drugimi odpadki. Klemen MOŽINA Univerza v Ljubljani LITERATURA IN VIRI Baroulaki, I., Karakasi, O., Pappa, G., Tarantili, P. A., Economides, D. in Magoulas, K. Preparation and strudy of plastic compounds containing polyolefins and post used newspa- per fibres Composites, Part A: Applied Science and Manu- facturing, 2006, št. 37, str. 1613-1625 Bennington, C. P. J., Sui, O. S. in Smith J. D. The effect of mehanical action on waste paper defibering and ink removal in repulping ope- rations Journal of Pulp Paper Science, 1998, let. 24, št. 11, str. 341-348 Carre, B., Galland, G. in Saint Amand, F. J. Third Research Forum on Recycling 1995, str. 73-88 t Ti PAP VI PAP VIDEM KRŠKO d.d. • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI «• Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax: +386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si RECIKLIRANJE Corral-Verdugo, V. Dual »realities« of conservation behaviour: self reports vs observation of re-use and recy- cling behaviour Journal of Enverimental Psychology, 1997, št. 17, str. 135-145 Dale, B. T. Compounding processed old news print recy- cled high density polyethyelene to make a sub- stantial lumber product Annual Technical Conference - SPE, let. 3, št. 53,1995, str. 4232-4236 Environmental Protection Agency How to Start or Expand a Recycling Collection Program EPA530-F-94-007,1994, str. 1-4 Eom, T. J. in Ow, S. S. K. German patent GB 3,934,772,1990 Jenkins, J. J. The Economics of Solid Waste Reduction Edvard Elgar Publishing Limited, Hnats, England, 1993 Jenkins, R. R., Martinez, S. A., Palmer, K. in Podolsky, M. J. The determination of housholde recycling: a material-specific analysis of recycling progra- me features and unit pricing Journal of Environmental Economics and Mana- gement, 2003, št. 45, str. 294-318 Jones, P. in Powell, J. Gary Anderson has been found! Resource Recycling, 1999, str. 1-2 Kim, T. J., Ow, S. S. K. in Eom, T. J. Enyzmatic deinking of wastepaper TAPPI Proceedings, 1991, str. 1023-1030 (objavljeno na Pulping Conference, 1991) Kinsella, S. in Eckl, B. Environmentally Preferable Paper Office Pro- ducts in Alameda Country - Fact Sheet Alameda Country Waste Management Authority and Recycling Board, 2004, str. 1-10 Knaussen, C., Yule, F., MacKenzie, J. in Wells, M. An analysis of intentions to recycle houshold waste: The roles of past behaviour, perceived habit and lack of facilities Journal of Environmental Psychology, 2004, št. 24, str. 237-246 Lee, S. B., Kim, K. H., Ryu, J. D. in Taguchi, H. Structural properties of cellulose and cellulase reaction mechanism Biotechnol Bioeng, 1983, št. 25, str. 33-52 North Carolina Department of Environmental and Natural Resources, Division of Pollution Prevention and Environmental Assistance Paper: Old Newspapers, Commodity Profile Market Assessment, 1998, str. 1-10 Oskamp, S., Zelezny, L., Schultz, P. W., Hurin, S. in Burkhardt, R. Commingled versus separated curbside recycling -does sorting matter? Environment and Behaviour, 1996, let. 18, št. 1, str. 73-91 Pelach, M. A., Pastor, F. J., Puig, J., Vilaseca, F. in Mutje, P. Enzymic deinking of old newspapers with cellulase Process Biochemistry, 2003, št. 38, str. 1063-1067 Resource Recovery Form Household Waste Behaviour in London RRF, Skipton, UK, 2002 Software Educational Resources Ltd. Recycling New Zeland, 2006 Tucker, P in Speirs, D. Count me as doing my bit: an appraisal of the accuracy of waste attitude/behaviour surveys CIWM Scientific and Technical Rewiew, 2003, let. 4, št. 2, str. 9-18 Universal Multiple Octet Coded Character Set ISO/IEC JTC1/SC2/WG2 N2310 22. 12. 2000. 6 strani Wodward, J., Stephan, L. M., Koran, L. J., Wong, K. K. Y. in Saddler, J. N. Enzymatic separation of highquality unlinked pulp fibers from recycled newspaper Biotechnology, 1994, let. 12, št. 9, str. 905-908 Woodard, R., Harder, M. K. in Bench, M. Participation in curbside recycling schemes and its variation with material types Waste Management, 2006, št. 26, str. 914-919 Woolam, T.C., Emery,A., Griffiths, A. J. in Wil- liams, K. P. A comperison of intended and claimed recy- cling behaviour to actual in a new kerbside scheme CIWM Sceintific and Technical Rewiev, 2003, let. 4, št. 3, str. 2-9 V prvem semestru tretjega le- tnika Visoke strokovne šole, Od- delka za tekstilstvo Naravoslov- notehniške fakultete v Ljubljani, študenti v okviru učnega progra- ma opravljajo obvezno praktično usposabljanje v podjetjih. Na- men usposabljanja je preizkuša- nje teoretičnega znanja, ki so ga študenti pridobili med študijem, poglobitev že pridobljenega zna- nja in seznanitev z okoljem, v ka- terem bodo delali po končanem izobraževanju. Delo študenta spremljata mentor na fakulteti in mentor v podjetju. Podjetja pri tem dobijo možnost, da poiščejo in preizkusijo bodoče kadre. Proti koncu praktičnega uspo- sabljanja študenti in mentorji v podjetju izpolnijo anonimni vprašalnik, ki nam omogoča vpogled v to, kako študente na praksi sprejme podjetje in na- sprotno ter kakšno je sodelova- nje med študenti in njihovimi mentorji v podjetju. V študijskem letu 2006/07 se je na praktično usposabljanje od- pravilo 61 študentov smeri gra- fična tehnika. Iz leta v leto so štu- denti pri iskanju podjetij, v kate- rih bodo opravljali prakso, vse bolj samostojni. Kar 82 odstot- kov si je samih poiskalo podjetje, drugim je pomagala fakulteta. Večina študentov (95 odstotkov anketiranih) opravlja praktično usposabljanje na področju vpisa- ne smeri študija. V manjših pod- jetjih (do pet zaposlenih) jih dela 25 odstotkov, 39 odstotkov v podjetjih s šest do 50 zaposleni- mi, 20 v podjetjih z 51 do 200 zaposlenimi in le 16 odstotkov v večjih podjetjih, kjer je zaposle- nih več kot 200 delavcev. 57 odstotkov študentov je zelo zadovoljnih s svojimi mentorji v podjetju, 37 odstotkov je svoje mentorje ocenilo z oceno dobro, dva slabo, dva ni spoznalo svoje- ga mentorja in dva odstoka štu- dentov ga nima (v večini prime- rov so to izredni študenti, ki so v podjetju zaposleni). Slabše so ocenjeni tisti mentorji, ki nimajo pripravljenega programa usposa- bljanja in študente obremenjuje- jo s priložnostnimi deli, ki niso v stroki. Po pogodbi o praktičnem usposabljanju je delovna obve- znost študenta v gospodarski družbi 40 ur tedensko. Večina študentov (77 odstotkov) v pod- jetju dela osem ur, kot predpisu- je pogodba o praktičnem usposa- bljanju, 14 odstotkov jih dela manj in devet več kot osem ur. V preglednici 1 so prikazani re- zultati na tematiko odnosa pod- jetja do praktičnega usposablja- nja, sprejem študenta v podjetju, ustreznost opravil oziroma zapo- slitev, možnost samostojnega de- la, možnost reševanja konkretnih problemov, možnost pokazati iniciativo, pripravljenost men- torja in zaposlenih, da odgovar- jajo na vprašanja in pomagajo, ter možnost sodelovanja pri zah- tevnejših projektih (ocene od 1 do 5, pri čemer je 1 zelo slabo in 5 odlično). Iz rezultatov je razvidno, da je večina študentov odnos podjetja do študenta ocenila z ocenama 4 in 5. Kar 65 odstokov bi podje- tje, v katerem so opravljali prak- tično usposabljanje, predlagalo tudi drugim, 35 odstokov štu- dentov pa ne. Po programu praktičnega usposabljanja je prvi teden vklju- čeval informativno spoznavanje podjetja, drugi teden sprejema- nje manjših zadolžitev, preosta- lih 12 tednov pa naj bi se študen- ti aktivno vključevali v delovni proces. Na podlagi vprašalnika je ugotovljeno, da podjetja z 41 od- stotki študentov delajo po pro- gramu, z 41 odstotki delno, pri 18 odstokih pa ne upoštevajo programa usposabljanja. PRAKTIČNO USPOSABLJANJE ŠTUDENTOV 2006/07 Delež študentov, ki so plačani po kolektivni pogodbi ali celo več, je 91-odstoten, kar je bistve- no več kot v prejšnjih letih, in nekaj več kot polovica študentov (57 odstotkov) dobi povrnjene stroške prehrane in prevoza. V tem študijskem letu je pri izvajanju praktičnega usposa- bljanja sodelovalo 60 podjetij, ki so navedena v preglednici na strani 34. Na anonimen vprašalnik je od- govorilo le 27 podjetij. Izmed teh 83 odstotkov ni imelo pomi- slekov glede odločitve o spreje- mu študenta na praktično uspo- sabljanje. Največ so jih sprejeli na podlagi poznanstev in preje- tih prošenj. 79 odstotkom pod- jetij študenti ne pomenijo doda- tnega bremena, v drugih prime- rih pa je obremenitev praviloma posledica časovne preobremenje- nosti mentorja ali prostorske sti- ske v podjetju. Mentorji so oce- nili, da ima praktično usposa- bljanje tudi pozitivne učinke za podjetje, kot so: pomoč študen- tov pri reševanju problemov (42 odstotkov), koristna litera- tura v obliki seminarske naloge (19 odstotkov), novo strokovno znanje (19 odstotkov), nova po- vezava s fakulteto (šest odstot- kov), preostalih 14 pa meni, da praksa nima pozitivnega učinka za podjetje. Večina mentorjev v podjetjih (79 odstotkov) že ima izkušnje z PREGLEDNICA 1. OCENA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA S STRANI STUDENTOV VPRAŠANJA 1 [%] 2 [%] OCENA 3 [%] 4[%] 5 [%] Odnos podjetja do praktičnega usposabljanja / 12 18 30 40 Sprejem študenta v podjetju / 2 5 35 58 Ustreznost opravil oziroma zaposlitev 2 5 23 35 35 Možnost samostojnega dela / 9 18 26 47 Možnost reševanja konkretnih problemov 12 7 16 35 30 Možnost pokazati iniciativo 5 9 9 44 33 Mentor in zaposleni odgovarjajo na vprašanja in pomagajo / / 7 28 65 Možnost sodelovanja pri zahtevnejših projektih 9 7 18 40 26 mentorstvom strokovnih praks in menijo, da mentorstvo ni veli- ka obremenitev. Nagrado za mentorstvo v podjetju dobi le 13 odstotkov mentorjev. Z delom študentov (ocena do- bro in zelo dobro) je zadovoljnih kar 96 odstotkov podjetij. Stro- kovno znanje študentov ocenjuje kot dobro 71 odstotkov, 21 kot zelo dobro in 8 odstotkov kot slabo. Na vprašanje, na katerih področjih so mentorji opazili po- manjkanje strokovnega znanja, so bili najpogostejši naslednji od- govori: < znanje na praktičnem področju, < obvladovanje grafičnih programov, < splošno računalniško znanje in < poznavanje novih tehnologij. Pod pripombe in predloge so nekatera podjetja napisala: < da se praktično usposabljanje izvaja prepozno in da bi bilo bo- lje, če bi ga izvajali v drugem le- tniku študija, < daje praktično usposabljanje med študijem premalo obsežno, < da želijo sodelovati tudi pri iz- delavi diplomskih nalog na po- dlagi določenih razvojnih pro- jektov v posameznem podjetju. Na podlagi dosedanjih izkušenj je 88 odstotkov podjetij tudi v prihodnje pripravljenih sodelo- vati pri praktičnem usposablja- nju študentov Oddelka za te- kstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete. Oddelek za tekstilstvo se vsem podjetjem, ki so sodelovala pri izvedbi praktičnega usposablja- nja, iskreno zahvaljuje in se veseli nadaljnjega sodelovanja. Dejana ĐORĐEVIĆ Univerza v Ljubljani Nadaljevanje na strani 34. IZOBRAŽRVAN29 SHOWROOM t» * 1 0 s 1 o C - C 1 . t Digitalni sestav za tisk in dodelavo Canon ImagePRESS C7000VP. Doba digitalizacije vsakodnev- no neusmiljeno prodira v svet konvencionalne in že nekako tra- dicionalne tehnike reproducira- nja. Bodisi zaradi enostavnejšega ali kvalitativno konsistentnega dela, mogoče pa zaradi enostav- nejšega deljenja informacij širši javnosti se tako kot na drugih tr- gih tudi na našem vse bolj uvelja- vljajo proizvajaci digitalne opre- me, kot je Canon. Mogoče marsikdo izmed gra- fično usmerjenih, ki je apriori pripaden konvecionalnim tehni- kam (ofset, tampo ipd.), ne pri- znava laserskih in ink-jet tehnik za profesionalne tiskarske rešitve; verjetno ravno zaradi odtujenosti oziroma nezmožnosti spoznanja te opreme. Podjetje Canon je po- leg konkurenčnih podjetij (HP, Xerox, Xeikon) zagotovo eno bolj angažiranih v smislu pristo- pa h grafični javnosti, kar se odraža v njihovih stalnih organi- zacijah razstavnih prireditev tako doma kot v svetu. Tako je bila maja prireditev We speak image - govorimo v slikah v Monaku ob 50-letnici obstoja podjetja Canon na evropskem tr- gu. S svojimi novimi produkti je odlično dokazalo svojo zavzetost za razvoj digitalnih tehnik vse od komercialnih do profesionalnih snemalnih in izhodnih produk- cijskih naprav. Predstavili so no- vosti iz sveta digitalne fotografije (S5 IS, EOS-1), digitalnega HD videa (HR10), komercialnih in profesionalnih tiskalniških reši- tev (Selphy sublimacijski komer- cialni fototisk, profesionalni pro- dukcijski napravi za izdelavo končno vezanih brošur in knjig ImagePress C7000VP in Image- Press C1), medicinskih digital- nih sistemov, programske delo- krožne rešitve ipd. Da ne bomo samo naštevali no- vih pravkar lansiranih izdelkov na evropski trg, pa so prireditve, kot je Solutions Day v hotelu Mons v Ljubljani, tudi v okviru slovenskega specifičnega tržišča. Specifičnega zato, ker so tovrstne produkcijske tehnike več kot upravičene in kot nalašč za naš majhen trg tiskovin manjših na- klad. Nakup te opreme je lahko tako ekonomičen, v večini pri- merov tudi kvalitativno upravi- čen, saj večinoma ta tehnika že dosega, če ne presega kakovosti običajnega ofsetnega tiska. Namen tega članka pa ni samo naštevanje produktov ali priredi- tev podjetja Canon, ampak tudi predstaviti nov razstavni prostor podjetja - ShowRoom, ki so ga letos pripravili za slovensko jav- nost. V njem si lahko ogledate učinkovitost in prilagodljivost digitalne produkcije njihovih na- prav kadar koli med njihovim delovnikom. Tudi mi smo jih obiskali skupaj s študenti NTF - smer grafična tehnika, povemo pa lahko, da je demonstracija izpolnila pričako- vanja in nas prepričala, da so pre- dnosti te tehnike resnično do- brodošle, če že ne edina rešitev za sodobno personalizirano tiskanje na zahtevo, pri katerem so po- mebne hitra odzivnost, kakovost in prilagodljivost željam strank. Zato vam priporočamo, če je v vas najmanše zanimanje za ogled delovanja teh naprav, da ne odla- šate in obiščete njihov ShowRo- om na Dunajski cesti 128a v Lju- bljani; sliki spodaj. Matic ŠTEFAN you can Canon iPF500 iPF600 iPF700 Omogočite svojim strankam resnično osupljiv izpis - ne glede na to, kako velike so njihove zamisli. Canonovi najnovejši tiskalniki velikega formata zagotavljajo vrhunsko kakovost barv, izjemno natančnost izpisa črt ter izredno hitrost. Velikosti naših tiskalnikov z 12 pigmentnimi črnili segajo od 17 do 60 palcev, tiskalniki s 5 pigmentnimi ali klasičnimi črnili pa so na voljo v velikostih od 17 do 36 palcev. Ti izdelki so kot ustvarjeni za aplikacije CAD, grafično oblikovanje, fotografijo in izdelavo posterjev ter znakov. Navdušeni boste, hkrati pa boste navduševali. Za več informacij obiščite www.canon.si/lfp. Ponudite svojim strankam velikost, ki navdušuje! Prihranite do 300« 71.892,- SIT * Tiskalniki velikega formata CAD - staro za novo. Z menjavo starega tiskalnika velikega formata za nov Canonov tiskalnik prihranite do 300 evrov (71.892,- SIT)**. 1 ImagePROGRAF Oddelek za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani organizira simpozij o novostih v grafiki www.ot.ntf.uni-lj.si/simpozij2007 Novi materiali in tehnologije, zagotavljanje kakovosti, elektronski mediji, oblikovanje grafičnih izdelkov, trženje in ekologija. Simpozij bo potekal na Snežniški 5 v Ljubljani (stavba Oddelka za tekstilstvo), 21. junija 2007. 3. 12.000 VSAK DAN... SE 12.000 DELAVCEV V SUN CHEMICALU TRUDI, DA BI BIL VAS PROIZVOD USPEŠEN. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SuilChCIIliCcll Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si VPIS NOVINCEV NA SREDNJO MEDIJSKO IN GRAFIČNO ŠOLO V LJUBLJANI V ŠOLSKEM LETU 2007/2008 Tako kot v šolskem letu 2006/07 se tudi v letošnji jeseni število vpi- sanih dijakov v 1. letnik Srednje medijske in grafične šole Ljubljana ne bo spremenilo. Razpisane ima- mo en oddelek za izobraževanje v triletnem programu srednjega po- klicnega izobraževanja GRAFIČNI OPERATER, 30 dijakov, en oddelek za izobraževanje v štiriletnem pro- gramu srednjega tehniškega izo- braževanja GRAFIČNI TEHNIK, 32 dijakov, in tri oddelke v programu MEDIJSKI TEHNIK, 96 dijakov. Februarja smo imeli informativni dan za devetošolce, ki bodo letos končali izobraževanje po progra- mu devetletke. Udeležili so se ga tisti učenci, ki so se odločili, da bi svojo poklicno pot začeli v multi- medijski ali grafični stroki. Sezna- nili smo jih z vpisnim postopkom, z izobraževalnimi programi, mo- žnostjo zaposlitve in nadaljnjim izobraževanjem. Ogledali in pred- stavili smo jim specializirane multi- medijske učilnice, prenovljeno ti- skarsko delavnico z novim štiri- barvnim tiskarskim strojem in de- lavnico za knjigoveze in kartona- žerje. Izvedli smo anketo, v kateri smo obiskovalce vprašali, ali so bili s predstavitvijo, organizacijo in izvedbo informativnega dneva za- dovoljni. Analiza odgovorovje po- kazala, da je bila večina udeležen- cev zelo zadovoljna in je informa- tivni dan ocenila z zelo dobro. Po- kazala je tudi, da je zanimanje za medijske in grafične poklice enako oziroma primerljivo z lani in da se večina učencev zanima za vpis v program medijski tehnik ter manj za grafičnega tehnika in grafične- ga operaterja. Po izteku informativnega dneva so imeli učenci možnost, da do 23. marca 2007 oddajo eno prijavo za vpis v gimnazijo ali srednjo stro- kovno šolo. Po izteku roka za poši- ljanje in prenašanje prijav je Mini- strstvo za šolstvo in šport na sple- tni strani javno objavilo število pri- jav na posameznih šolah. Časopisi so pisali, da je med učenci veliko zanimanje za gimnazije ter pro- grama zdravstveni in medijski teh- nik. Število prijav za izobraževanje v programu medijski tehnik je sko- raj za dva oddelka večje, kot je razpisanih mest. Zato smo Ministr- stvo za šolstvo in šport zaprosili za soglasje k sklepu šole za povečan obseg razpisa za vpisvta program, to je dodatni četrti oddelek in omejen vpis. Nekaj učencev, prija- vljenih v programa, katerih točke, pridobljene iz ocen sedmega in osmega razreda, so bile v primerja- vi z drugimi prenizke, je prijavo že preneslo v program grafični tehnik ali pa na drugo šolo. S prenosom prijav iz programa medijski tehnik v grafični tehnik so se v programu grafični tehnik zapolnila prosta mesta. V programu grafični opera- ter pa je ostalo še nekaj prostih mest, kamor se bodo lahko vpisali učenci, ki bodo izpadli iz izbirnega postopka, in neuspešni dijaki 1. le- tnika srednjih šol, ki se želijo preu- smeriti in ponovno vpisati v 1. le- tnik. Junija bodo vsi prijavljeni kandidati prinašali dokumente za vpis v program, v katerega so od- dali prijavo. V programu medijski tehnik bomo v prvem krogu izbir- nega postopka sprejeli 90 odstot- kov učencev od razpisanih mest, v drugem krogu pa še preostalih de- set odstotkov. Učenci, ki so zaradi premalo točk izpadli v prvem kro- gu izbirnega postopka, bodo šli v drugega in se vpisali na eno izmed šol, ki sojo navedli in za katero iz- polnjujejo pogoje. S 3. julijem 2007 bo vpisni postopek končan. V programih, kjer so ostala še prosta mesta, pa se učenci ali dijaki lahko vpisujejo do konca avgusta oziro- ma do zapolnitve prostih mest. Dragica DODIČ TURK Srednja medijska in grafična šola m 33 Nadaljevanje s strani 29. Preglednica 2. PODJETJA, KI SO IZVAJALA PRAKTIČNO USPOSABLJANJE ŠTUDENTOV Agencija Oskar, d. o. o., Gregoričeva ulica 38, Kranj Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, Novo mesto ARDI, d. o. o., Triglavska ulica 63, Ljubljana Atelje 2050, Vilharjeva cesta 3a, Ljubljana Atelje za črko in sliko, Dušan Antolin, s. p., Prešernova ulica 14, Murska Sobota AV studio, d. o. o., Koroška cesta 55, Velenje BENE Pisarniško pohištvo, d. o. o., Ul. Frana Milčinskega 13, Lukovica Birografika BORI, d. o. o., Linhartova 1, Ljubljana Foto ČEBRON, Čebron Anton, s. p., Predilniška 8, Tržič Cicero Begunje, d. o. o., Begunje 17, Begunje DEBORA, d. o. o., Lipahova ulica 23, Ljubljana Delo tiskarna, d. d., Dunajska cesta 5, Ljubljana EGP, Embalažno grafično podjetje, d. d., Kidričeva cesta 82, Škofja Loka ENX, d. o. o., Prušnikova 38, Ljubljana Etiketa tiskarna, d. d., Žiri, Industrijska ulica 6, Žiri KVM Grafika, d. o. o., Lepovče 24, Ribnica Matjaž Vinko, s. p., Na trgu 28, Mozirje MEDIA PRINT, Rajko Gostič, s. p., Ljubljanska cesta 1, Dob MIAN, d. o. o., Ljubljana, Trubarjeva 77, Ljubljana MKT PRINT, d. d., Dunajska cesta 123, Ljubljana MODERNA GALERIJA, Tomšičeva ulica 14, Ljubljana Monolit informacijski sistemi, d. o. o., Šmartinska cesta 152g, Ljubljana Papirnica Vevče, d. o. o., Papirniška pot 25, Ljubljana Papirus Print 2000, d. o. o., Ob železnici 16/7, Ljubljana PROMA, Peter Groznik, s. p., Stari trg 35, Velenje PRONIS, d. o. o., Livada 14, Novo mesto RADEČE PAPIR MUFLON, d. d., Titova 99, Radeče EUROADRIA, d. o. o., Dunajska cesta 123, Ljubljana Razvedrilo, d. o. o., Brnčičeva ulica 31, Ljubljana EXPRESS COPY GRAFIKA BADIURA, Matjaž Badiura, s. p., Podlimbarskega ul. 23, Ljubljana Saturnus - Vogel & Noot, d. d., Agrokombinatska 61, Ljubljana FOTO FORMAT, d. o. o., Štefanova ul. 3, Ljubljana Schwarz, d. o. o., Ob progi 4, Vrhnika FrontLab, d. o. o., Ciril-Metodova ulica 34, Murska Sobota Gorenje IPC, d. o. o., Partizanska 12, Velenje Gorenjski tisk, d. d., Mirka Vadnova 6, Kranj Grafična delavnica, Bojan Lindič, s. p., Celovška cesta 491, Ljubljana Grafika Paradoks, d. o. o., Brdo 63, Bovec Grafika Soča, d. d., Sedejeva 4, Nova Gorica Grafotehna - TT, d. o. o., Na gmajni 5, Ljubečna GV Založba, d. o. o., Dunajska cesta 5, Ljubljana STUDIOBOTAS, Boštjan Botas Kenda, s. p., Parmova 49, Ljubljana TISK ŠEPIC, Šepic Žarko, s. p., Brod 32, Novo mesto Emona Tiskarna, d. o. o., Šmartinska cesta 130, Ljubljana Tiskarna Klar, Anton Klar, s. p., Generala Majstra 19, Murska Sobota TISKARNA KOČEVSKI TISK, d. d., Kočevje, Ljubljanska cesta 18a, Kočevje TISKARNA KOŠTOMAJ, Marjan Koštomaj, s. p., Medlog 34, Celje HD oglaševalska agencija, d. o. o., Vodovodna 100, TISKARNA PRIMAPRINT, Miro Petek, s. p., Ljubljana HECHT SLO, d. o. o., Podskrajnik 32, Cerknica INO Grafično podjetje, d.o.o., Cesta v Trnovlje 7, Celje JBB, d. o. o., Ulica Milana Majcna 4, Ljubljana Kompas Design, d. o. o., Advertising agency, Dalmatinova 2/XV, Ljubljana Kovinoplastika Lož, d. d., Cesta 19. oktobra 57, Stari trg pri Ložu C. Andreja Bitenca 68, Ljubljana TRAJANUS, d. o. o., Savska loka 21, Kranj TYPE ART, d. o. o., Vrečkova ulica 5, Kranj Valkarton Kartonaža Rakek, d. o. o., Partizanska cesta 7, Rakek VISIO, d. o. o., Metelkova 7b, Ljubljana Zebra Graphic, d. o. o., Gregorčičeva 8, Kranj ZNAK, d.o.o., Slovenska cesta 30, Mengeš GRAFIČAR REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 3/2007 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica fotografija in oblikovanje Marko Kumar Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Letna naročnina je 20,04 EUR. Posamezne številke po ceni 4,15 EUR dobite na našem naslovu. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtor- skih delih, objavljenih v Grafičarju, so družba Delo, d. d., ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali nji- hovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo Delo, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavlje- nih prispevkih. Mojstri dobrega odtisa že 15 let Naši poslovni partnerji in njihovi proizvodni programi: ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje FIBERWEB cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DAY INTERNATIONAL (VARN PRODUCTS COMPANY) ofsetne gume, poliester podloge in pomožna sredstva za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje DIAURES samolepilne folije in papirji ECRM CTP oprema EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FLINT GROUP (ANI PRINTING INKS, K+E, XSYS) barve za tisk na pole FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž KODAK GCG ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije, CTP oprema in materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi NORBERT WIETSCHER drobni grafični pripomočki PCS potrošnji in nadomestni deli PRINTING RESEARCH Super Blue mrežice za tisk brez madežev PRÖLL barve za sitotisk SERICOL sitotiskarske barve, flexo barve za tisk etiket TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo Grafik d.o.o., Letališka cesta 32,1000 Ljubljana, T • tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, F • tajništvo 01 548 32 10 E • grafik@grafik.si, www.grafik.si People & Print Nova KBA Rapida srednjega formata tSQOQ B u 0 Bg/ Zgledi srednjega formata Tako produktiven, vsestranski in uporabniško prijazen, kot je nova Rapida 105, ni noben drug ofsetni stroj srednjega formata. Največja tiskovna hitrost 18.000 odtisov na uro, vLagaLnik brez prijemačev, na izbiro tudi brez potezne stranske naslonke, izjemno ravnoLežno prenašanje poL, izjemno hitri avtomati za menjavo tiskovnih form, vsi programi za čiščenje, ki si jih je moč zamisliti, krmilni pult Ergotronic na Windows platformi, nadzorni sistem za pole Qualitronic 2, denzitometrični ali barvnometrični nadzor tiskovne kakovosti, integracija standardov JDF s sistemom Logotronic professional - nova Rapida 105 definira stanje tehnike v ofsetnem tisku srednjega formata na novo. Želite vedeti še več podrobnosti? Pokličite nas! Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0, E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG