GLASILO STKV.—NtJMBKR 176 Chtcfo, H, pondeljek, 2». julij» (July 29), 19». Mctio« ntorrsT ». uit, »atwiHTöriM^Rr^r? Prihranila ja I judetvu 180 tisoč dolarjev la audi pretekel je proti bel—I, eterootl la pa- New York. -JMF. P.) — Bojevito razpoloženje voditeljev Konference ia progresivno delavsko akcijo je rssvidno is odgovora rasnim kritikom, predvsem voditeljemfADF. "Neglede na napade in gjftinje od strani delavskih voditjUev", ee glasi odgovor, "bo (FDA te nadalje kritisirala reakcionarno politiko ln delovala sa 4*predna načela in priporočila." Odgovor sa. Janata tudi n« knpuniste, Kff)A obsojs vsako iprganlalrano skupino, tako-svane "nuklaje" v unijah, kl Pfajemalo navodila od sunaj;in katere ekuiajo izvajati v interesu komunistične stranke. —#!- ' V Kenoahl preti nova paNtMaa revelaclja; delavci sahtevaja wardal aiatem represeataclje. Keaeaha, Wla. — Mestni odbor js prejel peticijo s 3,700 podpisi, v kateri se zahteva, da vlada uvede wardni sistem représentée! je. V »lučaju, da mestni odbor ns ugodi tej zahtevi, bo llo vprašanje spremembe vladne forme na sploino glasovanje v smislu drtevnega zakona. Akcijo aa-to spremembo vodijo dela vei, ipredvsem pleteninar-ji, kl so aa stavki pri Allen-A kompanij! fte nad leto dni, Nad mestno vlado so Naah, Slmmons Ia Allen-A kompanljt dobila popolno kontrolo. Delavci sa pričeli misliti, da bi bili mestni o-četje bolj odgovorni napram ljudstvu, ako bi rsprssentlrall warde ali okrožja kot se pa sedaj, ker so IsvoUeni "et large" ali na splošno. Do taga mišljenja so prišli po zadnjih okrajnih volitvah, katerih résultat js pokasal, da delav-ci laglje isvolijo svoje kandidate, ako se volitve vrle po okrožjih. Ako človek opasuje rasne mestns vlada ln spreminjanje form is ene v drugo, kot Je to slučaj maralkateraga maata skozi dobo več let, mu pred očmi I-grajo kontrasti. V snem mestu ss potegujejo sa eno formo, v drugam sa ravno nasprotno. To prvič ppmsnl, da Amerika is nI dosegla stabilne mestne forme, ki sam. n?»e1>l malo afl^a .ploh nič ne pomeni, /II ja pa tamu prerivanju ln tfatenju Časa največ krivo to, ker prlmanjkujs v vseh meetlh, rasen v par isje-mah, državah in v deželi stranke, kl bi re prazen tirala ljudske interese. In sa delavstvo, kakor za ljudstvo v splošnem Ima boj za spremsmbo vladne forma Is takrat dsflnitlvno vrednost, sk? služi prlttdtvanjqm, da ss »gradi nova stranka, ki jo imamo tukaj v mislih. Brci delavsks stranks Ja vsaka polltlšna borba sa delavstvo In ljudstvo brsz pomena, pa naj sa vrl! v okvirju s-ne al! druge vladne forme. Waahington, D. C. — Vrednost delnic ameri&kih želesAic se je zadnji teden zvišala za eno milijardo dolarjev. To se je sgodllo na newyoržki borzi v Wall stree-tu, potem ko se je raznesla novi* oa, da je bil "zaslužek" ameri-iklh želesnic v prvih petih mesecih isredno dober. Cene delnicam so lesle vedno vlžje, in ko so kon-eem tedna izračunali, koliko zna-se skupni povièek, sa pronalli, da so tisti, ki imajô*Ufciice*8e-lesnic, obogateli v entertltednu sa eno milijardo itetarjev:; Pa haj si «akde upa siniti, da so slatl časi le ihinuli. "Zasluži-ti" sno milijardo dolarjev v e-nem tednu se ne pripeti v vsaki dsžell ln tudi ne vsak čas. In a-ko je šeOcje kak delavec, kl bo zmajal s glavo, ako sliši besedo p-r-o-ooo-speriteta, se mu lahko stavi vpralanje, zakaj se noče poslušlti prilike v Wall streetu, kjer ima priliko, da na borzi lahko sasluži več v enem tednu kot pa, ako dela v tovarni milijon ur tedensko. Ta milijarda dolarjev ne pomeni nič drugega kot to, da bo ameriško ljudstvo plačevalo večje obresti in dividende želetni-Ikim magnetom kot v preteklosti. Resnična vrednoet železnic sa ni zvllala sa en sam cent, ker ta milijarda je ila v lepe lastni-kpv in ne sa novo opremo Itd. napravi* ste faAt- Čarih, Švica»}*- Svoboda govora ln vesti jI v Italiji nepoznana stvar, odbr je Mussollni zasedel prestol Jtlije. Vendar se js do preteklega meseca maja sem ln tam deibdilo, da je bil objavljen člana! ki ni delal 'časti" muaaolinskf Italiji. Sedaj aa takf stvari ne bodo mogle več dogajati. Mussollni je Isdal naredbo, da morajo vsi žurnalisti spadati v dtemalistič- Časopisov je vse prebivalstvo na strani stavkarjev. Kompanijs se posluluje resnih sredstev za razbitje stavks. Najela je tudi večje krdelo žensk, katerih naloga je, da m prevažajo na pouličnih železni* ceh. Tem "pasažlrjem" plača 76 centov na uro. Družbo stane stavka okrog 60 tisoč dolarjev, vsak dan. Upala Js, da bo stavka zdrobljena v tridesetih dneh. V svojem računu se je precej zmotila, losr med ljudstvom ln stavkarji vlada danss večje solidarnost kot pa ob pričetku stavks. Ljudski antagonizem je u-koreninjen v dejstvu, ker kontrolira želesnice "tuj" kapital— newyoržk! kapitalisti. prispevka, kl prihaja ispod peresa oseba, kl ne spada v ta sindikat ali organizacijo. To seveda nI navidesno nič slabega In Mussollni. bi lahko postal velilt dobrotnik italijanskih lumnHstov. t AH v »ej adredbi tudi stoji sa pisano, da sms postati član tur-nalUtičnega sindikata le oeebe, ki dobi od prefekte spričevalo o dobrem političnem in fllosof-skem vedenju. Z drugo besedo rečeno, tpviševslo dobijo le tur-nalisti in drugI intelektualci, ki so pripadniki Mussolinijevega režima. In vsak Član, ki po mns-nju voditeljev žurnalistlčnsga sindikata stori kak prestopek, zgubi Člansko pravico, namreč ss ga izbnene is organizacije, kar pomeni avtomatično lsgubo poklica. Res je, da bovi sakon tudi določuje proceduro v svrho apele-ct*t> proti Izključitvi Navidezni namen te daločbe K da se/po-pravi krivica, kl Je'feogoč*/na* stala v posameznem dultja. Stremljenje te točke Je v resnici to, da ss "grešnike" spreobrne, ako mogoče, ln je le prazna geeta. Otlsag* — Vladni farmski odbor, k! je sadnje dni kooftri-rsl s odborniki raznih farmtr-skih prodajnih zadrug v hotelu Shermaa, je priporočil tem organizacijam, da ustanove svojo trŠno koritoracijo i lastnimi letnicami ln drugimi pripomočki, kl bo imela najmanj dvajset milijonov dolarjev kapitala. Ker-porsclja bi kupovala plenico In druge pridelke od farmarjev In jih prodajala na domaČih ln tu* Jih trgih. Orgsnlsirana naj bo na kooperativni sadrušnl podlagi ln tej organlsaciji bo farmakl odbor pomagal s posojili ls svetne blagajne. Partnerski sastop-niki - katerih js bilo 62 — so bili urgirani, naj ustanove to korporacijo Ia letos. koloniji. I» teh demonstracij so •e izcimili Itgradi in spopadi s policijo. Neki japonski policaj ia bil ranjen In eden Kitajec Je obletel s kroglo v drobu. Qevst voditeljev demonstracij je bilo a» retlranlh. Wsahlagton, D. C - Državni department je pppjsl nsdaljne Informacije, da 10 kitajski vo-dltslji pripravljeni povrniti sa-ssšeno lelesnico sovjetom v svrho mirnega isravnanja kontro-vsrze. Držsvnl UJnlk Stlmson Ja avstoval klUjskemu poslaniku, da je najbolje, če Kitajska vspostsvl ststus quo v Mandžuriji ln si s tem sasigura mir. Navaja I illllii. FitUttks vlada padla. BrltSrf asaUvtf novo. Parit, 28. jul. — Aristlds Briand, zunanji minister, ki Ja bil že enajstkrat premijer, je spet prevzel prede*dnHtvo francoske vlade. Parla, 27. jul. — Raymond Poincare, premijer, je sinoči podal ostavko predsedniku republike. Kot vzrok je navedel težko bolezen An potrebo takojlnje o-peraclje. Govori se, da Ima ulje-»a v mehurju in celo raka. Franooeki kabinet, ki se je danes sestal, je pooblastil zunanjega ministra Brianda, naj gre k Poinoareju in ga pregovori da umakne rssginacijo, de je mogoče. Ako premijer vztraja ptf svojem koraku, bo tudi kabinet formalna odetopil, nakar se reorganizira pod vodstvom Brtan- London, 27. jul. — Anglelki parlament je včeraj zaključil po-letno usedanje ln odiel na po* čltnlce, s katerih se vrne v novembru. Medtem je delavska vlada dobila proste roke, da v tem času reluje važna notranja in zunanja vpralanje. Torij i so spet hoteli potisniti vlado v škripce radi odslovitve visokega komisarja v Egiptu, lorda Uoyda, zagrizenega nasprotnika neodvisnosti egiptovskega ljudstva! Churchill, tfivll finančni minister in osebni prijatelj Lloyd«, Je napadel vlado radi tega korikal Zunanji minister Henderaan Je odgovoril, da vlada le nim* r Pa* tree Je všeraj démolirai meeto Moyurgo v republiki Ecuador. Okrog 80 ljudi je Mio ubHik In PONDELJEK, 29. JULUA TBI ENLIGHTENMENT jkiniIMA ILOVtXMI *AMÍW rOOTOa. NI JEDNOTE Smrt pionirja SNPJ. Obli,**, VL — !>«« 27. Jnlija je preminul bnt Andr*JJ>orav-, ne. člaii društva št 1 SNPJ, rojen dne «0- nqyembrs L 1868 r vaai Gline pri Kamniku, Bilje ¿lan jednote od 24. april* 1904. pjgreb ae vrši dane» popoldne. Potdjni Andrej je bil član "Slavljfe" (št. J SNPJ) še pred-no se je porodila jednota in jc bil salb aktiven v najhujših časih aa obstoj 8NPJ. Žrtvoval se je mnogo, da Je postala jednota tako mOČna in ugledna. Blag (¿u spomin! — Sorodnikom nsše šolal je I Mandžurtka drama PONDELJEK, 29. JULIJA. Wims. — Ampak, a!» bo to zTzme-rom? je vprašal AndrjnŠkir" B — IWUotilvHkrt v — Koliko i« pa manj vredna? Naval I — Ut stara. „• v r i — Za «no kravo, petfeeet ko mokov platna ln ta deeot pudm iladkorja. Ali al m s tiaro prfptaol ali kaj T — Na. Ona Je preveč sfcba. Krak steer peče — toda pralm vreč* nt meto privzdigniti. — Ah, to bo kaj drugags! — Te dni se je vrnil fVOn An-dronov o(J voiiiov. PogNSal Je in nI bilo he ktav», n#%«fnM, ukUjl «uuua1 -*'__- -1 a * onre ničesar njegovegi. sierra «te t« — ■ — ->■» _ .I____.i. 'iJšmtMt ee je poročila r nTUgim ln IS-praaniia vso hišo. Sedaj i» to-li t njo. Cat par dni Ji «rado) njenega novega mola In mu fi-k7 — Kaj it pravi, kaj? Ali lana nI nič T - Romanov: Javnih poslih, ker bo general Zivkovič opravljal tekoče poale p<4 »talnih kurirjih. V isti banji se nahaja tudi več drugih generalov. — "Na!" slovenski mini-eter dr. Korolec pa jt odšel v Vrnjačko banjo. ZagrtMka policija velja sa najbbljie organizirano policijo v na Si državi. Po uniformi sklepajoč sodijo ludje, da jt podobna londonski. Pa to to menda samo želje. A da je "marljivo na delu" priča tudi odredba, ki jo Jt polidja izdala te dni. Zagreb smatrajo namreč «a gftttdo mnogih delamržnih in temnih elementov. Da bo lažji pregled teh temnih oteb, ki jim pravijo elementi, je policija skionlln, dd izda vsem meščanom legitimacije s tliko. Tako da aa bo viak lahko legitimiral, kadar bo vršila policija racijo, kakor Jih de-la zelo pogoetoma. Po cela predmestja okupira policija in vojaštvo ter legitimirajo vsakogar na cesti. Pa bo ob tej priliki šlo delo boljše od rok, bodo razdelili med meščane legitimne!je! Smrtna kaaa. V Soštaitfu je umrl poeeetnik, trgovec in goetil* nlčar Ivan Gregorevčič. — V Kamniku je umrl Josip Rledl, upravitelj. — V Novem meetu je podlegel težki bolesni Fran Brežnik, vladni svetnik in gimnazijski ravnatelj v pokoju. le sopet poginjajo? - Zakaj neki?. o ločitvi. ZDRAVUBNJE PLJUČNE z TUBERKULOZE. (Nadaljevanj® s t. «treni.) infekcije. Vzorno je to urejeno ns Švedskem in Dsnskem. Tudi v Svlči se že ukvarjajo z miili-jo, kako bi te bolnike prisilili, da se dado operirati. V Nemčiji je rfled kakimi 90,000 vsako leto na pljučni tuberkulozi obolelih ljudi po priliki 30 odstotkov zdravih na sni strani. Ce bi od teh 30 odstotkov operiran vss ne, zs kstere je umesths thora-coplastiks, bi se optraciji moralo podvrtči na lato 8000 do 10,-000 bolnikov. Tako bi letno okrevalo 4000 do 5000 na pljučih bolnih ljudi in za prav toliko bi se zmanjlalo število okuževai-cev. 8 tega vidika ima thoraco-plastika še poseben socialen pomen. Ze nekaj let eem skušaj priti tuberkulozi do šivegn še po čisto drugi poti, a ne eamo tuberkulozi pljuč, nego tudi koše (lu-pus), kosti, le-tej celo v njenih najhujših oblikah. Ta metoda obstoji v iz vestni hrsni. V ta namen eo na Charite (bolnica v Berlinu), uredili poseben oddelek, kjer delujejo po načelih, ki eo ee zadnja leta dobro obnesla na monakovskl kliniki. Misel Iz-vtrs v svoji prvotni obliki od bie-lefeldskega zdravnika dr. Oer-sona. Za neposredno prizadetega zdravnika ga »koro ni lepšega doživetja od opazovanja, kako se pod vplivom te pdiebn* hrane bolniki dan za dnefn boljšajo ln v riekaj tednih popNnoma Mrtvijo — pacijenti, ki so trpflf na najhujših oblikah tuberkdfoze, predvsem kože (lupus), tako hudih, da jim doslej vobče nismo poznsli leka. Kurirsnje s hrsno pa je dobra priprava tudi za kirurško zdravljenje pljučne tuber-kuloze; včasi dosežejo ž nJim -toliko zboljšanje celo brezmih bolezenskih form, da Je naposled vendarle še moči napraviti uspešno operscijo. posekaj poudarjati, kafco h#pak Jt doldti krivda za te sa mnfeiore tok In ulltelje. Krivda H bres dvoma v trpljenju doživljanje doraščajoči* mlndd*, In Mt* St hod* dogajale lolartka tragedije vat rtotlef, dokler no IsumIJ» roantfsnSkega aparati sa duše Orsfologljs tO ml vidi veaj pomemben snšalek na tom MJn, zakaj ona nam da Jt prOlk*, da Najdena pisma carja Nikolaja II. — V Puškinovi hiši v Leningradu, kjer ima svoj sadež ruska Akademija znanosti, so našli omaro z dragoceno, doelej neznano korespondenco ruskega C rja Nikolsjs II. in carica Ale-andre fedorovne. Pisma datirajo iz lat med februarsko revolucijo In po njej. Takrat se js car Nikolaj II. pred prevozom v Tobolak mud* v Carskem selu. Is pisem Je Jaeno razvidno, da si Js car želel po februarski revplucijl V inozemstvo, In sicer na Angleško. Tozadevno Je koncipiral več načrtov, Id so se ohranili v tej doelej ne-znani korespondenci. Pismi odkrivajo tudi zanimivosti is csr-jevegs življenja, ko Je še «Jvri v Dolskem ed*. Strokovnjaki pripisujejo tem pismom villko historično važnost. -No, ksjfe ps Jo pno s to stvarjo t — Wovoslo si Je nsšpl. Sipek £r ; J ttjf^Mff mogln prijoq.fffnf» sa roke In R prisiliti na tla 7, . In stara, »rsv je Wis dobra In porillna, Je bila elabša ,.. Ä ssbo) Je mrl-peljal dve svoji Ifi obe njet|1 MU 1 ij — Sveta Mati bpftji ... klar bomo ie fieali s peresom In frnMom. Zakaj pisalni stroj Js ns zmsgovitem pohodu t Ze danes "Kajna, IJnfcftefc moj, midva sf poročiva It gole Ijubetnlf Kajln kajne?"* "Ne," pritrdi on. "o govora." FKOBVBia^ PONT>EIJEK, 29. JUI.U41 naznanilo. moglo pojasniti vsrok njegove nesreče? Služklhja je položila ns stol ob majhni kredenci debelo starinsko knjigo. Id jo je držala pod pazduho, in žalostno odgovorila, da je prišlo tako hitro in da ae ve ničesar. —t VI niste posebno dolgo v tej službi? — Ne, [ gospod. Prišla sem pred lotom dni. Zamišljen sem hodil po sobL V nervosnosti sem prijel sa starinsko knjigo ln jo odpri — f-J Kathleen! Hoj glas Je bif nedvomno strašen, kajti videl sem, kako se je služkinja streila ln sklenila ro ki. Buljil Sem v naslovno stran debele knjige: Svoto piamo — je stalo tidkano v Jeziku, ki Je na-likoval onemu v pismih li Jugoslavija. f • ' ~ Čigava Je ta knjiga? Kathleen je molčala. Zopet se je oglasile dolžncgt prijatelja V meni. StopH sem pred služkinjo: —• Jas sem od policijskega u-rada in Imam dolžnost razjasniti smrt gospoda Liama. • Govorite resnico, sicer všs dam odvesti v Bkrimsl prijatelja Ujm NOVO ŽIVLJENJE Med korespondenco tako nesrečno preminulegs prijatelja Liama —- česa si niso izmislili naši pelhološko navdanjeni kronisti. da bi opravičili njegovo smrt pred znatiieljno JavnoatJo našega velemesU, ki mu je bilo vedno tako tuje in tesno, da ga je končno zadušilo! — sem našel zavitek pisem, čijim vsebino ne razpmem. Hočem reči: ne razumem jezika, v katerem so napisana. Poznam gospoda, ki so mu znani slovanski Jeziki, mogel bi stopiti k njemu, toda __Skrivnost, ki jo je odnesel s seboj prijatelj, jt zame sveta. Skrivnost? Ali nisem mar jaz tisti, ki vznemirjs njegov ono-stranski spokoj z razkrIvalUem njegove tajne? Sel je v "The Eternal pioment" t zavestjo, da ne ve nihče, razen nje, kaj vsebujejo ta pisma. Nihče. Niti jaz — njegov prijatelj, ki mu jo zaupal vsa. Vse? Liana. Uam! Pisma je hranil v posebnem predalu pisalne mize. Vsako posebej v kuverti, kakor je prišlo. Čeprav ne razumem pisave, ki je velika ln stisnjena, vendar vem vse. Ta pisma je pisala frpaka roka Um daleč na kontinentu. In tej ionski je ime — Danica. In pisma so Iz Jugoslavije. In na znamkah pečat: Bled. In zadnji datum: 28. VI. 28. Pet dni pred njegovo smrt- III lin Imsns ln naalove odatáj Hf&S&ft 1 — % Iesorka! ; -jstrzr.is Imeaa ln naalove, katere po^ POJASNILO. ? S* --tam v arhiva Ia Jih upravai« Članom naročnikom Proeve- f*1 nsb vains> te, društvenim Ujnikom In za- !"SLffS!*i ** ***** a otopnlkam lista Proeveta, bodi frlpnrlitmlk liatinah vse m, a tem pojaaneno, da NOV ate- w aprnvnlštva Proeveta N tem plačevanja naročnine Je šel bej. Pri vsaki spremembi n* v veljavo X. julija 1929. Vsi aa- nt naj aa vaeiej omeni stari ročniki, Id dolgujejo na naiač- novi naalov. Upravništvo ol> nlnl za NAZAJ, morajo plačati aa apelira, da drnštveni uj| po starem sistemu vae kar dol- ia tajnice ta apoštavajo—pu gujejo do 80. junija 1929. Vn* Qodtna.upravltaU. ^ naroČite si knji! Philip Godina, upravitelj. "AMERIŠKI 8LOVENC vimo. Ako Meta ne prejmete. Je mogočo vstavljen, ker nI bU plačan. Ako Je vaš 1M plačan In ga aa prejmete, Je mogaše vstavljen valed napačnega ae^j sftova, pišite aam deplaaleo Ia navedite atari ta novi aaalav. Naši sootepnflri so vel dm-štveni tajniki In dru tri zastopnl-Id. pri katerih lnhko plačate nn- Naročalaa sa oslo leto Je $M0 Ia aa pel lota pa $8.00. Člani SNPJ doplačajo UM sa leto» tusl |niI Za monto Chicago la Cicero za letoJLM, psi Ma 88.T8, sa äa- Za Evropa etane sa psi Ista Po sldepu 9. rodne konvencije, »love takih članov iz druži zborujoče meaeoa maja 1929 v Vselej kakor hitro kateri < Chicagu, 111., se lahko od 1. ju- šlanov preneha biti član 8N] lija 1929 naprej prišteje TRI ali če se preeeli proč od drol člane Iz ene družine Ia Is enega in bo zahteval sam svoj list aaalova k eni NAROČNINI aa dnik, bodo morali drugi člani dnevnik Proeveta. List Prosve- dotične družine, ki je tako tk ta (dnevnik) stane sa vsa enako, ao naročena na dnevnik Prta sa člane ali nečlane, za enoletno ta, to takoj naznaniti uprti naročnino $6.00. štvu lista, In obenem dopisi Vsak član plača pri asesmen* dotično svoto listu Prog* tu vsoto $1.20 letno ali 10 cen- Ako tega ne store, tedaj m tov mesečno sa svoj list glasilo upravništvo znižati datum n (tednik) Proeveta in je upravi- svoto naročniku, čen istega prejemati. Sme pa Dolžnost članov vselej je, 1 prostovoljno svoj list odstopiti znaniti tajniku društva in I komur hoče, dokler plačuje zanj. nik upravništvu vse sprem« Do asdaj ae Je prištelo aama v članskih naslovih, novoi EN tednik k naročnini na daov- «tople člane, črtane, izobčeM nik, od sedaj naprej ae bo pa umrle, ter njih naslove, di lahko prištelo onega, dva ali tri uredi Imenik, naslovnik cap člane la sno drnžine iz one«« n^ ljanjS lista Prosveta. okova, k naročnini na dneva* ."''., ■ Proeveta Ia ae več kot tri. — ^ Torej, kjer bo prištet on (MM UM rlVIVIH b?. ** po 1. juliju 1929 je: Meto dva čtam*iz aaTSušta* ** Mroi- *** In Kanade M bodo doplačali še $8.60; in kjer \ frfrf ----------J bodo prišteti trije člani is ene ; .....................J družine, bodo doplačali še $2.40 i w®uw .......-.........- 1 in bodo zato lahko prejemali . M dnevnik Proeveta eno leto. Ta a*®"»™ Chlca4ro Je % sklep ni veljaven sa samce, i™ «--------------------! temveč samo sa družine is ene- ! J—™ ..................... ga naslova. Vsak tak stoč+j pa, * Mfln,IEI "....................1 kjer bosta dva ali več članov tl prištetih k naročnini za dnev- ¡jj™ "SL^^; «»tl» —Ua ■«mjJIšamm 1 a •• atuiMae«- Š^ŠMIR v BVlVPlr Bim^^ eeoses a niK, se do upoštevalo v s porazu- . • kwmo - mn s upravništvom Proeveta le »teonmv nvnvo tedaj, ako bodo naročili dnevnik • f1 za celo leto. mjanineai unaae............tj Društveni tajnfti bodo morali LH TjBTropo st^ne skrbeti sa točnoet vseh takih **** OP—— pa dogovori slučajev In navesti imena in na- UpravitdJ P. S.—V nobenem alučaju ne ved kot tri tednike. Služkinja je stale preplašena. — Govorite I ClgavfJJe knjiga? — Moja, gospod — je sajec-ljala. — Od kod stp? VI niste An-gležinja I — Iz Michigana, gospod. — Ki resi .o — Imam rojstni list — Kako ste prišli sem? SluŠldnja je nekaj Čaaa molčala, potem pa je na ponovno pretnjo odgovorila: —• Gospod, če ste od policije, vam povem vse, ker se popolnoma nedolžna na smrti gospoda Listna» L . In izpovedala jet V Ameriki je čitala oglas, ds išče gospod resno starejšo služkinjo, ki mora snati slovanski jezik, kakor ga goyore okoli Uubljarçe. Ker je bil njen oče od tam doma in ker je bila v službi pri slovenskem duhovniku v Michiganu in je zato simla zahtevani jezik, se je ponudila, ker je mislila, ds bo ostala v Ameriki. Ko pa je dobila pismo iz Londona, bi ee bila skoraj premislila, ds je ni premagal^ visoka plača. Ko je prišla som, je morala gospodu Liamu pnsečl* da bo molčala do groba o vsem» kar ji bo zaupal. Pri teh beeadah Ja pričela obupno jofcatit češ da je prelomila sedaj prisego. Jedvs sem jo potolažil. T, — Vi ste torej tolmačili gospodu Usmu pisma, ki jih je prejemal? — Tako je, gospod. Gospod Uam ja bil ves srečen. Gotovo ste videli v teatamentu, da je bil zadovoljen z menoj. Vedno je govoril, da me ne bo pozabil In gospodična, ki jo je imel rad kakor Boga — Bog mu odpusti ta greh t — mora biti lepo ln dobro dekle. — Omenili ste testament gospoda Liama. Ali je kdaj govoril 0 tem? ' Govoril, govorili -ïï'Kd* saMjič? ' »i s — No vam, gospod. sp6-mladl. — Posneje ne? — ltforda, pa se ne spominjam. Zadnja čase ja bU tako otožen, «talila sem, da je bolan. ' % ' — Alf je sprejemal oblake? 81užklaJa je nenadno umolknila. Ponovil som vprašanje. Težko so jI šle beeede s jezika. — Ker ste od policije, goepod. moram govoriti resnico. Da, goepod Uam ja sprejemsl obiske. — Pognalo? Vedno čsšče. — Podnevi? Ponoči? — Ponoči. — Ali poanate damo? — Po obrazu bi jo spoanala. — Ali boste povedali vae tako kakor oodaj meni, ako bodo zahtevala oblasti? B ()fii( goepod. — Kakšna knjiga je to? — S vela plemo. Priaeela aem ge s sebaj. Spoznal aem, da Je šenaka po-Mena. Ko MM ji stisnil roko, m je njea izmučeni obraz ras-JasaH Razjaanllo se Je pa tndl v me- "Slučajno in šele nedavna Urednik mi je povedali moj znanec jo ... Jako se Je zanimal aa tisto atvar." "Premotrival asm — ako se prav spominjam dušsslovni položaj zločinca v vsem preteku njegovega dejanja." "Da; vi trdite, da Je Stočlnako dejanje vselej opremljeno po bolezni., Stvar Je Jako, jako Izvirna; toda mene osebno ni zanimal ta del vašega članka, temveč neka misel, ki Jo izražat* ob koncu spišs, dssi žal le mimogrede ln n#-jasno. Z eno bessdo, ako se spomlnjste, — v svojem členku ste namignili, da bivajo na svetu ljudje, ki morejo — oziroma ns, ki morejo, temveč ki imajo popolno pravico, doprinašati takšne zločine In hudodelstva, ln da ia te ljudi zakon takorekoč ninapisan." • Razkolnikov as Js nasmehnil temu nasilnemu in premišljenemu prenarojanju njegove misli. "Kaj? Kako? Pravico do hudodelstvs? Ps ae da bi bila kriva "družba"?" je nekako strahotna vprašal Rasumihin. "NO, ne. nikakor ne zaradi tega," je odgovoril Porftfij. "Gre le sa to, da sa v aostav-ku tega gospoda delijo vsi ljudjs v "običajne" In "neobičajne" ljndl. Običajni ljudje morajo tivetl v poslušnosti in nimajo pravico prestopati postavo, Ia to ravno zato, ker so običajni. Neobičajni pa saiejo počknjati vsakovrstne slo-člne, In sicer zato, ker so neobičajni. Tako trdite, ako se no motim r* "Kako Js to? NI mogoče r je z začudenjem zajecljal Rasumihin. Raskolnikov ss je vnovič naamehnH. Mahoma mu je postalo jasno, zakaj da gre in kaj mu hoče Porflrij podteknlti. Sklenil je sprejeti izziv. "Moje Izvajanje ni popolnoma takšno," Je I spregovoril preproeto ln skromna "Sicer pa prisnam, da Js vaša razlaga zelo natančna in oslo popolnoma natančna, ako vam jo to ljubše ..." Ugajalo mu je prizaanje, da Je popol-noma natančna. "Edina razlika jo v tem, da nikakor no zahtevam, da bi bili neobičajni ljudje vsekakor ln veekdar dolžni in primoraai počenjati rasnovrstne zločine, kakor pravite vi. Takšnega člaaka bi, mislim, niti natlanlti ne email. Namignil sem edinole, da Ima neobičajni človek pravico — to se pravi, ne pravleo v navadnem smislu beeede — temveč pravico sam pred seboj, da dovoli svoji veeti prekoračenje nekaterih zaprek, to pa* edinole v slučaju, da aahteva to njsgov cilj. ki Je včaeih blsgonosen sa vse človeštva VI Izvolite trditi, ds js moj člensk nejasen; pripravljen som« da vam ga po mošnoetl razložim. " Morda ae tudi ne motim, ako ss mi zdi. da je to vaša želja; proalm torej. Ako bi se Keplerjeva In New-tonova razkritja vsled kakršnihkoli zapletkov no bila mogla drugače sporočiti človeštva, kakor sa žrtvo življenja enega, petih, desetih, sto ali več ljudi, Id M Mil temu objavljanju napoti ali bi tvorili kakršnokoli sapreko v tej sadovi, potem bi bil Newton po mojem mnenju opravičen Ia bi Issel oelo doižnoet. odstraniti tak desst ali sto ljndl, da laroči svoje raakritje vse-mu človeštvu; Is tega pa nikakor ne Sledi, da bi imel Newton pravico ubiti vaakogar, kdor bi ma prišel prod oči. ali krasti vsak dan aa aem-aja. Dozdeva ee mi. da na primer razvijam v svojem članke Udi misel, da so Mil sakonoda-jaki Ia vaditelji človeštva, začenši s najstarejšimi la dalje Ukurga. Solaria, Mohameda. plačati, to SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA f—H» in shode, tUnim, «anlka, knjiga, koto-v ilovanafom, hrvaU>l»m, riortikem, češkem, nem- gi____ m M ---- g m — iM Amm^Hi MifUHi BIImIMULBID JfZUUl in onifUi unijsko dole prva vrata. Vsa pojasnila daje vodstvo S. N. P. J. PRINTERY