OGLAŠAJTE V	ir?lVT A		n Ai[ TivT/^ionp	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	IH M 1#	IJr	jr^ m / m If I	THE BEST
SLOVENSKEM		1	rv/iLV Vvi JL	SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU	iiH fil/ JL ^ JL. JtL. J	JL. J	K. ^JL. JL. T JL ^ JiL.	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY			★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI			All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIIL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 22, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 122
VOL. XXXIIL—LETO XXXIIL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 22, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 122
NOV GROB
ann timco
Kakor smo včeraj že poročali, je preminula v Doctor's bolnišnici Ann Timco, rojena Kocjan. Stara je bila 35 let. Dasi-ravno je bila zadnja leta bolj rahlega zdravja, je prišla smrt nepričakovano, ko je nagloma resno zbolela in bila odpeljana v bolnišnico v torek zvečer. Rojena je bila v Dodson, Md., odkoder se je s starši pred leti preselila.
Tukaj zapušča soproga Paul, dva sinova Paul in Ronald, mater Mary, rojena Petrovič, dva brata Michael in John ter dve sestri Mrs. Mary P1 e s k o in Mrs. Frances Barbie. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda Grdi-na in sinovi, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeromija ob 9. uri in na to na pokopaHšče Calvary.
francija predlaga mir z nemčijo
PARIZ, 21. junija—Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je francoska vlada predlagala za-padnim silam, naj uradno proglasijo, da je vojna & Neničijo končana.
Francozi so poslali tozadevni memorandum Zedinjenim državam in Angliji. Veruje se, da bodo to vprašanje ponovno sprožili na sestanku zapadnih predstavnikov 3. julija, ko se bo govorilo o načinu, da se zapadni Nemčiji odobri večje pravice, če že ne sklene z njo mirovno pogodbo.
svastike se pojavile v angleški zoni
VLOTHO, Nemčija, 19. junija. — Na zidovih hiš v Vlotho, ki se nahaja v angleški okupacijski zoni, so se danes pojavile Ogromne barvane svastike. Trije simboli nacistične stranke so bili čez noč naslikani na zidovih nasproti poslopju, v katerem stanujejo angleški častniki.
Borha obsodila zapadne sile, ker so oživele deklaracijo za priključitev Trsta Italiji
BEOGRAD, 20. junija—Belgrajska Borba je danes v uredniškem članku obsodila oživljanje deklaracije treh sil za priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji.
Komentar Borbe je v zvezi z
Baptisti trdijo,
da jim katoličani v Italiji nagajajo
Rim, 21. junija—Verska nas-Pfotstva so izbruhnila na Sicili-v Italiji, kjer imajo rimski katoličani velik vpliv.
Italijanska baptistična evan-Selistična fundacija je danes obtožila člane italijanske Katoliške akcije, katero vodijo duhov-^'iki, da so pretepli evangelistič-*16 vernike in jim preprečili, da *^180 odprli svojo cerkev.
Glasilo fundacije "Messagero Evangelico" pravi, da se je in-cident pripetil pri Sciacca, kjer Je fundacija nedavno vzela v na-neko poslopje in dobila do-^^Ijenje, da to poslopje spreme-v svojo cerkev.
y glasilu je bilo pojasnjeno, ^ j® posvetitev cerkve bila do-®^^ena za 12. marca, toda lokal-Katoliška akcija pod vod-^tvom nekega Rev. Fr. Milazza, ^pnika Sciacce, je z žeblji za-^ ^ vrata in okna nove cerkve, glavnim vhodom pa dvigni-^ ^elik zid iz kamna.
odgovorom vlad treh zapadnih sil z dne 16. junija, na noto, s katero je sovjetska vlada zahtevala, da se takoj začne izvajati določbe mirovne pogodbe z Italijo, imenuje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, umakne okupacijske čete in upostavi civilno upravo za Trst. Zapadne sile so to noto zavrgle in ponovno izjavile, da bi najboljša rešitev vprašanja Trsta bila, če se celo ozemlje vrne Italiji.
Borba v svojem uvodniku poudarja, da je Jugoslavija že večkrat izjavila, da takšne rešitve ne more ^prejeti, ker so to deklaracijo podale sile, ki niso direktno vmešane v vprašanje. Jugoslavije se ni sploh obvestilo ali pa se z njo posvetovalo glede tega vprašanja, ki vsebuje za Jugoslavijo nesprejemljivi predlog, namreč, da se izroči nove dele jugoslovanskega prebivalstva pod tuji jarem.
V članku je dalje opozorjeno, da se v odgovoru zapadnih sil sovjetski vladi nahajajo na-sprotstva. Medtem ko z ene strani zapadne sile pravijo, da se še vedno držijo svoje deklaracije od 20. marca leta 1948, s katerb so predlagale priključitev Svobodnega ozemlja Italiji, z druge strani pa izražajo svojo željo, da bi se prizadeti državi (Italija in Jugoslavija) sporazumeli potom direktnih pogajanj.
Borba poudarja, da oživljanje Deklaracije treh sil dejansko opogumlja one elemente v Italiji, ki so proti sporazumu z Jugoslavijo, ter proti takšni rešitvi perečih vprašanj, ki bi vodila v poravnavo jugoslovansko-ita-lijanskih nesoglasij, in ki bi prispevala jačanju miru.
Borba zaključuje, da bo ta odgovor zapadnih sil upravičeno izzval jezo med jugoslovanskimi ljudstvi, ki so že itak ogorčena vsled mahinacij Italije, da se "izkoristi in zlorabi našo dobro voljo za sporazum."
"Ker mi smo, ponavljamo, za sporazum, toda za sporazum na enakopravni osnovi, na stvarni osnovi, ki odraža pravo stanje stvari, ne da bi se vsiljevalo rešitve od zunaj s takšnimi izjavami, ki predlagajo sporazum izključno v prid eni sami od prizadetih strank," pravi Borba v svojem uvodniku.
ameriški ataše v rumu niji odpoklican zaradi municije
WASHINGTON, 21. junija— Zedinjene države so danes vsled novega nesoglasja z Rumunijo odpoklicale svojega vojaškega atašeja kapitana Herchela Huts-inpillerja, ker so rumunske ob lasti pronašle v malem jezeru v bližini njegovega stanovanja določeno količino municije in nabojev. Rumunske oblasti trdijo, da je ameriški atašej municijo vrgel v jezero, ko je videl, da jo ne bo mogel izročiti elementom, ki se upirajo sedanji vladi.
Državni oddelek je zanikal obtožbe, da je "zastarela munici-ja" bila namenjena za prevratne elemente. Ameriški uradniki pravijo, da je ta municija ostala pri ameriškemu atašeju še iz dobe pred tremi leti, ko so zavezniške sile imele v Bukarešti svoje vojaške misije. Toda v odgovoru Državnega oddelka ni pojasnjeno, zakaj je municija bila vržena stran šele sedaj po treh letih.
Na zahtevo rumunske vladt pa je Državni oddelek vseeno ukazal Hutsinpillerju, naj se vrne v Zedinjene države.
jugoslovanski ambasador pri achesonu
WASHINGTON, 19. junija. —Državni tajnik Dean Acheson je danes sprejel jugoslovanskega ambasadorja Vladimira Po-poviča, s katerim sta trideset minut razpravljala o • jugoslovanskih ekonomskih vprašanjih. Po sestanku z Achesonom ni hotel Popovič podati nobene izjave, če se je govorilo tudi o novem ameriškem posojilu Jugoslaviji.
McCarthy napaden na
shodu odvetnikov
Profesor Yale univerze Thomas I. Emerson je včeraj na sestanku organizacije odvetnikov napadel republikanskega senatorja McCarthy, zaradi njegove taktike "rdečega šmiranja." Emerson je opozoril, da bi se ne smelo uporabljati silo in zatiranja, ampak svobodno diskusijo, argumente in kompromise.
"Naši čuti negotovosti pod grožnjo vojne in ekonomskih težav nas gonijo, da okrnjujemo naše tradicionalne civilne svo-bodščine. Američani se sedaj bojijo, da bi povedali svoje mnenje, če ta mnenja ne soglašajo z uradno politiko ali pa se slučajno ujemajo s komunističnim političnim prepričanjem," je izjavil profesor Emerson.
Lausche načeluje guvernerjem dežele
WHITE SULPHUR SPRINGS, W. Va., 21. junija—Ohijski guverner Frank J. Lausche je danes soglasno bil izvoljen za predsednika Konference ameriških guvernerjev.
• Soglasna izvolitev Lauscheta za novega predsednika konfe-rance je zelo značilna, kajti na splošno se smatra, da je Lausche na tekoči konferenci potisnil v ozadje tudi takšne znane guvernerje kot je newyoski guverner Thomas E. Dewey, cali-fornijski Earl Warren in penn-sylvanski James H. Duff. Še bolj značilna je Lauschetova izvolitev spričo dejstva,-da se za predsednika Konference guvernerjev le ob zelo redkih prilikah izvoli guvernerja, ki mora ponovno kandidirati za izvolitev. Lausche bo kandidiral za svoj tretji termin 7. novembra.
Največjo senzacijo je Lausche na konferenci povzročil s svojo izjavo v zvezi z volitvami za senat, ko ni direktno podprl ne demokratskega kandidata Jo-sepha Fergusona in ne republikanskega senatorja Roberta A. Tafta.
Lausche je skupaj s 26 ostalih demokratskih guvernerjev bil povabljen na kosilo v Belo hišo. Sprva se ni odločil, če se bo Trumanovemu vabilu odzval, toda kot izgleda, je sedaj sklenil, da bo vseeno šel na večerjo. Njegova soproga se je že vrnila v Columbus, medtem ko je on ostal tu. Lausche očividho čuti, da bi se njegovo odsotnost z večerje v Beli hiši tolmačilo kot podporo republikanskemu senatorju Taftu.
Bridges bi lahko postal oseba brez državljanstva
MELBOURNE, Avstralija, 19. junija.— Avstralski imi-gracijski minister Harold Holt je danes izjavil, da bo Avstralija verjetno smatrala znanega ameriškega delavskega voditelja Harry Bridgesa za "osebo brez državljanstva," če bi mu ameriške oblasti odvzele državljanstvo.
Bridges, ki je bil obsojen zaradi krive prisege, je rojen v Avstraliji. Ameriške oblasti so ga skušale deportirati in so ga trikrat gnale pred sodnijo. Dve prvi tožbi je izgubila vlada, na tretji obravnavi pa je bil Bridges spoznan krivega lažnjive prisege.
Federalna sodnija v San Franciscu je z odlokom potrdila, da se mora Bridgesu odvze ti državljanstvo. Kot je izjavil Holt, pa Bridges po izgubi ameriškega državljanstva ne bo takoj dobil nazaj svoje avstral sko državljanstvo, kar pomeni, da bi sploh ne imel nobenega državljanstva.
Delavski voditelj, ki je aktivno podpiral Progresivno stranko, je vložil priziv proti obsod bi.
DomaČe vesti
Pozdravi
Pozdrave iz Cambr idge in Bostona, Mass., pošiljajo Joseph F. Durn in družina, ki se je tja podala na graduacijo sina.
Iz Puebla, CoL, pa pošiljata Mr. in Mrs. Joseph in Mary Adamich iz 1410 E. 52 St. lepe pozdrave uredništvu, prijate-teljem in znancem ter čitate-Ijem Enakopravnosti. Tamkaj se nahajata na tri-tedenskih počitnicah.
Želimo vsem mnogo razvedrila in srečen povratek!
Graduant
Danes bo graduiral iz Harvard univerze v Cambridge, Mass., Raymond J. Durn, sin obče poznane družine Mr. in Mrs. Joseph F. Durn. Bil je ves čas izredno dober učenec. Odločil se je študirat pravo ter se je vpisal za nadaljna tri leta v omenjeno univerzo, čestitamo!
Truplo moškega v parkanem avtu
Na nekem polju blizu 19604 Mohican Ave. so včeraj našli v parkanem avtu truplo moškega. Na osnovi osebnih papirjev je bilo ugotovljeno ,da je to truplo Georgea Stengerja, starega 35 let, ki je izginil že 31. maja, kakor je to naznanila njegova žena.
Stenger je zarental avto 17. maja. Agencija, pri kateri je avto najel, ga je že naznanila policiji, ker avta ni vrnil. Mrliški oglednik je izjavil, da so poleg njegovega trupla našli mo-litvenik. Stenger, ki ima ženo in 10 let starega sina, je živel na 18621 Neff Rd.
Anglija si aktivno prizadeva, da bi se v organizaciji ZN zamenjalo kitajske nacionaliste s komunisti
francoski katoličani proti atomski bombi
PARIZ, 19. junija. — Francoski rimsko katoliški kardinali in škofi so danes objavili izjavo, s katero so v zvezi z mirovno resolucijo Svetovnega kongresa pristašev miru nastopili proti uporabi atomske energije za vojne namene, toda s tem še niso podprli podobne resolucije Svetovnega kongresa.
V svoji izjavi so katoliški voditelji rekli, da vsak, ki ima čute za človeštvo ne more storiti drugega kot obsoditi Moderna orožja, ki "se je jo smrt rta čez-dalje večjih področjih."
"Prepričani smo, da človeštvo onečašča inteligenco, podarjeno po Bogu, ko znanost, ki bi lahko bila tako plodna za dobro, spreobrača v zlo," je med ostalim rečeno v izjavi.
duhovnik zagovarja borbo za mir
NEW YORK, 19. junija—Duhovnik Rev. F. B. Jansen je danes apeliral na mladino in člane cerkve, naj delujejo za ohranitev miru z zbiranjem podpisov na peticiji Svetovnega kongresa zagovornikov miru.
Rev. Jansen, ki je poudaril, da bi morali vsi kristjani slediti vzgledu Jezusa Kristusa, je med ostalim rekel:
"Pomagajte stvari Boga in človeke s podpisovanjem Svetovnega apela za mir. Naj se ve za vaše želje! Podpisujte peticije za mir!"
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Vatikan pritiska naj se krono sv. Štefana ne vrne
LONDON, 21. junija. — Obveščeni krogi so danes izjavili, da bo vsled posredovanja Vatikana ameriški businessman Robert Vogeler ostal še naprej v madžarskem zaporu. Vatikan namreč pritiska na Zedinjene države, naj ne izročijo krone sv. Štefana madžarski vladi v zameno za na 15 let ječe obsojenega Američana.
Vatikan je baje že dal vedeti, da nikakor ne veruje, da bi se moglo krono vrniti Madžarski. Ta krona je v 11. stoletju bila podarjena kralju Štefanu. Podaril mu jo je papež Silvester II. in je predstavljala simbol sodelovanja med Madžarsko in Vatikanom.
Ko je bil rimsko katoliški kardinal Mindzsenty postavljen na zatožno klop zaradi vohunstva, črne borze in zarote proti madžarski vladi, so ga med ostalim obtožili, da je od Zedinjenih držav zahteval, naj ne vrnejo krone sv. Štefana, dokler so komunisti na oblasti.
Medtem pa tudi rimski katoličani v Zedin jenih državah pritiskajo na državnega tajnika, naj ne dovoli, da bi se vrnilo krono v zameno za Voge-lerjevo svobodo. V svojem telegramu so katoličani, ki se zavzemajo za osvoboditev kardinala Mindszentyja, izjavili, da če kdo zasluži, da se mu kupi svobodo s krono, potem je to kardinal Mindszenty.
LONDON, 21. junija—Angleški vladni krogi so danes razkrili, da si Anglija aktivno prizadeva, da bi se iz organizacije Združenih narodov izobčilo Čiangkajšekove nacionaliste in jih zamenjalo s predstavniki nove kitajske komunistične vlade.
Veruje se, da Anglija želi končati sovjetski bojkot. Odkar je bil zavržen sovjetski predlog za izobčitev nacionalističnih delegatov, se sovjetski delegati niso udeleževali sej, na katerih so Kitajsko zastopali nacionalisti.
Eden od glavnih vzrokov za aktivno prizadevanje Anglije v prid novi kitajski vladi pa je,
ker želi upostaviti polne diplo-matične odnošaje z vlado v Pei-pingu. Kitajska komunistična vlada je že okrcala Anglijo zaradi njene "dvorezne" politike,
ker je z ene strani hotela navezati stike z vlado v Peipingu, z druge pa se je vzdržala glasovanja, ko je šlo za priznanje te vlade v organizaciji Združenih narodov.
Anglija je že v januarju pretrgala diplomatične odnošaje z nacionalističnim diktatorjem Ci-angkajšekom in naznanila, da je pripravljena upostaviti diplomatične odnošaje z vlado Mao Ce tunga v Peipingu. Toda peipin-ška vlada se ne zmeni za priznanje Anglije.
Ce Anglija res namerava podpreti sovjetski predlog, se bo pokazalo na seji Socialnega sveta v Ženevi, ki se bo vršila 3.
julija. V tem svetu imajo svoje delegate države, ki so priznale novo ljudsko demokratično republiko Kitajsko: Češkoslovaška, Danska, Indija, Pakistan,
Poljska, Sovjetska zveza in Anglija.
Nedavno je sam angleški zunanji minister Ernest Bevin izjavil, da je Anglija pripravljena priznati v organizaciji Združenih narodov novo kitajsko vlado.
Zamenjavi delegatov so se največ zoperstavljale Zedinjene države. Toda tudi ameriško stališče se je zadnje čase spremenilo, ker se Zedinjene države zavedajo, da bodo morale sprejeti sklep večine.
sporazum med češko in vzhodno nemčijo
BERLIN, 21. junija—Zastopnik ministrskega predsednika vzhodne Nemčije Walter Ul-bricht je danes naznanil, da se bo njegova vlada odpovedala vsem pravicam za 2,000,000 su-detskih Nemcev, vsled katerih sta Anglija in Francija v Mona-kovem prodali Češkoslovaško Hitlerju.
Po sporazumu med yzhodno Nemčijo in Češkoslovaško ne bodo Nemci imeli nobene pravice, da živijo na sudetskem ozemlju.
Medtem je tudi sovjetska časnikarska agencija Tass na^ani-la, da je prišlo do končne poravnave tega vprašanja. Formalni sporazum bo podpisan že koncem tekočega tedna v Pragi.
mrs. roosevelt pri nizozemski kraljici
AMSTERDAM, Nizozemska, 19. junija. — Nizozemska kraljica Juliana je danes sprejela Mrs. Franklin D. Roosevelt, ki bo gostinja kraljice v palači So-estijk v teku prihodnjih treh dnevov.
Kratke vesti
angleški ladji napadeni pri kitajski
HONG KONG, 21. junija—Kitajske nacionalistične bojne ladje so danes v bližini kitajskega obrežja napadle dve angleški ladji. Kitajski nacionalisti so obe ladji poškodovali z bombami in strojnicami.
katoliški voditelji poljske napadeni
LONDON, 19. junija. — Sovjetska časnikarska agencija Tass poroča, da se poljski katoliški voditelji bili strogo kritizirani, ker niso podpisali peticije Svetovnega kongresa zagovornikov miru za prepoved uporabe atomskih bomb. Tass pravi, da je tajnik Poljskega državnega sveta Rybinski obtožil katoliško hijerarhijo, da krši sporazum med cerkvijo in državo, ker ne izvaja obveze, na katere ^e pristala, ko je bil sklenjen sporazum. Po eni določbi sporazuma so katoliški voditelji obljubili, da bodo vernike spodbudili, naj podpišejo peticije v prid miru.
250 žrtev krvavih nemirov v peruju
LIMA, Peru, 19. junija. — Iz privatnih virov poročajo, da je tekom krvavih nemirov v drugem največjem mestu Peruja, Arequipa, bilo ubitih 250 oseb. Vlada pa je medtem naznanila, da je popolnoma zlomila poskus revolte, ki j^e izbruhnil zadnji teden.
pravda napadla zedinjene države
MOSKVA, 21. junija—Današnja Pravda je objavila uredniški članek, v katerem pravi, da je ameriški senat odobril zakonsko predlogo, ki predvideva obsežen sklad za razširitev ameriških vojnih priprav na bakteriološka polja.
mirovni shod bo prirejen v berlinu
BERLIN, 21. junija—Nemški odbor zagovornikov miru je dane naznanil, da bo 28. junija v ameriškem sektorju Berlinu prirejen shod, na katerem bodo govorniki spodbudili Berlinčane, naj se borijo za mir.
največjo zastava
DETROIT, 19. junija—Ob priliki proslave Dneva zastave, se je 55 delavcev mučilo, da so na poslopju Hudson Co., dvighili največjo zastavo na svetu. Zastava je dolga 235 čevljev, široka pa 104 čevljev.
oče in sin se stepla
TOPEKA, Kan., 2. junija. — Policija je danes naznanila, da je aretirala nekega Oscarja Paynea, ki je pijan napadel svojega očeta s stolom. Oče ne bodi len, pa je pograbil palico in jih nabrisal sinu, da mu jih je bilo dovolj. Sin je star 63 let, oče pa jih ima na plečah 101.
k
I
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
22. junija 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 SIT. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
_Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES-t(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_
For Three Months—(Za tri mesece)______
.$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POMOČ TIRANOM
II.
Peronov evropski partner Francisco Franco se tudi nahaja v težavah in vpije za ameriška posojila. Sodeč po logiki posojila Argentini, bo tudi on zadovoljen, če bo Državni oddelek šel po svoji poti.
Kakor poudarja v tekoči izdaji New Republic, Theodore White, je Franco spravil Španijo na rob bankrota. Njena zemlja je v opadanju, njene tovarne se izrabljajo, njene železnice vsako leto prevažajo manj in manj tovora. Po ameriških statistikah je enodnevno delo vredno le polovico onega v predvojnih letih. Zdravje španskega ljudstva se stalno slabša.
Kakor Peron je tudi Franco sledil velikim načrtom za industrializacijo, medtem ko je špansko poljedelstvo začelo padati. Kot Peron je doživel neuspeh tudi Franco. Španski izvoz se počasi dviga po zaslugi svetovne obnove. Kljub temu pa trgovina Španije nazaduje, njene zadnje rezerve zlata in tuje valute so potrošene. Njen izvoz v Ameriko je le na polovico njenega tekočega uvoza. Njeni izgledi pa so čezdalje slabši.
Vsled tega je cela vrsta Francovih agentov skušala potom pogajanj dobiti posojilo. Najprej sta tu bila Andres Moreno in Juan March leta 1949; zatem je prišel Mariano Yturralde, ki se je tajno nahajal tu preteklo zimo. Sedaj Juan Bustello, glavni upravnik tovarne za nitrogenska gnojila v Asturiji, in španska amabasada pritiskajo za trgovinsko posojilo Uvozne-izvozne banke.
V preteklosti seje Državni oddelek upiral posojilom Španiji. Odprto je povedal Francu, da je ekonomski položaj Španije bil ustvarjen zaradi Francove politike pri manipulacijah s tujo valuto, diskriminacije proti tujim in vesticijam in oponašanjem metod vladnih industrijskih korporacij, ki jih je v Nemčiji izvajal Hermann Goering. Ce je Franco čital to sporočilo, se zanj ni zmenil. Več sto različnih zamenjalnih vrednosti peseta, od 10 do 40 pesetov za dolar, je sedaj v veljavi. Zunanje družbe so še vedno prepovedane, če ne prepustijo dve tretjini svoje uprave in kontrole španskim koncernom. Franco še vedno posveča nove tovarne vladne industrijske korporacije.
Do nedavna je Franca ohranil na površju Peron potom sporazuma, na osnovi katerega so argentinski krediti krili vse potrebe Španije v žitu. Sedaj pa Peron ne more več nositi Franca. Istočasno so se sesuli španski trgi v Ameriki. Mi več ne kupujemo španske mandelje in živo srebro. Naše potrebe po španskem olivnem olju so padle. Celo Armstrong Cork Company je razočarana s trgovino s Francovo Španijo.
Dvakrat sta Francu pomagali iz zagate National City Bank in Chase National Bank. Toda vsled nezaupanja sta zahtevali poroštvo od 105 procentov v zlatu, ki naj bo položeno v Londonu. Sedaj Francove zlatne rezerve znašajo manj od enoletne trgovine z Ameriko in Anglijo. Na nobeni razumljivi osnovi bi se danes ne moglo opravičiti trgovinsko posojilo Španiji.
Kljub temu pa Franco upa, da bo slej ko prej dobil od Uvozno—izvozne banke 70 milijonov dolarjev. Posojilo zagovarjajo prijateljski senatorji, ki jih je organiziral Pat McCarran, in mogočni lobisti National Cotton Councila, katere vodi George McFadden in Anderson Clayton Company.
Posojilu pomaga tudi dejstvo, ker je javnost sprejela posojilo Peronu z ravnodušjem. Zakaj bi Franco ne smel upati, če pa je naš glavni cilj, da se pripravimo za vojno, v kateri samo stopnja totalitarstva razlikuje naše sovražnike od naših zaveznikov?
KDO JE SPOZNAL POMEN KAOLINA?
Kaolin je izredno čista, bela glina, ki jo rabimo za žganje znanega keramičnega izdelka porcelana.
Kitajci so prvi znali uporabljati kaolin ter iz njega izdelovati najfinejše porcelanaste vaze z izredno tankimi, a močnimi stenami. Beseda "kaolin" izhaja iz kitajske besede "kauling." Tako se namreč imenuje skalno področje v Cheng-te-Chen, kjer je ta surovina za izdelovanje porcelana.
ANGLEŠKI ZNANSTVENIKI SNEMAJO DNO SREDOZEMSKEGA MORJA
Trije britanski znanstveniki z vseučilišča v Cambridgeu bodo unemali dno vzhodnega dela Sredozemskega morja. Po pisanju i "Sunday Times" nameščajo se-: daj na otoku Malti potrebne in-; štrumente na podmornico, ki bo; izvrševala si^manja. List pripominja, da bodo njihova odkritja proučile petrolejske druž- ■ be glede na možnost, da se pri snemanju dna odkrijejo petro-lejska ležišča.	i
Poročilo o izletniških prostorih SNPJ
Poročano je že bilo, daje otvoritveni piknik naše farme SNPJ sijajno uspel. Istotako je nepričakovano in vsestransko uspel piknik Ženskega odseka farme na Spominski dan. K temu uspehu so nedvomno prispevali naši gostje iz domovine, ki so omenjeni dan posetili naše prostore. Naš Joseph Durn se je domislil, da bi naši gostje ob tej priliki lahko videli farmo in s tem tudi sami pomagali k boljšemu uspehu. Josie Zakraj-šek se je takoj strinjala s to dobro idejo, ki jo je Durn naznanil na konvenciji SANSa, ko je prisotne povabil na piknik in jih opozoril, da bodo tudi naši gostje navzoči, ženski odsek je šel takoj na delo in pripravil vse kar je potrebno za goste in posetnike.
Naj na tem mestu tudi omenim, da ima Joseph Durn vedno dobro besedo za našo farmo, naj bo kot posamezen član ali pa pri svojem društvu "V boj" št. 53. Durn nam je tudi brezplačno daroval veliko kuhinjske posode, ko je videl, da smo v veliki potrebi. Prejšnja leta smo morali posodo nositi s seboj, če smo hoteli kaj ser-virati delavcem.
Društvo V boj bo imelo svoj piknik prihodnjo nedeljo 25. junija. Seveda na naši farmi, društvo V boj je eno med prvimi, ki finančno in moralno podpi-rq. našo farmo. Zato je naša dolžnost, da posetimo omenjeni piknik. Do prihodnje nedelje bo tudi naša cesta (Heath Rd.) polita z oljem, da boste mislili, da vozite po Chardon Rd. Če bodo Vbojčani imeli uspešen piknik, bo gotovo kakšen dolar prispevan v sklad za izboljšavo prašne ceste.
V	nedeljo 2. julija bo pa piknik Clevelandske federacije, za katerega pravijo, da bo eden največjih piknikov v sezoni. Na Dan neodvisnosti 4. julija bo pevski zbor Slovan priredil svoj piknik in upamo, da bodo imeli boljše vreme nego lani. Dalje ima 9. julija piknik društvo Concordians, 16. julija društvo Utopians, 23. julija pa Napredne Slovenke, ki se bodo same prepričale kako dobra je kava skuhana *v posodi, katero so darovale naši farmi. Naj še opozorim, da bo 30. julija imelo piknik društvo Mir št. 142, ki bo ob tej priliki praznovalo 40-letnico obstoja. To društvo je že darovalo $25 za politi je ceste in tudi za okna na dvorani isto vsoto. Nag še omenim, da ima društvo Mir zelo vestna zastopnika p r i Farmskem odboru, ki sta tudi pridna delavca. Želeti bi bilo, da bi tudi ostala društva pošiljala svoje zastopnike na naše seje.
V	soboto 29. julija bodo naša prijazna dekleta Ženskega odseka servirale večerjo na farmi. O tem bo še poročano pozneje. Za sedaj naj zadostuje obvestilo, da imajo naše članice že listke za večerjo in je dobro,, da si jih vnaprej rezervirate. Naša dekleta so sedaj zelo zaposlene in sicer s čiščenjem in popravljenjem koče na farmi. Se kar med seboj kosajo, katera bo bolje opremljena, da bo potem vse v redu za naše počitnice.
Še to moram sporočiti. Namreč, da bodo Progresivne Slovenke krožek št. 1 priredile na naši farmi kokošjo večerjo v soboto 8. julija. Članice tega krožka so skupaj s članicami društva Svoboda priredile pied' par leti piknik, katerega dobiček je šel za nabavo kuhinjske posode. S tem denarjem smo kupile prvo posodo. Obiščimo' jih omenjenega dne!
Theresa Gorjanc,!
Vabilo na belokranjski piknik
Pravilno • bi se moralo glasi ti: Vabilo na piknik Belokranjskega kluba. Toda ker se bo skušalo prirediti ta piknik kolikor je mogoče po belokranjskih šegah in navadah, ga bo mo imenovali Belokranjski piknik, katerega priredijo Belo-kranjci dne 25. junija na Kali-opa farmi na Eddy Rd.
Seveda, pogrešali bomo pristne belokranjske slivovice, toda dobilo se bo nedomestilo za suha grla, kakor tudi bomo v%e preskrbeli za lačna usta. Nekaj se sliši, da se bo dobilo tam tudi pečenke, kakšne se ne dobi na drugih piknikih.
Za srbeče pete ima farmar Kaliopi pripravljene lepe plesne prostore, kjer se bo ob zvokih prijazne godbe vrtelo vse kar je mlado in staro. Letos si ne bomo po brazdah lomili rebra, kakor je to bilo lani.
Z vremenskim prerokom smo se tudi že zmenili, kajti obljubil nam je za par "štamperljev raki je," da bo prijazen z nami in nam šel na roko.
Na pikniku ne bo nobenih političnih govornikov ali pridigarjev, da bi nam zapravljali prosti čas. Vsak se bo lahko zabaval prosto po domače in v prosti naravi. Kahopi ima v dolini še nekaj prostora, katerega ni uničila moderna civilizacija, ampak je takšen kakršnega je ustvarila narava.
Za Krašovce so tudi prostori, na katerih bodo lahko tolkli "rešto" in še Ribničani jih bodo lahko "z lufta" metali.
Za kažipot vzemite Chardon Rd. 6 do križišča 84, potem obr nite na 84 severno.in prva cesta vzhodno od Eddy Rd. in tam boste videli napise. Eddy Rd. gre v isti smeri kot Rd. 6, samo da je prva cesta severno od Rd. 6. Začne se na 84, konča pa na 91.
Torej, vsak, ki si želi razvedriti zaprašene možgane, bo gotovo prišel na Belokranjski piknik na Kaliopi farmi. Dobrodošel bo vsak, naj bo plešast ali pa s skravžanimi lasmi, in kateri bo bolj žejen, tega bomo z večjim veseljem sprejeli.
Ne pozabite: dan je nedelja 25. junija, prostor pa Kaliopi farma!
V. M. Schneller,
ali z delom na raznih priredbah. Vsem skupaj—iskrena hvala!
Ampak zadnje čase je pri podružnici zavladala nekakšna stagnacija, čemur je bila najbrž kriva zaposlenost ob času graditve novega Ameriško jugoslovanskega centra in nazira-nje, da je SANS že izvršil svojo zgodovinsko nalogo. Toda v smislu sklepa večine delegatov na konvenciji, pa temu ni tako. Zato je podružnica št. 106 sklenila, da bo podvzela živahno kampanjo, da zopet oživi nekdanje navdušenje in delavnost med napredno euclidsko naselbino. V ta namen bodo pismeno povabljeni vsi bivši člani in društva, da ponovno postanejo člani te edinstvene organizacije. Letna članarina je sedaj samo $2.
Za uspešno delovanje pa seveda ni dovolj samo članska karta, temveč je potrebno, da zahajate na seje in z vašimi nasveti in delom omogočite večji razmah in učinkovitost podružnice. Seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru. Z vašim sodelovanjem in dobro voljo boste postavili Euclid zopet na zemljevid vsporedno z St. Clairsko in Collinwoodsko naselbino in obenem imeli prijetno zavest, da izpolnujete narodne in delavske dolžnosti napram stari in novi domovini.
Torej, na svidenje na prihodnji seji dne 17. julija. F. Č.
Podružnica št. 106 SANSa vas kliče
Euclid, Ohio—Kot nam je znano, je minula SANSova konvencija z ogromno večilo glasov sklenila, da je v interesu vseh iskrenih Slovencev, kot tudi v interesu obstanka našega jezika in liulturnega gibanja v tujini, da SANS nadaljuje s svojim človekoljubnim in kulturnim delom. Naša rojstna domovina nam je že opetovano izrazila globoko hvaležnost za moderno opremo otroške klinike v Ljubljani, za zdravila jetičnih bolnikov (Streptomycin), kakor Ludi za obleko in živila ob času največje potrebe. S tem pa naša naloga še ni končana. Poleg materialne pomoči, bo SANS navezal tudi ožje kulturne in druge stike s Slovenijo in s tem omogočil večji razmah med našimi prosvetno-kulturnimi organiza-jami v Ameriki To se bo tem lažje zgodilo, ker se odnošaji med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami stalno izboljšujejo.
Za SANSovo humanitarno pomoč našim bratom v Sloveniji, je precejšen del prispevala tudi euclidska podružnica št. 106. Pfi njej so sodelovala skoro vsa društva, ki zborujejo v AJC kot tudi dom sam. Dalje je bilo pri pc-družnici včlanjenih že nad sto zavednih rojakov, ki so kot aktivisti izvršili ogromno delo, bodisi z nabiranje mprispevkov
5 poti
Duluth, Minn.—Prejel sem po vabilo od Most Rev. Thomas L. Noa, škofa v Marquette, Mich., da se udeležim "Baragovega dneva," katerega bodo slavili na 4. julija v St Ignace, Mich., v bli žini Marquette, Mich.
Pokojni Frederick Baraga je bil prvi slovenski misjonar v Ameriki in tudi prvi slovenski škof. On je bil ustanovitelj mar-ketske škofije. Drugi za njim je bil Mrak, tretji pa Vrtin. Baraga je bil tudi slovenski pisatelj. Vsi drugi škofje, ki so sledili Baragu, Mraku in Vrtinu, so bili druge narodnosti, a sedanji škof Noa je edini izmed njih, ki je zainteresiran v Baragovo zgodovino. Visoko ceni Baragovo delo tudi sedanji duluthski škof, Most Rev. Thomas Welch.
Ker je bil pokojni Baraga Slovenec, in ker bi si ga druge narodnosti rade prilastile, je priporočljivo; in jaz upam, da se bo "Baragovega dneva" udeležilo kolikor mogoče največ naših rojakov. Z našo navzočnostjo pri proslavi bomo potrdili in podkrepili nepobitno dejstvo, daje bil pokojni škof Baraga naše gore list in da sta bila Slovenca tudi škofa Mrak in Vertin. Zadnji izmed misijonarjev, ki so delovali s pokojnim Baragom, je bil znani, obče spoštovani misijonar Buh.
O razstavi, katero sem imel zadnji mesec v Duluthu, še vedno prejemam povoljne komentarje. Slične razstave sem imel pred leti tudi v Calumetu, Mich., Lemontu, 111., Chisholmu in Evelethu, Minn., ter po nekaterih drugih krajih.
Matija Pogorele.
pretepal in klal, najmanj pa kranjski Janezi. Če je v nebeški revoluciji premagal "generala" Luciferja in njegovo uporno armado ter ga pognal iz nebes (kakor pravi sv. pismo), bi bil lahko premagal tudi Tita in njegove partizane, brez domobrancev. Toda Tito in partizani se niso borili proti Bogu in sveti veri. Borili so se proti naci-fašistič-nim okupatorjem jugoslovanske zemlje in njihovim zaveznikom —slovenskim domobrancem, Pa-veličevim morilskim ustašem in Mihajlovičevim četnikom, za svobodo svoje domovine.
Za katere cilje in za kakšno demokracijo so se borili domobranci in belogardisti, nam je povedal Winston Churchill in sicer bolj glasno, bolj razločno— kakor nam morejo povedati dr. Krek, Peter Kopriva in A. D.— s tem, da je dal 11,000 teh "gorečih borcev za zmago zapadnih demokracij," razorožiti in vrniti partizanom, da so slednji obračunali ž njimi po slovansko, po Gregorčičevo:
"Zvestim vrne on svobodo,
izdajalcem srd in smrt!"
Vse sklicevanje na brezbožni komunizem, na Boga in sveto vero jim ne bo nič pomagalo. Dejstvo se spremeniti ne da. Skupno z okupatorji so se borili proti svojemu narodu in svoji domovini; skupno z okupatorji so bili poraženi, in skupno z okupatorji so morali bežati iz domovine. In zgodovina ne bo mogla drugače, kakor da jim pritisne na čelo pečat, kakoršne-ga je pritisnila Efijaltu, Iškar-jotu in Vuku Brankoviču, katerega vse "akademije," vsi Petri Koprive in niti vsa jezuitska spretnost gospodov okoli A. D. ne bo mogla izbrisati . . .
Joseph F. Faletich.
ZAKON O STERILIZACIJI V ZDA
V 27 zveznih državah Zedinje-nih držav je v veljavi zakon o sterilizaciji umsko zaostalih oseb. V letnem poročilu dr. Freda Butlerja, predloženem ameriškemu združenju zdravnikov-specialistov za duševne bolezni, se ugotavlja, da je bilo že okrog 49,000 dedno obremenjenih oseb steriliziranih, odkar je začel veljati omenjeni zakon.
Mara Tavčarjeva:
Slovenska zemlja
Lepa je slovenska zemlja^ ko pomladi zeleni,
lepa ko v poletnem žaru se pšenični klas zlati.
Lepa je ko cvete ajda in na trti grozd zori,
lepa v zimski je odeji ko v počitku polje spi.
Lepa je slovenska zemlja, lep slovenske pesmi glas,
lepa jezera in mesta,
lepa je slovenska vas.
Hišice in sadovnjaki,
sred vasi na lipi cvet,
pesem fantovsko vesela trka na dekliška okna,
polna nagljev, rožmarina, ko srebrna mesečina čez tihi se razlije svet.
Sonce vstaja, kmet že orje in škrjanček žvrgoli,
piska na piščal pastirček, v delu vsa vas oživi.
Kosca vrisk vesel se čuje in kresovi plamene,
sonce višek je doseglo,
žitna polja se zlate.
čriček se oglaša v bregu zreli so vinogradi,
težke brente, polni sodi,
trte sladki sok kipi.
Ptički so na jug zleteli,
prazno polje je in vrt,
sonce vedno nižje kroži,
sneg pogrinja beli prt.
Lepa je slovenska zemlja od Triglava do morja,
lepa plodna je ravnina, lep sneženi vrh gora.
Tam kjer Soče, Drave, Save svojo pesem val šumi, tam zavedni rod slovenski srečne si ustvarja dni.
PADANJE PROIZVODNJE V FRANCIJI
Po uradnih statističnih podatkih je proizvodnja nekaterih industrijskih panog v Franciji začela nazadovati. Indeks proizvodnje je bil—če vzamemo proizvodnjo 1938 kot 100—julija 1949 130, januarja in februarja letos 120, marca pa 115. Padanje proizvodnje je posebno ob; čutnb V indusfiri ji premoga ter v proizvodnji in predelovanju kovin. Število brezposelnih delavcev se je dvignilo od 150,000 leta 1949 na 182,000 ob koncu marca. V zvezi s tem se je tudi zmanjšal obseg prometa in potrošnje električne energije.
Da bomo na jasnem
Kolovodje in zagovorniki pobeglih domobrancev, kateri so se v drugi svetovni vojni borili lamo ob ramenu z naci-fašistič-nimi okupatorji Jugoslavije proti partizanom, proti svoji domovini in proti zaveznikom, kri-če sedaj na vse grlo po Ameriki, da so se borili za Boga in sveto vero proti brezbožnemu komunizmu, za "iste cilje" in "principe," za katere so se borili za-padni zavezniki.
Po mojem skromnem mnenju je to slab izgovor, katerega so si gospodje izmislili. Zgodovina ga ne bo mogla nikdar vpošte-vati.
Bog je vsegamogočcn. On ne jiotrebuje nikogar, da bi se zanj
IZGINILO JE 10.000 FUNTOV ŠTERLINGOV
Na poletu iz Kaira v Aden je iz letala letalske družbe "Kim" izginilo 10,000 funtov šterlingov, ki jih je na Bližnji vzhod poslala neka banka iz Rotterdama. Policija raziskuje, na kakšen na-čm bi mogla tako velika vsota zginiti iz letala, ne da bi posadka za to vedela.
TOBAK JE ŠE VEDNO SKRIVNOST ZA KEMIJO
Znanost še vedno ni sposobna razložiti kadilcem, kaj prav za prav kadijo, kajti v tobakovem listu je več sto kemičnih sestavin, od katerih samo nekatere poznamo. Dr. Walter Franken-burg, vodja vseh kemičnih raziskovanj, ki jih dela ameriška "General Tobacco Co.," je izjavil, da so sedaj na razpolago najmodernejša kemijska in fizikalna sredstva, ki naj omogočijo, da bomo zvedeli nekaj več o kemičnih procesih, ki se razvijajo med kajenjem.
Jugoslovanski solisti dobili šest nagrad
Bruselj, 23. maja. (Tanjug). —Na mednarodnostnem pevskem tekmovanju v Belgiji so jugoslovanski pevci dobili vseh šest nagrad. Veliko častno nagrado "Grand Prix" belgijske vlade je dobila sopranistinja Valerija Heybalova, članica beograjske opere; nagrado predsednika francoske republike, pryo častno nagrado in nagrado pred-sednkia občine je dobil bariton Vladimir Rždjak iz Zagreba; drugo častno nagrado in nagrado britanske vlade je dobil tenorist Janez Lipušček iz Ljubljane ;tretjo častno nagrado in nagrado nizozemske vlade je dobil basist Tomislav Neralic iz Zagreba; četrto častno nagrado je dobila altistka Nada Putar, peto častno nagrado pa tenorist 2unec, oba iz Zagreba.
Te nagrade so podelili jugoslovanskim pevcem na poslednjem glavnem tekmovanju v Verdiersu pri Liegeu, ki se ga je udeležilo 50 pevcev in pevk iz Jugoslavije, Belgije, Franci-
je, Italije, Zedinjenih držav. Ni" zozemske. Finske, Švice, Danske, Avstrije in Južnoafriške unije.
Po prvem izločilnem tekmovanju je ostalo 23 pevcev, med njimi vseh devet Jugoslovanov, k' so v poprejšnjih tekmovanjih posamezne glasovne kategorije dobili osem prvih nagrad in eno drugo. V najožjem finalno tekmovanje je prišlo devet pevcev, med njimi šest Jugoslovanov.
Nagrajene jugoslovanske pevce je občinstvo pozdravilp z burnim ploskanjem. Emil Heiman. predsednik sindikata iz Verdier-sa ter predsednik razsodišča organizator konkurza je čestital Jugoslovanom k veliki in zasluženi zmagi. Pozneje je bil velik koncert vseh jugoslovanskih pevcev, dohodek pa je namenjen družinam približno 40 belgU' skih rudarjev, ki so izgubili življenje pri nesreči v premogovniku Charleroi. Ta poteza jug"' slovanskih pevcev je bila posebno toplo pozdravljena.
r
22. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
George Seldes o metodah ameriškega tiska in njegovem načinu informiranja o Jugoslaviji
(Nadaljevanje)
"Kako so nekateri izmed nas, beograjskih dopisnikov, protestirali in rekli, da nočejo imeti opravka s sleparijo, je nekdo predlagal, naj bi vesti 'zavijali,' %j bi jih pisali tako, da bi jih ameriški listi sprejeli. In tako SBio jih začeli 'zavijati.'
"Nimam pojma, od kod je prihajal pritisk v dobro Mihajlo-^'iča, toda 'bil je strašen. Še hujši Jf' bil v primeru Stepinca, ker je bil to najbolj znan duhovnik v državi. Vi pa veste, kolikšnega pritiska je zmožna katoliška cerkev. O pravih izpovedbah kratko in malo nismo mogli pi-%ti, ne da bi nas gospodarji iz Amerike krenili po nosu. Verjamem, da so se listi pri nas Ustrašili pritiska. Prav tako pa oi bilo nobenega dvoma, da je bil nadškof Stepinac izdajalec."
Rekel sem svojemu kolegu, da %m videl filme, ki to zadostno "dokazujejo.
"Ljudje v Ameriki," je nada-'jeval moj kolega, "očitno ne "^lorejo verjeti, da so v Evropi, dbsti pa v Jugoslaviji, duhovniki vseh veroizpovedi sodelovali le v političnem življenju, %arveč tudi v vojni. Bili so duhovniki na strani Tita, duhovniki na strani Mihajloviča in duhovniki na strani Pavelica. (Pa-yelic je jugoslovanski izdajalec številka ena; zavetje so mu nu-•lile v Avstriji angloameriške ''Plasti, pozneje pa je našel za-Mišče v Italiji. Zavezniki ga Hočejo izročiti). Bili so liberalni, demokratični, nacistični in fašistični duhovniki. .Zmagali so ti-^ti, ki so bili na strani partizanov ;tisti, ki so sodelovali z na-c&ti, so bili izdajalci.
"Dokazi so bili očitni: Stepi4 "^ac se ni mogel odreči svojim pijanim in tiskanim dokumentom, prav tako pa seveda tudi ne na-•^'stičnim filmskim žurnalom.
ki smo pošiljali poročila s procesa, pa nismo mogli poveda-resnice. Mi smo jo 'zavijali.' "Ta časopisna agencija, kate-dolžnost je bila obveščati Iju-di o dejstvih, brez strahu in pri-®tranosti, je morala priobčevati ^ 'zaviti' obliki ne le poročila ^ procesa proti Mihailovicu in ^tepincu, marveč tudi mnoge ^cuge vesti iz Jugoslavije. Isto storila tudi glede drugih izhodnih narodov. Lastniki, ^^edniki in izdajatelji večine ^^eriških listov so odkrito sovražno razpoloženi nasproti de-ki jih imenujejo 'sovjet-satelite,' in navadno jim ni ^reba pritiskati ali ukazovati, da Vesti sovražne nasproti tem težavam."
To je eno najvažnejših dej-za katero je avtor te knjige ^'Gdel na svojem potovanju po Evropi.
Ko postane to čitatelju očitno, o laže razumel poročanje ame-^'škega tiska o važnih vpraša-omenjenih v uvodu te knji-
ge in dokumentiranih v prihodnjih poglavjih.
Samo o enem teh vprašanj lahko rečemo, da o njem zaradi zanimanja med čitatelji ne pri-občujejo dovolj vesti—to je vprašanje dodelitve zemlje kmetom, ki je niso imeli. To je prav za prav ena največjih revolucionarnih preobrazb v zgodovini sveta, toda o njej pri nas nismo dovolj pisali zato, ker je morda težko za ameriškega farmarja (ali za prebivalce mest), ali zato, ker uredniki našega tiska menijo, da je za povprečnega človeka težko razumeti pomen teh vesti. Vsekakor je dodelitev zemlje kmetom brez nje tista velika povest, ki še ni napisana.
Priznati moram, da se celih 17 let, kolikor sem delal kot dopisnik v tujini, za ta problem nisem zanimal. Po prvi svetovni vojni se ni zdel tako važen kakor zdaj. Zdaj je to važnejši problem zato, ker so mnogi narodi, vzhodni narodi in ruska cona Nemčije, uveljavili agrarno reformo, medtem ko je bila agrarna reforma med najvažnejšimi vzroki državljanske vojne na Kitajskem, ki se je končala z zmago kmetov brez zemlje.
Meni je razumljivo, zakaj teče ameriški novinar v Jugoslaviji ali na Madžarskem na pošto, da bi odposlal posebno poročilo o tem, da so grofom in baronom zemljo vzeli in jo izročili bivšim poljskim delavcem. Meni je tudi razumljivo, zakaj dopisnik v tujini ne pošilja vesti o velikanskem političnem dejanju Vatikana.
V prvem primeru njegov urednik le zelo malo ali ničesar ne ve o tem predmetu, ki kratko in malo po naši definiciji te besede ni "vest;" v drugem primeru pa gre za staro pravilo, da je treba zavračati vsa vprašanja, ki ve-
ljajo za svetejša od vseh zlatih bikov ameriškega novinarstva.
Vatikanska država je prav tako globoko zapletena v evropsko politiko, kakor, denimo, republikanska stranka pri nas. Kolikor pa to ni posrečena primera, bi lahko rekli, kakor demokratska stranka. Vatikanska država se ukvarja s politiko in je ena izmed velesil sveta. Kljub temu pa je ameriški tisk ne obravnava kot politično silo, ki bi bila popolnoma ločena od vere. Ameriški tisk nikoli ni objavil resnice o vlogi cerkve v evropski politiki in verjetno tega tudi nikoli ne bo storil.
Sabotiranje razgovora z maršalom Titom
Važno dnevno vprašanje je bilo: vojna ali mir? Ameriški tisk je pisal o vojni. Ljudje v Evropi se niso pogovarjali o vojni, toda vsak moški in vsaka ženska v deželah, ki bi se lahko spremenile v novo bojišče, se je bal vojne. Vzhod in Zahod sta se znova oboroževala. Titov odgovor na to vprašanje je bil svetovnega pomena.
Kominform je Tita izobčil. Vprašanje Titovega reagiranja na ta dogodek, njegovega položaja, spremenjenega ali nespremenjenega v odnosu na Sovjete in njegove bivše zaveznike, je bilo brez dvoma zanimivo.
Meni so rojila po glavi še druga važna vprašanja: velika jugoslovanska agrarna reforma (ki jo je Kominform obsodil), položaj rimokatoliške cerkve, gospodarski položaj države in bodočnost njenega petletnega plana v luči vesti, da jo sosedni narodi bojkotirajo. Vse to se mi je zdelo važno. Morda je ameriški tisk, posvečen večinoma senzacionalnim vestem, drugačnega mnenja? Če pa se bo Tito izrazil o vprašanju vojne in vprašanju
odnosov z Rusijo, bo to tudi zelo senzacionalna vest.
Maršal je gospoda Seldesa in mene sprejel v svojem kabinetu in se pogovarjal z nama nad poldrugo uro. Na vsako vprašanje je odgovoril tako razločno in odkritosrčno, da je napravilo to globok vtis. Govoril je o miru ali vojni, o Kominformu in o svojih odnosih z Rusijo. Odgovoril je na vse, kar je mogel vprašati kateri koU novinar.
Ko sem se potem vrnil v Pariz, mi je bilo očitno, da je razgovor s Titom, zlasti glede na debate o miru in vojni pred Združenimi narodi, novinarsko zelo važen in da bi izgubil del svoje aktualnosti, če bi ga obdržal pri sebi do trenutka, ko bi ga lahko, morda čez nekaj tednov ali čez mesec dni, objavil v lastni publikaciji.
Nisem nameraval prodati intervjuja, kakor so v podobnih okoliščinah često storili drugi, ki se ne ukvarjajo z vsakodnevnim novinarstvom, vendar pa sem ga ponudil "Associated Press" in listu "New York Times" s pogojem, da bi bilo v uvodu povedano, da pripada avtorska pravica meni in moji reviji.
Toda tisto, kar se je zgodilo, je presenetilo celo starega novinarja, kakor sem jaz, ki misli, da ve, kaj so vesti. KoUkokrat priobči tisk tisto, kar ni vest, da skrije pred čitatelji prave vesti in da samovoljno ravna z nepisanimi zakoni o tem, kaj je in kaj ni vest.
"New York Times" me je prosil, da bi smel poročilo zadržati čez noč. Poprej sem opozoril pariškega urednika, da lastniki in uredniki "New York Timesa" že več let bojkotirajo tako moje ime kakor tudi moje publikacije, in da je ravnatelj oglasnega oddelka tega lista izjavil oglasnemu podjetju, ki dela za moj list, da mu je naročeno, naj za moje knjige ne sprejema niti plačanih oglasov. Dopisnik "New York Timesa" je trdil, da je to smešno. Drugo jutro pa so mi vrnili rokopis skupaj s pismom, v ka-
»
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVL	ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
terem je bilo med drugim rečeno:
"Ne morem vam povedati, kako zelo cenim vašo ljubeznivost, da ste svoj intervju s Titom prinesli 'New York Timesu' in nam omogočili ,da ga objavimo. Žal pa vam moram povedati, da sem po treznem preudarku sklenil, da tega intervjuja ne bom uporabil.
"To ni intervju takšne vrste, da bi bile v njem kake zelo po-
membne izjave. Če bi torej objavili iz njega kak izvleček, to za list ne bi bilo velike vrednosti.
Nič novega ni v Titovih nazorih,
da je Jugoslavija še vedno 'ljudska demokracija,' niti v njegovih mislih o perspektivi glede vojne in miru.
"Obžalujem . .
Agencija "Associated Press"
se je takoj lotila tega časopisnega poročila. Menila je, da je v Naročajte, širite in čitajte tem intervjuju mnogo pomemb- "Enakopravnost!"
nih izjav, da so Titovi nazori o položaju Jugoslavije in o perspektivah glede vojne in miru za tisk važne izjave. Pariški dopisnik Preston Roger je brzojavil svoji centrali v New Yorku in ji ponudil te izjave o vojni in o Kominformu s približno 800 besedami.
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko-užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo ter nam odvzela našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, očeta in starega očeta
1890


Anton Pucei
Blagopokojnik je nagloma zatisnil svoje mile oči dne 25. maja 1950, ko ga je v lekarni, kamor je šel po zdravila, zadela srčna kap. Pogreb se je vršil dne 29. maja 1950 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, in po opravljenih cerkvenih "pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokojnik je bil doma od Velikih Lašč, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903. Ob času smrti je bil star 59 let. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ in društva Naprej št. 5 SNPJ.
Tem potom se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence in cvetlice pokojnemu v zadnji pozdrav, kar nam je bilo v veliko tolažbo in dokaz vašega spoštovanja do njega.
Najlepša hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir n pokoj duše pokojnika.
Hvala vsem, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškeiJ^ odru, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu, kakor tudi članom društva Naprej št. 5 SNPJ in društva Slovenec št. 1 SDZ, ki so nosili krsto, ter za ganljive govore pokojniku v slovo ob krsti.
Dalje lepa hvala Rev. Godini za podeljene sv. zakramente za umirajoče in Rev. Tomcu za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za vsestransko postrežbo v dneh naše britkosti in za lepo urejen pogreb.
Posebno zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. Peter Zadeli iz Russdale, Pa., ki sta prišla tako daleč na pogreb, ter Mr. in Mrs. Louis Sedmak iz Uniontown, Pa., Mr. in Mrs, John Branisel iz Masontown, Pa., ter Mrs. Jennie Shine, za vso tolažbo.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v naši žalosti, izrečena naša iskrena zahvala.
Tebi, prelj ubij eni soprog, oče, stari oče in stric, pa kličemo: Počivaj v miru v hladni ameriški žemljici. Prestal si trnjevo pot tega življenja in zdaj bivaš vrh višav, kjer ni ne trpljenja ne bolečin. Zapustil si nenadoma svoje drage, katere si ljubil, in kateri so Tebe ljubili, a spomin na Tvoje dobro srce bo ostal med nami do konca naših dni, ko se skupno snidemo nad zvezdami.
Vse mine, vse zgine,
le večnost trpi;
a Tebi predragi naj luč večna gori.
ŽALUJOČI OSTALI:
MARY, soproga ANTON, sin *	MARY, sinaha
dva vnuka in dve vnukinji JOHN PUCEL, nečak
Cleveland, Ohio, dne 22. junija 1950
^1'Gžihov Voranc:
A s A s A
^ kolibi nad cesto, ki je de-^^stvu, zaposlenem pri javnih služila kot začasno prebivališče, se je mračilo. Kakih 20 Glavcev je pravkar povečerja-^ 'n je legalo k počitku. Na ka-'^^^nitem ognjišču je še plapolal in sušil mokro obleko, ki ^ jo razobesili, kamor so mogli, obleko in pod streho se jc belkast dim, kajti zunaj je ^Zevalo in zasilni, prekratki '■^nik spet ni vlekel ter si je iskal izhoda skozi vrata, špranje in razpoke.
^Ijub temu je bilo v kolibi pri-
jetno; dim ni segel do samih tal, kjer je bilo nastlano ležišče, po strehi je enakomerno škrabljal dež in le želodci so bili siti polente, ki jih je težila, kakor bi se bili najedli samega kamenja. Vse to je prebivalce kolibe zazibalo v topo, sito brezskrbnost, v kateri so za kratek čas pozabili neprijetnost ravnokar končanega dela, slabega zaslužka in brezupnega stanja, v katerega so jih pahnile razmere in ki je bilo vzrok, da so zaradi koščka ljubega kruha morali oditi delat k baraki. Vrhu tega je bil jutriš-
nji dan še praznik ter so legali k počitku z zavestjo, da se bodo drugo jutro naležali po mili volji, ne da bi se jim bilo treba že navsezgodaj bati polirjfevega lajanja. Naposled so se s to zavestjo sprijaznili tudi tisti, ki jim je bilo žal za izgubljeni šiht jutrišnjega dne in so se zaradi tega še dolgo ujedali.
"Nocoj boš pa lahko tudi ti povedal svojo storijo, Kramoh!" je dejal postaren delavec, obrnjen k čokatemu, samosvojemu ] 8-letnemu fantu, ki je kraj njega z rokami pod glavo nepremično zrl v plazečo se dimovo plast nad seboj.
"Saj res, nocoj pa ti povej, kaj te je prignalo k baraki," so sc oglasili še nekateri drugi.
Prebivalci barake so si v teku enega meseca, kar jih je usoda
skoraj do zadnjega izpovedali svoja življenja. Večina je bila že dolgo brezposelna in je v skrajni sili zagrabila za to, sicer najzad-nje in najslabše plačano delo, čeprav so nekateri bili izučeni drugih obrti. Vsak je imel svojo zgodbo, ki ga je opravičevala, da se je ponižal. Le mladi, zamu-Ijeni Kramoh še ni povedal svojo, ki ga je kdo ve iz katerih globač pritirala sem na cesto k baraki.
"Povej, povej, kaj bi se tako napravljal!" so spet začeli siliti tovariši. V mraku, ob enakomernem škrabljanju dežja in s sitim, težkim želodcem je tako prijetno poslušati kako pripovedovanje, ki ni preveč razburljivo in ob katerem človek lahko razmišlja o lastni nesreči, jo primerja temu, kar posluša, in si potem na
sam mogoče le še na-boljšem, kakor pa pripovedovalec, in da jo bo lažje izvozil na tem svetu kakor ta.
"Saj nimam kaj pripovedovati!" se je oglasil Kramoh z ras-kavim, za njegova mlada leta skoraj preodurnim glasom, ne da bi se premaknil.
"Zakaj ne? Vsak človek ima kako zgodbo, kak spomin!" so ga nagovarjali.
"Jaz nimam ničesar. Meni se ni nič zgodilo. Kako tudi, saj še osemnajst let nimam!"
"Ah kaj!" se je obregnil vanj njegov sosed, ki je prvi začel siliti vanj, "to so le goli izgovori. Pa povej, kako si krave pasel in kako si si živžgal in pel. To bo tudi nekaj!"
Po kratkem molku se je Kramoh zganil na ležišču in z očitno
nagnala skupaj v ta brlog, že tihem skuša dopovedati, da je on nevoljo dejal:
"No, če je tako, bom pa povedal, kar vem . . ."
"Moji starši so bili najemniki na Srotejevim že dolgo let. Pri hiši je bilo pet otrok, med njimi jaz najstarejši. Druge najemnike v našem kraju je soseska klicala po hišnih priimkih, le nas niso nikdar klicali za S rote jc, ampak za Kramohe, kakor se pišemo. Če je oče oral, so rekli: 'Kramoh or je,' če je mati prala in sušila, so rekli: 'Kra-mohla pere,' če smo otroci šli v šolo, so drugi otroci vpili ža nami: 'Kramohi gredo v šolo.'
"Vsakobart, kadar se je naš oče vračal iz graščine domov, smo ga pbstopili z vprašujočimi očmi:
"'Kaj pa je . . .?'
"Iz izkušnje smo vedeli, da prinaša zmeraj kaj novega, na-
vadno kaj neprijetnega s te graščine. Ali so tam povišali najemnino ali so mu povedali, da so našli v lesu štor smreke, ki jo je skrivoma posekal in Zlorabil za kako hišno potrebo, ali.pa kaj podobnega. Očeta smo poznali že po obrazu, če se je kaj zgodilo ali če se ni. In če se je, tudi ni bilo treba zbarkovati, ker je %x)časi že sam prišel s stvarjo na dan.
"Nekega dne, tedaj sem bil menda kakih deset let star, je prišel oče čisto spremenjen domov; njegov obraz ni bil zaskrbljen ali jezen kakor po navadi, temveč je žarel v nekem čudnem, nenadnem veselju. To je bilo za nas nekaj tako nenavadnega, da je mati nestrpno vprašala:
(Dalje prihodnjič).
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
22. junija 1950
PAVEL KUNA VER;
ZADNJI KRAJ
Cerkniško jezero je pri nas gotovo po imenu vsakomur dobro znano; toda koliko jih je, ki ga poznajo v resnici, ki so si ta biser naše zemlje malo bliže ogledali? So pa tudi ljudje, ki so se razočarani vračali od tam, ker so jezeru premalo časa posvetili. Saj se človek niti male-lega Blejskega in Bohinjskega jezera ne more v enem dnevu na-gledati; kako pa naj obišče vse znamenitosti Cerkniškega jezera, ki je v veliki vodi petkrat tako veliko kakor Bohinjsko. Medtem ko obe gorenjski jezeri kažeta v glavnem ob vsakem obisku dokaj enako, če tudi vedno očarujočo sliko, je Cerkniško jezero vedno drugačno.
Zdaj je polno vode in teče vanj nekaj dokaj močnih rek, ki prinašajo v veliki vodi celo do 153 kubičnih metrov vode na sekundo. Na njegovem širnem površju more burja dvigniti visoke in nevarne valove. Ob bregovih jezera se delajo vrtinci in v razpoke zemeljske skorje izginjajo jezerske vode. Pri Veliki Karlov-ci pa doživljaš tedaj veliko posebnost, da s skrivnostnim gr-gcanjem velika reka dere v goro! In zopet ti nudi vpada joče jezero in pozneje suho jezero svoje posebne, edinstvene užitke.
Posebnost Cerkniškega jezera je gotovo v podnožju Javornika ležeči samotni zaliv Zadnji kraj. Ker gre za to, da se ta čudovito lepi košček zemlje vključi v vrsto zaščitnih naravnih parkov in da se za borbo za to pridobi vsakdor, ki mu je lepota naše prekrasne domovine pri srcu, hočem tu na kratko opisati posebnosti Zadnjega kraja.
Iz Cerknice prideš v pol ure do vasi Dolenje Jezero, od tam pa si v nekaj minutah na jezerskem bregu* Sevefla, z vodo je tako, kakor je pač letni čas in leto. Lahko doživiš, da boš že v vasi sami naletel na vodo, če bosta jesen ali pomlad zelo deževni, ali pa boš videl tik za vasjo zadnje ostanke jezerskege vode izginjati v ponikvah Vodonos in Rešeto; ali pa boš ostrmel nad širno vodno planoto, ko boš po nasipu korakal proti jugovzhodu in bodo, če je burja zadosti močna, pljuskali valovi do tebe; ali pa se ne boš mogel odtrgati od pogleda, ko bo za Križno goro
Zavarovalnina
proli ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on •U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop. P. O. Edwardsburg,
Michigan
Phone 9126 FS
vstajala zarja in se bo lesketala v mirni vodni gladini.
Morda pa boš zaman iskal jezera, ker v njegovem dnu ne bo sledu vode in le tihi Stržen se bo pod mostom počasi prelival tja proti Veliki Karlovci, ki jo boš zaslutil pod strmimi skalami na zapadni strani jezera. Torej, ničesar ne morem obljubiti —jezerska plan bo vedno drugačna, ko boš korakal od Dolenjega jezera "z valovi obdani" otok, drugič pa le kot lepo gorico, griček, poraste! s smreko-vino, položen na vznožje Javornika ,ki se strmo dviga na jugozahodni strani jezera. Ob Gorici pridež do Pretržja. Tu je zveza med Gorico in masivom Javornika pretrgana. Jezerska tla so tukaj le toliko dvignjena, da ob srednji in nizki vodi niso pod vodo. Ob veliki vodi pa je ta sicer kopna zveza poplavljena; in četudi je le par sto metrov široka mora postati tod prav nevarno, ker sem ob neki ekskurziji, ko nas je na nerodnih cerkniških čolnih napadla popoldne pomladna burja s tako silo, da so valovi grozili obrniti težke čolne.
Ob nizki vodi moreš korakati še en kilometer ob jezerskem bregu v južni smeri, ob visoki pa te popelje steza v isti smeri naravnost v polagoma se dviga-jočo gozdno pobočje. Po enem kilometru zanimive obrežne poti te majhen zaliv kar sam povabi proti gozdu in steza te rahlo se vzpenja je povede na vrat polotoka Drvošča. Dvigaš se nekoliko minut proti zahodu, ko se tla zopet nagnejo in med drevjem se posveti z ločjem precej za-rastlo vodno površje zaliva Zadnji kraj. Seveda je tudi tukaj z vodo tako kakor v Cerkniškem jezeru samem. Poleti ga boš mogoče našel tudi popolnoma osu-šenega, ker je voda odtekla v notranjost gora, v še ne raziskane in nedostopne podzemske jame. Med visoko vodo in sušo pa boš v vsakem času našel drugačne razmere. Vedno pa bo Zadnji kraj v svoji samoti, tiho ležeč pod mogočnimi pobočji Ja-
KADARIMATE
naprodaj ali pa želile kupiti hišo za eno ali dve družini ali pa večje poslopje,
pokličite
IV 1-7646
REALTOR
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 St. Clair Ave.—EN 1-9138
COLLINWOOD DRY CLEANING
15210 Saranac Rd.
Frank Kovač, lastnik
čistimo, likamo in popravljamo moško in žensko obleko.
Imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da podlogo če treba, da ko je obleka zlikana, izgleda kot nova.
Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo.
Pokličite
GL1-4746
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Pelkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
STAKICH FURNITURE CO.
Qucriity al a Price Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
vomika in v okrilju njegovih širnih gozdov ter ločen od jezera po ozkem polotoku Drvošču napravil nate najugodnejši vtis.
Že potovanje po polotoku Drvošču je prijetno. Širok je le okoli četrt kilometra in skoraj dva kilometra dolg. Obraščen je z jelovino, na bregovih Cerkniškega jezera in Zadnjega kraja pa z različnim grmovjem, le tu in tam je kaka vrzel. Drvošec je posebno ob veliki in srednji vodi pravo razgledališče na vse dogodke na jezeru in na zalivu. Ker si krit za grmovjem, se lahko priplaziš prav do brega vode, kjer je posebno v jeseni in pomladi, ob času selitve vodnih in močvirnih ptic, prav živahno.
Oboroženi z dobrim daljnogledom se lahko naslajaš ob pogledu na domače in tuje ptice, včasih prav redke vodne ptice. Razume se, da moraš biti v taki družbi, ki je tiha in zna ceniti ta ptičji paradiž. Tako boš lahko zalezel jate velikih divjih rac in njihovih sorodnic, krhelj, lisk, živžgelj, žlicaric in drugih. Včasih imaš srečo, in jate gosi planejo pred teboj na vodo, ali pa se prikažejo celo tako redki gostje kakor labodi, pelikani in ibisi. Včasih res ne veš, kam bi dal tega ali onega vodnega ptiča, tega ali onega dolgokrakega močvirnika. Zdaj tu, zdaj tam slišiš iz trsja ob bregu najrazličnejše glasove vodnih ptičev, a do njih ne moreš, ker te loči voda od njih.
Doživiš pa lahko tudi razburljive trenutke, kajti Javornik je domovina roparjev, Cekniško jezero in Zadnji kraj pa zavetje tisočev ptičev s slastnim mesom. In tako moreš sam doživeti prizore, ki jih Dolenec v svojih opisih Cerkniškega jezera tako živo podaja. Res je, da dandanes ni več toliko ptičev, ker je preveč lovcev, a v ugodnih dnevih je na vodi, nad njo in v trs ju širne vodne planjave Cerkniške-
Uncle Sam Says
KONFEKCIJSKA TRGOVINA— DELIKATESNA!
PRODA SE PO ZMERNI CENI. DOSTI DELA ZA DVE OSEBI. NA DOBREM PROSTORU. JE TUDI STANOVANJE. LEPA PRILIKA ZA SLOVENCA
ALI HRVATA.
VZROK PRODAJE JE KER GRE LASTNIK V POKOJ.
Poizve se na 6603 St. Clair Ave.. EX 1-1494 Fr. Mack in J. Kovacic
m
June 31 marks tiie first day of summer, that time of year when everyone's thoughts turn to vacation, whether it be to travel, to visit the seashore or mountain, or maybe to go fishing, or, maybe a swell vacation in that new home in the suburbs, the one you have dreamed about so long. Whatever it is, you can make those dreams a reality by investing', regularly, in U. S. Savings Bonds. You alone can answer the question "Will you be up or down in I960?" If you want to be up and coming, enroll during the Independence Drive for the Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, the Bond-A-Month Plan at your bank.
U. S. Treasury Departmcni
ga jezera in posebno Zadnjega kraja, ki je kakor ustvarjen za •zavetje ptičev, še zelo živahno.
Zaliv Zadnji kraj, ki leži med
polotokom Drvošcem in strmim, gozdnim Javornikom, je okoli dva kilometra dolg in največ pol, najmanj pa četrt kilometra širok. Visoki gozd, ki ga obdaja, mu daje poseben čar, obenem pa ga varuje vetrov. Zato na njem tudi v najhujši burji
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9,611
DELO DOBI
izuCen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri
ED KOVAČ
960 E. 185 St., KE 1-5030
HIŠA ZA DVE DRUŽINI SE PRODA.
NAHAJA SE NA
800 E. 99 ST.
5 sob zgoraj, 5 sob spodaj. Vse v najboljšem stanju. Cena zmerna.
Za vsa pojasnila se obrnite na lastnika
ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave.
Naročite PREMOG sedaj!
Vsako leto priporočamo našim cenjenim odjemalcem, da si naroče premog za zimsko sezono v juniju, julija ali avgustu, ko je zaloga PREMOGA sveža in dobite najbolj čist PREMOG.
Cene so sedaj nižje kot pa bodo ko bo enkrat mrzlo vreme pritisnilo, torej, še en vzrok, zakaj je za vas bolje, da že sedaj naročite PREMOG.
MAR KET COAL COMPANY
AGNES M. KLEMENCIC, lastnica
1261 Marquette Ave./ENdicott 1-3300
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
voda ne valovi tako, kakor na odprti vodni planjavi Cerkniškega jezera. Trsje je tod zelo visoko, a mestoma se razprostira odprta vodna plan. Tako imajo vodne ptice v Zadnjem kraju, kar si požele: odprte vodne poti in gosto trsje, ob bregu pa grmovje, kamor se morejo skriti, kadar jih od vrha zalezuje kragulj ali kak drug njegov lačni sorodnik. Plitvine ob bregovih nudijo vodnim pticam in moč-virnikom dovolj hrane in ves položaj Zadnjega kraja je tako prijeten in prikladen za vso to ptičjo družbo, da se, če jim človek da mir, za stalno naselijo tam. Z Javornika se včasih priklatijo v Zadnji kraj volk in mrjasec.
Toda tudi za prijatelja Krasa ima Zadnji kraj dosti zanimivega. Pridi tja samo v suši in dno zaliva na mnogih mestih kar štrli golih in razjedenih skal, med katerimi izginja zadnja voda, ali pa zijajo črne razpoke, ki vodijo v neznane podzemske vodotoke. Tako imaš takoj ob bregu na severni strani ponikve Gebno, Veliko in Malo Bobnari-co. Na zahodni strani pa so Stra-nja jama, Kotel ali Krajna jama in nasproti bližnjemu Otoku lepa izvira Mrzlik in njegov sosed, ki prinašata v Zadnji kraj
vodo, ki je poniknila visoko gori na planoti Javornika. Preje navedene ponikve pa niso vedno samo ponikve, ampak delujejo po posebno hudih nalivih in dolgotrajnih deževjih kot tako imenovane estavele in bruhajq ogromne količine vode.
Tedaj dere med južnim koncem polotoka Drvošca in med Otokom, na kraju, ki so mu dali ime Vrata, močan tok iz Zadnjega kraja v Cerkniško jezero. Kraj je zelo lep. Iz vode mole široki skalni sloji, ki kar vabijo k počitku in občudovanju zanimivega kraja. V suhem letnem času pa požira vodo še pred Vrati ležeča ponikva Česlenica, enako tudi na zahodnem bregu Drvošca nahajajoče se razpo-roke v ponikvi, imenovani Sked-nenca. Če imaš srečo in je blizu ribič z bližnjega Otoka boš videl, kako spretno bo z ostmi nasadil veliko ščuko, ki je tvojim očem skrita med ločjem v plitvem dnu.
Ako te ne bo mikalo vrniti se domov po dnevu, polnem prijetnih in poučnih doživljajev ob obali Zadnjega kraja, greš čez Vrata, in že si na romantičnem Otoku z njegovo vasico, gozdičem in senožetmi. Prav gotovo ne boš nikdar več pozabil razgleda na bližnji Javornik, na
Zadnji kraj, na širno, vedno se izpreminjajočo jezersko plan, na mogočno Slivnico, sanjavo Krizno goro, kjer samuje mogočna Križna jama, na široko položena pobočja Blok.	"Proteus."
PREPOVED PORNOGRAFSKE LITERATURE V ZAHODNI NEMČIJI
Senatni odbor za kulturna vprašanja v Bonnu je sprejel vladni zakonski predlog o prepovedi pornografske in vobce škodljive literature ,ki je bila ze prej v veljavi v nekaterih pokrajinah Zahodne Nemčije. Zahodna Nemčija je preplavljena v zadnjem času s številnimi revijami in publikacijami pornografskega značaja. Založniška podjetja, ki zaslužijo s takimi publikacijami velikanske profi* te, so se v časopisih zoper ta vladni predlog silovito upHa, poudarjajoč, da bi to pomenil" omejevanje tiskovne svobode.
Oglašajte v Enakopravnost
MLAD PAR
želi dobiti stanovanje s 3, 4, aU ® sobami v Collinwoodu ali Euclw ' ker bo žena zaposlena kot	j„,
v Euclid Hi šoli. Kdor ima za odo*' ti, naj blagovoli pokliče
IV 1-9619
We dve and Redeem Eagle Stamps
THE MAY CO:



"Ss Of ' .
SE NE VSKRČI
20,000 jardov po tej nizki ceni!
BROADCLOTH
39
36" široko! — Vse stalne barve!
•	Salmon • Arctic Green** Aqua • Grey
•	Maize • Dark Coral • Begonia
Ničesar ni hladnejše . . . ničesar lepše . . . ničesar gladkejše kot to broadcloth blago za poletno nošo, ki se ne skrči. Pravo za obleke, otroško opravo, zavese. Kombinirajte barve za boljši efekt.
Basement oddelek z blagom na jarde
C
Yard
DEKLIŠKE REGULARNE 69c
Polo srajce
za
Dekliške nove pisane polo srajce z okroglim ovratnikom in kratkimi rokavi. Ozke proge v rdeči ali plavi barvi. Mere 8 do 14.
Dekliške boxer hlačke
Twill boxer hlačke finega blaga v .solidnih barvah. Elastični pas za dobro nošo. Bele in pastelno barve. Mero 7 do 14,
.00