{ Cena 6 din LETO XIII., ŠTEV. 216 SLOVENSKI OlreRton Bodi laitDaD« — Odgo*onu areOoiRi ser*©, VoSnjak — TU*« a s kar a« «Slovenskega poročevalca« — Urednlštvoi Ljubljana Tomšičeva ulica I, telefon 15-22 do 55-21 — Uprav«: Ljubljana Čopov« oi S0/IIU telefon «5-75 ln ««-21 * Oglasni oddelek: Ljubljana Kardeljeva utica ft telefon 38-9« ca ljubljanske na« ročnike 24-63 c« cnnanje 18-3? — Poštni predal 2» — Tek. račun VB «01-M321-« — Mesečna naročnin« 140 din VELIČASTNA PROSLAVA 10. OBLETNICE JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE Zgradili bomo močno pomorsko silo, ki bo sposobna braniti in ubraniti naše mole 7m Velik defile voj tiih ladij v Splitu — JI ar šal Tito izročil poveljnikom vojnih ladij nove zastave — Deset tisoč-glava množica je navdušeno pozdravljala hrabre čuvarje našega morja Split, 10. sept. (Od našega posebnega dopisnika.) S strelom s šolske ladje Jugoslovanske vojne mornarice »Galeb«, kateremu so se pridružile salve obalnega topništva na Marjanu, je bil točno ob 8. dan znak za pričetek velikih svečanosti v proslavo 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske vojne mornarice. Hkrati so na vseh ladjah vojne mornarice, zasidranih pred splitsko luko, dvignili zastave. Med silnim vzklikanjem in pozdravljanjem velike množice ljudstva, ki se je zbralo na obali, je prispel na Titovo nabrežje maršal Tito. Tu ga je pričakoval narodni heroj viceadmiral Mate Jerkovič, poveljnik Jugoslovanske vojne mornarice ter mu podal raport. Po odsviranju državne himne je nato maršal Tito v spremstvu poveljnika Jugoslovanske vojne mornarice viceadmirala Mate Jerkoviča pregledal številne vojne ladje pred splitsko luko. Za njegovim čolnom so bili v drugem čolnu komisar Jugoslovanske vojne mornarice kontreadmi-ral Vlado Sčekič, načelnik štaba Jugoslovanske vojne mornarice kontreadmiral Bogdan Pecotič in ostali oficirji glavnega mornariškega štaba. Motorni čoln »Dalmacija«, v katerem je bil maršal Tito s svojim spremstvom, je plul od ladje do ladje, se pred vsako ladjo za nekaj trenutkov ustavil, maršal Tito pa je oficirjem in mornarjem vsake posamezne ladje čestital k prazniku Jugoslovanske vojne mornarice. Tako je maršal Tito obšel vse postrojene torpedne čolne, patrolne ladje, minolovce in rušilce. Z vsake posamezne ladje je odmeval krepak trikratni »Hura!«, s katerim so borci in oficirji odzdravljali svojemu vrhovnemu poveljniku in voditelju naših narodov maršalu Titu. Po končanem pregledu ladij se je maršal Tito s svojim spremstvom povzpel na šolsko ladjo »Galeb«, kjer ga je sprejel in mu podal raport kapetan vojne ladje Ljubo Truta, nakar je sledila slovesna izročitev novih vojnih zastav Jugoslovanski vojni mornarici. Slovesna izročitev vojnih zastav K slovesni izročitvi novih zastav so se zbrali na krovu »Galeba« admirali, generali in drugi voditelji naše vojne mornarice. Maršal Tito jim je čestital k 10. obletnici ustanovitve vojne mornarice ter med drugim dejal: »Ko vam predajam prve vojne zastave naše vojne mornarice, sem prepričan, da boste enako kot ostale naše kopne edinice, v bodočnosti kot ste v preteklosti, znali čuvati neomadeževano ime naše ljudske armade. Izročajoč vam vojne zastave kot simbol zvestobe do domovine in vojaške vrline vam želim, da tudi v bodoče nosite neomadeževane te zastave, ki jib sprejemate danes iz rok naših narodov. Naša vojna mornarica je v nedavni preteklosti in v veliki osvobodilni borbi, čeprav brez pomorskih, tehničnih in najnujnejših sredstev, čuvala neskaljene tradicije naših slavnih prednikov. Danes pa ima naša vojna moraarica že s čim braniti svojo socialistično domovino. Z vsemi silami pa si bomo prizadevali, da bo naša vojna mornarica, v kolikor bodo to dopuščala naša materialna sredstva, dobila vse tisto, kar je potrebno, da bo mogla za vsako ceno in zanesljivo čuvati naše divno Jadransko morje, naše obale, našo socialistično državo in mirno, ustvarjajoče delo naših narodov. Naj živi naša vojna mornarica! Čestitam vsem borcem in poveljnikom v sestavu naše vojne mornarice k obletnici njene ustanovitve!« Nato je maršal Tito izročil zastave, ki mu jih je podajal poveljnik Jugoslovanske vojne mornarice viceadmiral Mate Jerkovič, poveljnikom posameznih desantnih brigad. Maršal Tito je poljubil vsako zastavo in jih izročil poveljnikom brigad, ki so se zahvalili za izkazano čast in obljubili, da bodo zvesto čuvali zaupane jim zastave, sprejete iz rok največjega sina naših narodov, maršala Tita. Slovesni izročitvi zastav so prisostvovali tudi številni povabljenci, med njimi predsednik Prezidija ljudske skupščine FLRJ Ivan Ribar, predsedniki vlad ljudskih republik Miha Marinko, Vladimir Ba-karič, Djuro Pucar-Stari, Bla-žo Jovanovič, ministra zvezne vlade Krsto Popivoda in Maks Bače, ministri vlade LS Hrvatske Anka Berus, Nikola Sekulič-Runko, Ivo Krajačič, Mile Počuča, generali in admirali na čelu z generalnim podpolkovnikom Otmarjem Krejačičem, viceadmiralom Srečkom Manolom in kontre-admiralom Vukašinom Micu-novičem, predstavniki ljudske oblasti, družbenih in političnih organizacij iz Splita in Dalmacija, ter mornariški atašeji britanskega, ameriškega in francoskega veleposlaništva. Za tem je maršal Tito v spremstvu poveljnika vojne mornarice Mate Jerkoviča in generala Mirka Zeželja ter kapitana vojne ladje Ljuba Trute pregledal šolsko ladjo »Galeb« ter se prisrčno raz-govarjal s posadko o življenju m delu na ladji in v mornarici sploh. DEFILE Točno ob 10. se je pričel svečani defile vojne mornarice. Na obzorju so se pojavile prve ladje v eskadri, na poveljniškem mostu »Galeba« pa se je pojavil maršal Tito v spremstvu admiralov, generalov in drugih gostov. Najprvo je priplulo mimo osem minolovcev, zgrajenih v naših ladjedelnicah. Posadke vsakega posameznega minolovca so strumno pozdravljale svojega vrhovnega poveljnika, maršal Tito pa jim je od-zdravljal z mahanjem rok. Hkrati se je pojavilo na nebu 12 lovskih letal iz sestava vojne mornarice, ki so krožila nad brodovjem in nato izginila v daljavi. Veličasten je bil pogled, ko so pripluli mimo eskortni rušilci »51-Triglav«, »52-Bio-kovo«, »53-Durmitor« in »54-Učka« v brazdi s hitrostjo 20 milj na uro. Na gornjem poveljniškem mostu rušilca »51-Triglav« je bil štab eša-lona rušilcev, med njimi tudi komisar, kapetan fregate Branko Radelič, znani borec na partizanskih ladjah med narodnoosvobodilno borbo. Na spodnjem krovu je bil poveljnik ladje poročnik vojne ladje Josip Dundov, ki je bil med narodnoosvobodilno borbo poveljnik legendarnega partizanskega patrolnega čolna »Kornat«. Tudi poveljniki ostalih rušilcev so odlični borci iz narodnoosvobodilne borbe, v kateri so si pridobili prve izkušnje za borbo na morju. Trikratni »Hura!« je odjeknil z vsakega rušilca, ko je plul mimo »Galeba«. Mornarji so mahali s čepicami in vzklikali svojemu vrhovnemu poveljniku, tako da so zaglušili tudi ropotanje strojev teh največjih enot našega vojnega brodovja. Sledile so štiri patrolne ladje, prav tako zgrajene v naših domačih ladjedelnicah in posebej prikrojene za potrebe in posebnosti naše obale. V nagli vožnji so švignile mimo in napravile močan vtis na vse gledalce. Največji vtis pa je napravila parada 32 torpednih čolnov domače proizvodnje, ki razvijajo hitrost nad 40 milj na uro. Ostro so rezali čolni valove, mornarji pa so gromko pozdravljali, ko so vozili mimo »Galeba«, kjer jim je maršal Tito z zadovoljnim nasmehom odzdravljah Za zadnjimi torpednimi čolni se je spet pojavila eskadrilja lovskih letal. S tem je bil defile enot Jugoslovanske vojne mornarice končan. Z obale splitskega pristanišča so deset tisoči meščanov Splita ter številni domači in tuji turisti z največjim zanimanjem opazovali prvi veliki defile enot novega, sodobno opremljenega brodovja Jugoslovanske vojne mornarice. ZDRAVICA MARŠALA TITA Split, 10. septembra. Qb desetletnici ustanovitve naše mornarice je predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito priredil danes ob 13. uri slavnostno kosilo, na katerem so bili navzoči dr. Ivan Ribar, predsednik Prezidija FLRJ, dr. Vladimir Bakarič, predsednik vlade LR Hrvatske, Vicko Krstu-lovič, predsednik Prezidija LR Hrvatske, Miha Marinko, predsednik vlade LR Slovenije, Djuro Pucar, predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine, Blažo Jovanovič, predsednik vlade Crne gore, Ivan Krajačič, minister vlade LR Hrvatske, generali JLA z generalnim podpolkovnikom Otmarjem Kreačičem na čelu, častniki vojne mornarice in admirali na čelu s poveljnikom Jugoslovanske vojne mornarice viceadmiralom Matom Jerkovičem in komisarjem Jugoslovanske vojne mornarice kontraadmiralom Vladom Čekićem, Ante Jurjevič, član CK KP Hrvatske in direktor podjetja »Vicko Krstulovič«, Ante Roje, sekretar oblastnega komiteja KP Hrvatske, Petar Alfirevič, sekretar mestnega komiteja KP Hrvatske za Split, in Paško Ninče-vič, predsednik ljudskega odbora mesta Splita. Med kosilom je izrekel maršal Tito naslednjo zdravico: »Dragi gosti, tovariši admirali in častniki! Rad bi izkoristil današnjo priložnost in izrazil kot vrhovni poveljnik vsemu poveljujočemu sestavu in vsem borcem naše vojne mornarice svojo hvaležnost za vztrajno in požrtvovalno delo pri njihovem osebnem usposabljanju in šolanju novih kadrov ter za zvesto službo naši socialistični domovini. Vsi, ki smo leta 1942 videli, kako se je začelo ustvarjanje naše vojne mornarice, vsi, ki smo spremljali potek njenega razvoja ter danes gledali pregled in mimohod naših pomorskih enot, smo lahko ponosni in zelo zadovoljni s tem, kar smo videli. Vsako leto si ogledam nekatere plovne objekte 'vojne mornarice in od leta do leta vidim neverjetno močan in nagel razvoj naših ljudi in kadrov. Prav to je tisto, kar nas navdaja z zaupanjem, da bomo lahko zares v krajšem obdobju, kolikor nam bodo gmotne možnosti dovoljevale, zgradili močno pomorsko silo, ki bo sposobna braniti in ubraniti naše meje. Razvoj naše vojne mornarice je potekal po isti poti kot razvoj naših kopenskih vojaških sil in letalstva. Začeli smo iz nič. Spominjam se, kaj smo imeli 1944 na Visu, pa tudi leto dni po osvoboditvi. To so bile lesene barke, oborožene z mitraljezi, ki so s hudimi težavami vznemirjale sovražnika in mu povzročale neprijetnosti ter bile ponos našita desantnih enot, ki so osvobajale domovino. Groza me je prevzemala, ko sem gledal, kako se je 26. divizija vkrcavala v te barke. Najmanjša nesreča ali nastop sovražne enote bi bili lahko povzročili izgubo sto in sto življenj naših ljudi, Vozil sem se mimo njih v motornem čolnu, gledal njihove obraze in videl, s kakšnim navdušenjem so šli v boj, s kakšno radostjo so šli osvobajat naše morje in državo od okupatorja. Prepričan sem, da bodo naši ljudje, če bo potrebno, tudi v bodoče z istim in še večjim navdušenjem šli branit svojo socialistično domovino, saj se imajo s čim boriti. Neposredno po končani vojni nismo napredovali glede pomorskih objektov, ker nismo imeli s čim graditi. Imel smo samo tisto, kar so si naši ljudje osvojili na morju, ter ljudi z ustvarjalnimi delovnimi sposobnostmi. Naša država, pristanišča in ladjedelnice — vse je bilo razrušeno. Graditi je bilo treba vse na novo. Ko spremljamo naš razvoj, nikakor ne smemo pozabiti na strašne tragedije, ki so jih doživljali naši narodi večkrat v stoletni zgodovini, na padce in ponovne vzpone. Prav padci in ponovni vzponi najizraziteje kažejo nezlomljivo življenjsko silo naših narodov. Po vojni je bilo treba seveda najprej obnoviti našo državo, obnoviti stare ladjedelnice. Vse to smo delali z (Nadaljevanje na 5. strani) Maršal Tito ln Edvard Kardelj na razstavi vojne mornarice in pomorstva Jugoslavije v Splitu Spomin na naše slavne dni Pripravljalni odbor za proslavo prvih štirih slovenskih brigad je izdal ob tem našem največjem prazniku poseben spominski almanah, ki bo v prodaji na proslavi, borci prvih štirih brigad pa ga bodo prejeli v spomin od glavnega odbora Zveze borcev. V almanahu je prikazan razvoj prvih štirih slovenskih brigad. Opremljen je s faksimili raznih dokumentov, med njimi sta najvažnejši odredba glavnega poveljstva slo- IZ SEŽANSKEGA OKRAJA BO ODPELJALO 13 KAMIONOV IN ŠTIRJE AVTOBUSI Tudi v Sežanskem <*a; u vlada za proslavo slovenskega naroda v Dolenjskih Toplicah veliko zanimanje. Inicijativni odbor je z široko akcijo zainteresiral vse občine in vsa podjetja. Do sedaj je prijavljenih ljudi za 4 avtobuse in 13 kamionov. Ker so sindikalne podružnice prispevale precejšnje zneske v ta namen, plačajo izletniki le minimalni znesek 150 din. tako, da se omogoči izlet tudi revnejšim članom Zveze borcev, invalidom, svojcem invalidov v NOV itd. Prijave se še nadaljujejo, do sedaj je prijavljenih okoli 600 ljudi. Prevoz tja in nazaj bo organiziran tako, da bodo vsa vozila šla v avtokdom, tako da si bo mogoče v slučaju okvar medsebojno pomagati. Kot zadnje vozilo pa bo avtokolono spremljala avtoambulanta z vsemi potrebnimi medikamenti za prvo pomoč. venske partizanske vojske, da se poleg odredov osnujejo manevrske brigade, druga pa določa komandni kader za udarni brigadi Matije Gubca in Ivana Cankarja, za brigado Toneta Tomšiča Pa nekatere dopolnitve v sestavu komandnega kadra. V almanahu se vrste umetniške priloge naših partizanskih slikarjev, faksimili naslovnih strani brigadnih in bataljonskih listov ter publikacij, ki so jih prve štiri slovenske brigade izdajale. Almanah obsega precej reportaž, pesmi in drugih „prispevkov, ki so jih borci prvih štirih slovenskih brigad objavljali v svojih glasilih. . Almanah je saki južen s sklepnim pismom redakcije, kjer uredniški odbor poziva borce prvih štirih slovenskih brigad, da pošljejo svoje pripombe, eventuelne popravke, druge podatke ter vse dokumente, ki jih imajo, Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani ali reviji »Borec«, da se bo s tem lahko temeljito obdelalo razdobje, o katerem almanah govori — najslavnejše razdobje v naši narodni zgodovini. Postavili in natisnili -to almanah bivši partizanski grafiki in delovni kolektiv tiskarne »Ljudske pravice« v 3900 izvodih, od tega 900 na biblijskem papirju s posvetilom in numeracijo, ki jih bodo sprejeli borci prvih štirih slovenskih brigad. Zanimanje za to knjigo bo prav gotovo tako veliko, da bo potreben še posebe- ponatis. Angloamerička vojaška uprava odklanja povračilo škode Slovencen General Wintert on misli, da ZVIJ ne more odgovarjati za škodo, ki so jo baje povzročile prejšnje oblaoli — Zl i' tudi odklanja, da bi slovenske prosvetne organizacije imele ide ugodnosti kot italijanska Edi AL' v neuei)o vsi v Dolenj she Toplice! Trst, 10. sept. Slovensko-hrvat-ska prosvetna zveza je prejela od urada vojaškega guvernerja anglo-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja odgovor na pismo, ki ga je 18. julija poslala conskemu poveljniku generalu Wintertonu in v katerem je zahtevala odškodnino za škodo, ki jo je fašistični režim povzročil slovenskim kulturnim ustanovam ter primerne prostore za slovenska kulturna društva in ustanove. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je v omenjenem pismu naglasila, da so slovenske kulturne ustanove in prosvetna društva v Trstu na splošno zapostavljena ter da za svoje prireditve nimajo primernih dvoran, kakor tudi ne prostorov, potrebnih za delovanje, ker jim je fašistični režim uničil s požigi ali s krivičnimi mahinacijami odvzel njihove domove, sedeže in dvorane. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je v omenjenem pismu tudi poudarila, da v sedmih letih zavezniške vojaške uprave te krivice slovenskim kultur, ustanovam in prosvetnim društvom ni_o bile popravljene, niti jim ni bila povrnjena škoda; ki jim jo je prizadejal fašizem. Med tem pa slične italijanske organizacije, kakor ENAL uživajo polno in vsestransko podporo oblasti. Prav ta organizacija je po odloku ZVU dobila v upravo tudi prostore bivšega slovenskega Narodnega doma pri Sv. Ivanu, ki bi po vseh pravicah pripadal slovenskim prosvetnim organizacijam. Zaradi vseh. teh dejstev je Slovensko - hrvatska prosvetna zveza v svojem pismu generalu Wintertonu zahtevala, da se odvzame italijanski organizaciji ENAL Narodni dom pri Sv. Ivanu in ga vrne slovenskim prosvetnim organizacijam; da se začne konkretno reševati vprašanje odškodnine za vso gmotno škodo, ki jo je Italija povzročila slovenskim prosvetnim organizacijam in končno, da se glede pravic in ugodnosti slovenske prosvetne organizacije popolnoma izenačijo z ENAL. V odgovora, ki ga je Slovensko - hrvatska prosvetna zveza prejela na to pismo, je rečeno, da je anglo - ameriška vojaška uprava v, julija 1951. leta po tehtnem razmišljanju določila, da je treba izročiti Narodni dom pri Sv. Ivanu ustanovi ENAL in da je general Winterton še vedno mnenja, da je bila to najboljša rešitev in da zaradi tega ne more privoliti, da bi se prostori izročili kateri koli drugi ustanovi. Glede vprašanja odškodnine pa je v pismu navedeno, da general misli, »da se ZVU ne more imeti za odgovorno za škodo, ki so jo baje povzročile prejšnje oblasti.« — Prav tako anglo-ameriška vojaška uprava odklanja, da bi slovenske prosvetne organizacije dobile iste pravice in ugodnosti, kakor jih uživa italijanska ustanova ENAL, češ da je ENAL uradno priznana ustanova, katere članstvo in delovanje je nepolitično. »Primorski dnevnik« v svojem komentarju poudarja, da pismo Slovensko - hrvatske prosvetne zveze ne trdi, da je anglo-ameriška vojaška uprava odgovorna za škodo, ki so jo povzročile fašistične oblasti, temveč zahteva, samo povračilo škode, saj je ista uprava povrnila škodo Zidom, čeprav tudi za to škodo ni bila odgovorna. List dalje poudarja, da je nerazumljivo, kako more r.nglo-ameriška vojaška uprava dvomiti v to, da so fašist! Slovencem povzročili oige njeno škodo, ko je vendar-o vsem tem dobro poučena. Ob zaključka komentarja »Primorski dnevnik« ogorčeno protestira proti takemu ravnanju in zahteva, da conski poveljnik končno po tolikih letih ukrene vse potrebno, da se. Slovencem popravi; storjena krivica. TOMŠIČEVCI Zaradi voznih olajšav na proslavo odkritja spomenika na kraju ustanovitve Tomšičeve brigade se telefonično prijavite na štev. 2942 (Gl. odbor Zveze borcev NOV, Ljubljana, Erjavčeva 16/11). Potujemo skupno v soboto 13. t. m. s kočevskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 11.45. Izstop na postaji Stara Cerkev, kjer nadaljujemo pot s kamioni. Pripravljalni odbor. OKROG DVA TISOČ PREBIVALCEV IZ OKRAJA MARIBOR-OKOLICA Pripravljalni štab za obisk proslave v Dolenjskih Toplicah je v mariborskem okoliškem okraju zabeležil 1700 prijav članov Zveze borcev in ostalega prebivalstva, vendar pričakujejo, da bo števdo do nedelje naraslo na najmanj 2000. Z vlakom bo potovalo okrog 600 ljudi, vsi ostali pa z avtobusi in tovornimi avtomobili. Predvsem bodo potovali z avtomobili prijavljene; iz Slovenskih goric iz Kozjaka, kjer imajo daleč na viak. Največ kmečkega prebivailstva se je prijavilo v Selnici ob Dravi, kjer je skupno 150 prijavljencev. Iz Oplotnice jih bo šlo 100, iz partizanskega Šmartna na Pohorju okrog 80, iz Svečine in Križa po 30, od Jurija ob Pesnici 50, iz Jarenine 70, iz Št. lija 50, jz partizanske Ribnice in delavskega Jbsipdola po 35, iz delavskih Ruš 150 in iz Slovenske Bistrice 200. Delavci, ki stanujejo v okraju Maribor okolica in so zaposlen; v Mariboru, bodo potovali v Dolenjske Toplice s svojimi kolektivi. Po vseh vaseh in v vseh podjetjih po okraju so te dni mnogo pogovarjajo o partizanih in njihovih borbah za svobodo. V vsem okraju ne bo v nedeljo nobene prireditve. • Naš dopisnik iz Novega mesta nam poroča, da na Dolenjskem vreme ni tako kujavo kakor v Ljubljani. V torek je bilo sicer malo dežja, včeraj pa prav nič. Vse kaže, da bo tudi v nedeljo prav lepo vreme. * Delovne kolektive, sindikalne organizacije, mladinske organi, zacije in terene v Ljubljani obveščamo, da je za udeležbo proslave brigad na posebnih vlakih še dovolj prostora. Zato le hitro pohitite s prija varni! PROSLAVE OB 10. OBLETNICI PRVIH SLOVENSKIH BRIGAD Kulturni spored v četrtek V Kočevju: ob 20. uri uprizori Slovensko narodno gledališče za osvobojeno ozemlje dramo Mateja Bora: »Raztrgan-ci«. V Metliki in Črnomlju: Partizansko lutkovno gledališče nastopi v Metliki ob 10. uri dopoldne, v Črnomlju pa ob 15., 16.30 in 18. uri. V Žalcu in Grižah: Kulturniška skupina IV. operativne cone (moški zbor »Zarja«, orkester in godba na pihala »Svoboda« iz Trbovelj pod vodstvom Radovana Gobca) priredi miting v Žalen popoldne okrog 17. ure, a v Grižah na letnem gledališču ob 20. ari. V Ribnici: ob 20. uri miting Frontnega gledališča VII. korpusa. V Ajdovščini: ob 20. uri miting Kulturniške skupine IX. korpusa. ZASEDANJE SVETA ZA EVROPSKO SKUPNOST Izdelali bodo statut za Evropske združene države RAZGOVOR DOPISNIKA »BORBE« Z DR. MOSADIKOM Mosadikovi načrti za bodočnost Luxemburg, 10. sept. (Reuter). Svet zunanjih ministrov šestih držav članic evropske jeklarske in premogovne skupnosti je včeraj v načelu sprejel francosko - italijanski predlog, naj bi izdelali statut politične oblasti za evropske združene države. Izvirni predlog, ki sta ga stavila predsednik italijanske vlade De Gasperi in francoski zunanji minister Schuman, pa so nadomestili dopolnilni pred- Predsednik visoke oblasti premogovne in jeklarske skupnosti Jean Monnet je pred proučevanjem tega predloga predložil delovni program visoke oblasti za prihodnjih 6 mesecev. Izjavil je, da program določa, naj bi še pred 10. novembrom ustanovili posvetovalne odbore delodajalcev, delavcev, potrošnikov in predstavnikov državnih ministrstev, ki naj bi imeli nalogo proučiti zaloge jekla in premoga v Načrt DeGa8perija in Schumana bodo spremenili — Sprejeli so tudi delovni program Visoke oblasti — Komentar »Nete York Timesa§. « c9 p. t. e « ” 5 “•o «s S o ce c-•o o ' BS 3 ES 5 ° S > £» ■o o c €8 0 2 s JZ 4-» TJ O O*0 II £5 S *3 £s O OB m 2 N A o» g-c ga e» n 5 Ljutomer 12. IX. 20.25 5.51 Straža Topilce Straža Toplice 19.19 1 Ljubljana 13. IX. 7.14 11.07 Straža Toplice povratek po naročilu 2 Vrhnika 13. IX. 8.11 13.02 Straža Toplice Straža Toplice 17.50 4 Ljubljana 13. IX. 9.35 12.52 Novo mesto Novo mesto 6.55 6 Dobova 13» IX. 11.10 15.46 Straža Toplice Soteska 17.00 7 Ljubljana 13- IX. 12.02 15.34 Novo mesto Novo mesto 18.26 8. Ljubljana 13. IX. 10.30 14.28 Straža Toplice Straža Toplice 16.51 9 Ljubljana-Siška 13. IX. 12.50 17.06 Straža Toplice Soteska 1927 10 Beograd 12. IX. 18.50 6.51 Straža Topilce Straža Toplice 5.11 11 L ju bi j.-Rakovnik 13. IX. 14.14 18.12 Soteska Soteska 0.23 12 Celje 13. IX. 13.31 18.20 Straža Topilce Straža Toplice 0.15 13 Pivka 13. IX. 11.50 19.26 Soteska Soteska 23.09 14 Kamnik 13. IX. 13.08 1934 Straža Topilce Straža Toplice 23.01 15 Dravograd 13. IX. 9.57 19.25 Novo mesto Novo mesto 20.46 16 Medvode 13. IX. 15.46 20.40 Soteska Soteska 21.55 17 Videm Krško 13. IX. 16.37 20.48 Straža Toplice Straža Topilce 21.47 18 Kranj 13. IX. 16.05 21.54 Soteska Soteska 20.41 19 Maribor 13. IX. 13.50 22.02 Straža Toplice Straža Toplice 20.33 21 Ljubljana 13. IX. 18.39 23.08 Soteska Straža Toplice 1.29 22 Brestanica 13. IX. 19.15 23.16 Straža Toplice Soteska 1.37 23 Središče 13. IX. 14.40 022 Soteska Straža Toplice 2.43 24 Domžale 13. IX. 18.28 0.30 Straža Toplice Soteska 2.51 9373/24 Kočevje 13. IX. 18.00 0.30 Straža Toplice Soteska 2.51 25 Murska Sobota 13. IX. 14.40 t.14 Novo mesto Novo mesto 1.42 26 Sava 13. IX. 18.52 1*36 Soteska Straža Toplice 3.57 27 Tržič 13. IX. 19.00 1.44 Straža Toplice Soteska 4.05 28 Brežice 13. IX. 22.00 2.50 Soteska Soteska 18.13 29 Ljubljana 13. IX. 23.00 2.58 Straža Toplice Soteska 5.19 30 Maribor 13. IX. 19.10 2.44 Novo mesto Novo mesto 4.10 31 Kranj 13. IX. 22.28 4.04 Soteska Straža Toplice 6.25 32 Ljubljana-Slška 14. IX. 0.01 4.12 Straža Toplice Soteska 6.33 33 Maribor 13. IX. 21.54 5.18 Soteska Straža Topilce 7.39 34 Jesenice 13» IX. 21.57 5.26 Straža Toplice Soteska 7.47 35 Zagorje 13. IX. 23.59 5.09 Novo mesto Novo mesto 23.14 Vstopanje ln Izstopanje bo na postajah: o . c |?o Ills s: 'a o S Ivanjkovci — ima zvezo iz radgonske proge z vi. 8837 od Vrhnike do Ljubljane prevoz iz Novega mesta v Stražo in nazaj s kamioni Brežice prevoz iz Novega mesta v Stražo in nazaj s kamioni povratek preko Ljubljane is. septembra vi. 517-11 /3-II ob 18-30 4.24 22.50 20.16 21.21 21.47 20.41 23.50 Postojna, Rakek, Planina Holmec, Jarše, Domžale Od Dravograda do Šmartnega ob Paki (razen Paka in Selo) prevoz iz Novega mesta v Stražo in nazaj s kamioni Brestanica, Blanca Škofja Loka od Maribora do Črešnjevca 4.22 5.01 7.15 5.07 6.11 2.42 1.45 2.32 4.47 5.42 5.26 12.05 8-46 8.30 od Središča do Cirkovce (razen Osluševci in Strnišče tovarna) Trzin, Črnuče od Kočevja do Dobrega polja, pri povratku od vi. 24 na vlak 9333, ki čaka v Grosupljem na zvezo prevoz iz Novega mesta v Stražo in nazaj s kamioni povratek preko Zagreba Litija. Kresnice, Jevnica, Laze, Zalog, Ljubljana-Rakovnik 10.06 od Tržiča do Kranja 19.52 Postanek Videm Krško ln Brestanica 22.27 9.34 Poljčane in, od Šentjurja do Rimskih Toplic — prevoz iz Novega mesta v Stražo in nazaj s kamioni 11.20 11.46 11.00 15.08 od Jesenic do Podnarta 15.39 postanki na vseh postajah in postajališčih od Zagorja do Sevnice. Prevoz iz Novega mesta v Stražo in nazaj s kamioni 3.49 36 Jesenice U. IX. 0.06 6.32 Soteska Straža Topilce se določi nak 15.52 37 Trst 13. IX. 22.15 6.40 Straža Toplice Straža Toplice 16.06 2.10 37 11 Trst 13. IX. 22.30 7.00 Straža Toplice Straža Toplice 16.20 2.30 28 Sevnica 14. IX. 3.17 6.22 Novo mesto Novo mesto 1.06 od Sevnice do Krmelja (razen Jelovec) prevoz lz Novega mesta v Stražo ln nazaj s kamioni 11.58 39 Metlika 14. IX. 0.20 3.30 Uršna sela Uršna sela 18.40 od Metlike do Urinih sel 20.51 40 Metlika 14. IX. 3.00 5.51 Uršna sela Uršna sela 20.30 22.41 41 Metlika 14. IX. 4.48 7.30 Uršna sela Uršna sela 23.50 2.01 42 Logatec 13. IX. 22.53 3.56 Novo mesto Novo mesto 7.52 Verd, Borovnica. Prevoz lz Novega mesta v Stražo ln na. zaj s kamioni 13-24 63 Ljubljana 14. IX. 1 !•<* Z 6.05 Straža Toplice * Straža Toplice 3.40 postanek Škofljica, Šmarje Sap, Grosuplje, Žalna, višnja gora, Stična, Šentvid pri sućut Za prevoz invalidov B.0» Pred nogometno tekmo Avstrija: Jugoslavija za mednarodno nogometno tekmo Avstrija : Jugoslavija, ki bo 21. t. m. v Beogradu, je ne samo pri nas, temveč tudi po vsej Evropi ogromno zanimanje, zaradi česar se pričakuje, da bo stadion Partizana za to srečanje odločno premajhen Zavedajoč se pomembnosti te najvažnejše tekme v letošnjem letu, je Izvršni odbor nogometne zveze Jugoslavije na svoji seji sprejel predlog komisije za sestavo reprezentance, ki predlaga naslednje igralce: Beara, Stankovič. Crnkovič, Cajko-vski, Horvat. Boškov, Og-njanov, Mitič, Vukas. Bobek. Ze-bec. Diskič, Jocič in Hmeljina. Kaže torej, da bo Jugoslavijo zastopalo v dvoboju z Avstrijo olimpijsko moštvo, pa čeprav je član komisije za sestavo reprezentance Aleksander Timanič izjavil splitskemu dopisniku, da bodo spremembe. Končna postava moštva bo določena po nedeljskih prvenstvenih tekmah. Odred, : Sarajevo v Ljubljani V Nogometni zvezi Jugoslavije so izžrebali pare za naslednje kolo tekmovanja za nogometni pokal Jugoslavije. V četrtfinalnih tekmah (6. okt.) se bodo srečali naslednji pari: Partizan : Hajduk in Crvena zvezda : Kvarner v Beogradu, Odred : Sarajevo v Ljubljani in Proleter (Ravno selo) : Radni, čki (Niš) v Ravnem selu. Metalac : Železničar 3:1 (2:0) V okviru proslav Dneva mornarice je bila včeraj ne stadionu Železničarja prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Metalcem in domačim Železničarjem, ki se je po boljši teh- šAn nični igri končala z zmago go-(Medvode) 43 krogov. Sijanec skemu komiteju, naj bi na pristav 3:1 (2:0). Gole so dali Medle 2 ter Pilko za Metalac, za Železničarja pa Marjanovič. Sodil je Erlich. * Na. seji izvršnega odbora mednarodne nogometne federacije FIF je bilo sklenjeno, da bo prihodnje svetovno prvenstvo v dneh od 16. Junija do 4. julija 1954. Pričakujejo, da bo na tem tekmo- vanju sodelovalo 16 držav, ki morajo prijaviti svojo udeležbo do 1. februarja prihodnjega leta. Ob tej priložnosti določena komisija bo izdala definicijo amaterizma. Izvršni odbor FIF je mimo tega predlagal mednarodnemu olimpij-hodnji olimpiadi sodelovalo v finalnem tekmovanju manj udeležencev kakor letos. Ob zaključku seje je bilo sklenjeno, da bo 2J. junija 1953 proslava 50 letnice FIF v Švici, kjer bo hkrati tuli kongres. Športni dan ŠD,Gradis4 IMM V dneh 6. In 7. t. m. se je zbralo na gradilišču največjega gradbenega podjetja v Sloveniji v Strnišču pri Ptuju nad 550 tekmovalcev. ki so z raznimi športnimi tekmovanji počastili VI. kongres KPJ Prireditve so se udeležili aktivi športnih društev z Jesenic, Most. Medvod, Ljubljane, Šoštanja. Raven. Vuzenice, Stmišča in Zenice, kot gostje pa tudi člani gradbenih podjetij »Konstruktorja« iz Maribora, »Pionirja« iz Novega mesta, »Projekta« iz Kranja. »Tehnike« iz Ljubljane in »Betona« iz Celja. Najboljši posamezniki so dosegli tele rezultate: ATLETIKA — 106 m: Videtič (Beton) 12 6; 700 m: Kopitar (Beton) 1:58.8: 1300 m: Repolusk (Maribor) 4:25; daljina: Zagorc 6.08; višina: Zagorc 160 cm; krogla: Kopitar (vsi Beton) 11.89; disk: Slamič (Zenica) 36.85; kopje: Kopitar 50.49. PLAVANJE — 100 m prosto: Rosina (Konstruktor) 1:25.9; 200 m prsno: Zalokar (Jesenice) 3:51.8; 50 m prosto: Rosina 37.5; 100 m prsno: Rosina 1:42.4. STRELJANJE (52 tekmovalcev) — sobno streljanje: Fasfalt (Vuzenica) 69 krogov. Kosec (Medvode) 56. Oblak (Jesenice) 55 Inž. Vidmar prvak Slovenije Prvenstvo Slovenije v šahu Je končano. Prvo mesto — kakor je bilo pričakovati — je zasedel Inž., Vidmar, ki je s tem postal prvak Slovenije za leto 1952. V zadnjem kolu so se partije končale takole: VidmaT : Puc remi. Roblek : Kržišnik remi, Smoljanovič : Iz. vekov 0:1. Guzel : Sikošek remi. Krivec : Siska 1 :0, Mišura : Preinfalk 1 :0 Nemec : Slokan remi. Gabrovšek : Trampuž remi. Germek : Vošpemik remi. -Končni vrstni red udeležencev Je tele: 1. inž. Vidmar 13 ln pol točke, 2. Puc 11 in pol. 3. inž. Sikošek 11, 4. Germek 10 ln pol, 5.-6, Preinfalk In Kržišnik 9 ln pol, 7. Izvekov 9 8. Krivec 8 in pol, 9,—1L inž. Slokan, Gabrovšek in Šiška po 8, 12. Trampuž 7 ln pol, 13. Vospernik 7 In pol, 14.—15. Roblek in dr. Nemec po 7. 16.—17. Guzel in Smoljanovič po 6, 18. Mišura 5 točk. Turnirja jeseniških kovinarjev V počastitev VI. kongresa KPJ so priredili šahisti Jeseniške »Svobode« v svojem prijetnem domu oddiha v Sv. Jeleni pri Crikvenici dva šahovska turnirja s po 10 udeleženci. Na turnirju A Je Igral 1 moj-strski kandidat. 1 prvokategornik in 8 drugokategomikov. ki so se borili za dosego prve kategorije. Zmagal Je Karel Misjak (SD Kranj) s 6 ln pol točke, po 6 točk pa so dosegli Benedičič. Fa. Jon, Hren in Pogačnik, pred Janom 4. Ziecherlom in Fajsom po 3. Sgrurablom L 2 ln pol ter Strumblom z. 2 točki. Misjak. Fajon in Hren so dosegli prvo kategorijo Pogačnik pa Jo Je potrdil. Jan 1e potrdil drugo kategorijo. - Zmagovalci so prejeli praktična darila. Na tnrnlrjn B Je Igralo 1# tret. jekategornikov Zmagal Je Jeseničan Janko Korošec 7 in pol točke, pred Zormanom (Radovljica). inž. Sikoškom Dušanom in Langusom (oba »Svoboda«), ki so dosegli po 6 in pol točke ln drugo kategorijo. 5.-8. mesto so sl delili Pristov. Pribil. Berčič in Roši c po 3 in po! točke, pri čemer so potrdili tretjo kategorijo. Po dve točki sta dosegla še Jan-škovec in Engelman. Tudi zmagovalci tega turnirja so prejeli praktična darila. Po končan h turnirjih Je 1« udeležencev odigralo brzotumir. M katerem je zmagal Ziecherl (Kranj) z 12 točkami, pred Janom in Fajonom 11, inž. Sikoškom 10 in pol. Mlsjakom 10 itd. Turnirje sta vodila Vojin Gor-šič in Drago Chvatal. "Nov državni rekord v jadralnem letalstvu Minuli petek Je bil v letalsko-jadralnem centru v Vršcu dosežen nov uspeh. Cvetka Klančnik in Majda Mevže iz Ljubljane sta postavili nov zvezni Jadralni rekord v disciplini dvosedežnih Jadralnih letal za ženske. Z jadralnim letalom »2dral« sta izvedle svoboden polet iz Vršca do Ečke pri Zrenjaninu (75 km). Stari rekord sta imeli Marija Kmjajac ln Ana Skender. Dosegli sta ga 1950 na tretjem zveznem letalskem zletu in sta preleteli 50 km od Rume do Zemuna. V počastitev vi. kongresa KPJ so imeli ljubljanski poštarji športni dvoboj s stanovskimi tovariši iz Maribora. S*»iegali so Ljubljančani v razmerju 5:3. -Ljubljana Je zmagala v šahu 7V» proti 'It. v nogometu 6:0, kegljanju 250 : 206. v odbojki» 3:1, v namiznem tenisu (moški) 5:0. Maribor pa Je bil boljši v streljanju. ženski odbojki (2:1) in namiznem tenisu (ženske) 3 :2. krogov; ostro streljanje: Slemer (Tehnika Lj.) 42. Domadenig (Šoštanj) 35 krogov. V ostalih panogah je vrstni red najboljših tale: V odbojki je zmagalo moštvo Gradisa (Jesenice), v nogometu Gradis (Vuzenica), v namiznem tenisu Konstruktor (Maribor), v kegljanju Konstruktor, med ženskami pa Beton, v balinanju Gradis (Zenica), v šahu Tehnika (Ljubljana), med kolesarji pa je bil najboljši Gantar iz Ljubljane. Zatopek major! Praški radio Je sporočil, da so trikratnega olimpijskega zmagovalca iz Helsinkov, kapetana Za-topeka Emila, povišali v majorja. Poleg tega so ga odlikovali tudi z redom »Odlikovanje republike« za zasluge na športnem področju. Ni dvoma da ima za Zatope-kovo napredovanje zaslugo jasno mnenje Zahod. Evrope kajti, vet je znano, je «cjni minister CSR Cepička v nedavnem govoru označil slavospev zatopeku (v svojem žolčnem govoru ga Cepička sicer ni imenoval, vendar je bilo Jasno, da je bil njegov napad naperjen na Zatopeka; on. ur.) kot primadonsko čašeenie. Po njego, vem mnenju zasluži tako hvalo samo premodri Stalin, ne pa »navadni zemljan«. Na atletskem troboju Ljubljana — Maribor — Celje je Kotluškova vrgla kroglo 13.15 in ne 13.95. kakor je to zabeležil tiskarski škrat. * 14 TVD »Partizan« Narodni dom sporoča, da bo s 15. t. m. začelo z redno vadbo v očiščenih telovadnih prostorih Narodnega doma. Naše najstarejše društvo stopa v 90 letnico svojega obstoja, zato vabi vso deco. mladino in članstvo svojega okoliša, da se udeležujejo redne telovadbe po temle razporedu: Za ženske oddelke ob ponedeljkih in četrtkih: predšolska deca od 16. do 17. ure: ženska deca — osnovna šoia od 6 do 10 let — od 17 do 18. ure; pionirke — od 10 do 14 let — od 18. do 19 ure: mladinke — od 14 do 18 let — od 19. do 20. ure: članice — od 18. leta dalje — od 20. do 21. ure; starejše članice vsako sredo od 17. do 18. ure. — Za moške oddelke ob torkih in petkih: moška deca — do 10. leta — od 17. do 18. ure; pionirji — od 10. do 14. leta — od 18. do 19. ure; mladinci — od 14. do 18. leta — od 19. do 20. ure; člani od 18. leta dalje od 20. do 21.30 Invalidi ob sredah od 16. do 17. ure. Starejši člani ob sredah od 18. do 19. ure. Ob sredah in sobotah zvečer ter ob nedeljah dopoldne prosta telovadba in vaditeljski tečaji. — Hkrati vabimo vse nekdanje člane, vaditelje 1n funkcionarje, da se zopet vključijo in pomagajo piri vzgoji naše mladine. Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo, da je umrla MARIJA RIHTARSlC. - Pogreb drage pokojnice bo v četrtek U. sept. ob 16 uri z Zal. Krištofove mrliške vežice na pokopališče Sv. Križa. Žalujoči: bratje, svakinje ln nečaki 5493-a Kot žrtev prometne nesreče je klonila nežno glavico naša ljubljenka. hčerkica, sestrica, vnučica TONČIČA SAMEC. V njen prerani grobek jo položimo v četrtek 11. sept. 1952 ob 15.30 z 2al, Marijine mrliške vežice. . Neutolažljivi starši. 5493-a Klub ljudskih poslancev Ljudske skupščine LRS sporoča, da je dne 10. septembra 1952 umri Anton Hausef* radar In ljudski poslanec lz Črne pri Prevaljah. S Zvestemu borcu za izgradnjo socializma bomo ohranili trajen spomin! Ljubljana, dne 10. septembra 11152. KOI-ED AR Četrtek, n. septembra: Milan, Emilijan. Petek, 12. septembra: Marija, Maca SPOMINSKI DNEVI U. IX. 1723. — Rojen pedagog Johannes Basedow, ki je zahteval v šol1 teiesno vzgojo in učila. II. IX. 1352. — Položen temeljni kamen za Narodno pozorište na Zelenem vencu v Beogradu. 11. IX. 1943. — Ustanovljen narodno osvobodilni svet za Slovensko Primorje. 11. IX 1943 — Na letališču v Gorici uničenih 100 letal. Za Rdeči križ Slovenije je daroval 5U0 din tov. Erazem Miketič iz Koblarjev št. 13, zaposlen sedaj pn lesnem odseku Kmetijske zadruge v Sodražici, ker je imel dopis objavljen iz tamošnjih • krajev v »Slovenskem poročevalcua, primeren uspeh. • Avtobusni promet na rednih progah se na dan 13. in 14. septembra 1952 ukine zaradi proslave Slovenskih brigad. — SAP, Ljubljana. Narodna banka FLRJ, centrala za slovenijo sporoča vsem komitentom, da v soboto, 13. septembra njene podružnice ne bodo poslovale. ker se bodo delovni kolektivi podružnice Narodne banke v veliki večini udeležili proslave slovenskih brigad. Blagajne bodo zato zaprte. -*• Narodna banka FLRJ, Centrala za Slovenijo. 5476-n Gospodinjske pomočniceI Danes bo predaval dr. Mis ob 19 30 V Križevniški ulici 2. — Odbor. Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je bil diplomiran tov. Boris Pirnat iz Ljubljane. Čestitamo! Doc. dr. Ivan Pintar zopet redno ordinira. * 5484-n Pošta Sv. Martin pri Vurbergu se je preselila v Spodnji Duplek in bo od 10. septembra dalje poslovala pod nazivom Duplek. Centralno ljudsko kopališče bo približno do 15. septembra zaprto. Abonente prosimo, da svoje stvari takoj odnesejo. — Uprava. MK UD »Kajuh« sprejema nove člane v plesno sekcijo, harmonikarski in pevski zbor. Mladinci in mladinke, prijavljajte se v čim večjem številu vsak torek in petek od 19 do 20 v prostorih MKUD »Kajuh« — nasproti hotela Union. PUTNIK LJUBLJANA Delavske kolektive in vodstva srednjih in strokovnih šol opozarjamo na Putnikov posebni vlak, ki bo vozil na zagrebški velesejem. Cena znižana — plačilo v industrijskih bonih. Naročila in informacije pri Putnik v Ljubljani. — Dalje opozarjamo izletnike na Putnikov izlet s »Partizanko« po Jadranu. Prijave sprejemajo vse poslovalnice do vključno 18. septembra. OBIŠČITE VZORČNI v Osijeka, ki bo odprt do 14. septembra 1952. Najvažnejši gospo-darsko-komercialni do* godek v severnem delo naše države. Cez 209 razstavljalcev iz vse države. Število razstavljalcev iz poedinih strok: kovinska 36 tekstilna 56 lesna 20 usnje in guma 16 živilska 30 kemična 6 nekovinska 6 papirna 4 ostalo 36 2e prve dni je bilo na sejmu sklenjenih za čez pol milijarde trgovskih kupčij. Razstava živine do 10. septembra. 50% popast na železnici. KL\0 Kino »UNION«: amer barvni film: »Zlomljena puščLca«. Tednik Kino »SLOGA«, francoski film; »Umor v pariški četrti«. Tednik. Kino »MOSKVA«, ameriški film: •Prostor na soncu« Brez rednika Predstave v v sen treh kinematografih ob 18.15 in 20 30. Prodaja vstopnic od 17 dalje Kino »BEŽIGRAD«, ameiiški film: •Tarzan med iovci«. Tednik. — Predstava ob 20 15 — Prodaja vstopnic od 19 dalje Kino »TIVOLI«: ameriški film: »Tarzan med lovci«. Tednik. — Predstava ob 20.15. — Prodaja vstopnic od 19 dalje. KINO »TRIGLAV: ameriški film: »Cheyenne« Tednik. Predstavi ob 18. in 20 uri. Prodaja vstopnic od 17. dalje. KINO »SISKA«: francoski film: »Slavčki v kletki« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. dalje Letni kino »DOM MILICE«: amer. film: »Človek z divjega zapada«. Tednik Predstava ob 20 Prodaja vstopnic od 18 dalje CELJE METROPOL: ameriški film •Zmaga nad temo«. — DOM: francoski film: »Odšel brez naslova«. JESENICE RADIO: ameriški film: »Postaja Union«. — LETNI: angl. film: »Dolina orlov«. KAMNIK- francoski film »Polkovnik Chabert«. DOMŽALE: angleški film »Mož v belem«. BRE2ICE: angleški film: »Trgovina s starinami«. RADIO SPORED ZA ČETRTEK Poročila: 5.15, 6-00. 12.30, 15.00, 19.30 in 22.00. — 5 00—7 00 Dobro jutro dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.20—5 25 Objava dnevnega sporeda. 5-50 do 6.00 Jutranja telovadba 630—6 40 Pregled tiska in radijski koledar. Elektrotehnično podjetje *TUZLA+ direkcija Kreka v Kreki sprejme takoj strojnega inženirja za T. E. Banoviči. — Interesenti z najmanj 3 letno prakso v obratih termoelektrarn naj pošljejo svoj prošnjo na prednji naslov. Plača po dogovoru. — Komfortno stanovar 'e za samce ali poročene zagotovljeno. — 12.00 Poslužajte znane zabavne melodije. 12.40 zabavna glasba — vmes oojave. I3.uu 35. lekcija tečaja francoskega jezika (ponovitev). 13.15 Pestei spored sonsučne m komorne glasbe 14.U0 Igra Zada vm orkester Radia Ljubljana p. v. Mihe Gunzka, poje Rezika Koritnik. 14-20 ing. Janko Janša: Kaj napravi dober vzgied v športu. 14.3U Radijske reklame. 14.40 Skladbice za naše maie. 15.10—15.30 Zabavna glasba — vmes objave. — 18.30 Pol ure z Johannom Straussom. 19 00 Oddaja za žene. 19.10 Slo-venske samospeve poje basist Tone Petrovčič, pri klavirju Pavel Si vic. 19.40 Zabavna glasba — vmes objave. 19-50 Radijske reklame. 20.00 Avtomauzern v kreditiranju gospodarskih podjetij. 20.15 Slovenske narodne pesmi pojejo zbon m solisti. 21.00 L. v. Beethoven — borec in revolucionar (glasbena oddaja s komentarjem). 22.15 Igra Studentski plesni sekstet. 22.35—23.00 Plesna glasba. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00—23-10 v nemškem jeziku; 23.10—23.25 v poljskem jeziku. šolstvo SOLA ZA UČENCE V TRGOVINI, KRANJ obvešča, da bodo sprejemni izpiti 16. septembra ob 8. Redni pouk pa v ponedeljek 22. septembra. 5483-n Li MRLI V sredo, 10. tega meseca Je v Cmi nenadoma umrl naš nepozabni tovariš ANTON KAVŠEK, predsednik upravnega odbora rudnika svinca m topilnice Mežica, ter ljudski poslanec. Pogreb bo v petek, 12. tega meseca ob 16 na pokopališče v Crm. Upravni odbor rudnika Mežica. 5486-a V sredo, dne 10. tega meseca nas Je nepričakovano zapustil naš dragi tovariš ANTON KAVSER. član rudniškega komiteta KPS. predsednik upravnega odbora rudnika, ljudski poslanec in član glavnega odbora zveze »Svobod«. Zvestega soborca in neutrudljivega rudarja bomo ohranili v trajnem spominu. Rudniški komite KPS Mežica. Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama AMALIJA STARIN, posestnica. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 11. septembra 1952 ob 15 z Zal — Nikolajeve mrliške vežice. — 2alujoči smo vi: Peter, Frank, Ivan; hčerka Malči in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Detroit, ZDA, 9. septembra 1952. k Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla po dolgi mučni bolezni naša zlata mama ANA GONZA. Pogreb pokojnice bo v četrtek, 11. tega meseca v Podturnu. Globoko žalujoči otroci. Benica, Melinci, Velka. Podturen, Čakovec, Ljubljana, Beograd. 5484-a ZAHVALI? Ob prerani ln nenadomestljivi Izgubi mojega ljubljenega moža Ing. DUŠANA TOMŠIČA se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi poslednji poti, posebno zastopnikom ljudske oblasti, delovnemu kolektivu Mestne plinarne, govor-niku za poslovilne besede, številnim ustanovam ln podjetjem, godbi in pevskemu zboru SKUD Angel Besednjak, nadalje darovalcem prelepega cvetja ln vsem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z mano. Mara Tomšič. 5485-a Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS — od sek za strokovno Šolstvo javlja, da se prične REDNI POUK na Soli za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni trg 18, dne 15. septembra t L Dijakinje naj se javijo v internatu dne 14. septembra do 21. ure. Vse oskrbo-vanke naj predlože ob vstopu oskrbnino za mesec september, sicer ne bodo sprejete v internat. S seboj naj prinesejo potrdilo o premoženjskem stanju in o prejemanju otroških doklad. Soli za fizioterapevtke v Ljubljani dne 15 sep- tembra t L Dijakinje naj se javijo ob 8 uri zjutraj na Soli za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni trg štev. 18. S seboj naj prinesejo potrdilo o premoženjskem stanju in o prejemanju otroških doklad. , Soli za medicinske tehnike-rentgenske pomočnike v Ljubljani dne 15 septembra t 1. Dijaki naj se Javijo ob 10 uri dopoldne v predavalnici bivše Šole za bolničarje v Ljubljani. Sv. Petra & 80 S seboj naj prinesejo potrdilo o premoženjskem stanju in o prejemanju otroških doklad Zobotebnični srednji šoli v Ljubljani dne 15 septembra t L Dijaki naj se javijo ob 8. uri zjutraj v laboratoriju Zobotehnične srednje šole v Ljubljani, Lipičeva uL S seboj naj prinesejo potrdilo o premoženjskem stanju in o prejemanju otroških doklad. Soli za sanitarne tehnike v Ljubljani dne 15. septembra t L Dijaki naj se javijo ob 8. uri zjutraj v prostorih šole Gosposvetska c. 9. S seboj naj prinesejo potrdilo o premoženjskem stanju in o prejema-nju otroških doklad. Soli za farmacevtske pomočnike v Ljubljani dne 15. septembra L L Dijaki naj se javijo ob 8. uri zjutraj v prostorih šole Šubičeva 1. S seboj naj prinesejo potrdilo o premoženjskem stanju in o prejemanju otroških doklad. Vsem, ki ste ob Izgubi naše ljubljene žene in mame MARIJE KO-SIR sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti, prisrčna hvala. — Posebna hvala dr. Graparju za njegov trud v njeni dolgi bolezni. Zvezi borcev. Rdečemu križu. Invalidski organizaciji za poklonjene vence in vsem darovalcem cvetja. Iskrena nvala članom Zveze borcev, ki so nosili našo drago mamo v prerani grob. Srčna hvala pevcem za ganijive žalosunke in tov. Petrovčičevi Jožici za njene tople poslovilne be-sede ob odprtem grobu. Žalujoči Koširjevi. Maribor DEŽURNA LEKARNA Četrtek, 11. septembra: Lekarna »Tabor«. Trg Rdeče armade 3. RADIO MARIBOR Četrtek, 11. septembra: 17.30—18 00 Dunajska in pariška operetna glasba. 18.00—18.10 Poslušajte domača poročila. 18 10 do 18.20 Zabavna giasba vmes objave in ogiasi; 18.20 do 18.30 Kulturni spored; 18.30 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO MARIBOR Partizan: ameriški film »Smoky«. Udarnik: ameriški film: »Winchester«. Soia: francoski film »Idol«. Pobrežje: ameriški film: »Smoky«. MALI OGLASI DEŽNIK izgubljen v četrtek, 4. septembra pod Pševom, prosim oddati za nagrado v šoli Pševo. 12467-10 DVE PRVOVRSTNI — PUHASTI ODEJI rumeno - modra svila za 28.000 m nove usnjene motorske hlače za srednjo postavo za 4000 proda Marinc, Prešernov trg številka 2. 12468-4 RAZNI RABLJENI IN NOVI AV-T OM AT ERI AL ter rezervne dele za avtomobile odprodaja Slovenija ceste Kamnik. Ogled vsakodnevno od 6 do 12. 12390-4 Ki.vuik.i'ii uxvxajxl s stekx cnmii vrau, garaeroone omare, majhne mizice za sprejemnice, steklene v e ir m e za vzorce in drugo pisarnico opremo kupimo. Ponudbe na oglasni oddeiek »pod »samo aobio onranjeno«. 12105-5 Rj.ia\/ KOŽUH (tjuienj), krasen, skoraj nov, proaam. Sv. Petra cesta 29-iI. 12463-4 SIxuniCü., sCURKE, USI itd., um-Ci zanesljivo »^epein« prašek. — Prodajajo ga vse drogerije v Ljubljani. 12096-11 K U Plivi o polarne katodne cevi LB 13/40, ali njim slične. Ponudbe na nasiov: Institut za šibki tok — Aškerčeva n, Ljuoljana. 12462-5 Mo X ORNO KuLu 2a0 cx;rn prodam. SKO-fja Loka, spodnji trg števil-Jta II. 12459-4 FuvAitCNEGA KNJIGOVODJU z daljšo praxso išče trgovsko podjetje v Ljuoijanr za takojšen nastop. Ponudoe na oglasni oddelek pod »Verziran«. 12458-1 PRAZNO SOBO iščem za takoj. Za nagrado preskroim lu-dnevno letovišče v Podkorenu. Ponudoe na oglasni oddeiek poa »Podko- re“‘. 12454-9 OprjsMLJENO SOBICO Iščeta nve sestri, za uslugo br pomagali nekaj ur v gospodinjstvu- Ostaio po dogovoru, ponudoe pod »Pridnost« na oglasni odd. 12455-9 2ijviNiCO na vzmeti, dobro ohranjeno in predelano volneno žimnico proaam. Ogled od u do 13; Matko, Pregarčeva 30. 124054 PajNINO, potreben popravila prodam poceni ali zamenjam za kolo. Grebene, Opaikovo št. 5 — d. Velike Lašče. — 12403-4 KUHARICO, prvovrstno, kvalitetno, veščo tudi močnatih jedi — sprejme hotelsko podjetje na Gorenjskem s 1. oktobrom. Istotam tudi pridno natakarico. Ponudbe z opisom dosedanjih služb in predizobrazbe na oglasni oddelek pod »1. oktober«. 12434-1 NEMŠKEGA VOLČJAKA, — čistokrvnega. enoletnega z rodovnikom prodam. Brivnica Polanc — Kopitarjeva. 12496-4 ELEKTROMOTOR, lstosmerni, od 3 ln pol do 4 in pol KS z za-ganja čem kupim. Naslov v SP Celje. 12490-5 MAJHNO POSESTVO 20 minut od postaje Laško pri Celju prodam za takojšnje plačilo. Naslov v SP Celje. 12488-7 UPRAVNIKA z družino za zadr. posestvo (ekonomijo) išče Kmet. zadruga Sava pri Litiji. -Stanovanje preskrbljeno. Zglasite se v Kmetijski zadrugi Sava pri Litiji. 12487-1 VULKANIZACIJA, Ljubljana, Zaloška cesta 20 popravlja avtopia-šče vsen dimenzij, koiesne plašče ln gumijasto obutev 12484-2 SEMIS KOZE, modeme barve, za plašč in rjav file na meter prodam. Naslov v ogl. odd. 12483-4 AVTO PLAHTO 3.70x2.80 prodam. Naslov v ogl. odd. 12482-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem kuhe iščem. Plača dobra. Javiti se popoldne: Veistov-škova 23. Rupel. 12479-1 RADIO Kornyphon petcevm. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 12475-4 OiROSKO POSTELJO Z žimnico kupim. Plačam tudi z boni. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek pod »Posteljica«. 1247Ä ISCEM PREU21TKARJE S mšlCO kot oskrbovalec, ali kupim. Natančneje po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 12473-5 PREKLICUJEM izkaznico za vstop v železarno št. 13651 na ime Mežik Lovrenc in sindikalno izkaznico št. 593612. Mežik Lovrenc — Rateče 59. 12493-11 Dne 22. JULIJA Je bilo najdeno žensko dvokolo, črne barve. tov. št. H-3036. Na sebi ima dinamo, niklam zvonec, prednje in zadnje zavore v slabem stanju. — Lastnik naj se zglasi z dokumenti prt oddelku za notranje zadeve Sežana, sklicujoč se na številko 2594-52. 12499-H GRADBENI DELOVODJA z uspešno dovršeno gradbeno delovod-sko šolo ter po možnosti še s prakso se sprejme. Pismene ponudoe poslati ah pa se osebno zglasiti pri Gradbeno podjetje »Granit« Slov. Bistrica. 12500-I POSTRE2NICO iščem za dopoldne od 9 do 14 s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Oglasiti se: Stross-mayerjeva ulica številka 8 — pritličje levo. 12503-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO — veščo samostojnega kuhanja išče 4-članska družina v Dravljah. — Naslov v ogl. odd. 12501-1 TOVARIŠ IZ DRAVOGRADA, ki išče mesto kurirja, prosimo, da pošlje svoj točen naslov na ogl. oddelek. 12508-11 Franček Saje Druga, dopolnjena izdaja 1952, 640 strani s 32 prilogami. Cena: broširana din 200 Skrbno pripravljena in na podlagi še neobdelanega gradiva izpopolnjena izdaja bo vnovič potrdila pomen in vrednost te aktualne dokumentarne knjige. Dobi se v vseh kniisarnsh SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI Računske stroje za seštevanje s kontrolnim trakom, za vse štiri operacije brez kontrolnega traku, pisalne stroje 2 dolgim valjem in blagajne, dobite pri tvrdki V. KUČERA ZAGREB Uilllllll!IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIDIIIII!llllillll!l|lll!lll|||||ll!li[|||||jlHlil Hiša 34. — Plačuje se z virmanom. RAZNI MATERIAL — (električni, gradbeni, parket) proda hotel »Bellevue«, Ljubljana. 12506-4 PIANINO ALI KRATEK KLAVIR vzamem v najem. Naslov v ogl. oddelku. 12505-8 VREM.t: VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLU2BE Stanje dne 10. septembra. Ciklo-naino jedro, ki se je včeraj ustvarilo nad Južno Anglijo, se Je danes pomaknilo prod jugozahodni Franclji, vendar bo že Jutri vplivalo na značaj vremena pri nas. Danes je v Sloveniji menjajoče oblačno vreme s krajevnimi pada-Vinami ln najnižjo temperaturo —1 stopinja Celzija v Postojni. V Ljubljani Je znašal danes ob 7 zjutraj zračni pritisk 736.8 mm, temperatura zraka 5 70 c. relativna vlaga 97 odstotkov. Vremenska napoved za četrtek: Nestalno vreme. Od časa do časa dež še vedno hladno. OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU Gumbna stikala za nočne svetilke izdeluje »BASTA«, ZAGREB Krašova 27 RAZSTAVLJAMO M ZAGREBŠKEM VELESEJMU PAVILJON R II. Ali ste že kupili srečko FLRJ za 34. kolo? 18. septembra je že prvo žrebanje na Reki, drugo pa 23. v Splitu. Zato takoj po srečke! Elektrotehnično podjetje direkcija Kreka v Kreki takoj sprejme za T. E. Banoviči strojnike I., II. in Ul. razreda in kurjače za kotlarske naprave 16/20 ton in 28 Aim. pritiska, z opravljenim izpitom. Plača po tarifnem p 'ilniku. Stanovanje za samce ali poročene zagotovljena Interesenti naj pošljejo svoje prošnje na prednji naslov. Od 28. septembra do 5. oktobra bo v Mariboru v veliki dvorani TD »Partizan« in na razstavišču Mariborskega tedna VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA Vabimo vse kmetijske zadruge in državna posestva k čim večjemn sodelovanju. Razstava bo imela trgovski značaj, ker bodo zadruge in državna posestva lahko sklepala kupčije. Razstavljeni bodo tudi domači kmetijski stroji, izdelki tovarn iz vse države, kakor tudi uvoženi. Zadružniki in kmetje si bodo lahko kupili razstavljene stroje in jih odplačevali tudi na obroke. Prijave sprejema odbor za II. kmetijsko razstavo — Maribor, Partizanska 6/1. tel. 22-54 — Rok za prijave do 10. septembra. Pred razstavo izide zanimiv časopis »Orači« — zbornik strokovnih kmetijskih člankov o perečih vprašanjih našega sadjarstva, vinogradništva, živinoreje, gozdarstva itd. i Dr. R K.YOVSKJ slovenskih vojakov leta 1919 9 Kako reagira slovenska buržoazija na revolucionarno razpoloženje ljudskih množic? V prvi vrsti je značilno stališče katoliške cerkve, ki se v nevarnosti znajde in prisluhne preteči revoluciji ter skuša speljati revolucionarno gibanje množic v mirne vode meščanske demokracije. Slovenska duhovščina, ki je do samega zloma skušala rešiti Avstrijo in preprečiti združitev s pravoslavno Srbijo, menja čez noč svoje stališče in postane, kakor pravi »Škofijski list«, spropter bonum commune et propter bonum pacis«» pristaš «o-vega reda. »Cerkev je dolžna, da po božji in nravni postavi prizna in spodobno spoštuje ono oblast, ki ima v rokah upravo in vodstvo družbe.« Komaj so se sestali slovenski škofje z avstrijskimi in ugotovili nedvomno zmago centralnih sil in obljubili zvestobo habsburški monarhiji, že se sestajajo ponovno, tokrat jugoslovanski škofje v Zagrebu in izdajo pastirski list, v katerem ugotavljajo, »da so zmagale velike misli Benedikta XV. in pred- *7 Škofijski list 1918 sednika Wilsona o svobodi vseh narodov in da se je . porušila temnica, v kateri smo ječali.«** Dr. Mahnič, čigar stališče do slovenskega narodnostnega vprašanja je znano, postane čez noč tako navdušen Jugoslovan, da zapiše: »Bog nas je v svoji modri previdnosti na čudežen način združil v eno telo. Doživeli smo veLki dan, na nebu se je pokazal znak z nadpisom SHS. Moj narod, v tem znamenju boš zmagal! Srbi, Hrvati, Slovenci, božja volja je, da ostanemo vekomaj ne-razdružljivo zedinjeni. Božja previdnost nas je določila za visoke cilje.. .«*» Sestanek jugoslovanskih Škotov v Zagrebu 17. nov. 1918 obljublja katoličanom izvedbo agrarne reforme, od katere ne izvzema niti cerkvenega premoženja, obljublja slovensko bogoslužje, demokracijo itd. Kakor je razvidno iz »Škofijskega lista«, se Je katoliška hierarhija dobro zavedaia nevarnosti, v kateri sta bili cerkev in njeno politično vodstvo. Zaradi tega se v tem razdobju, ko so sile buržoazije silno slabotne, cerkev in z njo Slovenska ljudska stranka odločata za taktiko popuščanja in prilagajanja željam množic slovenskega delovnega ljudstva. Shod dekanov ugotavlja, da bo treba delovanje cerkve prilagoditi »vsakočasnim' skušnjam in načrt našega dela sproti izpopolnjevati«.** Isti shod ugotavlja, da bi ** Škofijski list 1919, štev. 1. *» Narodna politika, Zagreb 1919, štev. 265. m Škofijski list 1919, štev. 4. »pravega idealnega in požrtvovalnega navdušenja za domovino težko dobili pri bivših vojakih. So pač veseli proste domovine, toda težko bi jih bilo pripraviti, da bi zanjo trpeli in se borili. Zato se po večini odtegujejo vojaški službi, dokler le morejo... Anarhističnih idej in boljševizma v celoti še ni opažati, pač pa je dispozicija zanj precejšnja. Deloma vsled počasnega konsolidiranja državnih razmer, zavlačevanja pokojnin, pomanjkanja življenjskih potrebščin, deloma tudi vsled delomrznostn.a V tem času se katoliški episkopat, ki je bil do tedaj odločno nasproten pravoslavni cerkvi, odloči, da bo glede -vprašanja agrarne reforme stopil v stik s pravoslavno cerkvijo... 1 Ljubljanska škofija pomaga zatreti upor Sušteršičevib pristašev, med katerimi so vodilni teologi ljubljanske škofije, ki ne morejo tako hitro prilagodit) svojega mišljenja in se iz pristašev habsburške monarhije preleviti v pristaše Karadjordjevičev Da, celo Šušteršič, ki želi postati poslanec v novi državi SHS, izjavlja: »Ce dam danes obljubo zvestobe kralju Aleksandru Karadjordjeviču, jo bom ravno tako lojalno držal, kakor sem jo Francu Jožefu in Karlu Habsburškemu. Beseda dana, mož velja.«» V resnici pa je slovenska buržoazija zvesta svojim razrednim interesom. Ti velevajo, da si v nevarnosti pred vihro, ki ji preti od zrevolucioniranih množic, poišče novega gospodarja. Ta nevarnost sili obe meščanski stranki, da kljub inte- r ... .» /—W m Dr. Ivan Šušteršič: Moj odgovor, 1922. resnim konfliktom, ki postanejo zlasti sedaj aktualni, v nevarnosti pred revolucijo združita vse svoje sile v zaščito skupnih razrednih interesov. Sodelovanje obeh meščanskih strank se tudi po prevratu nadaljuje in se očitno pokaže v formiranju narodne vlade. Razvoj dogodkov sili tudi vodstvo socialne demokracije, da se združi z ostalimi meščanskimi strankami. V revolucionarni situaciji ni možna igra in tako se po logiki dogodkov slovenska socialna demokracija priključi tudi formalno slovenski buržoaziji Socialistična konferenca 6. okt 1918 v Zagrebu, ki se je poleg Bukšeka in Korača kot vodij desničarjev na Hrvaškem udeležijo tudi Anton Kristan, Josip Petejan in M. Cobal, sklene, da socialna demokracija oficialno sodeluje v Narodnem veču in s tem seveda tudi v narodnih vladah kot predstavnikih buržoazije. Ko omenja Vitomir Korač*» dogodke iz te dobe, jasno priznava, kako je socialna demokracija storila vse, da prepreči revolucijo, da prepreči formiranje komunističnih svetov delavcev, vojakov in kmetov, v vrstah slovenskega delavstva se sicer pojavlja odpor proti takšni izdajalski politiki njegovega vodstva, yendar so revolucionarne sile v tem času še tako šibke, da ne pride do razcepa v sami stranki ln do formiranja komunistične partije, kakor se je to zgodilo v nekaterih drugih predelih naše domovine. . ** Vitomir Korač: ■ Povijest radničkog pokreta u Hrvatskoj i Slavoniji, 1. zv, Zagreb 1929.