■ ■•■la mak latrtak. Casa aa |* IK aa lata. (Za N*a«|o IKNi, ■a Aaiartk* la drag* tal« Mm • K ao *.) — spini la «Oflal ■• pa-«l|a|ai BnMIln „Donollaka", ft)akl)aaa, Kopitar) *** alla* Ita*. 1. Itaraielea, r*klaaa*l|* la laaaratl pai Opravalltva „Donallaba". tlafeljaaa, Kopitar]*** alla* »t. I. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. laaaratl •• *pr*|*aia|o pa al» datlh ••■ah t Enoatopna p* ti »rata IlMtlaa „DoaiolJabo**M ilria* 14 ■■) *taa* II ukrat 10 *. Prt n» krataoai ak|a*IJ*a)a prtat*r*a p» pa«t pa dogovora. - Poaaaaaa* č ni in zlctl naprej. Cez neVai časa pa prileti nazaj in strašno vniie: Presnkan sem. — Hlače je na-rr.be oblekel. (Bučen smeh ) Hiša liberalne stranke trori in liberalci iz nie vun beže. Hribar. načelnik liberalne stranke, ie podoben tistemu fantu. Enkrat ie radik.ilec. enkrat vladni pristaš, enkrat veliki Slovan, enkrat zaveznik Nemcev, enkrat svobodomislec. enkrat krščanski socialist, enkrat socialni demokrat, enkrat klerikalec . . . Presukan ie. (Veselost.) Liberalci na sami ne vedo. kal so. Za tistega fanta se ie hitro dobilo zdravilo, ker ie hlače prav oblekel. Hribaritt bi nn tudi amerikanske rcniie nič ne koristile! Olede nove gosnodar-ske stranke bom na novedal spet eno storiio. Fn mladenič v Amer'ki bi se rad ženil. Zaročil se ie že z enim dekletom. Tu ie pa zvedel, da ni nič vredna, da je že drnee imela. Ore vprašat nieneea očeta, če ima res n'egova hči že enega beleea otroka. Oče pravi: Pes. pa ie imela nonreie tudi že enega črnega! (Bučen smeh.) Taka ie nova gospodarska stranka. Zato je še slabša kot liheralna stranka. Kaj bodo pa ti ljudie naredili? Zabavlia se proti nekaterim našim poslancem, kai da so. češ, kai do naredil Gostinčar. Demšar itd. Pozabilo se ie. da ie poslanec pooblaščenec volivcev. kateremu je potreba najprej poštenja, potem mora poznati svoje razmere in tretiič mora biti tako blizu, da vedno lahko ž niim govorim, da ni previsok. Nazadnir šele pride, kako obleko, kake čevlje nosi. Tista delitev, da so gospodie in hlapci, naj bo pokopana za vedno. Mi poznamo predstojnike in podložne, ampak da bi zato. ker so eni drugačne oblečeni. drugim ukazovali, to pa ne gre. Ravno to je posledica občne volivne pravice. V našem klubu smo vsi edini, drugi: Cehi, Rusini, Po- ljaki. socialni demokrati nas zavidajo. Rekli ( so nam: Vi imate izvrstne moči. Morda ni no-benega kluba, ki bi imel tolik ugled in vpliv, j kakor naš. Mi smo prosti. Kdor pogleda na naše klopi, ta ve. da med natni ni štrebarjev. Teh je med gospodo veliko, med kmeti nobenega. Kakšen vtis .ie napravil Demšarjev govor! Celo dr. Renner je priznal, da je prav govoril. Med natni ne bo razdora. Drugi se pulijo za ministra, mi ne. Kaj bi bil? Peto kolo! Kaj bo naredil eden minister proti trinajstim? Udati bi se moral, mi pa slepo za vlado iti. tako pa smo prosti! Nagajali ne bomo nikomur, ker hočemo delati pametno politiko. Poznani radikalce, ki so v vsem stokrat bolj mehki kot iaz, mani revolucionarni, kot jaz. pa delajo opozicijo — radi reklame. Hribar ie pa trikrat prečrtana ničla v parlamentu in če bo še nekaj časa na Dunaju, bo šc ta ničla izginila kakor kafra. Združiti bi se mogli s krščanskimi socialisti, a mi se ne prodamo. Mi smo drago kupljeni. Na Štajerskem, na Koroškem bi morali dobiti popolno garancijo, da se odpravijo narodne krivice, zato se ne damo proč metati. Zato hočemo ostati prosti nasproti vsem. Kdor nam pomaga, dobro, je naš prijatelj in mu tudi mi pomagamo. A ini ne delamo politike za en dan, ampak za bodočnost, za ves slovenski narod. Nov duh je prišel v Avstrijo. Veseli me, da sedita v svetu krone dva kmeta-ministra. Popreie je cesar vedno pisal, ko je imenoval ministre: Ljubi baron, ljubi grof . . ., zdaj je pa pisal: Ljubi Prašek! Naj ta duh prešine tudi naše kancli-je! Mi nikogar ne davimo, pridnega uradnika spoštujemo, a zahtevamo, da tudi on kmeta-davkoplačevalca spoštuje! (Živahno odobravanje.) Govornik priporoča nato še živinsko zavarovalnico in sklene: Vsi za enega, eden za vse! (Gromiviti živio-klici.) Nato so se oglasili še različni volivci ter izrazili svoje želje poslancema. Ob pol 6. uri ie bil shod končan. Tako se je vršil ti lep shod in sicer v Laščah, tam kjer pred par leti še mogoče ni bilo naši stranki shode prirediti: zdaj pa še nobenega nasprotnika zraven ni bilo. Bog živi naše zavedno litidstvo! Političen pregled. Državni zbor. STARE RAZVADE V NOVI ZBORNICI. Upali smo, da se z novo ljudsko zbornico prične tudi nova boljša doba avstrijskega parlamentarizma, a začetek nas je bridko varal. Razmere v novi zbornici so zdaj vsaj enake, če ne slabše, ko v prejšnji. Dva meseca v poletju in sedaj že sedem tednov trati ljudska zbornica dragoceni čas skoraj izključno le z nujnimi predlogi. Med temi. ki zavirajo državnozborski voz, da ne more nikamor naprej, so tudi naši liberalci. V divjem ognju svoje trme kar z obema rokama podpisujejo nujne predloge za obstrukciio, zato se pa že izgovarjajo, da pred tedni niso vedeli, da pridejo ti predlogi šele sedaj na vrsto, ko je čas tako drag. Kakor da bi svojih prelogov ne mogli umakniti! Tudi poslanec Orafenauer je svoj čas podpisal en tak predlog, a ko je sedaj videl, da ni čas za take stvari, je šel k predsedniku, in umaknil svoj podpis. Našim liberalcem kaj takega seveda ni padlo v glavo. Priznamo, da so omenjeni obstrukcijski predlogi res deloma nujni. Nikakor pa niso nujnejši, nego je pogodba z Ogri, računski provizorij in delegacijsko zasedanje. Vse to mora biti rešeno do Božiča, če se pa omenje- ni predlogi rešijo šele po Božiču, se ne bo ne svet podrl, niti ne bodo volivci na škodi, ker v nobenem slučaju ni misliti, da bi se še letos izvršila reforma uprave, rešilo kartelno vprašanje itd. ,, , . Napako pa je napravila tudi vlada. 1'rvic. ker ie tako pozno sklicala državni zbor, da gre sedaj tako pičlo za čas, drugič, da državni organi z državnimi podporami strašijo po raznih shodih, hujskajo ljudstvo in pretijo z državno krizo. V takih razmerah tudi država ne more z vso gotovostjo računati na železno disciplino v klubih, ako morda ž njo soglašajo voditelji. JUGOSLOVANSKI KLUB V BUDIMPEŠTI. Trije odposlanci »Jugoslovanskega kluba« so šli v Budimpešto, da bi z veliko žlico zajeli politično modrost, kako stališče naj zavzamejo glede nagodbe. V soboto teden so se posvetovali s hrvaško-srbsko koalicijo. Kai so pa tam sklenili, če so sploh kaj sklenili, se še danes ne ve. Dočim hrvaška glasila vedo prav natanko povedati, da se bodo slovenski liberalci izjavili proti nagodbi in toraj tudi proti Belokranjski železnici, pravijo slovenski liberalci sami, da to ni res. Drugi zopet pišcio da bosta samo Hribar in Ivčevič imela proste roke. sicer bo pa cel klub proti nujnosti nagodbe. Zopet četrti pravijo, da se bo kljub zadovoljil s tem, da vsi poslanci, ki so za obstrukcijo, pri glasovanju o nagodbi ne bodo navzoči. In tako dalje. Jasno je pri teh ljudeh le eno, namreč da si niso na jasnem, kaj naj store, in da v klubu ni nikdar edinosti. »Slovenec« pravi, da nam sedaj ne preostane druzega, kakor iti gledat v sanjske bukve. NAČRT ZA DELOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Izreka se upanje, da bo nagodba rešeni do 13. ali 14. decembra. S tem bo dana prilika gosposki zbornici drugo branje nagodbe o pravem času končati. Po nagodbi pride na vrsto razprava o začasnem proračunu in Belokranjska železnica, katere razprarvo so omogočili le nuini predlogi nagodbi prijaznih strank proti nujnim predlogom Hribarja in tovarišev. Okoli 20. decembra bodo šli poslanci na božične počitnice. ČEŠKI NARODNI KLUB IN NEMŠKI AGRARCI. Češki narodni klub je z 11 proti 3 glasovom sklenil glasovati za nujnost predloga glede povspešenia rešitve nagodbe in napraviti iz tega sklepa klubovo vprašanje. Nemški agrarci so nedavno sklenili glasovati proti nagodbi in sicer jih je k temu pregovoril knez Auersperg. Sedaj pa so se premislili. V Pragi je izvrševalni odbor te stranke sklenil, da bodo vsi agrarni poslanci nastopali edino v tem vprašanju, to se pravi, da bodo glasovali za nagodbo. Tako se ie moral knez Auersperg udati — kmetom. ZANIMIVA RAZPRAVA O VSEUČILIŠČIH. Vodja nemških krščanskih socialcev dr. I.ueger je na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju v živo zadel vse »svobodomisetce«. ko je zahteval enakopravnost tudi za katoliške dijake na vseučiliščih. Svobodomisleci sedaj seveda vpijejo, da hočejo katoličani visoke šole »poklerikaliti«. Zato so izvolili ti možje znanega praškega profesorja — odpadnika Masaryka, da v njihovem imenu upore-ka takej nameri v državnem zboru. In res se ie ta človek zagnal z vso silo proti katoličanom, kakor bi hotel z enim samim udarcem podreti nje s katoliško cerkvijo vred. Bojeval se je tako proti katolicizmu, kakor se bojujejo dan za dnem židovski liberalni listi, z dokazi in podtikami, ki so bili že sto in stokrat ovrženi. Zlasti je pogreval staro frazo, da sta si znanost in vera v nasprotju, da mora torej znanstveni zavod, kakor je vseučilišče, že sam po sebi biti brezveren. Nato je prijel A1asaryk tudi naučnega ministra liberalnega Marcheta, češ naj se izjavi, kaj pravi vlada o dr. Luegerjevi zahtevi. Ta se pa sklicuje na državne temeljna postave in izjavlja, da se hoče vlada držati istih načel, kakor jih podajajo paragrafi. Krepko je odgovoril Masaryku katoliški poslanec grof Sternberg. Očita mu, da je zapustil krščansko vero in s tem tudi izgubil pravico sploh kaj govoriti o reformi katoliške cerkve. Masaryk je, pravi, velik v tem, da nič ne zna, Njegova glavna zasluga je, da je iw>kvaril in raznarodil vso mladino v Pragi. Najbolje pa je pogodil jedro vprašania, in najbolje pojasnil krščansko stališče. DR. KREK NASPROTI MASARYKU. Častno je za nas, da je bil v tei veliki debati, ki je tako razburkala parlament in vso javnost, izvoljen član »Slovenskega kluba«, da v imenu vseh krščanskih poslancev govori proti zastopniku modernega poganstva. ki steguiejo roke za tem, da tudi v državi po vzgledu francoskih prostozidarjev uprizore preganjanje krščanstva. Celega govora danes še ne moremo priobčiti. zato le nekaj misli iz govora, ki je vzbudil velikansko pozornost ne le med krščanskimi. ampak tudi med svobodomiselnimi krogi. V temeljitem govoru je dr. Krek pokazal, da katoliške stranke hočejo pravo svobodo in pravo znanost, in temeljito dokazal nesmiselnost nasprotnega naziranja. In ali se ie doslej gojila na naših vseučiliščih res svobodna znanost? Ali ni liberalni minister Marchet sam najboljši dokaz, da se je krščanstvo po visokih šolah, po tudi po srednjih doli do ljudskih šol dosledno omejevalo in preziralo? Skušnja nas tega uči. Toda ta debata o avstrijskih vseučiliščih ie bila le predigra. Ze tu se je pokazalo, da so vseučilišča le ena točka izmed mnogoštevilnih kulturnih vprašanj, ki ne bodo več utihnili v tem parlamentu. Izrekle so se od obeh strani že besede: ločitev cerkve od države v Avstriji. To je vprašanje, ki smo ga po dogodkih in razmerah zadnjih let že pričakovali. Mislili smo sicer, da bo morda šel ta parlament mimo nas, predno se to vprašanje spravi na dnevni red. Vedeli smo pa, da mora priti. In ker je prišel, moramo z niim računati. O tem, kaj se pravi in kaj pomeni ločitev cerkve od države v Avstriji, bo treba še pisati. Za danes naj samo konstatiramo, da je pretekli teden o tem že padla v zbornici prva beseda. Govoril jo je pa Masaryk in dr. Krek. Zdi se nam, da se s tem pričenja v Avstriji nova doba za katoliško cerkev. Zato naj bo tudi slovensko ljudstvo na to pripravljeno! Masaryk je že obljubil, da vloži nujni predlog, za ločitev cerkve od države, in upa na podporo osobito vernih katoličanov. Ne zahteva nič drugega, pravi, kakor da bi bila vera stvar srca in vesti. O tej stvari bomo še pisali. Želimo pa, da slovensko ljudstvo obrača na to zadevo vso svojo pozornost, ker je to zadeva, ki se nas tiče nekoliko bolj, kakor boji v Maroko ali kje na Kitajskem! KRANJSKE ŽELEZNICE IN CESTE. »Slovenski klub« je stavil glede prometnih sredstev sledeče zahteve, ki jih je železniški odsek tudi sprejel v svoje poročilo. 1. Kočevsko mesto želi zvezo z Belokranjsko železnico pri Črnomlju. 2. Vlada naj resno razmišlja o zakonitem ugotovljenju prog Kamnik - Polzela, kar bi pomenjalo direktno zvezo Ljubljane s Zelt-wegom. 3. Vlada naj tudi posveti svojo pozornost zvezi Ljubljana - Vrhnika - Hotederšica s kako postajo planinske železnice. Resno naj se misli na železnico Kočevje - Črnomelj. ŠE NEKAJ O VSEUCILIŠKEM VPRAŠANJU. Na vseli avstrijskih vseučiliščih je bil doslej tudi oddelek, kjer so duhovniki oziroma bogoslovci dobivali višjo bogoslovsko izobrazbo, kjer so študirali za profesorje bogoslovja in doktorje sv. pisma. Najnovejši nastop proti katoličanom, o katerem smo zgoraj pisali, vsebuje tudi akcijo proti tem bogoslovnim fakultetam. Soc. demokratje so vložili v državni zbornici predlog, ki zahteva, da naj se ločijo bogoslovne fakultete od vseučilišč, da naj se odpravijo bogoslovna semenišča in naj se proglase bogoslovni učni zavodi za zasebne zavode. — Predlog je bil dovolj podprt, zato se bo otvorila o njem razprava. Da je prišlo do tega predloga je umevno. Ze pred časom so se slišali na dunajskem, graškem, praškem, pa tudi budapeštanskem vseučilišču glasovi, ki so zahtevali naj se bogoslovje sploh odpravi iz vseučilišč. In zakaj? Zato, ker bogoslovna znanost sploh ni znanost, ker temelji na Božjem razodetju, ne pa na izkustvu. To so posledice brezverstva, ki pravi: samo to je res. kar vidim, kar s svojim umom spoznam, vse drugo — vera — to ni nič. to ;e kvečjem »privatna stvar.« 3A »LOTERISTE«. O tej stvari imamo čisto kratko poročilo, a prepričani smo, da bo marsikomu, ki nosi svoje groše teden za tednom v loterijo, storil nemirno srce. Poslanec Beutel je namreč predlagal v državni zbornici, naj se odpravi loterija. Loteristi naj se sedaj tolažijo s tem, da »morda« ta predlog ne bo prodrl. ZNIŽANJE SLADKORNEGA DAVKA. O znižanju cene sladkorju se bo najbrž na drugem mestu več povedalo. Tu povemo le toliko, da se je pričela v državnem zboru akcija, ki meri na to, da se zniža cena sladkorju, ki tvori bistveni del pri potrebah našega ljudstva. Stališče »Slovenskega kluba« je označil poslanec dr. Hočevar, ki z veseljem pozdravlja namero, da se zniža sladkorni davek. »Mi zastopamo večinoma revno prebivalstvo na deželi«, pravi govornik, kateremu hočemo olajšati življenje. Zato pa odločno odklanjamo očitanje, da smo nasprotniki ljudstva, ker nismo glasovali za nujni predlog socialnega demokrata Rennerja glede na draginjo živil. Renner je tedaj imenoval kmete oderuhe. Kako pa more biti naš revni kmet oderuh, ako navadno niti toliko ne pridela, da bi plačal davke in pošteno preživljal svojo družino! — Zato so naši poslanci vse storili, da se zniža previsoki davek od sladkorja. KAKO IZBOLJŠATI SEDANJE RAZMERE V ZBORNICI? Minister Gessmann je naglašal na shodu volivcev v Meidlingu, da se izboljšajo razmere v zbornici šele potem, če preosnuje zbornica poslovnik tako, da bodo omogočene v državnem zboru razprave, — kar mora biti ena glavnih dolžnosti zbornice po Božiču. RAZPUST NI2JEAVSTRIJSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Dunajski podžupan je izjavil na shodu, da nameravajo nižjeavstrijski deželni zbor razpustiti in razpisati nove volitve že spomladi, dasi mu poteče poslovna doba šele jeseni. PRUSI IN POLJAKI. Ves slovanski svet gleda zadnje tedne z ogorčenjem v Prusijo, ki hoče s silo raznaro-diti Poljake, ki so pod njeno vlado. Tudi avstrijski Slovani so zavzeli mesto proti takej krivični nakani Nemcev, in imeli več protestnih zborovanj, na katerih je v imenu Slovencev govoril tudi dr. Krek, za kar so mu razna poljska društva poslala nebroj zahval. Stvar je prišla tudi pred državni zbor; Becku pa seveda kot Nemcu taki ugovori niso po-sobno prijali. Bil je mnenja, da se avstrijskemu državnemu zboru ne gre vtikati v notranje zadeve tujih držav. Zadnja poročila pravijo, da ti protestni shodi avstrijskih Slovanov niso brez upliva na nemški državni zbor. Socialni demokratje kakor katoliški centrum so zavzeli stališče proti takemu nasilju na Poljake. Upati je, da vladna predloga propade. Uste*. Src a m vera. (Tirolska povest. — Reimmichl.) (Dalje.) V naslednjih dneh, ko je prišel dr. Kilbert nekoč zopet na obisk, je poklical pastor Juriia v svojo sobo. Oba gospoda sta bila silno prijazna z Goričanom. O vseh mogočih rečeh sta se pogovarjala z njim. Nazadnje pa dé pastor s priliznjenim glasom: »Ljubi Goričan! Moj prijatelj Kilbert in jaz sva se pošteno trudila in sva tudi spravila dva tisoč goldinarjev skupaj v vašo podporo — največ je pripomogla gospa Letvic. Še danes dobite lahko ta denar, brez vsakih pogojev. 2alibog ni veliko, kar vam dava, a ni mogoče več spraviti skupaj. V velikansko veselje bi nama bilo, ako bi vam mogla izdatneje pomagati. Pač imamo v nekem fondu prostih 50.000 kron, — toda ne moremo jih vam izposoditi, dokler ne izpolnite tistih »zunanjosti«, o kate-rih pa nočete ničesar slišati. Nikakor vas nočemo siliti, ker znamo ceniti vsakogar zasebno prepričanje. Ampak s tem denarjem bi vam bilo pomagano enkrat za vselej. Mi bi s tem denarjem poplačali vse vaše dolgove v domovini in vi bi ostali prostih rok. Vilo bi imenitno dozidali in opremili, potem bi nam pa o priliki in počasi vračali denar. Svoboden mož bi postali naenkrat — samo ko bi hoteli . . .« »Saj ni treba drugega, kakor da podpišete, da ste prestopili k naši veri,« pravi željno advokat. Goričan se je prijel z desnico za čelo in vsa soba mu je zaplesala pred očmi. Blesteče obljube obeh gospodov so ugajale ošabnemu duhu. Pomislite, naenkrat bi lahko vsem svojim nezaupnim upnikom vrgel denar v obraz, in svoboden mož bi postal. Gospodaril bi pri Goričanu v imenitni vili. z gospodo bi občeval — samo podpisati se je treba. Cimdalje je premišljeval, tem lepša se mu je zdela ponudba, pa vendar ga je strašil nek čuden strah pred zadnjim, odločilnim korakom. Sklenil je krčevito roke in trepetal po vsem telesu. Dolgo je bojeval velik notranji boj, nazadnje pa je rekel z negotovim glasom : »Morebiti bi lahko podpisal... ampak .. ampak, ali bi ne hoteli počakati vsaj še dva dni. da premislim stvar?« »Kajpada,« reče pastor, »naša ponudba velja jutri ravno tako, kakor danes.« Ooričan se je vrnil strašno razburjen v svoio sobo. Popoldne sta se sešla z gospo Letvic. Ona se ie prilizovala na vse mogoče načine, da bi pregovorila Ooričana k odpadu od vere. In res se ie zapeljivi ženski kmalu posrečilo, da je pregnala zadnje pomisleke iz Jurijeve duše. Tedaj pa Je dobil Ooričan vpričo gospe Letvic drugo pismo svoje žene. Strašno se le ustrašil Jurij, ko je opazil, da je pismo prišlo naravnost od doma in ne več preko Bocena. Urno je prerezal zavitek. Med čitanjem je drhtel kot trepetlika. Plemenitost verne žene, ki Je s svojo ljubezni'o, močno kakor jeklo, odpuščala vse in vse pozabila. njene ganljive in srčne prošnje, njena močna vera — vse Je vplivalo nanj. kakor bi rezal z nožem v srce. Sedel Je na klop in skril obraz v dlani. Oospa Letvic ga je gledala začudeno. Po dolgem premoru je dvignil glavo in rekel: »Amalija, Jaz moram nazaj — na dom!« »Cemu pa?« vpraša presenečena vdova. Poda! ji Je pismo. Oospa Letvic Je preletela pismo z očmi. in takoi ji je zagorelo ljubosumje v potezah na obrazu. Precej je vprašala: »Juri}, ali Je tvoja žena lepa?« »Dobra Jc, kakor angeli.« odvrne on tiho. »In neumna kakor gos in neotesana kakor klada.« sikne vdova. »Amalija!« »Jurii. nočem te žaliti. — Ti si na veliko višii stopinji izobrazbe, kakor navaden kmet — zato se čudim, kako se moreš še zmiraj obešati na tako kmečko krilo.« »Ona me IJubl z vsemi močmi svojega srca.« »To se mi ne zdi resnično. V pismu govori z zelo Jeznim glasom in pravi, da se bo ločila od tebe. ako zapustiš njeno vero. To ni ljubezen!« »Ona veliko trpi po meni. zato piše tako.« »Trpi? Ti trpiš, pa ne ona. Ti se mučiš po svetu za denarjem, ona pa lepo ždi doma v gorkem gnezdu.« »Ona trpi mnogo Žalosti in skrbi zaradi mene.« »Sevé. zato da ne izgubi prve besede, ki Jo ima nad teboj, ona skrbi zate. da Ji ostaneš lepo pokoren... JurlJ. mislila sem. da si ti mož in gosnodar v hiši.« »To tudi sem'« dé Ooričan z ieznim ponosom. Zapeljivka ga Je potlpala za pravo žilico. »To pismo priča vse kaj drugega,« ga pikne vdova. »Kaj neki?« »To nismo kaže. da ima tvoia žena navado zanovedovati. ti pa lepo ubogati.« »To nI res!« »Potemtakem na se izkaži moža, bodi hraber in knraižen ter stori enkrat kal nroti vol'i svoje žene! Ravno zdaj imaš najlepšo priliko.« Juri le nemirno brskal z nogami po tleh. Cez nekai časa na Je vzdihnil: »Navsezadnje se bo ona ločila od mene.« »Mis!!m, da bi to ne bila prevelika nesreča.« odvrne vdova z željnim glasom: »ti lahko dobiš drugo ženo, ki bo boH izobražena in prijazna, kakor to kmečko krilo.« Jurii Je gledal s strastnimi očmi na mlado vdovo, ki je žareča v obraz stala pred njim. »Toda, zakon je neločljiv,« dé Ooričan čez nekaj časa. »Kdc je rekel, da je neločljiv?« se smeje zapeljivka. »Ti si vendar v srcu že dober luteran in poznaš naš nauk. Vedeti moraš, da je že Martin Luter smatral zakon kot pogodbo, ki se vsak dan lahko razdere.« »Toda doma bi me vsa soseska zaničevala zaradi tega.« »Kaj tebi mar neumni kmetje! Pa si le pri nas v časti in spoštovanju. V kratkem si lahko pridobiš bogastva in najnežnejše ljubezni.« Ooričan je zrl z gorkimi očmi na zapeljive žensko. Vedno bolj je bledela podoba Cilke v njegovi duši. Še enkrat, v zadnjem hipu. se je še oglasil v srcu klic vesti, pa bilo je prepozno. Zapeljivka je prijela Jurija za roke in mu govorila s priliznjenim glasom: »Da. moj dobri Jurij, živela bova kakor v paradižu. Tam v tvoji domovini, v lepi hiši bova stanovala poleti, pozimi bova pa v polnih požirkih uživala nasladnosti življenja v Vajmaru... Tu Je moja roka, tu moje srce, polno goreče ljubezni — ali hočeš?« Omagal je Jurij. Strastno ie prijel roko žene in Jo poljubil, rekoč: »Amaliia — tvoj sem!« Se tisto popoldne Je prišel Ooričan z mlado vdovo k pastorju Liškeiu in mu^izrazil željo, da prestopi k luteranski veri. Precej sta bila poklicana dr. Kilbert in pastor Krening. V niih navzočnosti je zaslepljeni mož podpisal, da se odpove katoliški veri in prestopi k lute-ranom. — Zvečer so pripravili v pastorjevi hiši veliko pojedino Ooričanu v čast. Zdaj. ko so zapeljivci dosegli svoj namen. so skušali poslati Ooričana kolikor mogoče hitro v domovino, da tamkai deluic 7.a njihove brezverske namene. Pet tisoč goldinarjev Je dobil odpadnik precej na roko. — Jako težko sč ie JuriJ poslovil od Vaimarja. Oosna Letvic ga Je spremila prav do Monako-va. Ob slovesu mu je rekla besede: »Na skorajšnjo sviden'c na Tirolskem, najkasneje v poletju !« 13. Zadnja vez pretrgana. Rilo ie tretji teden v postu. Solnčni žarki so že poželjivo poljubljali breg in dol. Kier se Je na belem zimskem kožuhu pokazala luk-nia. tam je precej zacvel beli zvonček ali pa zlata trobentica. Višine so se bliščale in svetile kakor srebro. Samo temni gozd je ostal črn in resen, skozenj pa Je bučal glasen veter. Po strugah in globelih ie šumela deroča voda. vse se ie oživljalo in veselilo, ker pride kmalu pomlad. V gostilno »pri kroni« Je radostno kukalo ziato solnce skozi svetle šipe. kakor bi vabilo goste v mlado naravo. Toda gostie so malomarno obračali solncu široke hrbte in gledali temno predse. Ob mizi v kotu sta sedela oče župan in prvi občinski svetovalec. Ob nasprotni m;zi ie ždel Ooričan. ki se ic ravnokar vrnil s svoie poti iz Nemčiie, čisto sam. Včasih se ie ozrl na nasnrotno mizo. na sta ga vselei oče župan in občinski svetovalec sprejela s trdim, skoraj pretečim pogledom. Ko Je prišel krčmar v sobo, zamrmra Ooričan : »Rad bi kai v usta.« »Kaj pa želite?« vpraša krčmar. »Juho in pečenko.« »Danes nimamo iuhe in pečenke, danes je post!« »Kaj me briga post!« sikne Jurij iezno. »Mene pa briga,« reče krčmar: »v svoji hiši ne trpim brezvercev.« »Kaj sem jaz brezverec?« se razhudi Jurij. »Kai si, veš sam najboljše,« odvrne krčmar. »Jaz le to vem, da dober kristjan postni dan ne jé mesa.« »Neumnost!« zaropota Ooričan. »Kdaj in kje je Kristus prepovedal jesti meso? Kje stoji kaj takega zapisanega v evangeliju?« »Nisem pismouk,« odvrne krčmar. »Vsega ne vem. kar jc zapisanega v evangeliju. To pa vem, da so se že Kristus in apostoli postili.« »In iaz vem to,« se vmeša občinski svetovalec v prepir, »da je ustanovil Kristus Cerkev ter zapovedal, da jo moramo ravno tako poslušati kakor njega samega. Kdor Cerkve ne posluša, ta naj nam bo pagan in očiten grešnik! To je dosti jasno povedano; seve, tebi to ni prav . . .« »S teboj, K rušeč, ne govorim!« vpiie Jurij. »Ampak jaz govorim s teboj,« odvrne občinski svetovalec; »duhovno delo usmiljenja Je. da pomagamo nekoliko, ako ie kdo že pozabil katekizem.« *Ne potrebujem tvojih naukov, ti lakota: pridiguješ lahko doma v svoji bajti.« »Bomo videli, kdo bo prej trpel lakoto, ti ali iaz,« odvrne Krušec razdražen »Prav, bomo videli,« se smeje Jurii za-ničljivo. »Jaz bi se prav gotovo sramoval, ako bi se moral tako obešati na krilo svoje žene. kakor ti.« ga zbada Krušec, — »ako bi moral živeti od njenega denarja.« Jurij Je trepetal od jeze. S trudom je siknil: »Čakaj. Krušec. dokazal boš kje drugje svoje besede.« »Precej tukaj ti jih lahko dokažem,« odvrne svetovalec; »ali nisi že porabil vse imetje svoje žene, da bi mogel plačati dolgove? Ali ni obletala tvoia žena že vse znance, da bi zate spravila nekaj denarja skupaj? Ako se zdaj šopiriš, se šopiriš le z denarjem svoie žene.« Ooričan je postajal zdaj bled. zdaj rdeč. Čez nekaj časa šele je dèi zaničljivo: »Vam bom že pokazat vi neumni bajtarii. kdo je Ooričan.« »To že tako vemo. kdo je Ooričan,« se vmeša oče župan, ki ga Je razjezila psovka bajtar; »Ooričan je kmet, ki se po svetu potepa in Je pozabil na svojo družino in na svojo čast.« »Kako! Kai!« kriči Jurii v divji jezi; »vedi Mihač, midva se bova spogledala še kje drugje! Ako misliš, da ti ne morem do živega, ker sem ti nekai dolžan, potem se motiš. Se danes ti izplačam ves dolg. ako hočeš.« »Ooričan. zaradi denarja, ki leži pri tebi. ne rečem nobene besede,« pravi oče župan: »ako se bahaš sedaj z denarjem in ga trosiš okrog, ali meniš, da ne vem. odkod tvoj denar?« »Kdo mi more kai očitati?« zarohni Ooričan. »Ako pustiš ženo in otroke same doma, ti se pa potepaš cele tedne po svetu — ali ti ne more nihče ničesar očitati? Ako lažeš svoji zakonski ženi. ako občuješ s sumljivimi ljudmi, potem ni čudno, da ti pomagajo ljudje izpra-ševati vest.« »Kdo ie raztrosil te reči o meni? Moia žena?« kriči Ooričan in trepeče vsled razburjenja. »Od Cilke nisem slišal nobene besede — ona je mučcnica. Ampak vsi ljudje govore.« »Sai poznam Cilko.« golči Jurij, »poznam io, hinavsko svetnico! Za vse to se imam zahvaliti njej. Nalašč me opravlja, ker se Ji nočem več držati za krilo. Ampak — Ji bom *e pokazal.« »Ti nisi več človek. Jurij,« ga prekine Krušec: »Cilka je žena. da ne najdeš boljše v celi soseski. Nisi je vreden.« »Ko bi bi! ti vedel njen strah, ki tra Je prestala zaradi tebe,« reče oče župan vmes. »Po vsej deželi je povpraševala za teboj, mene bi bilo sram!« »No, no, že vem,« se jezi Goričan. »Tako je delala zato, da bi me ljudje vlekli po ustih.« »Sam si kriv, da slabo o tebi govore,« opomni Krušec. »Ako ne boš odslej drugače ravnal s svojo ženo, ako ne boš z njo dober in prijazen, potem ti uide z doma--vsakemu človeku se že čudno zdi, da ti ni že zdavnaj ušla,« de oče župan. »A iako! — Ušla! — Je že prav! — Bomo videli,« govori Jurij počasi in mirno. Nato se obrne k županu: »Pravzaprav pa moje zadeve nikogar nič ne brigajo. Vse boni sam uredil, kakor bo meni volja! — Zaradi razžaljenja časti se bomo pomenili na drugem mestu, — Krčmar, vina gor!« Prinesel je krčmar vino in Goričan je zvračal kozarec za kozarcem, dokler mu ni pričelo vreti v sencih. Mihač in Krušec sta plačala in z zaničljivim pogledom na Jurija odšla iz krčme. Goričan je posedel še nekaj časa. Potem pa se je napotil z vročo glavo in praznim želodcem proti domu. Čimbolj se je bližal po dolgem času zopet svojemu domu, tem hujše ga je trla jeza in nejevolja. Sklenil se je znositi nad svojo nedolžno ženo. Nežno, gorko čuvstvo se ni vzbudilo v njem, zlasti zato ne ker mu je na vsej poti od Monakova sem stala pred očmi očarujoča podoba gospe Letvic. Vzbujala se mu je želja, da bi se ločil od svoje žene. Z divjim hrepenenjem je čakal trenotka. ko stopi pred njo. — Ze je prišel na preval in urno korakal proti hiši. Naenkrat so se odprle duri, in žena Cilka mu je tekla z razprostrtimi rokami nasproti. (Dalje prihodnjič.) Malo življenje. (Povest — Spisal dr. Fr. Detela.) Blizu štajerske meje leži v zelenem zatišju vas Dolina. Malo ravnino, tu in tam vzbočeno po hribih in gričih, obdaja z gostim drevjem obraslo gorovje, ki se Ie na eni strani nekoliko znižuje. Crez to sedlo drži glavna cesta dolinska, ki veže skriti kraj z drugim svetom. Kako po pravici nosi vas ime, se vidi iz te lege, in če pogledaš z gore sv. Florijana, ki se dviga najvišje nad Dolino, vidiš pod seboj majhen kotel, ki ima dno nekoliko po-kvečeno in ki mu manjka nekaj obrobka. V vznožju Sv. Florijana izvira potoček Dolin-ščica, ki se vije po dolini, kakor bi nerada zapuščala svoj rojstni kraj, naposled pa izgine v soteski in kaže ljudem, kod se pride do velike ceste, če se baš komu ne mudi. Tu in tam stoji na kakem griču bela cerkvica, okrog in okrog pa je raztresenih mnogo vasi. sesto-ječih iz treh, štirih, včasih tudi ene same hiše. Vljudni prebivalci se štejejo zdaj med Gorenjce, zdaj med Dolenjce, kakor nanese druščina. Za to, kar se godi za gorami, se ne menijo dosti, in marsikaka novica potrebuje četrt leta, da doseže to dolino; zakaj, da bi ljudje verjeli besedam stare Mete, ki vozi vsako sredo sa-motež v Ljubljano, tega ni misliti. »Ženska je stara,« pravijo, »rada govori in pripoveduje več, kot je res«. Tudi birič. ki oklicuje ob nedeljah pred cerkvijo, jim pove razen davkov malo novega. Edina priložnost ogledati si nekoliko sveta, se nudi Dolincu, kadar je kje kak semenj, da žene živino na prodaj. Kadar se vrne domov, pa pravi: »Lepo je v onih krajih, lepo; pri nas je pa še lepše«. Ker Dolinci niso zapravljivi in radi delajo, se jim ne godi slabo, in Iehko in dobro kupujejo od njih kupci, ki jih obiskujejo na jesen in po zimi. Dolinski župiiiKi ucaKajo sivo starost, zaKaj, zdrav je zraK, iu üoiuisKc iluse pasti je prava igrača. Ce zaide kaieriKrat kahsen kozel v škodo, ga poboljša par besedi. Dasi je Dolina — v ožjem smislu besede — glavna vas vse doline, vendar ne šteje mnogo stevilK. Hise so s častnimi izjemami neznatne. bredi vasi stoji cerkev sv. Jurija, Doliiicem priljubljenega patrona; na eni strani cerkve una župnik svoje stanovanje, staro nerodno stavbo z debelim ziüovjein in majhnimi okni, na drugi pa je šola, kjer se s sioo Distri um vaški mlautrii. Pred cerkvijo pa se kosati mogočen kostanj in zoira vs^ko nedeljo pred sluz Do božjo in po njej v svojo senco može in fante, da se kaj pogovore in pokratkočasijo. Druge hiše stoje, kakor bi jih bil nanesel veter: ta tu, ona tam, ne dve na eno stran obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki drži po mnogih klancih in ovinkih zdaj navkreber, zdaj navzdol, črez hrib do okrajnega oblastva dolinskega, na drugo plat pa ob potoku skoz sotesko do velike ceste. Dolinci so sicer tihi ljudje; a kadar mis lijo, da imajo kaj vzroka za to, zašume tem bolj. In teh misli so bili menda ta dan, ko se začenja naša povest. Bilo je meseca avgusta leta 1857., ko je stari Primož, ki ima majhno hišo pod cerkvijo, omožil svojo hčer Franco na dom. Vsa vas je bila pokoncu. Iz Primoževe hiše se je razlegala glasna harmonika, sladko veselje vaškim ušesom, ki so s tako malim zadovoljna. Okrog olepšane hiše je oglarila mladina, ki je bila še premlada za plesišče, in množila po svoji moči svatovski hrup. Zdajpazdaj se je prikazalo na pragu kako nališpano dekle ali kak praznično oblečen moški, ki je zaukal po vasi doli v dokaz, da se mu dobro godi. Bogatin nima ponavadi pol toliko svatov, kadar se ženi, kakor reven kmet; bodisi, da ima ta res več prijateljev nego oni, ali pa se bolj boji katerega razžaliti s tem, da ga ne bi vabil; ali pa hoče nemara vsaj enkrat pozabiti svoje reve in se prav oblastno veseliti. Nekaj inu gre seveda tudi za «ist, ravnotaxo kakor ubogi vdovi, ki potrosi svoje zadnje krajcarje, da pogosti pogrebce, ki so ji odnesli ljubega moža. Pri Pcimožu je bila vsa hiša polna. Za dolgo mizo so sedeli svatje, v sredi med njimi starejšina in zraven njega priletni župnik. Ana, Priitioževa žena, je skrbela, da duhovni gospod ni trpel lakote. »Oh, gospod župnik, še to, pa še to,« je govorila in polnila venomer gospodu kupico in krožnik. Težko se je branil gospod silnim prošnjam. Od druge strani pa mu je pripovedoval starejšina počasi in dostojno, da pojde dež, ker se drži vreme tako kislo, da pa ne bo nič odveč, ker je zemlja suha, in kako dobro znamenje je to, če dežuje na ženitvanski dan. Ženin France je govoril zdaj s tem možem, zdaj z onim, zakaj kot nov gospodar je stopil v eno vrsto z njimi. »Nevesta je pa v izbici z družicama,« je dejala mati, kadar so povpraševali po njej. »Malo se mora pojokati, ker je že taka navada,« je mcr.il Rožgnec, posestnik iz bližnje vasi Gorice. »Saj se je še Mina jokala, ki je dobila mene.« »Jaz sem že vedela, zakaj,« se hitro oglasi ženica od one strani; »Franci pa ni treba.« »Ali ste izteknili, oče Rožanec?« se smeje župnik. Najveselejši izmed vseh pa je stari Pre-tr.ee. ženinov oče in sosed Rožančev. Po sredi sobe se vrti, in klobuk, ves pokrit s pisanim papirjem, s šopki in traki, mu visi po strani, kakor bi se smejal belim lasem, kako pridejo v njegovo družoo. »Pnmojdunaj I« vpije sivi mož in ploska z rokama. »Ana. midva greva polko plesat, naj že bo,- kar hoče.« »Za stare Uudi, ki se opotekajo,« opominja žena, »je tu premalo prostora.« »Malo prostora imaš res, Primož, primoj-dunaj, malo! Kadar bo zopet kakšna reč, ga prinesem s seboj od doma, ker prostora imam jaz dosti, loda, Ana, kar pojdi! bnirt se te bo zbala, če vidi, da plešeš. Hojó ! po koncu, pri-mojdunaj !« »Pojdi s kakšno mlajšo, mene pa pustil« se brani Ana, in pristavi poluglasno: »Kaj pa preklinjaš tako vpričo gospoda?« »Ha, kaj, primojdunaj, Anal« odvrača Premec. »Ali misliš, da je to greh? — Gospod župnik!« ogovarja duhovnega gospoda, »Vi imate zapisane vse grelie, velike in male: ali je »priniojdunaj« greh? Kaj ?« »Posebno lepo ni,« se smeje župnik, »beseda odveč!« »Kar nič odveč!« ugovarja mož. »Dobro delo! Le poslušajte! Če t>i jaz rekel: pri moji duši, kar me pa Bog varuj in sveti Florijan, to bi bil greh! Kar je greh, to je greh, to je kakor amen, in temu se ne ustavljam nič. A jaz ne pravim tako; jaz zavpijem: primojdu—, hudoba me že sliši. Alol pa pero v kremplje in piše: »Stari Premec se priduša.« Jaz pa pravim: dunaj! Tristo medvedov, zdaj je treba Da brisati! Tako zvijem hudobo, da se jezi in hudiča jeziti je ravno tako dobro delo. mislim, kakor če bi svetnika častil, primojdunaj 1 rte, Ana, pojdi plesat!« in z urnimi nogami stopa starec v stransko sobo, kjer plešejo mlajši svatje. V kotu na klopi sedi Premčev Miha, ženinov brat, in neutrudno vleče harmoniko. Kupico vina, ki jo ima zraven sebe, mu polnijo pridno svatje, on kima z razmršeno glavo in potrkava z nogo h godbi. Kadar se naveličajo plesalci, ali kadar mu pride žeja na misel, pa preneha, ter pove kakšno veselo, da se mu smejejo, in ponorčuje se zdaj s tem, zdaj z onim. On pozna vse ljudi, ki prebivajo po dolini okrog, in povsod ga imajo radi, in ne more se naslušati mladina njegovih šaJ. Sicer pa dolgi Miha s svojim razpraskanim obrazom ni posebno mikavna osebnost. »Hoj, Miha, kaj počivaš!« zavpije Premec med vrati. »Nategni svojo »naduho« in zagodi polko stare sorte!« In starec vrti v eni roci klobuk, z drugo pa pelje staro Ano na ples in zbudi glasen smeh med svati. Zdaj se odpró duri, in noter stopi mladenič visoke postave. Vseh oči se vpro v čudnega nepovabljenega svata. Bled, upadel je obraz, nemirno begajo svetle oči. in črne kodraste lase pokriva oguljena vojaška kapica. Slaba, raztrgana obleka se vidi še revnejša med prazničnimi svatovskimi oblačili. Molče sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol proseče, napol osorno : »Jesti mi dajte!« »Sveti križ božji. Juri!« vzklikne pri teh besedah mati Ana; kolena se ji pošibe, in se-sede se na pragu. Premec jo spravlja po koncu, svatje pa se vsujejo okrog tujca. Mati je prva spoznala svojega sina. in ko se zdrami iz iz strahu in veselja, hiti k njemu in ga objema s solznimi očmi. »O Jurče, Jurče, kako si reven, kako si shujšan!« tarna ženica in do-naša jedil in pijače. »Odkod prihajaš? Ali ostaneš doma?« ga izprašujejo križem vsi. Stari Primož pa prime sina za roko in reče: »Ali so te izpustili?« »Ne I« odgovori mu oni nejevoljno. »Kako pa_? Pa vendar nisi ušel?« govori skrbljivo oče, nesrečo sluteč. »E, kaj!« vpije Preinec. »Prav je, da si prišel ! Nič se ne boj ! Ti si fant, primojdunaj ! Kaj bi prodajal svojo kožo za tuje ljudi. Na, pij !« A komaj je Juri, od vseh strani izpra-ševan, použil košček kruha, stopita v sobo dva žandarja. Na patroli sta slišala godbo in uka-nje v Primoževi hiši in prišla pogledat, če je vse v redu. Kakor obstane pes, kadar zavije okrog ogla in zadene na mačka, tako je ostrine! žandar, ko je zagledal Jurija. A le en trenutek sta se ujela pogleda; Juri skoči po-koncu, kakor bi ga pičil gad, pretrga krog svatov, ki ga je obdal, in dere skoz drugo sobo in kuhinjo na dvorišče. »Stoj! Držite ga!« kriči žandar, zgrabi puško in steče za ubežnikom, bodisi, da je že iskal po ukazu uhajača, bodisi, da je Jurija beg izdal. Ko vidi drugi žandar, kaj se godi, se obrne urno in hiti pred vrata na dvorišče, da bi Jurija prestregel; a kakor blisk šine ta mimo njega, ga sune na stran in izgine v hlevu, preganjalca pa za njim. — Začudeni so se spogledali svatje pri tem dogodku; zdaj šele jim je bilo jasno, kaj vse to pomeni, in obče veselje se je umeknilo hipoma veliki žalosti. Oče Primož vzdihuje, mati pa in nevesta, ki je hitro vse zvedela in pritekla, jokata na ves glas. Zene in dekleta ji skušajo tolažiti, a vsem je tako tesno pri srcu, da ne morejo najti prave besede. Mnogo je prestopkov, katere sodi prosto ljudstvo vse drugače nego sodnik, ki se drži zakona. Naj nastane kje kakšen poboj, in naj se zgodi nesreča, da koga ubijejo, ljudje bodo milovali ubijalca skoro ravnotako kakor ubitega. Oba sta nesrečna, pravijo; a kazen, ki zadene onega, se jim zdi vselej preostra. Vprašaj pa kmeta, zakaj je toliko tatvine na svetu, rekel ti bo: »Zato. ker tako lepo ravnajo s tatmi; pozimi jih redč, poleti pa izpuščaio. da hodijo krast. Obesiti tata, pa ne bo več kradel.« In ne morejo se prečuditi ljudje, zakaj je prepovedano na mestu ubiti požigalca, če ga zasačijo. V Primoževi hiši pač nikomur ni prišlo na misel, da bi pomagal zakonu, katerega zastopata žandarja; marsikomu pa se ie zbudila tiha želja, da bi vendar Juri ušel. »Predrta reč!« se je hudoval Rožanec, »človek se nikjer ne more veseliti; za vsakim oglom tiči birič. da zasleduje poštene ljudi kakor lovski pes. Zakaj smo ju pustili noter! Mi ne potrebujemo žandarjev med seboj.« »Bodi tiho!« mu prigovarja žena Mina. »Naj te kdo sliši!« »Prav imaš, sosed Rožanec,« vpije Preinec, »primoidunaj! Po meni vse zagomezi, kadar vidim žandarja. Našega Jurčka pa ne bodo vzeli, primojdunaj, da ne! Še bodeva hodila po gozdih, pa ribe lovila in rake, pa žabe tudi. Nimajo te še!« Pri tej priči pripeljeta žandarja Jurija vklenjenega v sobo. Iznova začnrt ženske jokati; župnik pa stopi k ujetniku in ga opominja, naj krščansko prenaša svojo pokoro, da bo zopet srečen in zdrav videl svoje roditelje in svoj dom. »Jesti mi dajte!« prosi ujetnik, in prošnji župnikovi ustreže žandar in razklene zvezani roki. V hlevu sta bila ujela Jurija. K nesreči ni bila pristavljena lestva na svisli; hitro skoči Juri na žleb, od žleba na gare in zgrabi z rokami rob line, ki drži na Mev, in se skuša gori zavihteti; a kar se mu je prej tolikrat posrečilo, mu je zdaj nemogoče; zaman se trudi, moči mu odpovedo, pred očmi se mu stemni in doli pade na tla. žandarja pa nanj in zvežeta Ka Zdaj lS°nn. streže mati, žalostna tako da jo mora tolažiti sin. Ženin in nevesta sedita nema poleg njega. Premec pa se ie obrnil na žandarja, ki sta mu oba znana, in se razgo-varja ž njima in jima ponuja pijače. Miha ki ie bil od druge strani prisedcl k Juriju nui govori tolažilne besede. »Nie ne maraj!« mu pravi. »Ce te malo pretepo. to pa nič! Jaz jih prenesem doma za prazen nit toliko da bi bil že lahko svetnik, če bi jih dolin» obrnil. Poglei moja usta: danes teden so mi izbili dva zoba. kar zastonj. Pri Mrčunu sino pili Tomažetova dva sta pa na pragu stala m se pogovarjala. Jaz ju pritnem za lase — tako-le — enega s to roko, drugega pa s to, in potrkam dvakrat z glavama vkup. vtretie sta se pa trda naredila: jaz izpustim, m odletela sta vsak na eno stran, kakor snopa s polnega voza. Potlej sta pa segla po meni ; vidiš, zavolj take neumnosti!« »Pusti ine. Miha,« mu reče Juri nejevoljen in ga odrine. Miha pa se pridruži Rožancu, ki se je tiho pomenkoval z njegovim očetom; harmonika ie bila pač obmolknila. »Zdaj gremo.« reče žandar in vklcnc Jurija; enkrat se ta šc ozre na svoje drage, in t'ho ga odpeljeta stražnika, ki jima je,tudi težko délo jokanje. Povedali sino, kako primerno ime ima Dolina, ki leži v dolini, zaprti od vseh strani. Stari ljudje trdé, da je ves dol pokrivalo svoje dni jezero, in na Rebri so našli baje železen v skalo vdelan obod, kamor so gotovo v starih časih privezavali čolne in ladie, in če slišijo — po navadi stari možje in žene — pod goro sv. Elorijana nekaj bobneti, kaj more to pač biti, če ne voda, katere je ves hrib poln in ki čaka le duška, da se razlije po nižini. Cesta, ki drži črez hrib, se vije kakor kača semtertja, gori in doli, in vaški geometri vedo dobro, da je prema črta črez sedlo ravno petkrat krajša nego okrajna pot; in ker Dolinci niso posebni prijatelji dolgih potov, so shodili čez hrib mnogo stranskih stezi, ki sc več ali manj ujemajo s premo črto in tuintam križajo cesto. Peš ljudi vidiš malo hoditi po cesti, razen če je deževno in blatno; le kak popotnik, ki teh bližnjic ne pozna, mora poslušati, kako ga pomilujejo vaščani, da je storil toliko nepotrebnega pota. Pol ure od vasi se izgublja cesta v lesu. in klanec se prične. Od kraja pokriva borovec, više gori bukev večji del gore, semtertja pretrga kaka golina gosti gozd. Na takšno golino naletiš, če greš kake četrt ure po gozdu. Reven izpašnik jc obrastel z robidami in malinjem, na koncu goline pa stoji na pol skrito malo znamenje, ob katerem pelje dolinska bližnjica črez okrajno cesto. To je Podrto znamenje, zidan spomenik, ki leze na kup od starosti in ker nihče ne skrbi zanj. Slika Kristovega trpljenja se komaj še razločuje. Kar je pa ostalega zidovja, je vse počečkano in popisano, zakaj mladina, ki tod hodi in pase, se proslavlja tukaj in riše brez usmiljenja z barbarsko roko svoja hodna imena na zid. Kdo bi se ne spominjal znanega začetka perzijskih spomenikov: »Tako govori kralj Dariavuš,« ko bere na znamenju: »To pišem jaz, Jaka Robovec; to pa Jože.« A noben Jaka in noben Jože ne bi šel ponoči mimo znamenja, zakaj, tu straši. Pred štiridesetimi leti se je tam ubil, ali kakor pravijo drugi, so tam ubili graščinskega gospoda iz Prapreč, in od tedaj se ljudje ponoči radi ogib-Ijejo tega kraja. Oloboke jame okrog zidovja pričajo, da so iskali lahkoverni ljudje tudi že zakladov tod. Kdo pa je postavil znamenje in zakaj, to se ne vé; zakaj, da bi bil kdo pokopan pri spomeniku ne smemo še sklepati iz napisa: »Tukaj počiva Janez Kos, kadar nese v malin.« Precej pozno je že bilo, ko sta odgnala žandaria svojega ujetnika; dež je začel gosteje padati, in tema se je bila storila. Trdo za Jurijem korakata stražnika, puško z bajonetom na rami, roko na jermenu. Komaj se čuje stopinja v dežju, in medlo se svetita šlenia. Ponoči se zdi vsaka pot daljša, bodisi, da se počasneje hodi v temi. ali da smo manj raz-mišljeni, ker ne zadeva toliko vtiskov ušes in oči. Mlajšemu žandarju se je zdelo, da se pot vleče. »Dolga bo,« pravi tovarišu, ko prideta pod klanec. »Dolga,« odgovori oni; a videlo se mu je. da se ii i ii ne ljubi govoriti, in molčala sta oba. Hoditi sta morala pat po cesti, prvič za%-oli slabega vremena in potem, tema je tema in zapelje tudi izkušenega potnika. — Težko je dalje časa zvesto paziti na eno in isto reč, če se nam vsiljuje misel, da je pozornost nepotrebna. Žandarja sta izprva pazno gledala okrog sebe, ker sta se nekoliko bala, da ne bi ljudje kaj poslušali; a ko sta prišla tako daleč od Doline, sta se udala brezskrbno vsak svojim mislim. O vodniku Križanu so govorili ljudje, da bolje vidi ponoči ko podnevi; toda nai-ostrejši čut zmoti časi človeka, ki se preveč nanj zanaša. Komaj sta žandarja mimo Podrtega znamenja, skočijo izza zidovja trije možje. V tre-iiiitku izvijeta dva žandarjema puške iz rok. tretji pa potegne Jurija v stran pod cesto. X X X Marsikateri »Domoljubov« naročnik želi brati nadaljevanje te krasne povesti; toda po vedati moramo, da povesti v »Domoljubu« taborno nadaljevali. Priobčili smo začetek te zanimive iz domačega narodnega življenja vzete povesti le zato. ker želimo, da si naši hralci omislijo knjigo, ki jc ravnokar izšla kot 4. zvezek »L j u d s k e knjižnic e«. pod naslovom: Malo življenje. (Spisal sloveči slovenski pisatelj dr. Franc Detel a.) Malo tako mikavno - pripovednih spiso\ imamo Slovenci, kakor jc ravno ta obširna povest. Od začetka do konca veže bralca, da jo ne more odložiti, dokler jc ne prečita. Povest obsega 2.31 strani in se bo z velikim pridom Citala med Slovenci; ž njo je zadelo založništvo pravo struno in želimo le, da bi prinesla »Ljudska knjižnica« še mnogo takih izvesti. Knjiga velja K 1—, po pošti K i 10; vezana K 190; po pošti K 2—, Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, ki prilag;; današnjemu »Domoljubu« naročilno dopisnico, katere naj se naši bralci posltižijo. Pozor, občine! V smislu naredb notranjega ministrstva, izdanih na podlagi posvetovanj v podpornem odseku državnega zbora, pozi vi jemo občine, da vsak slučaj škode po uimah (po toči, mrazu, suši itd.) naznanijo politični oblasti in zahtevajo odpis davka, četudi je odpis malenkosten. Ce je manj kot '/. poškodovano, se davek ne odpiše. Uradne poizvedbe o škodi radi odpisa davka so namreč podlaga za podelitev podpor. Razgled po domovini. Cenjenim »Domoljubovim« poverjenikom, ki prejemajo po več iztisov lista na svoj naslov, smo priložili danes pole za nabiranje »Domoljubovih« naročnikov za prihodnje leto. V eno polo se bodo vpisavala imena skupnih, to je takih naročnikov, ki prejemajo in plačujejo list pri poverjeniku nabiravcu, naj si bodo stari ali novi naročniki. To polo shrani nabiratelj sam, da more vanjo zapisa-vati svoje beležke glede naročenja in plačevanja »Domoljuba«. — V drugo polo pa se zapišejo imena novih naročnikov, ki žele prejemati list po pošti naravnost na svoje ime. Naročniki, ki ga že prejemajo, naj se v te pole nikar ne vpišejo, ker te ima upravništvo »Domoljuba« žc zapisane in bodo list vedno prejemali naprej, ako pravočasno, zanesljivo pa vsaj do konca februarja prihodnjega leta, pošljejo naročnino po položnici. Kdor bi vpisal na nabiralne pole tudi dosedanje naročnike, bi nam provzročil veliko dela in morda tudi zmešnjav. — Nabiralne pole so torej le za nove posameznike ali pa za skupne odjemalce, seveda vsaka zase. — Pole z novimi posameznimi naročniki naj nam cenjeni nabiralci (poverjeniki) pošljejo takoj, ko so zapisali nanje imena vseh onih prijateljev in znancev, ki žele imeti z novim letom svojega »Domoljuba«. Cim več novih naročnikov nam pošljete, tembolj boste oveselili »Domoljubo-vo« upravništvo in, kakor čujemo, tudi nagrada, in sicer lepa nagrada, je pripravljena za najbolj pridne nabiravce. Toda zaradi pomanjkanja prostora o tem prihodnjič. Naše časopisje. Štajerski »Naš Dom« z novim letom ne bo več prihajal kot priloga »Slov. Gospodarja«, temuč bo postal samo-stalcn z lastnim uredništvom. Imel bo večjo obliko, prihajal vsakih H dni in stal na leto 2 K. — »Slovenski Gospodar« bo imel za prilogo vsakih 1-1 »Gospodarske novice«, ki bodo prinašale kratke, zanimive in podučne gospodarske članke. Stal bo tudi zanaprej 4 K- — Proti »Domovini« se namerava ustanoviti še en slovenski list. — V Trstu bo izhajal nov list, ki bo tednik in se bo imenoval »Trst«. Nai »Domoljub« bo prihajal v isti velikosti in obliki. Eno stran v listu bodo imeli na razpolago naši mladi telovadci, ki bodo od tu vnemali slovenske fante po raznih krajih naše domovine za vse dobro in lepo. Zopet ponavljamo prošnjo: Delajmo in agitujmo za naše katoliško časopisje, v prvi vrsti za »Domoljuba«, ki je med vsemi listi v tako veliki obliki najcenejši. Duhovske vesti. C. g. župnik hajdinski I. Toman se je podal na jug v Iko iskat zdravja. — V pokoj stopi č. g. Jožef Trafenik, kaplan v Hajdinu. Izpremembe pri frančiškanih. Dosedanji gvardijan in župni upravitelj č. g. Salezij Vo-došek se je prostovoljno odpovedal predstoj-ništvu franči£kanskega samostana v Nazarjih in je prestavljen v Brezje. Za gvardijana v frančiškanskem samostanu v Nazarjih je imenovan g. P. Klemens Grampovčan. Za začasnega župnijskega upravitelja v Nazarjih je imenovan č_. g. P. Robert Dolinar. Na sv. Goro! S. K. S. Z. za Štajersko, Kranjsko, Koroško in Goriško namerava prirediti prihodnje leto poleti veliko zborovanje na sv. Gori pri Gorici. Na sv. Gori je znamenita romarska cerkev — bazilika in udeleženci tudi lahko opravijo svojo romarsko pobožnost. Med potom si bomo ogledali Kras, Trst in Gorico. Kdor se želi udeležiti tega potovanja, naj že sedaj začne v ta namen štediti dinar. Razglas. Zaradi od več strani izražene želje priredi podpisani tekom letošnje zime, najbrže sredi mesca januarja 1. 1908 v Vipavi trodnevni kletarski tečaj, pri katerem bo teoretično in praktično učil vse, kar je potrebno vsakemu vinogradniku, gostilničarju i. t. d. v kletarstvu znati. Teoretičen poduk (predavanje) se bo vršil v kaki primerni sobi, za praktične vaje je pa dalo kmetijsko društvo v Vipavi svojo vinsko klet na razpolago. Kdor se misli tega tečaja udeležiti, zglasi naj se potom pristojnega županstva ali pa naravnost pri podpisanem vsaj do 2 5. decembra. Kdaj se tečaj vrši, o tem bodo udeleženci potom županstev pravočasno obveščeni. — C. kr. vinarski nadzornik Bohuslav Skalicky. Makole. Dnč 22. m. m. je bil v nevarnosti trg Makole, ogenj je izbruhnil v podstrešju pri županu g. J. Skale. Ker ni brizgalnice v trgu, bila je nevarnost tem večja, da postanejo sosedna poslopja žrtve ognja, posebno ako bi ne bili ob pravem času opazili in bi naš g. kaplan Kramaršič ne delal na omejitvi tako vztrajno, kakor le malo kdo. Naš rojak Josip Jenko, dotna iz Cerkelj na Gorenjskem in sedaj gimnazijski profesor zgodovine v Bukovini je pomaknjen v sedmi činovni razred. Naši poslanci na delu. Poslanec Gostinčar je vložil nujni predlog v korist državnih slug. Za to njegovo delo so se mu zahvalili državni uslužbenci, ki so imeli v nedeljo 1. t. m. shod v Ljubljani. Izrekli so obenem zaupnico »Slovenskemu klubu«. Isti poslanec je dobil sledečo zahvalo: Jakobenij, dne 2. decembra 1907. Kakor smo poizvedeli iz časopisov, ste se Vi v parlamentu toplo zavzeli za državne uslužbence. S tem. ste si pridobili veliko hvaležnih src. Podpisani državni uslužbenci rudniškega oskrbništva Jakobenij si smatrajo za svojo dolžnost, Vam tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo. Na srečo! — Fertan, Mu-hur, Koesler, Animiger, Avguštin, Kroupa, Matejka, Gatkiewicz, Knoblauch. — Pretekli teden je zbudil občno pozornost s svojim govorom v zbornici dunajski naš poslanec dr. Krek, ki je nastopil kot glavni govornik proti češkemu framasonu Masaryku. Vsi časopisi, celo judovski in socialistični so polni hvale o tem govoru našega poslanca in ga skoro dobesedno navajajo,. Vsi slave dr. Kreka kot enega najbolj duhovitega moža v vsej državni zbornici na Dunaju. — Slovensko ljudstvo je lahko ponosno na može, katere je poslalo na Dunaj, da v njegovem imenu ondi nastopajo. Shod v Devici Mar. v Polju. V nedeljo, dné 1. decembra t. i. se je vršil v »Društvenem domu« v Devici M. v Polju društven shod strokovnega društva. Ivan Nepomuk Gostinčar je govoril z gospodarskega stališča o nagodbi in odločno protestiral proti temu, da gotovi ljudje obstruirajo nagodbo in hočejo s tem, da se Avstrija loči od Ogrske, podražiti kruh ubogemu delavcu. Govoril je še o starostnem zavarovanju in se je slednjič predlagala in z navdušenjem sprejela tozadevna resolucija. Govorilo se je tudi o poštarici v D. M. v Polju. Sklenilo se je vso zadevo poslati v državni zbor. G. župan Dimnik je opozarjal ljudi, kako naj se zavarujejo v slučaju bolezni. Ko ie še govoril g. Jeriha in g. kaplan Oranič, je bil dobro obiskani shod zaključen. Velikansk požar. V nedeljo 1. t. m. popoldne ob 1. uri je nastal velikansk ogenj v Gorenji vasi pri Logatcu. Hipoma je plamen objel vso vas in pogorela je skoro do tal. 16 poslopij je popolnoma uničenih. Zažgali so otroci — kakor pripovedujejo — ko so kadili cigarete. Najprej se je vnel Slavčev kozolec in odtod je hitel požar navkreber, da je bilo zelo težko kaj rešiti. Nujna pomoč je potrebna. Že dosedaj je škoda cenjena na 25.000 kron Skriti plen tatov najden. V senožeškem gozdu »Loža« sekajo Ciči drva in palijo oglje. Eden teh mož je sekal drevo, ki je rastlo med kamenjem. Kakor mož prestopi, sliši pod nogami nenavaden votel glas. Odloži še nekaj kamenja in zagleda železen zaboj, v kojem najde kelih. monštranco, krono matere Božje in svečnike. Obveščeni senožeški orožniki so šli na lice mesta, ter dali prenesti zaboj k se-nožeškeinu sodišču, kjer se je konstatiralo, da so bili vsi ti predmeti že pred tremi leti ukradeni v Razdrški cerkvi. To se razlaga tako, da so tatje oni zaboj tja skrili, da bi ga ob ugodnem času pozneje dvignili, a da ga niso mogli več najti. To bodo uzntoviči razočarani, ko bodo zaznali za ta njih izgubljeni plen. Skrivnostna smrt rojaka. Iz Calumeta v Ameriki poročajo: V St. Clair bolnišnici je nenadoma umrl rojak Fr. Alič. Smrt Franka Aliča je bila zelo zagonetna; govori se, da mu je nekdo v nekem salonu natresel strupa v pivo. Komaj je Alič pivo spil, je že čutil bolečine in baje sam izjavil, da je zastrupljen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je tudi umrl. Govori se nadalje, da dotični človek, ki je Aliča zastrupil, ie ravno isti večer ponesrečil. Prišel je pod vlak, ki mu je odtrgal nogo. Mrtvo truplo novorojenčka, najdeno v cerkvi. Pred tednom, kake četrt ure popoldne, je neka približno 60 ali 70 let stara ženica prišla v zakristijo cerkve sv. Antona novega v Trstu in tam dvema cerkovnikoma izročila precejšen omot papirja, rekši, da ga je našla v cerkvi pod klopjo. Cerkovnika sta zavoj sprejela, a zenica je odšla. Za tem sta pa cerkovnika razvila zavoj, da vidita, kaj da je v njem. Čakalo ju jc pa nepričakovano presenečenje: razvivša zavoj, sta zazrla mrtvo truplo novorojenega deteta, moškega spola, a poleg njega je bilo pismo. Cerkovnika sta takoj obvestila policijo, kamor je bilo tudi takoj prenešeno najdeno trupclce. Na policiji so odprli priloženo pismo. To je bilo pisano v nemškem jeziku, a glasilo se ie: da ie dete bilo krščeno na ime Viktor ter da se denar za pogrebne stroške nahaja v puščici za miloščino pred oltarjem sv. Antona. Zdravniki so dognali, da .ie dete — ki je prišlo na svet živo in popolnoma razvito — umrlo vsled za-dušenja. Gre se torej za zločin detomora. Električna centrala v Mostah pri Žirovnici na Gorenjskem, Po dolgotrajnih pogajanjih in težavnih zaprekah se je približal ta projekt svojemu uresničenju. Različne tehnične in proračunske podrobnosti se bodo v kratkem objavile. Vodna moč potoka Završ-nice se porabi izključno v svrho produci-ranja in oddajanja električne energije mestu Ljubljani in gorenjskim občinam, in sicer naj se izpelje elektrovod do Jesenic in Bleda z okolico ter ob državni cesti v Ljubljano. Iz žalosti radi očetove smrti. V petek je 43-letnega bančnega uradnika Roberta Zherpirla v Trstu zadela kap na možgane, ko je sedel s svojo ženo in tremi otroci pri kosilu. Po nekoliko urah je umrl. Nagla očetova smrt je napravila na njegovega najstarejšega sina tako globok utis, da je sklenil umreti. Inteligentni, simpatični deček je uporabil splošno zmešnjavo, da je natihoma izginil z doma, ter je več ur hodil po ulicah. Ob pol 3. uri zjutraj sta videla pristaniška delavca, kako je skočil neki deček iz Riva della Sanita v morje; vrgla sta mu rešilni pas ter mu potem prišla s čolnom na pomoč. Deč±k, ki je bii Marij Zhepirio. je zguou ze zavesi; prenesli so ga v javno bolnišnico, kjer si je proli jutru že opomogel ter so ga izročili domačim, ki so ga iskan celo noč. Železnica Vrhnika-Stanjell? Kot notranjski posianec že aeset let pazljivo zasledujem meroüajniti krogov započeto akcijo, ki meri na to, üa se Uorica neodvisno od Južne železnice po železnici zveze preko Notranjske z omrežjem vzliodniù železnic. Ker je iz tehniških, oziroma iinančnih razlogov malone izKijuceno podaljšanje Vipavske železnice od Ajdovščine preko Razdrtega do Postojne, sprijazndi so se v železniškem in vojnem ministrstvu z idejo, da bi se zgradila želez-nična zveza od Štanjela do Postojne ter podaljšala do primerne točke Dolenjskih želez-nic,_ vipavska proga pa bi se potegnda blizu do St. \ ida nad V ipavo ter skozi Mančo zvezala z nameravano progo btanjel-Postojna. Posredoval sem pri ravnateljstvu vipavske železnice, da je prosilo za revizijo proge od .Ajdovščine do Št. \ida- Te revizija, katere sta se udeležila tudi zastopnika vojnega ministrstva in deželnega odbora kranjskega, se je že davno izvršila. Komisija pa se je izjavila, da zaradi strmin ne kaže graditi železnice čez Razdrto, kakor žele vipavske železnice. Preostaja torej edino le zveza skozi Mančo do Štanjela. O tem sem že davno, menda pred dobrim letom, poročal v »Slovencu« in pozneje meseca maja na raznih shodih v vipavskem okraju in Senožečah, kjer so gospod üarza rolli in njegovi trabantje s krikom zabavali otročaie. Stvar torej ni nova. še manj pa pridobitev omenjene deputacije, ki se je minoli teden oglasila v železniškem in vojnem ministrstvu, kakor to razglašata »Notranjec« in »Narod«. Pač pa se mi je zdelo čudno, naravnost izključeno, da bi merodajni krogi kar čez noč prišli na misel, da se zgradi nova železnica od Vrhnike mimo Logatca, Hotederšice in Postojne do Štanjela. V Italiji in na Francoskem je pač bila doba. ko je vsak poslanec skoraj za svoj okraj prinesel v robcu železnico. Avstrija pa pač nima toliko milijonov, da bi komaj povprek pol ure vsporedno z Južno železnico gradila novo progo od Vrhnike do Postojne. In zato smo dotično vest imenovali raco. Ker pa »Narod« še vedno vzdržuje svojo vest, šel sem te dni vprašat iste merodajne faktorje pri katerih se je oglasila trojica imenovanih županov, izvedel sem seveda to, kar je meni, \ipavcem in »Slovenčevim« čitateljem znano že nad leto dni. Železniško ministrstvo se resno bavi z gradnjo železnice od Štanjela mirno Senožeč in Razdrtega do Postojne, kjer bi pri trgu bila državna postaja. Od Postojne bi se železnica gradila tesno ob progi Južne železnice ter nekako v sredi pota do Rakeka zabrnila na desno mimo Cerknice skozi Bloke do Vidma pri Dobrepoljah ter zvezala z novomeško progo pri Višnji gori ali 2alini. To vprašanje proučuje železniško ministrstvo, ker je generalni načrt že gotov. Ali in kedaj se to izvrši, tega seveda ne more nihče zagotoviti. Zelja vojnega ministrstva je pač, da se ta proga zgradi v bodočih treh letih. Tudi to vest sem že davno objavil v »Slovencu« Ponavljam pa še enkrat, da je vest o zgradbi železnice od Vrhnike do Postojne časnikarska raca. Pred mnogimi leti je pač bivši sek-cijski še Wurmb poleg drugih varijant zaznamoval na karti tudi progo Vrhnika-Postojna, ki pa je danes izključena. Preje pa je izvršljiva. četudi je jako dvomljiva, proga Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija. Toliko v pojasnilo na došla mi vprašanja, da se brez potrebe javnost ne bega s praznimi nadami. Dr. 2itnik. Iz žene naredil klobase. Iz Rima poročajo: Neki kmet v Frattaminore je umoril svoio ženo in potem z nekim prekajevalcem mesa iz trupla napravil klobase. Prekajevalec je spravil klobase na trg, kjer so bile prodane. Oba so zaprli. Na vešala obsofcna ženska. Pred ljubljanskimi porotniki je bila na vešala obsojena delavka Marija Rozman iz Tržiča, ki je zastrupila svojega nezakonskega 6-letnega sinčka v Št. Vidu nad Ljubljano. Strup mu ie dajala v obliki sladkorja. Zopet žrtev alkohola. Utonil je v noči od 2. na 3. decembra v bližini gostilne pri »Hrastu« ob poti v Kronberg 49 let stari težak Franc Cuferin. doma iz Kronberga na Goriškem. Iz gostilne je šel vinjen domov; a je zašel v vodo, kjer je padel na usta in utonil. — Brv, ki drži tam čez vodo, je brez ročajev. Treba je. da se ta nedostatek odstrani. Lahko se prigodi še več nesreč. Ponesrečenega so prenesli na pokopališče k Sv. Trojici v Kronberg. Liberalci proti kmetu. Pribiti je treba za vse čase, da so glasovali slovenski liberalci za socialno demo-kraški predlog Schrammlov, ki je naperjen naravnost proti obstoju našega kmečkega stanu. Poslanci, ki so od kmetov izvoljeni, ki so med volivno borbo sveto obljubovali. da bodo varovali kmečke koristi, so zapustili kmečki tabor in so šli v tabor nasprotnikov kmečkega stanu, s socialnimi demokrati, kateri so si zapisali na svoj prapor, da morajo spraviti kmeta na boben, da bo propadel v Proletariat, med nemaniče, in ko bo brezupen stal na svetu brez imetja kot berač, da bo pristopil v revolucionarno socialistično lar-mado. Zakaj kmet. dokler ima le še krpo zemije. ne bo socialni demokrat in ne bo zahteval odprave zasebne lastnine. Kadar mu boben zapoje, ko mu zadnjo živinče izvlečejo in prodajo iz hleva, ko se drugi vsede na njegovo posestvo, potem šele zore v njem so-cialno-demokraške misli in želje. In to so hoteli socialni demokratje s svojim predlogom, ko so vzeli za povod podra-ženie živil in so zahtevali, da država pritisne »velikega oderuha«, našega kmeta, ki tako »odira« vse stanove. 2ivljenje je postalo silno drago, po mestih cene živilom jako rastejo, in delavsko ljudstvo ne more izhajati. Mi pa vprašamo: Odkod se pa ljudje izseljujejo — ali gredo iz mesta na deželo ali iz dežele v mesta? Ko bi bilo na deželi kmetom boljše, gotovo ne bi vse ljudstvo iz dežele drlo v mesto za zaslužkom. Da kmet razmerno premalo zasluži za svoj obstanek, se vidi najbolj iz tega. da noben kmet ne more svojih delavcev plačevati tako, kakor plačuie industrija svoje delavce. Zato ne dobi delavcev, ki gredo za boljšim zaslužkom, gospodarstvo peša, in zemlja ne rodi tega. kar bi mogla pri intenzivnem gospodarsvo. Mnogo se piše dandanes o zboljšanju kmetijskega gospodarstva. Ali to stane vse na papirju, zato ker kmet nima sredstev, da bi tudi izvedel to, kar se mu nasvetuje Treba je kmečki stan podpreti toliko, da bo zmožen zboljšati ves način svojega gospodarstva da se pomnoži pridelek v vseh panogah kmetijstva. in takrat bo draginja prenehala, ne da bi se kmet uničil. Tega pa ravno socialni demokratje ne marajo. Oni hočejo, da so kmetje in delavci nezadovoljni; njihovo geslo je: »boj med stanovi« ne pa »mir med stanovi«. Zato hočeio odpreti meie tun živini brez ozira na grozeče kužne nevarnosti, samo da bi našo domačo živino izpodrinili, zato hočejo zmrznjeno argentinsko meso, katero bi sem pripeljano bilo le malo ceneje, a je tako slabo, da ga naši ljudje, vajeni svežega, dobrega mesa, za tako ceno ne bi mogli vživati, kajti za eno juho je treba argentinskega mesa toliko več, da je slednjič dražja, če tudi slabša od juhe iz domačega mesa. Pa socialni demokratje so šli samo za tem namenom, da imajo agitatično sredstvo med mestnim delavcem, ki ne izprevidi, kaj hočejo brezverski hujskači. Dobro je nastopil proti tem ljudem slovenski kmet poslanec Demšar, ki je z ne-ovrgljivimi številkami dokazal, kam tira o sedanje razmere kmečki stan. Kot en mož so zastopniki slovenskega ljudstva glasovali proti nameravanemu uničenju našega kmečkega stanu. Kdo je potegnil s socialnimi demokrati proti kmetu? S socialnimi demokrati so glasovali judovski zionisti in liberalni zastopniki ljudskih izkoriščevalcev, borznih špekulantov, industrijski vitezi, lovci za dividendami in provizijami, torej vsi oni. ki so edini krivi po-draženja živil, vsi oni, ki krade;o ljudstvu denar iz žepa. vsi zastopniki kapitalističnega izsesavanja. Pri tej priliki se je zopet prikazalo, da sta veliki kapital in socialna demo-kraciia zvezana za to, da naše ljudstvo uničita. listi socialni demokrat, ki vpije nad kmetom, da je oderuh, dela naravnost za judovskega liberalnega milijonarja. In v to družbo so stopili naši liberalni poslanci. Roblek, Ježovnik, Strekelj, Rvbar — kaj ste obliubovali svojim kmečkim volivcem, in kako zdaj zastopate njihove koristi. Poklicani boste pred sodbo ljudstva, in takrat boste gledali, kakor boste zagovarjali svoje počet je ! Strašen prizor v mrtvašnici. Strašen dogodek se je dogodil pretečeni teden v neki mrtvašnici v Draždanih. Pripeljali so semkaj nekega navidez mrtvega mesarja in ga položili v mrtvašnico na pare. Ponoči pa se je prebudil dozdevni mrlič. Ko je stegnil svoje roke, začutil je poleg sebe mrzla trupla raznih mr-ličev, ki so ležali v mrtvašnici. V smrtnem strahu je pričel klicati na pomoč. Ko ie pri-hitel pokopališki služabnik, je našel navideznega mrliča sedeti v rakvi. Hitro je vzdignil prestrašenega in ga nes^l na prosto. Od tu so ga prepeljali v bolnišnico, a tam je že čez dve uri umrl vsled zavžitega strahu. Strašna nesreča v ameriških premogu-kopih. Časopisi poročajo, da se je pred dnevi izvršila v zahodni Virginiji v Fairmoiitu v on-dotnih pretnogokopih strašna eksplozija. Nad 500 delavcev je našlo smrt v podzemeljskih rovih. Trupla ponesrečenih se skoro ne dado spoznati. Med sorodniki umrlih vlada silna žalost in jok. Med ponesrečenci je polovica Amerikancev, polovica Poljakov in Lahov. Slovencev, hvala Bogu, ni med njimi. O ženskem vprašanju. Od 26. t. m. do 31. decembra bo imel v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani sloveči redemptorist pater Avguštin Rössler šest govorov za gospodične in gospe. Predavanja se bodo vršila v nemškem jeziku. Osebna vest Za kaplana v Šmarje pod Ljubljano pride č. g. Franc Verhovec, kaplan v Leskovcu pri Krškem. V Kamniku se je obhajal sv. misijon. Sklepa se je udeležil tudi premil. g. knezoškof dr. Jeglič. Duhovske izpremembe na Štajerskem. Definitivna sta postala provizorična profesorja na kn. šk. bogoslovnici v Mariboru č. K- Avguštin Stegenšek za cerkveno pravo in zgodovino in č. g. dr. Jožef Hohnjec za dogmatiko. — Provizor v Pilštanju je postal č. g. J°žet Panič. kaplan istotam: nanovo sta nameščena kot kaplana t. g. Janez Vedečnik pri Sv. Mar- tinu na Pohorju in č. g. Andrej Brdnik, dozdaj minorit pri Sv. Vidu niže Ptuja, v Starem trgu. — Dekanom kozjanske dekanije je imenovan č. g. duhovni svetnik Marko Tomažič, župnik v Kozjem; dekanom videmske dekanije č. g. Henrik Verk, župnik na Vidmu. Sveti misijon, ki ga bodo vodili v ljubljanski stolnici od 15. do 24. decembra čč. gg. mašniki družbe Jezusove: p. A. Žužek, p. J. Kunstelj, p. Fr. Umnik in p. J. Pristov se bo vršil (K) tem redu; Nedelja, 15. decembra: 4. ura popoldne: Slovesno otvorjenje sv. mi-sijona. »Veni Sancte Spiritus«. Uvodni govor. Ponedeljek, 16. decembra: 5. ura zjutraj: Silno važna skrb, pol 4. ura popoldne: Sreče dom; 7. ura zvečer: Človek brez Boga. Torek, 17. decembra: 5. ura zjutraj: Spoznavaj samega sebe!; pol 4. ura popoldne: Stanovski nauk za žene; 7. ura zvečer: Naravne in nadnaravne moči. Sreda. 18. decembra: 5. ura zjutraj: Prazni strahovi; pol 4. uia popoldne: Edina nesreča za človeka; 7. ura zvečer: Prostost, prosta misel in prosta volja. Četrtek, 19. decembra: 5. ura zjutraj: »Zaupaj, tvoji grehi so ti odpuščeni!«; pol 4. ura popoldne: Stanovski nauk za dekleta; 7. uia zvečer: Boj zoper Boga. Petek, 20. decembra: 5. ura zjutraj: Krstna sveča pri smrtni postelji; pol 4. ura popoldne: Zadržki in ovire v duhovnem življenju; 7. ura zvečer: Prava pot do srčnega miru. Sobota, 21. decembra: 5. ura zjutraj: Srce Jezusovo; pol 4. ura popoldne: Kaj nam je Kristus?; 7. ura zvečer: Stanovski nauk za moštvo. Nedelja, 22. decembra: 5. ura zjutraj: Moli in delaj!; 4. ura popoldne: Hud sovražnik tvoje sreče; 7. ura zvečer: Pre-sveto Rešnje Telo — skrivnost vere in ljubezni. Ponedeljek, 23. decembra: 5. ura zjutraj: Jedro vseh postav; pol 4. ura popoldne: »Glej. tvoja mati!«; 7. ura zvečer: En Kristus — ena cerkev. Torek, 24. decembra: 5. ura zjutraj: Važno socialno vprašanje; pol 4. ura popoldne: Sklep: Blagoslov devocijonalij, pridiga, papežev blagoslov s popolnim odpustkom, zahvalna pesem. Pred Božičem ali vsaj do Novega leta izidejo spodaj označene novosti; da bomo mogli cenjenim naročnikom pravočasno tx>-streči, prosimo, da takoj naročijo na priloženi dopisnici, ki se istodobno lahko porabi tudi za naročbo na novo v posebnem članku naznanjeno povest: Dr. Fran Detela, »Malo življenje.« Pred naslovom vsake knjige, katero želi kdo na priloženi dopisnici naročiti, naj zapiše številko 1, ali, če želi dva izvoda ene in iste številke 2 itd.; v ta namen smo pustili ob robu dopisnice poleg naslova prazen prostor in ga označili s pičeami. Na ta način bo zadosti jasno, katere knjige kedo želi tudi če se naslovi nenaročenih knjig ne črtajo iz dopisnice. Za predpust ponujajo in usiljujejo trgovci na vse pretege svoje blago ženinom in nevestam; tudi uredništvo našega lista jim sme nekaj priporočiti: Zaročenci in zakonski kupite si nalašč za Vas pisano knjigo pod naslovom: Pouk zaročencem In zakonskim. Spisal Janez Zabukovec, župnik. Cena vezane knijge 1 K 40 v. — Ne moremo Vam je dosti toplo priporočiti. Želeli bi, da ne pogreša te knjige noben zakonski par. Hranite jo skrbno in večkrat prebirajte! Samo ob sebi je umevno, da knjiga ni pisana za otroke. Društvom, gospodarjem in posameznikom neobhodno potrebna, drugim pa jako koristna knjiga je izšla te dni v založbi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani po!\ Omenjal ie naloge kmetov v sedanjem času, organizacijo kmeti-ških zvez. nalogo državnega zbora itd. Poslušava so bili govorniku iz srca hvaležni. Oklenilo se ie ustanoviti kmečko zvezo za litijski okraj in da bodo v društvu vsako prvo nedeljo v mesecu podučna predavanja. Iz ribniške doline. d Malo predolgo je popival »Narodov« dopisnik iz Ribnice, ko je dne 28. novembra poročal o občnem zboru »Kmetske zveze« \ Velikih Laščah. Poznalo se mu je, da so njegovi možgani še polni alkohola. Tako neumnega, plitvega in širokoustnega dopisa že zdavnaj nismo brali. Uboge pare! Ce nimate kaj boljšega pisati, še to obdržite zase! Mislili smo, da je med ribniškimi liberalci res kaka inteligentna moč; dopis z dne 28. novembra v »Narodu« nas je prepričal, da so to duševne reve, kakor povsod drugod. Zato na to bedarijo niti ne odgovarjamo; branili bomo gospoda Jakliča in dr. Kreka, kadar iu bodo napadali boljši ljudje, kakor ste vi! d Volivni imenik za občinske volitve \ Ribnici je do 22. decembra na ogled v občinski pisarni. Možje, volitve se bližajo, pozor na imenik! d Liberalce jezi ribniški ljudski od dne 24. novembra. »Narod« je dne 30. novembra priobčil neki še precej stvaren dopis o draginji mesa v Ribnici. Kakor pa gotovo mačka zamiiavka, če ji stopiš na rep, tako gotov <> mora liberalec po kakšni katoliški stvari udariti, če le usta odpre. Zato se je dopisnik moral obregniti tudi ob našo spravo s Slovensko Ljudsko Stranko na shodu dne 24. novembra. Da bodo liberalci kleli, če se pošteno ribniško ljudstvo slovesno izjavi za slogo z drugimi t'arami po celem Kranjskem, to smo vedeli naprej in to nas tudi resnično veseli. Nam je njih kletev le v tolažbo in zagotovilo, da smo na pravi poti. Gorje nam, če bi nas kedaj liberalci hvalili! Iz raznih krajev Dolenjske. d Velike Lašče. Komaj se je naš veliki zvon poslovil od svojega v Slemena odhajajočega tovariša, že je pozdravil dva nova svoja tovariša, ki sta ju pripeljala od zvonarja v Ljubljani Marolt iz Dol. Podpoljan in Starec iz Podkogla. Na Pašici so ju dekleta nakitile. S tema zvonovoma bo dobila župna cerkev svoii velikosti primerno zvonjenje. d S Police. 1. decembra pokopali smo starosto naše občine, g. posestnika Matevža Šemeta. Pokojni bil je 90 let star, ko jc za-tisnil trudne oči za veke. Vse svoje življenje bil je blaga duša. komur so prevevali srce odkritosrčnost in plcinenitot. V teku svojega življenja imel se je mnogo baviti z vsakdanjim kruhom, a vstrajna pridnost pripomogla mu jc, da je na stare dni živel v zadovoljnosti in miru. Med tekom svojega življenja opravljal je v svoji občini razne častne službe: bil je občinski odbornik, ud krajnega šolskega sveta in večletni občinski cenilec. Pri vsem tem se je pokazal vedno ljubega in zavzetega za blaginjo svojih občanov, zato ga je tudi vse cenilo in spoštovalo, kar mu je spričeval zlasti njegov pogreb. Poleg osmih sinov in dveh hčera, katere je vzgojil v strogo krščanskem uuhu, spremilo ga jc k zadnjemu počitku tudi mnogo obča-ov in prijateljev. Naj mu bo »pomin traiti in žemljica lahka! d Z g»gorških v/šav. Taka čast pač že «0 let ni obletela starega velikega zvona ve-likolaškega kot ic decembra. Sedemdeset let Ji gospodaril pri župni cerkvi. V teku teh let ie dobil novo, veliko cerkev in dva zvonika, zato se ie pa zdel nekoliko prešibek za gospodarja in so pred desetimi leti napravili pravega korenjaka za gospodarja, toda tudi ta je užival kot stari oče vso čast in spoštovanje, vendar pa je bil njegov glas prešibek napram mogočnemu donenju "elikega zvona. Zato so ohranili od starih zvonov samo enega in napravili nova po 22 in 13 starih centov. Stari veliki zvon bi bil moral v peč, toda škoda bi bila njegovega lepega glasu, zato ga je kupila podružnica svetega Urha v gregorski župniji in 2. deccembra se je poslovil od svojih tovarišev in šel za gospodarja k sv. Urhu. Z mojstrsko spretnostio ga je vzel iz zvonika Janez Vrhov-nik iz Tunjic in ga jc drugi dan dvignil v zvonik sv. Urha, kot bi pihnil. Ko je zvon dospel v Laščah iz zvonika na voz. obstopile so ga dekleta soseske sv. Urha in so dale staremu mladeniču prekrasen šop za klobuk, njega in voz pa prepregle s cvetjem in zelenjem. Milo-ganljiv je bil trenotek, ko ie veliki zvon z mogočnim donenjem domači in sosednjim župnijam naznanjal, da sc poslavlja od svojega tovariša, in ni se bilo skoro ubraniti solzam, ko je voznik, postavni Matevžev oče s Pra-proč stopil pred voz, se odkril in z bičem naredil križ na tleh pred konji in pognal in se je stari prijatelj laške župnije slovesno poslavljal od svojih otrok. Za slovo so se mu oglasili tudi zvonovi laških podružnic pri sv. Roku. na Veliki in Mali Slevici in v Dvorski vasi. Ko pa stopi na gregorska tla, tedaj mu zadone v pozdrav veličastno ubrani gregorski zvonovi. Ker je bilo že tema, ko je dospel k Sv. Oregoriju, peljal se je dalje k sv. Urhu v čarobni luči plamenic gasilnega društva. Ko dospe na Pusti hrib na zemljo svoje soseske, pozdravi ga zal. z balončki razsvetljen slavolok z napisom: »Bodi mil nam tolažnik, naših duš v nebo vodnik!« Drug slavolok v zelenji in zastavah ie stal pa pri cerkvi z napisom: »Kamorkol« se glas moj sliši, milost božja vas obiši!« Da pri vsprejemu ni smelo manjkati našega »domoljuba« in klučaria Antona Marolta, to se razume samoobsebi. Navdušeno je pozdravil in zahvalil domačega župnika in tovariša ključarja Janeza Riglerja Novega za trud, ki sta ga imela za pridobitev zvona. Ta zahvala seveda gre Ic bolj na ro-vaš Janeza Riglerja. ker je le on omogočil to pridobitev s svojo možatsko besedo: »Podpisal se ne bom za posojilo, ampak svoje bu-kvice bom dal. dokler se ne nabere potrebni denar.« Čez dva dni so se zvonovi toliko dvignili, da so se mogli poskusiti glasovi in tedaj smo opazili, da se vsi trije tako vjemajo, da bi se težko pri novih zvonarju tako posrečilo, glasovi se kar prelivajo drug v drugega. Slovesno so zapeli pa v čast Brezmadežni ob njenem prazniku. Notranjske novice. Vipavske novice. n Umri je dne 4. t. in. na Gočah gospod Štefan Habé, vrl mož, ki je bil znan po celi vipavski dolini in še daleč naokrog. Rojen je bil leta 1823. v Št. Vidu na Vipavskem in bi bil letos dočakal 84. leto. ko bi bila božia volja. Na Goče je prišel leta 1852. kot zet k tedanji Ferjančičevi hiši. Bil je skrben in dober oče svojih sinov. Ko je bil star 36 let, je zgubil ženo, pa se ni hotel ženiti vdrugič iz ljubezni do svojih otrok, da ne bi dobili mačehe. Le malo je družin na svetu, kjer bi vladala tolika ljubezen, kot je vladala med Habetovim očetom in njegovo družino. Bil je ranjki Štefan pa tudi skrben in zgleden gospodar; pa trezen je bil — žganja nikdar v svojem življenju ni pokusil, tudi večerjal ni čez 20 let; zato pa je tudi učakal tako visoko starost. Naj si ga vzamejo za zgled oni, ki hočejo dolgo živeti. Kar pa ranjkega g. Štefana prav posebno priporoča, je pa to, da je bil vedno odločen katoličan. Za politično življenje se je vedno zanimal. Bil je vesel, če je napredovala dobra in poštena stvar. Zadnje državnozborske volitve se je vdeležil, dal se je peljati na volišče. Bil je do zadnjega vnet bravec našega vrlega »Domoljuba«, posebno za vipavske novice se je zanimal, vselej si jih je dal prebrati na glas, ker je sam že le težko bral. Sam presvetli cesar ga je odlikoval z zlatim križcem za zasluge. Umrl je pri polni zavesti, vdan v božjo voljo, potem ko se je od domačih prisrčno poslovil. Pogreb je bil veličasten, vkljub slabemu vremenu je prihitelo ogromno ljudstva. Pevci so ganljivo zapeli več pesmi ranjkeinu v slovo, tudi vencev smo videli lepo število. Preblagi rodbini Mabetovi naše iskreno sožalje. Ranj-kemu pa kličemo: Počivaj o miru in večni sreči, ti blaga, ti dobra, ti gostoljubna duša! n Srčkan večer smo doživeli dne 5. t. m. v Vipavi. Obhajal se .ie Miklavžev večer. Čuli smo deklamacije iz ljubkih otroških grl, čuli petje, čuli igro »Sirotek«. Med udeleženci smo opazili gospoda šolskega vodjo Skala, gosp. kanonika, domačega g. kaplana — vse v lepi slogi. In izvil se nam je iz prsi vzdih: Zakaj tli vedno in povsodi tako, saj bi bilo lahko vedno tako! Vsi otroci, ki jih dobite v šolo. so angelčki, zakaj ne bi delali skupno, da iih ohranimo angelčke? Le če bomo take ohranili, bodo srečni. — Zares lepo je bilo, mi stari smo se pomladili med svežo mladino, spomnili smo se svoje mladosti, spomnili svoje nekdanje sreče in bili smo srečni... Zares, pogled na mladino: Budi spomin mi krasnih dni, ko bil sem še, kot zdaj si ti: spominja me mladosti brez tuge in bridkosti. Spominja me čarobniih let, ko bil je v cvetju ves mi svet, enako vrtu v maju, ko živel sem, ko v raju. Srce v prsih se mi topi, zamaknjeno v nekdanje dni . . . v presrečno dobo cveta ... o zlata, zlata leta! n Ložani so si sezidali svojo šolo in goški gospod hodi v to šolo podučevat krščanski nauk. Brv med Oočami in Ložami so pa Ložani podrli, ali pa jo je odnesla voda. Ložani, stešite čoln ali pa kupite goškemu gospodu par škorenj čez koleno, da bo mogel ob po-vodnji do vas. Da o blatu molčimo. Če bi bilo blato, ki je med Oočami in Ložami ob dežju, polenta, bi brez skrbi lahko povabili na večerjo celo kranjsko deželo. Postojnske novice. n Draginja mesa je v Postojni neznosna. Še bolj pa boli tržane, ker cene niso stalne. Vsled tega so se zbrali konsumenti na posvet, kako bi se tej draginji odpomoglo. Na tem posvetovanju so se čule zanimive stvari. Eni so trdili, da plačujejo meso po 60 kr. kilogram, drugi zopet so zatrjevali, da ga jim meòarja računita po 65 kr., tretji so pa priznavali, da ga jim danes računa tako, jutri drugače, kakor je že mesar pri volji. Sklep tega posvetovanja je bil ta-Ie: Volili so izmed sebe štiri može, med njimi zopet Arkota. Ti naj pokličejo oba mesarja v občinsko pisarno ter naj se ž njima zedinijo za pošteno ceno. Drugače se konsu-menti zavežejo med seboj s častno besedo, da pri teh dveh ne bodo kupovali mesa, ampak ga dobivali od drugod. Uspeh je bil ta-le: izvoljeni štirje možje čakajo na mesarja v občinski pisarni, toka mesarjev ni bilo. Kado se bo stvar iztekla, bomo poročali. Umestnost tega postopanja jc gotova. Sedaj jc bil v Pianini, dobro uro hoda od Postojne, živinski semenj. Tu se je videlo, kako je padla cena živini. Ce bi bil kdo poletu kupil par volov, izgubil bi bil pri sedanji prodaji najmanj 150 gld. Pri kravi pa bi bil na škoda gotovo za 50 gld. Prav je torej, da tudi mesarji to vpoštevajo in prav je, da se ljudstvo zoper take pretirane cene postavi. Neumnost pa pri tem postopanju seveda tudi ni mogla izostati, kakor je že v Postojni navada. Resni možje se tako izpoza-bijo, da volijo zopet v ta odsek ata Arkota. Ja, človek bi iz kože skočil. Vsa Postojna vé, posebno je pa uradništvo popolnoma o tem prepričano, da bolj nesposobnega moža v Postojni ni, kakor je ta Zužamaža. In vendar," voljen mora biti! Pustite ga pri miru! On naj se sedaj briga za trško oskrbništvo, katero leži sedaj na njegovih ramah. On naj premišljuje, kako bo popravil krivice, katere je storil trgu s svojim vodovodom, tako da bo vsaj do poletja kaj storjenega. Drugače še ne böte dobili tujcev in vojaštva! Pustite ga pri miru tudi zato, da bo premislil ali mu kaže še kandidirati za deželni zbor! F.no veselo pa je pri tem! Da, Arko je v pravem odboru. Tu se on za-stopi! Od mladih nog je bil pri mesariji, krpo-val je teleta, jih sekal na kose in metal na vago. To je njegov kšeft. Zato vam pa svetujemo: Tu ga pustite, od drugod ga pa odstranite! n Na Dunaj je šel župan g. Pikel iu g. Garzarolli iz Senožeč zaradi železnične zveze. Z vodjo k ministrstvu sta si vzela Hribarja. Pa čudne govorice krožijo po Postojni. Nič kaj zadovoljna neki nista. Govori se celo o neki nezaupnici poslancu Hribarju. Pozneje sta bila skupaj tudi z notranjskim poslancem dr. Žitnikom. Vseeno sino pa radovedni, kako je stvar izpadla. Upamo, da sta gospoda toliko značaj-na, da bosta davkoplačevalcem vspehe svoje pojasnila, seveda po resnici, ne po liberalni navadi. n Pri jami že dolgo časa ni nekaj prav. Posebno jc pa sedaj nekaj završalo. Govori se o nekih žicah, katere bi bil nekdo kupoval na jamski račun, sam pa jemal zanje po 20 K-Čakali bomo, koliko časa bo to trpelo. Če ima trško oskrbništvo pri jami že sedaj dolga do 23.000 K, zakaj se dopusti tako gospodarstvo! Ata, tu poglej! n Naše končno mnenje je to-le: V Postojni je sedaj vse tako zavoženo, da ne kaže hoditi po Dunaju, posebno ne k Hribarju. Doma delajte, potem pojte na Dunaj, toda k možem, ki imajo voljo pomagati! Iz Logatca, n Mrtvega so našli občinskega slugo go-renjelogaškega zjutraj dne 28. novembra v Klobučarjevem hlevu. Pa menda ne, da bi se bil mož preveč napil »sladkega«? Sicer je bil pokojni dobra duša. Res, ne vemo ne ure ne dneva .... n Znani odpadnik, študent iz Železnikov, ie hodil te dni tudi po Logatcu. Na Miklavževem večeru je bil menda za parklja. Ce je »parkljaril« s svojimi zmešanimi pojmi tudi drugod, nam ni znano. Strašno maščevanje varanega moža. Grozovit zločin se je zgodil v Sarazeres na Ogrskem. Neki Biro, ki je odšel meseca februarja v Ameriko, se je nenadoma povrnil, ker je 'išal, da ima njegova žena razmerje z nekim drugim. Vrgel je svojo ženo, ki je bila v drugem stanu, na tla in ji odgriznil nos. Nato je privezal na njene lase vrv in jo obesil na nek tram. Slednjič je strgal z nje vso obleko, ji odrezal z britvijo prsa in jo pribil z žeblji na steno. Po tem grozovitem činu se ie šel sam javit žendarmeriji. 9.0C1 kron kazni radi uvodnega članka. Urednik lista skrajne desnice »Ruskoje Zna-mja«. A. S. Dubrovin, je bil obsojen na globo 3.U00 rubljev radi jednega uvodnega članka. ŽITNE CENE. V Ljubljani, dne 10. decembra. Cene za 100 kg. Pšenica domača........25 K Rž.............20 K Oves ............19 K Ajda, črna ..........18 K Ajda, siva ..........17 K Proso, rumeno ........16 K Proso, belo..........18 K Ječmen ...........17 K Fižol, rdeč..........20 K Fižol, koks..........20 K Fižol, mandalon ........16 K Dušljivi kašelj ta sirah otrok, ozdravi uspešno v vseh primerih S c o 11 o v a emulzija. Soottova emulzija je izmed najboljših pomočkov za slabotne, bolehave otroke, ki jim hitro preskrbi rožnata, okrogla lica. Scottova emulzija ima izredno zdravilnost in krepilnost odtod, ker je sestavljena samo iz najboljših, najbolj finih in najuspešnejših snovi, ki jih poseben Scottov način pripravljanja spaja v okusno in docela lahko prebavno Priti« it t to znam- smetano, Scottova emulzija ko-ribičem-kol po- 0(jras|jm in starcem takisto MSCOTraT ovT.ä" dobrega učinka kakor otrokom. Izvirna steklenica 2 K 50 h. Naprodaj po v«eh lekarnah. 2173 XI. Ne zanemarjajte revmatične bolezni, bod-Ijaiev, trganja po udih, glavo- in zobobola, nahoda itd. Ciucino od mnogih strani, da hvalijo Féllerqcv rastlinski izvleček s z »Elsa-Fluid«, ki prav dobro učinkuje proti gorenjim boleznim. Naroči se 12 malih ali 6 dvojnih steklenic za 5 kron pri izdelovatelju E. V. Fčl-lerju v Stu bici 16. Slavonija. „ČAS" j Prosim, berite! znanstvena reviji, izhtja 1 IO knt v letn in stane po 7_ ,„ M ac.tkO ..«a Ita t na leto. Naročnino prejema Z» le * ' 6-80 poä lja 1 upravniitvo v Uubliani. zavoj 40 metrov lepo izbranega prstno barvan. blaga za dame proti povzetju 27r0 2—1 tkalnica in razpoiiljalnica Josip Srnček, Nachod, Češko. Leposlovni mesečnik „Dom in Svet" stane za celo leto K 9-—. Naroča se v Ljubljani. v razvoju ali pri učenju za- aiauuinij oglali otpoci| ter S|Bbo- krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivi in zgodaj oslabeli odraali rabijo z velikim uspehom dr. Hommela Haematogen. Slast ae vzbudi, duéevae in talaeaa mo&i ae dvignejo, vaa živčevje ae ojafti. Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel»ov Haematogen in ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 5—10 Zahtevajte zastonj in franko moj vel. cenik o preciz urah za tovar cene: Omega, Villodes, Intakt, Schafhauser, Ortciosa, pristne Hahn-ure od 7 gl. 50 kr. dalje IVAN JORGO,?a7ri.akenÄkc° Duna] 11114, Rennweg Nr 75. Izvozni hiSl zlatnine in srebrnine, deltvnlcl za nove ure in popravljanje, v vs.ke vrste iepne _ ure se dene novo pero za 40 kr. Pristna ivic. niktl, anker Roskopl ura. tekoči v klmnih, 2 gl. Pristni srebrni remont uit od J-00 viije. Srebrne verilice oJ 1 gl. viije, briljantni prstmi, zlite ure zi gospode in dtme, kol priložnostni nakup, vedno v ztlogl. Nijvečja zalogi ur na nihalo od 5 gl viije. Dobre ure budilnlce I gl. 20 kr. Zl vsiko kupljeno tli poprtvljeno uro se lamči itrogo reelno, kaka goljufiji popolnomi Izključeni. 2744 6-1 Vlak skočil Iz tira. Blizu Paisleya je skočil iz tira osebni vlak. Ubitih je sedem oseb. Napadalec na vlak prijet. V Lille so zaprli 24letnega kamelote F. Roch-a, ker ga sumničijo, da je on izvršil atentat na ekspres-ni vlak Toulouse-Pariz. Roche je bil z dvema ženskama, v katerih družbi se je nahajal, odpeljan v Pariz. radi svojega izbornega higijeniškega In ko-smetiškega učinka JUT ja aa doaafce aobeao druga milo. tS Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo. 971 III Cent komtdu 70 v., 3 kosi v elegantnem kirtonu K 3. Dobi te povsod, kjer ne, ntj te obrne nt Brszsf, Dunaj 111/2, Löwengasse 2 a. dal (dal mjnsvtj&mi Idi 805 in 06zgr»jenimfvsfi^ns\imi panili «KJSFftSSSSE tonila dajeastopnilt Fr.£fcUnÌq, ljub j ana j^ioSorai»-uik« & 28 «'odhod a jjuUjaitt v»»K! ponedelek.torek »čcHtK » «tdntt. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani ROntreSnl trS M» 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Koniresnl trt it 11 sprejema hranilne vloge vsak ^31 Ol to je, d «je za 200 kron delavnik od 9. do 12. ure ^ I4 1° 9 kron 50 vinar, na leto. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot getov donar, m^Wh njih obrestovani« prekinile. Kontni davek ploče hranilnioo sama. «a Najsljurnejla prilika ia »tedenj«. Kanonik A. Kolon I. r., predsednik. f Kanonik J. Suftnik I. r., podpredsednik. apneno-železni sirup. Ta je ie 38 let uveden, zdravniško preizkušen in p r i p o r o t e n. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje kašelj in vzbuia slast Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek. Sarsaparilla - sirup. j e ž e 33 1 e t uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri. Cena steklenici K 1'70, po pošti 40 vin. več za zavitek. 26511 --4UUU «J Edio, izitlmiji in glavna razpošiljate». Dr.HellnUMn-OVd MONIO „ZM BOrinllßrZ!$kßitH, DUNAJ. VII.1. Kaiserstrasse 73-75, V zalogi ja «a pri lekarnarjih v LJubljani, Beljaka, Celju. Celoyeu, Črnomlju, Nov MeMu, Reki, S>vodnju St Vidu. Trbižu Trstu, Vel.kavču Ia Valiperku Usodno prlložnostbralnlm druftoom. Na prodaj so vsi letniki „Dom in Svata" (od 1888 do incl. 1907; lepo in večinoma elegantno vezani, zadnja letnika nevezana za ceno SV 140 K. 2745 Kje pove upravništvo tega lista. Oaabal kredit za uradnike, častnike, učitelje Itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnlik. druStva dajejo po naj-zmernejiih pogojih tudi proti daljiim odplačilom posojila na osebni kredit Potovale! izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri oared-njem vodatvu uradn. draitva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 4 Viijega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536 olje zo sluh odstrani hitro in _ trme!|ito nastalo gluhoto, tečenje is wies, iuanònjo po uàooth in nofffv- hoot tudi ako je le zastarano. Steklenica «tane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „črnem orlu" na Novem trg. v Celovcu. Lakota na Kitajskem. Na Kitajskem je umrlo od januarja do julija nad dva milijona ljudi lakote. V nižinah velikih rek Hoangha in Jamaskianga umre dnevno nad tisoč ljudi. Originalen zaslužek. V Londonu živi neki Ben Bitena, ki se je bavil s prav lahkim in dobičkonosnim poslom. On je namreč hodil po londonskih ulicah in se tupatam spodtak-nil ob kako stvar. Večkrat se je dogodilo, da se je delal kot bi bil nezavesten. A ko so ga spravili k zavesti, je zahteval od lastnika hiše odškodnino, če ne naznani sodišču. Da so se lastniki izognili eventuelni kazni, so mu ra-dovoljno odšteli zahtevano svoto. Na ta način je zaslužil mesečno 300 do 1000 mark. No, sedaj so mu prišli na sled ter ga zaprli. A 0 Tovarna za atolo m M Franceta Solgeljna ITU C/HJ» ■« Brega, p. Borovnica, Irtnjiko izdeluje _ •a» vsakovrstna stola od preprostih do najfinejših po luOniijih cenah brai konkurence. Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo 2806 26—23 «astonj in franko. •tanje hranilnih «logi nad 22 milijonov K. Rezervni zaklad ■ nad 768.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hifti v Prešernovih ulicah št. 3 == poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. ===== sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popnldni Hb obrestuje po 4 «/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Kentn: davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem Posoja se na zemljiSča po 4»/«°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znaiajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 «/o Izposojenega kapitala. Dolžniku ie na prosto voljr, dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. 5 pozor I Citajl Pozor I Slavonska biljevina Ta je napravljena Iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavo^ti, težkem dihanju, a-tmi, — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠt za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od • P. Juri&iéa, lekarnarja v pakracu št. 65. (Slauonija). Železniška Eoskopf 7 kron Mola originalna .,Železniška Roakopf" anker-remonluir ura ima 12urno, s »tek oro krito kolege v rubinovih kamemih , cilernic« li emajla dobro proti prahu zaprto, pravo nikla-sto pokrovje, iarnini pokrov, patentni "autrug za u' no pero da ne poii Vsaka ura ima kom-pasovo reguliranje in gre na minuto natanko ori vsakem vremenu. Prodali smo t kr drtav-nim železnicam te nad 10.000 komadov » polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca . komad K »•— S sekundnim kazalcem ,. K« — 3 leta pismene garanci|e. — Polili« po povzet|a Max Böhnel, Dunaj, IV., Hlargaretenetraane 27. Sodn. zapr. «trokovnjak In occnjevatee. Zahtevajte cenik • 5000 podobami zaaton| Ia Iranko 2368 10 — 1 Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Min Pevataf« alaat J*« «■ hh talca«, •dairanjajc k«i«IJ. Inctavaaje gaeja, ■sečno poteaj«. 2300 D 44-27 Prtpor«Ca|a rmk dan pt\ pUiičnlb boleznih, kotom oslowKemo kosilu, ikro- it fulozi, influenti a a a ** jRoeM ■ ■ a i aitavilai prifiierji bi HnnM. F. Minano - La Roche 4 C«., Baeel Ci^aa> Debtva M a «dravaHMn 4 K " Ker aa poea|afe asaa| daM aaMavaJU vadasi litt« »III morajo .krtino »rotati prod kor M p* Uj lakko wli tndi oojboujIo rrn roivtjo v Mio kado, teiko oidravljive raoo fo 40 lol to je II-kotolo teofllnn vlafne «oni». Uko imenovano pralko domačo mazilo kot laoeiljivo iroditoo io «b.eio To vidrtujo rono fiite, ol.varuje lito. olojlojo metjo la koletino, klodi lo poipoloje loceljeojo — Raspollila i« »iak das —— 1 polica 70 oio., pol poSico 60 rinar a». Proti predplačilo III«» polljojo 4 polic», ali K 7'— 10 polic poliamo proeto oa «ako pollaio aratro-ogrske monorki|e. Val dell «mbalaš« (malo aakonlto drponovano varstveno znamko. Glav na zalog« B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri irnera orlu" Prag«! Maia strana ; «gel Nerudovf «1.203 Zaloge r lekornob Antru-Ogreke, v ljub- Uaal io dobi pn gg. lekariib W. Piccoli, U. pl. Trokocrj, ■ Hordelartriger, J Ban- 2172 FRANC JOZEFOVA g renk ■ ivo d«. Pozor, kmctlcc In d«kl«ta V moji lekarniikl praksi, kaltlo Izvršujem le tez I.S lei, posi itilo ■e mi |e. iznajti na boljše sredstvo za rast las, lo je Kapllor It. II. Isil deluje da postine).' lasje Kosti dolgi In odatra- njuje prhljaj (luskine) na glavi Cena (Iranko na vsako poitol je: 1 lontit 3 K 6" v, J lontka 5 K. Tteba, da si vsaka obilelj narotl. — Prosim, da se narotl samo od mene pod naslovom: p. juriiit, lekarnar, Pakrac it. 65, Slavonija. Denar se pošlje naprei ali i poilnlm po\zeljem b >710 Povodom odhoda v Ameriko pozdravljam vse svoje prijatelje in naročnike „Domoljuba" in jim kličem srčni: „Z Bogom"! 2752 JOSip Z. Akoka-šljate, Ce ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, je potrebno v Vaš > korist, da rabite zaupania vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halépi-Jev lipov medeni sirup (Kp. : Syr. tMI ae 300 rt) N'egov učinek pri kaftlju. hripavosti, zasle?eniu. ttž«i sapi, katarih, pomanikaniu teka. nočnem potenju itd se sp oSno priznava. Vz- rena steklenica 3 K. velika .'teclenica 6 K, 3 steklenice franko iS K po povzetju ali če se roSlie denar napr j. Glavra za- logo za Avstro Ogr-ko: Lekarna peéta, Josefsring 64/46 pri „apostolu", Budim- 21.94 20-2 KajnovejAa faudiln ca (Wecker) k»6S 10-1 s ol nim zvontnem z bitjem K 6 Prva kvaliteta z masivnim kolesjem b je ure in pol ure, zbudi / glasnim -tolpovim zvenenjem, Itpo p- lirano okroglo leseno okviri*, bela cilernica iz stekla 30 cm v premeru, farno K 6 Ista s ciierniDo, sveti ponoči. K 7'- i leta pismene tancije Kar ne dopade. se dobi denar nazaj Poilje pn povzetju Mai Böhnei, Dunaj IV Margaretenatraase 27, Zahteva|te moj cenik ■ 5000 podobami zaM«a| In tranko. Dunajska ljudska zaloga. a^* Trije udarci sezone! " Jopica Iz pliša podložena s svi- S lenim kiotom, krasno obrobljenim ö ovratnikom, vatirana, reklamna .5 cena..... . . 7 50. t n Izredno fino k< ilo Iz aukna, krasna izvršitev, pariški kroj črne, tegetthof-modre, sive, rujave barve. . 6 90. Izvirno angleško št'apac-krilo ali Čisto svilena bluza z bogatimi piesi, z lepimi našivi, brez napake ajour-našivi v vseh barvah, sen-vkrojena, reklamna cena . 2 75. zacijska cena.....2"90. Ob dohodu p. n. naročnikov na Dunaj se priporoča obisk našega podjetja Ustanovljeno v letu 1893, 2666 4—2 le Dunaj VIII., Alserstrasse 63. Šivalni atroj lep in trpežen, ie od 38 kron naprej. Ceniki zast. L. REBOLJ zaloga šiv.strojev in koles, Kranj. Čudež se je zgodil nedavno v Budapešti, ki je edini te vrste Ta čudež Jc učinil, da deželna zaloga auknenega blaga v Budapest! VII I. Rottenbillerg. 4ja razpošilja za K IO kupon 3 metrov finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-višnjevi, sivi in rujavi barvi za popolno oblek" za gospode (sukna, hlače in telovnik). 1973 15-15 Kako se imenuje nojzdrnvejia mast! jedilni mast. Prebaya se prav lahko, prosta vsakih tujih primesi in nepotrebnih maščohnih kislin, torej jo hhko prenese najslabši želodec. Izborno hranivo, posebno za bolne na želodcu, rekonvalescente in otroke. Krepkega dečka poštenih starišev, ki je dopolnil 14. leto in ima veselje do pekovske obrti, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v pouk: pekarija Lovro Suénik v škof ji Loki. 2583 4 3 St. 50 Domoljaii 1907 Straa 799 Mulini koütaega tlreresca »-i kritaika drniiaa, J« Bije libtlfiiM . zvonili za božično drevo it. 1 O ; v-' ' j;', • ■ > t " M|tW M w rit. Garantira ie n rnokcljonlranj«. femi prepreetlm aaaajenjem. roiU.ljen. n. Miao aa aa tapi, pai fonkcijotiira tedi brez prižganih .Tai. Gor k i Irak Ireh prižganih «več vrti gonila« kolo, aanje pritrjeni izboljiani jekleni bc -tički p. udarjajo n. troje ivoncevin blago-zvončno, srebrnoči.t* ivonjenjc zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božiča* blaženost. Kol stane s kartonom in navodilom vred K J SO. jt'r* \>v •i '1 m, mm i i "V— I kaai « , I kaiov . K 4-25 I » kaaa . „ 5-50 1» -. . f. s ■—! *« . 91 koaav . K 43-50 4. . . „ 58--laa . . „112'- K «•-» «i- Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo z. božično drevesce, izvrieno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno ž.re-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in n.vod. vred K 2 — SN'1" . .'7--Y 5 kosi * . 6 koso? . V v, K 5-50 „ 725 .. 10-50 k. ta« v I- . 1« . 9 koaev 11 . . M . K 57 50 „ 77-50 ,. ISO- K 15-50 „ 20-25 .. 39-50 Kajnov«]*! M tóit sa Ioli öreresco 19 kal. sortirla k, skrbno aavitik r kartona, pe rslikosti ia isvriit.l po K --40. --60, --70, - 80, I--, 1 20, 1-50. 2*—. 6 Voa kartonu, po velikosti ia isvrtitvi p« K — 75, -00, !•—, 1-20. LumetU. angelski laaci, srebrni ali t.lati, kavert K —'10, tica sa oreke ta. koaav K — 20, .ariiica is steklenih krogljie, t in p«l do t ssatra dolge, pe velikosti krog jie K —-90, —-95, 1 20, 1-40. H.eiiee 94 kosov v kartona K - 50, v«i|« 1* kasev v kartoaa K —'58, driajei sa sveca, laeat K -'50. Prosim zahtevajte katalog. — --- . kapa«, M ad 1 aapt. d« 90 aav. pristna Roskopf patentna re-montoirka a. M dr o tvicarskaga zlatarn, s masivnim solida, ivi-carskim kolesjem na sidro in ičito z. gonilno vzmet, pristne niklj.sto okrovj« i varstvena plombo m iarnirskiaa pokrovom, ovala, robom, ur idola (ne gre sam« 11 w), akraieni ia pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranj.in ^letnig.r.n-cijski list, kom. i K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 8 K, 3 kaši IT K Begate iakara v saejeas (lava. katal «,. » lofKnn nagrada. aa kiliai u|rU* atafasa. kad vi k. a«. U4S 1 pa aoii evetletiB .. kaaaläikoa in pa koledar aa 1 19M. Še. 7>l). Denarnic, ia .neg. koa., svetlorjava, safian mnogo prostor, z. drobil, 4 predeli, notranja zapor. n. vzmet, nikel-n.st. zunanja zapor. 9 cm dolgosti, C cm iiroko.ti K 150. St. 7909 Cerna dobra deaerale, ie enega kesa, metosga. gladkega aania sg»-asna. laiaklopei is govedine, 4,r«4eli ia viutie, I /apore, 9 aa dei. C css tir. K 135 Balj4e denarmre po K 1-85, 2*l#, 2'80,3'I0,3'50,3 80,4 20 o., " rcn laroana dovaljana «II denar nazaj, toraj braz rizika I ——— I i«ur aapr^. Najpripr»*n«j« m »artia aa adretka paatna Btkacaica. N*obkodn* je potrekno. 4* m pri aa- Tudi i« v konat VMk«na oarocitaija. é» idag» aerala aa mar« dostavljati teka j a* >iH)i klMT* P* p*»*»tia alt ia i« daoar adpaalaa f aakaaaici . Ma#s t* pai 16. daoambram. kar io«» p* li. éacambrs ui kMr«, baker ab iati >eaèev)]ajl» »wrika »Uraj prav tvornic« ar v Mestu 1 JAN KONRAD s t saradi badege pravočaano aa aaalav tea. In kralj, dvorni dobavitelj v Mosto ---- It. 1941 aa Čeikem - 2.M.»aJte mej nn|«»v.JII «lami katal.g a »009 utkumi, M vnoi ga take) paitjam z.at.nj In poltnlne preste taotm» Združene tovarne za volnino prodajajo letos topet izključno po meni okroglo 4000 kom. takozvanih . vojaških kocev za konje za ceno 1« gld. 2-20 komad in gld. 4*33 z« par '6 parov franko na dom) naravnost na lastnike kon| Ti debeli, trajao trpežni koci eo topli kot kožuhovina, temnoaivi, okoli 150 200 om veliki, torej lahko pokrijejo celega konja. — Razločno pisana naročila, IU se izvrie le po povzetju ali Ce se denar poälje naprej, naj se pošljejo na 2214 3 St«iner-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboratrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavetem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so došla od: kobilarne v Radavcu, Komarno in Brody, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, Eosestnika Weichbergerja, Ilosva, Grünwalda. Zor-ovak, Rotter Liebten, pi. Mroczkowski-]a Dobro-gtany, Rosenauerja Zg. Moldava, Kahlista Manken-dorf, Schonka Gerlsdorf, lastnika umetnega Fohringerja ia dr. Ne kup te nobene^ure predno niste čitali moj cenik — Dobite : Nikel-Roskopf ure . . . K 1 — Srebrne Roskonf-ure . ,, 6 — Z dvojnim manteljnom . • « ,, 8 — S 3 srebrnimi manteiini . . 10 — Ploine jeklene ure..... , 7 — Priva ,.Omega"............— Srebrne pancer-verižice . . ,, 2 — Ukaratne zlate ure , . . „ «9— llkaratne zlate verižice ....,, 20 - Mkaratni zlati prstani....... 4 — . Ure na nihalo. 70 cm.......7 — S stolpnim zvonenjem...... 10- 3 Z muziko ........ (g lt'— -« Ure-kukavice....... „ i — « Ure za kuhinjo, 8 dni idoče . „ 6 - o Budllntce z i zvoncem...... S'40 Z dvojnim zvoncem........ I - S cifernico, ki se sveli . ,, 3 20 Bud s stolp zvon in .Schlagwerk' .. b — 3 leta pismene garancije. — Denar nazaj, ako ne dopade Palile po povzetju saloga up in blaga iz zlata MaX BÖhliel, Dunaj IV.. Mirgiretenstr 27. Miifltk« zapriseženi strokonvnjak Jn eoenjev«Jce cenik i 1000 podobami zastoni in franko. Mm P Kdor rabi traverso in železniško tino za oboke, strašno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okra in vrata, pumpe in cevi za vodo. vino in gnojnico, obrne naj se na trgovino s železnino FR. STUPIC* v LJubljani. Marije Terezije ceatn itev. I, zraven „Figabirta*, in Vnlvnzorjev trg it. 6, nasproti Krlianske cerkve. Edino tam se dobi vedno svei portland-!n roman-cement iz slovečih tovaren dovike in trbovljake. Mrele In Hca za ojrrale, tranUke brane, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za lito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki Izberi. Ol.vno In edino zaatopatvo za celo Kranjsko na zarfn|l poljedelski rezsiavi v Zagrebu a prvim darilom odlikovanih alamoreznlc, mlatllnlc in aepaUnov. Amerikanski stroji ta koinjo vedno v zalogi. 7 8 SVOJI K SVOJIM I Dva Krepka poitena dfčka ki imata veselje do črevljarskega obrta, sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. Ivan Kralj, črevljarski mojster, Tržič. 2743 3 t +0 Velik del 2667 4 -2 rumburšklh ostankov prima kakovost, brez napake porabnih za najfinejše posteljno in telesno perilo, se odda po 25 krajcarjev 1 meter. Dolgost ostankov 4-16 m. 14'000 kosov zajamčenega platna ostankov za rjuhe. 150 cm Sir. brez šiva v 14 m dolgih kosih v celem kompl za 6—7 kosov velikih rjuh, se oddajo t komad = 14 m. po gld. 7.80. Blago je brez napake. Najmanj se more vzeti zavoj 5 kg 40—45 m rum-buräkih, ali 1 kos = 14 m. ostankov za rjuhe. Po-Silja se po povzetju. Neugajajoče se zamenja. Pri večjem naročilu 5% popusta. Fran Sohr Dunaj IX., Kinderapitalgaaoe N/>. 7. Kdor kupuje blago za jesenske in zimske obleke, naj se gotovo posluii dobro i trgovine „pri Škofu" v Ljubljani, Pogefcarjev trg (sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev. Dolio je novo blago v veliki izberi in po zmerni ceni in sicer: sukneno blago za moške in ženske, perilni parhent, volnene, svilnate In pletene rute (kocke), Serpe in ogrinjalke, odeje (kovtre) domačega dela, koci, jagerske srajce in jagerske spodnje hlače za moške, ženske in otroke, kakor tudi nogavice za moške in ženske. 2289 8-8 Postrežba zanesljivo požteaa ia dobra I Trgovina s klobuki in Čevlji Ivan Podlesnik ml. Ljubljana^ Stari trglO priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejšlh klobukov, cilindrov In čepic, kakor tudi naj-trpefnejših Ur najfinejših čevljev. Ponevi* ■■•■rann V aako p«Dart|aojt kazniva Edino prtatea ]a 19 48 Thiorry-j*v balzam z zeleno .-namko redovnica'. Cena IS malhnlb ali 6 dvojnallb steklenic all 1 velika ipecljalna steklenica s palent. zametkom K 5 — Iranko. Thlerryjevo centifolljsko mašilo proti vsem ie tako alarlm ranam, vnetjem, re-nltvam, abscesom In oteklinam vseb vrat. Cena: S lončka K 3 60 se poil|e le proli povzetja aU denar naprej — Obe domaČi sredstvi sla povsod znani in slovita kol najboljil. Naročila se __naslavljajo na: Mein tchier liha Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri .I.MWI». Rogaiki Slatini. Broiara s tisoči originalnih pisi Iranko V zalogi v skoro vseb večjih ITUer-v»' KI I irnab Ure-budiln'ce s cifernico, ki svetr Z ' zvoncem nav K 2.40 Z 2 zvoncema . . . I'— S eifern . ki sveti . , S.20 Marka J Prima . . « -Že ezniška budiln. . 5 — Budilnica s stolp zvon (Schlsgw ) „ 6 Budilnica t muziko . 10 -< le'a pism garancije. Denar nazaj, ako ne dopadc Foši|e po povzetju MAX BÖHNEL Dunaj IV., Margareten«! il '.ahtevs|te rroj cenik i nad ü00 podobami zasloni in Iranko 0- « iA^iiti/tl ■v i/hjrn'T~iJto Kaim ielijo óobro. po ceni in txi/rnvil/nx* po to velli net/se obrne/o rSimon~Mn ctetx« v Jji'ubl/uiii ytvloóvorsAe utic«20. "b&ttkwrstnuZPiyavulit dtyc sel>nyitu&u> leto tam e prejmejo aa doari Ijivfi zaetopaiki. ia laaea- Zastonj 2554 zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrnini itd. Dr. Heger, urar, juvellr In gravar. Oslek I. Kapucinska ul.4 (Slavon.) , Kun ar d IAn* Trst Bei*York enajpripraTnejK», najcenejša in n»|. boljša pot iz Ljubljane v severno Amerik«, ker tod ni dolgotrajne motne Totme po iih ieiermcan. uobtsaetf» paeradoran;», ae prenočevanja in sploh »nih potranskib stroškov med potjo. Parniki so prostorni, zračni in snaini; votljo vsake 14 dni. Hrana in postrežba naj bolj Aa Pojaa nila daje in karte prodaja (lavni lutopnik <004 79 Blilnji odhod ii Trsta: Caronia 14. decembra. Cirpatliia 17 decembra. Altonia 7. jen. 1908. Lusitani. 88. doc., 15. jan. in 12. febr. M. uretania 14. dee . 11. jan. in 8. febr. Andrej Odlaaak, Ljubljana, Slomškove ulice 28, poleg cerkve Srca Jezusovega. » Za 5 vinarjev < «I more vsak preskrbeti prednosti pri naknpu blaga za obleko, kakoršnlh sicer nI dobi«, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovlal bratje Laohaer w firadou, železna blša. To ne stane nie, na Izbero pa laia vsak najmodernejše blago za damske obleke črno In barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, snkno, vse vrsta platno za perilo ln posteljno opravo, Ia mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseb vrstah perila I. t. d. — Zložno si more vsak doma Izbrati In potem kar najceneje Izvršiti najboljši naknp. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred otail edino zadovolfnost svojih odjemalcev. 2026 12-«— tiro z verižico sa le gld. 1-60 dobi vsak krasno srebrno remont. Oloria žepno uro sistem Roskopf-patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči 3 leta. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le gld.l°60 3'kom. z verižicami vred gld. 4-50. Pošilja po povzetju tovarn, zaloga Švicarskih ur 2531 5-5 S. Urbach, Knlovtt.95. v luinonemikl predilnici lep, dobro katoliikl kraj, dobi 2769 2-2 nekaj rodbin dalo. Dobri pleča, cene, zdrava stanovanja na razpolago. Dobre iole v kraju Sellini stroikl se dajo pred-ujemoma In vrnejo po dogovoru. Prijave z navedbo za delo zmotnih oseb pod „S. L. 1273" na Rudolfa Mosse, Augsburg, Bavarsko I. krwlako »e4|etja aa umetno at.k-laratvo Ia allkanja na ataklo ------ Aug. Agitola» Donajika cesta 13a, polsg.Nfovca' se prlporača p rateatiti dobovičlnl Ia p. a. slava, občlaslva aa napravo cerkvenih okaav i anelala steklarstvom ali illkane na stekle, stavbenih del, aaprevo okvirov, Itd. Hd. — Ima ladl v zalogi različno porcelansko In stekleno posodo zi namlzje gostiln In zasebnike, svetilke, okvire Ild. po na|nli|lb cenah. - Narisi, ceniki in proračuni na M-blevo zasloni, asnoge spričevala za dovitene deli so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago. 1S07 51-18 doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih ie pod imenom Maatin. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z v masUnom. 187 26 23 Tovarniška zaloga: lekarnar Trakóozy, Ljubljana. Organist in cerkvenik dobi službo z novim letom 1908 v Javorju pri Litiji. 2725 Dr. Kovacs-evo mazilo za roke. V tabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonček I B SO ». „International4' odstranj. mahn naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Stekleaica S K. Razpošilja po povzetju lakaraa pri Mariji Pomagaj, Budapeat, Liszt r«-renez-tér 20 2307 18 1 Käthe-jeva voda za lase ali „Pomada", edino in najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast laa in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lončka K 2'-, K 3—, steklenica za poizkus K 1 40. Pošilja po povzetju gospa Katha Menzel, Dunaj, XVIII, Schulgasse 3,1 St g. 2342 10-8 KAŠLJUJOČIM otrokom in odrašenim osebam pripisujejo zdravniki zelo uspešno TH9N0NEL SCILLAE kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, IH blaži in potolaiuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že Imenitno Izrekli o hitrem učinkovanju tega sridstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kaliju in pri drugih vrstah kalija. Vprašajte, prosimo zdravnika! 1 steklenica 2*20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K f 3 steklenice pri pošiljatvi 7 a. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K. Izdelovanje In glavna zaloga lekarna B. FRAGNER-Ja 2430 c. kr. dvorn. zalagateljs 24—1 —- Praga III., št. 203 —— Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor na Ima srsdstva, f*-^ Izdelovalalja In ns vsr- stveno znamko. Izdajatelj Ia o*f<"<*■' aradalk: Di IgaisIJ Žita». risiala: .KatoUfea Tiskani*