JUTRA Marunrtitl Poštnin« plačana v gotovini Cena 1 Din Leto M. (IX.), štev. 205 Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnem ček. *av. * Ljubljani it. 11.400 Valja meseftno, prejemtn v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, pondelfek 10. septembra 1923 Telefon; Uradn.440 Uprava 455 Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifo Oglase sprejema tudi oglašal oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preieraova ulica It. * Nezaupljivost med reiimovci MEDSEBOJNO SUMNIČENJE MED RADIKALI IN DEMOKRATI. BEOGRAD, 10. septembra. V režimskih krogih je zavladala zadnje čase velika medsebojna nezaupljivost. Drug drugega namreč sumničijo, da vodijo skrivoma pogajanja s Kmečko-demokratsko koalicijo, da bi si zasi-gura|i sodelovanje pri eventualni bodoči kombinaciji. Radikali očitajo demokratom, da iščejo za njihovim hrbtom stikov z voditelji KDK. demokrati pa imajo ravno tako mišljenje o radikalih. V beograjskih režimskih listih se neprestano pojavljajo obenem vesti o sestankih med poedinimi od-pos'anci vladnih strank in KDK, kar razburjenje v vladnih krogih še povečuje, obenem pa se seveda skuša na ta način tudi izzvati nasprotnika, da bi novedal svoje mnenje, Jako je današnja demokratska »Pravda« obja- vila vest, da je imel Pribičevič o priliki svojega bivanja na Bledu sesta-' nek z nekim radikalnim poslancem, na katerem se je razpravljajo o možnosti sodelovanja brez demokratov. Glede na te verzije, ki imajo obenem namen, naslikati položaj tako, kakor da išče KDK stikov z režimovci, je podal Svetozar Pribičevič danes opoldne v Zagrebu novinarjem sledečo izjavo: »Vest beograjske »Pravde« je navadna izmišljotina. Ves čas svojega bivanja na Bledu nisem imel sestanka z nobenim radikalnim poslancem. Moje stališče in stališče cele KDK napram eventualnim pogajanjem je znano. Najprej odstop sedanje vlade, razpust skupščine in svobodne volitve. Šele potem je mogoč vsak resen razgovor- /abor in svolo vlado . . . VAŽNA POLITIČNA IZJAVA PREDSEDNIKA KDK DR. MAČKA O GLAVNIH ZAHTEVAH HRVATSKEGA NARODA. ZAGREB, 10. septembra. Vodja Hr-vatske seljačke stranke in Kmečko-de-mokrnt^ke koalicije, dr. Vladko Maček, je ifffST včeraj v Zaprešiču na spominski proslavi letnice padlih seljačkih žrtev, ki so snele in raztrgale madžarsko zastavo na tamkajšnji postaji, zanimiv političen govor, v katerem je prvič po prelomu ž Beogradom v širokem okviru jasnp preciziral glavne zahteve' hrvat-ske^a naroda. Izvajal je med drugim: »Hrvatski narod je odločen, da nadaljuje boj do skrajnosti in do popolne zma ge. Naše stremljenje ne gre za rušenjem države in tudi nočemo izven mej naše države. Toda znotraj mej mora biti hrvatski narod edini gospodar na svojem ozemlju. On mora biti gospodar v svoji hiši in na svojih tleh. Imeti mora svoj sabor in svojo vlado. Imeli bomo skupne posle, toda v teh mora biti vnaprej zajamčeno, da bo izključeno vsako preglasovanje in vlada manjšine nad ve-č’ ° ’• ’’i amputaciji ne more biti govora, mogoče je samo ločitev ne pa amputacija. Pravica mora zmagati in bo tudi zmagala, kajti danes je složen ves hrvatski narod, na naši strani je tudi večina Srbov in javno mnenje Evrope.« Katastrofa v Monsf 21 MRTVIH IN 24 RANJENIH. - Z DIRKALNIM AVTOM V NAJVEČJEM Dl-RU MED PRESTRAŠENE GLEDALCE. MILAN, 10. spptembra. Pri včerajšnjih avtomobilskih tekmah v Monzi, katerim je prisostvovala kolosalna množica gledalcev, se je zgodila katastrofa, ki je brez primere v zgodovini avtomobilskega S)'orta. Dirkač Materassi je v .lajhuj-šem diru tik pred častnimi tribunami zavozi! naravnost v občinstvo. Posledice so bile strašne. Na mestu je obležalo 19 mrtvih, med njimi tudi Materassi, ter 26 težko ranjenih. Trupla so bila tako strašno razmesarjena, da ni bilo mogoče u-gotovlti njih identitete. Občinstva sc je polastila strašna panika, ki se je še povečala, ko sta se kmalu nato pripetili nesreči še dvema dirkačema, ki pa slučajno nista zahtevali smrtnih žrtev. Število smrtnih žrtev se je od včeraj povišalo na 21, ker sta 2 osebi podlegli v bolnici težkim poškodbam. Pet nadaijnih ranjencev se bori še s smrtjo. Med mrtvimi je po dosedanjih ugotovitvah 18 Italijanov, 1 Grk In 1 Nemec. Pogreb nesrečnih žrtev se bo vršil danes popoldne z velikimi svečanostmi. Leu Nikolajeuič Tolstoj Ob stoletnici njegovega rojstva. le dni proslavlja ves kulturni svet spomin velikega misleca in umetnika. Tolstoj je ostal svetu v podobi proroka. Celo v svojem življenju je že postal legendaren in v starostni njegovi dobi se ga je slišalo le ob socialnih, etičnih in verskih vprašanjih. Svet tedaj ni niti utegnil misliti na to, da je veliki mož tudi velik umetnik-pesnik, pisatelj, dramatik. Kot najpopolnejši kristjan se Je dvignil Tolstbj v zadnji svoji dobi že previsoko nad zemljo in šele sedaj smrti . se vrača zopet na njo kot umetnik in kot človek med ljudi z vsemi vrlinami in sla-bostmi, z nado in resignacijo, z žalostjo in veseljem ... Velikopotezna je proslava v Rusiji. Okrog Jasnaje Poljane je mnogo kulturnih in dobrodelnih ustanov, sam dom je S0a tako urejen, kakor ga je .veliki ookoi- nik zapustil. Spomine nanj čuva v Moskvi tudi poseben muzej. Izšla bo monumentalna izdaja njegovih spisov v devetdesetih velikih knjigah, Petdeset teh knjig je še neobjavljenih. To so zlasti dela iz mladostne dobe, študije in osnutki znanih njegovih velikih romanov ter pisma in mnoge razprave. Prvi del izdaje bodo tvorila leposlovna in modroslovna dela, drugi dnevnike in razprave, tretji pa pisma. Vse ie tiskano po originalnem tekstu in syetu se vme tudi to, kar je ugrabila nekdaj cenzura. Rokopis1' velikega pisatelja so zbirali in urejevali že več let. Tolstoj je zapustil več nedovršenih del in osnutkov ter o-krog 7000 pisem in beležk o raznih zadevah. Nad 4000 pisem je še neobjavljenih. Naj bi se svet ob spominskih dneh zavzel za to, kar je najbolj naglašeno v teh ogromnih spisih,, v življenskcm delu velikega človeka: za mir in ljubezen. /tremijenja naših obrtnikov GLAVNA SKUPŠČINA SPLOŠNE ZVEZE OBRTNIH ZADRUG ZA MARI- MORSKO OBLAST. V nedeljo dopoldne so se zbrali v posvetovalnici mariborskega mestnega magistrata delegati obrtnih zadrug iz mariborske oblasti, včlanjenih v Splošni zvezi. Prišlo je nad 50 delegatov od 36 zadrug, gotovo lep obisk, ker so razun treh bile zastopane vse že v Zvezi organizirane članice. Predsednik zveze, g- Franjo B u-r e š iz Maribora je ob otvoritvi predvsem pozdravil zastopnike oblasti gg. mag. svetnika Rodoška kot zastopnika mariborske občine in obrtno-zadružnega nadzornika Založni-k a kot zastopnika velikega župana, zastopnika Trgovsko-obrtne zbornice g. dr. P r e t n e r j a, zastopnika ljubljanske Zveze gg. R e b e k a ml. in K a i s e r j a, ter zastopnika Zveze gostilničarskih zadrug g. O s e t a. Iz tajniškega poročila posnemamo, da žal smisel za potrebo organizacije še ni prodrla v vse plasti našega obrtništva, zakaj od 87 zadrug v mariborski oblasti je včlanjenih v Zvezi šele 39. Mnogokje so vzrok osebna razpoloženja gg. načelnikov, ki ne vidijo pred seboj v prvi vrsti interesov članstva, ampak se dajo voditi od osebnih simpatij in antipatij. Zveza je v okviru svojih skromnih sredstev tudi v pretečenem poslovnem letu vršila svoje naloge: dajala stalno nasvete, sodelovala pri ustanavljanju novih obrtnih zadrug (3) in na reorganizaciji starih; nastopala proti šušmarskim škodljivcem obrtništva; dajala nasvete glede sprememb v socialnih zakonih, glede uredbe o odpiranju in zapiranju obratovališč; skrbela za boljšo vzgojo vajencev in dosegla, da se v interesu^ razvoja obrtniškega stanu v Sloveniji ne smejo več sprejemati v ukr nad 18 let stari vajenci; skrbela za razvoj obrtno nadaljevalnega šolstva itd. V pogledu obrtnega šolstva v Sloveniji je položaj zelo težak- Ministrstvo je sicer končno izdalo poseben pravilnik za te šole, toda v materijalnem pogledu so skrajno zanemarjene. V letošnjem šolskem letu znašajo potrebščine 800.000 Din, vlada je pa postavila v proračun celih 15.000 Djn. Nekoliko je priskočila na pomoč oblastni samouprava, tako da se bo primanjkljaj vsaj nekoliko zmanj šal. Nekatere zadruge, žalibog le nekatere, dobro pojmujejo važnost teh šol in so votirale zanje celo po 10.000 Din. kar pomeni znatno vsoto z ozirom na skromna sredstva in na veliko obremenjenost zadrug. Zveza deluje tudi na to, da bi se te šole razširile v trirazredne- Zveza je priredila tudi nekaj mojstrskih in pomočniških tečajev iz knjigovodstva in za krojaško prikrojevanje. Obrtništvo se je zanašalo, da bo dobivalo ugodnejše kredite pri Državni obrtni banki nego pri drugih denarcih zavodih. Danes pa je žal položaj tok, da krediti pri tej banki niso nič cenejši ko drugod, zato se jih iz mariborske oblasti poslužuje le malo obrtnikov. Tudi Narodna banka je žal vkljub vsem prošnjam ustavila izdajanje malih obrtniških kreditov. Novi davčni zakon kljub izenačenju na papirju ne bo pomenil v praksi nobene olajšave za obrtništvo, nasprotni) deloma še znatno težje breme. Zveza ]e žal brez uspeha posku- ŠiUii. VL.ZVCZ1 korporacijami preprečiti sprejetje zadevnih določil zakona. Pri razpravi o novem proračunu Zveze za 1. 1929. se je razvila živa razprava o potrebi nastavitve posebnega zveznega strokovnega tajnika. Ker bi to v okviru dosedanjih sredstev in na podlagi dosedanje članarine ne bilo mogoče, se je skupščina z veliko večino odločila zvišati članarino od 3 na 8 Din letno. Na predlog g. Zadravca je bilo dalje soglasno sklenjeno, da se uvedejo v okviru Zveze mojstrske preskušnje za vse one, ki bodo hoteli v bodoče postati mojstri. Ti se bodo lahko imenovali diplomirani mojstri in bodo imeli prednost glede koncesij, glede vajencev itd- Preskušnje se bodo vršile pred posebno mojstrsko pre-skuševalno komisijo. Za celotni postopek je odbor Zveze izdelal poseben pravilnik, ki ga je skupščina na predlog g, Zadravca z malimi spremembami soglasno sprejela. G. R e b,e k iz Celja je stavil predlog, naj Zveza stori vse potrebne korake, da se bo po možnosti že s prihodnjim finančnim zakonom, na vsak način pa z novim obrtnim zakonom določilo obligatno članstvo zadrug v Zvezah. Le tako bo mogoče dati obrtniškim zr»itevam potrebni povdarek. Predlog je bil soglasno sprejet- Predsednik g. B u r e š je poročal o akciji za delitev Okrožnega urada za zavarovanje delavstva. Pokazalo se je zopet, da je obrtništvo mariborske oblasti enodušno za delitev. G. B u r e š je predlagal tudi od vrhovnega obrtniškega sveta izdelano resolucijo glede najnovejše uredbe o odpiranju in zapiranju obratovališč, ki je skrajno nepremišljena in pomeni za malega obrtnika, ki se bori za eksistenco, smrten udarec ter pospešuje od marksistov zaželjeno proletarizaci-jo obrti. Resolucija ostro obsoja, da se je zastopnik Trgovske zbornice na nekem ljubljanskem shodu oficijelno izrekel proti zahtevam obrtništva. Skupščina je resolucijo soglasno sprejela. Delegat TOIZ g. dr- P r e t n a r je pojasnil, da se pripravlja že nova uredba, ki jo bodo Zveze kmalu dobile v izjavo. Prihodnja glavna skupščina Zveze bo no soglasnem sklepu delegatov v Celju. Preiskat/a radi požiga 5el|a£-kega doma ZAGREB. 10. septembra. Preiskava je naletela na nove težkoče, ker se povabljene priče nočejo odzvati sodnemu povabilu. Preiskovalni sodnik je zato odredil, da se priče privedejo s silo. Podrobnosti o preiskavi se čuvajo še vedno v največji tajnosti. Ve se le toliko, da je policija že pred desetimi dnevi aretirala neko osebo, ki Je osumljena, da je podtaknila ogenj v Seljačkem domu, ime pa še vedno ni znano. Ljapčeu urnil mandat SOFIJA, 10. septembra. Misiia bivS*» ga ministrskega predsednika Liapčeva, da bi sestavil novo vlado samo iz dosedanjih vladnih strank, ni uspela. Ljapčev je zato danes vrnil kralju mandat. PrlČa-ku je se, da bo poverjena sestava nov« TiintiarmH ratniata. Mariborski in Igra i bodočnostjo naše mladine V našem šolstvu opažamo čuden pojav: naredba sledi naredbi; jedva se kaj uvede, že se zopet ukine in človek dobi vtis, da v našem šolstvu velja predvsem globoka modrost Preradovičevega mujezina: »Stalna samo mijena jest«. Da to naši sveti stvari ni v prid, je jasno kot beli dan. če imaš občutek, da naredba nosi pečat nestalnosti, prenagle-nosti, nepremišljenosti, neresnosti, potem je tudi ne izvršuješ s tisto potrebno vnemo in vdanostjo, brez katere delo ne prinaša ne ploda ne blagoslova. Ali ni smešno: Vsako leto izide debel zvezek ljudsko-šolskih naredb. Tako hitenje in prehitevanje in menjanje je ie enemu edinemu človeku na Slovenskem v prid: Tistemu, kinaredbe zbira in jih Izdaja v knjižicah. In ko bi te naredbe prihajale ob pravem času! Sredi leta se menjajo pri nas celo učne osnove (včasih kar po dvakrat na leto), ki bi vendar morale trajati par let, da jih preizkusimo, odnosno: ki bi jih bilo treba prej uporabiti prvo leto na dveh, treh šolah, preden so se uvedle v vsem ljudskem šolstvu. To je žalostna slika pregorečnosti, po-grešne ambicije in neverjetne lahkoum-nosti in samovolje. Ali veste, kako so delali prej važne naredbe? Ali veste, kako je nastal definitivni šolski in učni red? Prvi šolniki vse države so delali in tako je izšla po tridesetih letih pripravljanja naredba, ki je bila nekaj vredna, dasi ni bila dovršena. Kdo vpraša danes strokovnjake! Da se le nareja! Da se le ukazuje! Ali ima smisla ali ne —po tem' nihče ne vpraša. Zdaj tik pred začetkom šole je izšla zopet naredba, ki je ne moremo odobravati. Že to, da je sedaj izšla, ko sc je toliko pripravljalo in delalo po stari tta-redbi, namesto da bi postala pravomo-čna šele začetkom šolskega leta 1929>30, že to je velika, strašna pregreška zoper mladino in revne starše. A tudi vsebina naredbe izziva nepovoljno kritiko. Imamo v mislih naredbo o sprejemu gojencev učiteljišč. Doslej je za sprejem v učiteljišče zadostovalo spričevalo o navršnem izpitu na meščanskih šolah ali pa o uspešno končanem četrtem razredu srednje šole. Neka letošnja naredba je določila, da se mora za vsak predmet v katerem je učenec le zadostno uspel, polagati izpit. Seveda so vsi kandidatje za sprejem v učiteljišče vse počitnice pridno delali in se pripravljali za ta izpit. Tudi starši so se zanašali na ta izpit. Najnovejša naredba o sprejemu gojencev v učiteljišče pa je vse to namah uničila: Prednost pri sprejemu imajo sedaj absolventi ližje srednje šole, ki lahko stopajo v učiteljišča ne glede na učni uspeh; da so le zdelali četrti razred, pa je. Absolventi meščanske šole pa se morejo sprejemati šele v drugi vrsti, če prvih ni dovolj in sicer se smejo vpisati le tisti, ki imajo odličen ali prav dober uspeh. Prvo, kar nas bode v oči v tej naredbi, je čudovito zapostavljanje meščanske šole. To je mogel storiti le človek, ki naše meščanske šole ne pozna, ki jo o-malovažuje, podcenjuje, morda celo kot »prečansko« institucijo sovraži. Neokusno bi bilo, ko bi hoteli tu govoriti o učnih uspehih na srednjih in na meščanskih šolah. Dejstvo pa je, da so vsi šolniki, ki poznajo delo srednjih šol in meščanskih šol uverjeni, da meščanska šola s svojo realno učno osnovo in s svojimi spretnostmi (risanje itd.) mladino bolje pripravlja za učiteljski pokiic kot srednja šola. Saj je učiteljišče pravzaprav domena ljudskega šolstva in je le najvišje nadstropje iste zgradbe. Učiteljišče ni niti srednja niti strokovna šola v pravem pomenu besede, ampak le za-vršitev obče ljudske naobrazbe, ki usposablja gojence za pouk na nainižji stopnji vse zgradbe, v ljudski šoli. Pa zakaj mora učenec meščanske šole imeti za vstop v učiteljišče odličen ali prav dober uspeh? Petnajst predmetov — vse mora biti vsaj z »dobre« ocenjeno, a dobrih ne sme biti več kot odhčnih in prav dobrih. To je težavno. Nekateri učitelji meščanske šole so sila strogi in smatrajo kot nekdanji stari šolniki »zadostno« za najlepši red. Tudi vse šole ne ocenjujejo enako strogo in ne zahtevajo enako mnogo znanja. Kdo potem jamči, da pridejo res najbolj sposobni učenci v učiteljišče, imajo, za učiteljski stan res največ telesnih in duševnih kvalitet? Kratko: Nova naredba ni dobra, t:i u-mestna in ni izšla o pravem času. Bolje bi bilo, da obvelja dosedanji način, dokler se nove smernice za sprejem ne sestavijo, smernice, ki bi jih dali strokovnjaki, dodobra vešči poslu, in pravi poznavalci našega prečanskega šolstva. !n taka naredba bi morala iziti vsaj poideta prej ko postane pravomočna. da se oodo Sicer: Kam naj pridejo zdaj tisti otroci, ki so sigurno računali na sprejem v učiteljišče, ki so s tem računali vsaj štiri leta, in ki jim je vrata v izbrani svet zaloputnila nova naredba tedaj, ko je uih noga že stopila na prag učiteljišča? Ko so njih starši v ta namen že toliko žrtvovali? — Prizadeti starši. Ha zbor KQK v fTlaribor v soboto 15. sept. ob 19.30 V dvorani Narodnega doma opozarjamo ponovno vse somišljenike in prijatelje KPK iz Maribora, Krčevine, Lajteršber-ga, Kamnice, Studencev, Limbuša in Ruš, Tezna, Radvanja, Pobrežja, Zr-kovcev, Sv. Petra in drugih okoliških občin. Govorili bodo narodni poslanci Pucelj, dr. Kramer, dr. Pivko in drugi. Smrt tovarnarja Freunda. V petek je preminul na Dunaju po dolgi bolezni 601etni mariborski tovarnar g. Viljem Freund. Pokojnik je bil šef sta-roznane moderno urejene tovarne usnja ter dober gospodar in delodajalec. Zapušča soproga, sina in hčerko. Časten mu spomin, rodbini pa iskreno sožalje. — Policijski nadsvetnik g. Kerševan se je vrnil z dopusta ter zopet prevzel svoje posle. — Prevzemnikom državnih del! Ker se nekateri prevzemniki državnih del oziroma naprav hočejo izogniti dolžnosti prijave svojih zaposlenih delavcev odnosno plačila zavarovalnih prispevkov, je ministrstvo javnih del dalo nalog vsem podrejenim organom, da nobenemu prevzemniku oddanih del ne izplačajo zaslužkov, če ne prinese od pristojnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev potrdilo, da je vse delavce prijavil in za te plačal prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo šel vsem prizadetim na roke na ta način, da jim bo izstavljal plačilne naloge redno vsak mesec ha Tsti dan. Potrdila o plačanih prispevkih pa bo izdajal po želji. «■>•* — c * * <» K Mednarodni šahovski kongres v Mariboru. Avstrijski šahisti so dospeli v soboto ob 19. uri. V imenu šahovskega kluba jih je pozdravil predsednik g. Kramer, v imenu občine pa magistratni svetnik g. Rodošek. V simultanki je dobi} velemojster g. dr. Vidmar 12, izgubil 3 (proti gg. Mešičku, Koniču ih Pliberšku) in remiziral 3 partije (proti gg. Kukovec, Franz in Fabjan). V tekmi avstrijska Štajerska in Slovenija je zmagala Slovenija 7:3. — Boj je potekel takole: 1. Pirc 1 — Pol-zer 0; 2. Kleinmayer, Vi ing. Sauer 3. Kalabar 0 — dir. Tschock 1; 4. Kramer 0 — Schen Kirzig 1; 5. Poljanec 1 — Berghofer 0; 6. Stupan 1 — Strahlho-fer 0; 7. Vidmar ml. 1 — Notar 0; 8. Vogelnik 1 — Rasenrauh 0; 9. Gabrovšek j. Dr. Notnagel 0; 10. Ostanek Y — Zaff !=• Velemojster g. dr. Vidmar in prof. g. dr. Becker sta igrala dve partiji ter dobila vsak eno. — Nalezljivih bolezni je bilo v preteklem tednu po izkazu mestnega fizikata 7 slučajev. Na davici so zbolele tri osebe, ena je pa umrla. Zbolela sta še dva na tifusu, eden pa na šenu. — Velika skupščina CMD se bo vršila letos v nedeljo, dne 16. t. m. ob 11. dop. v gimnazijski telovadnici v Novem mestu. Pred skupščino se bo vršil v učilnici v gimnaziji ob 10.30 dop. zaupni shod, ki se ga smejo udeležiti le oni družbeniki, ki imajo na veliki skupščini posvetovalno in glasovalno pravico. Kdor se hoče udeležiti skupnega o-beda, se mora zglasiti pri damskem odboru CM podružnice v Novem ineslu do 13. t. m. — Kostanjarji, ki hočejo peči kostanj v območju mesta mariborskega, se vabijo, da predlože koikovane prošnje najkasneje do 20. tm. mestnemu magistratu. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo. Pevski zbor Glasbene Matice je določil pevske vaje za moške v torek, za dame pa v sredo. Epidemija griže se naglo in močno Širi okrog Marije Snežne po obmejnih krajih. Slučaji so večinoma težki In Često zapoje mrtvaški zvonec. — Mariborski gledališki abonma, ki obsega letos samo 25 predstav (15 dramskih in 10 glasbenih) je tudi cenejši od lani. Po vrhu pa nudi tudi to ugodnost, da bodo imeli abonenti popust pri gostovanjih ljubljanske opere. Abonenti se naprošajo, da se priglase Čimpreje, lanska mesta pa ostanejo dosedanjim abonentom rezervirana do 15. septembra. Krvava tombola. V Hotinjivasi so imeli gasilci dobrodelno tombolo. Kmalu se je razvnel med fanti prepir in po stari nedeljski navadi, tudi — krvav pretep. Takorekoč pred očmi orožnikov je nekdo z zarjavelim nožem dregnil 18-letnega hlapca Beuca Antona ter ga ranil v levo ramo in desno roko. Na hitro intervencijo gasilcev je prispel iz Maribora rešilni avto, ki je nevarno ranjenega fanta takoj odpremil v bolnišnico. Tatvina dvokolesa. Kljub vsem svarilom, naj ljudje pazijo na svoja dvokolesa, se zadnji čas kaj često množijo tatvine te vrste. Davi je neki še neizsledeni ljubitelj tujih koles sunil brezskrbno v gostilni Škorc na Vodnikovem trgu popivajočemu Alojzu P. skoraj novo, črnopleskano moško kolo vredno 2000 dinarjev. Tatvine je nujno osumljen neki Brestrničan, katerega zasledujejo. — Na njivi je skrila prllo. Marija R. v Jadranski ulici je bila 2e dolgo časa pod sumom, da krade perilo. Vendar se ji to ni moglo dokazati, dokler se ni ptičica sama ujela v past. Oškodovanec se je skril v perišnici in budno pazil. In res: pod okriljem temne noči se je pritihotapila tatinska Mica do mokrega perila in — bilo je po njej. Izročena je bila možu postave, ki jo je spravil na varno. Sprva je sicer tajila svoje nagnenje do tujega perila, nazadnje pa se je vendar udala in povedala, da skriva tuje perilo na krompirjevi njivi. V varstvu policijskega agenta je pokazala, kam skriva tujo robo in sedaj čaka, da jo bodo za par tednov zašili. — Uboj na Ptujski gori. Včeraj je bil krvav dan. Tudi na Ptuf. ski gori je razdivjanost posegla po nožu. Žrtev in sicer smrtna je svak policijskega uradnika g. Grobina. — Važno za splavarje. Iz Ptuja so danes, obvestili mariborski policijski komisarijat, da je dravski most pokvarjen ter da zapira splavom; pot. Dokler se ne popravi, morajo splavarji čakati v Mariboru. — Najboljši nakup šolskih knjig in vseh šolskih potrebščlir je v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13. Dolžnost prijavljanja in odjavljanja najemnikov in podnajemnikov se močno zanemarja, kar povzroča težave zglasil-nemu uradu ter mnogotero škodo strankam. Pošti ni mogoče sporočiti naslovov in še druge poizvedbe pri zglasilo, uradu ostanejo negativne. Tudi prodaja hiš se večkrat ne javi in ostane seveda prejšnji lastnik odgovoren. Na dolžnost odjavljanja se je že dovolj opozarjalo, sedaj se bo pa tudi kaznovalo. — Smrt od električnega toka. ^ Sin selniškega posestnika, lOletni Tonček, je na paši splezal na drog falskega električnega voda in se dotaknil žice. J ok je nesrečnega dečka opekel in poškodoval po vsem telesu. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je Še tekom noči umrl vsled težkih opeklin. Strašna smrt tega otroka je zopet dokaz, da se otroke veliko premalo opozarja n» nevarnosti električnih napeljav. — Tragična smrt dobrega dijaka. V petek popoldne je v Ptuju pri kopanju utonil osmošolec Milan Arnuš, edini sin davčnega uradnika. Nesrečnega mladeniča je zgrabil krč, ko je bil sredi reke ter neopažen od drugih kopalcev. Nesreča. Sinoči je 641etni železniški uradnik g. Fran Špes padel po stopnicah ter si tako močno poškodoval desno roko, da ga je morala rešilna postaja odpeljati v bolnišnico. — Naše gorice. Izšla je 9. štev. II. letnika »Naših goric«, glasila Vinarskega društva v Mariboru, s sledečo vsebino: Zakaj sem purist? — Vino in vinski zakon. — Naknadni carinsko-tarifni sporazum z Avstrijo. (Konec prihodnjič,) — Pomen in uporaba čistih kultur za vinsko produkcijo. — Društvene vesti. — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Kotiček uredništva in upravništva. Važna v tej številki je zlasti temeljita razprava o vinskem zakonu. Glasilo je vredno vsega priporo* Čila. Mariborska porota Maribor, 10. septembra.' Danes se je pričelo pri mariborskem okrožnem sodišču tretje letošnje porotno zasedanje. Kakor običajno je tudi letos jesensko zasedanje najkrajše in bo trajalo najbrže kvečjemu teden dni. Prvi obtoženec, ki je stopil tokrat pred ljudske sodnike, se zove Anton Kosec- Komaj dobrih 19 let stari sin posestnika s Kukave pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je izvršil, kakor trdi javni obtožitelj, v nedeljo, 1. julija v Juršincih zločin uboja s tem, da je v sovražnem namenu šestkrat z nožem zabodel Alojza Majcena v roke, noge in trebuh, radi česar je težko poškodovani Majcen umrl dne 4. julija na vnetju trebušne mrene. Med obdolžencem Koscem in med Majcenom je obstojalo že delj časa medsebojno sovraštvo, zlasti pa še od letošnjega Petrovega, ko je Kosec izzval z Alojzijem Majcenom pretep. V nedeljo, 1. julija pa je počilo. Po službi »ožji, ko so se sestali fantje pred cerkvijo, je Ajojz Majcen vprašal Kosca, čemu ga je na Petrovo napadel. Ker Je bil poleg Alojza Majcena tudi še njegov brat Karl. se ju je Kosec oči-vidHozbal in jima je stekel proti šoli. Oba Majcena sta jo vrezala za njim. Karl pa se je kmalu vrnil in je prišel do neposredne bližine bežečega le Alojz Majcen. Ko je Kosec videl, da Ima le enega zasledovalca, se je pri neki brvi nenadoma ustavil, obrnil in zapretil * odprtim nožem Alojzu Maj- cenu- Sedaj se je pričel umikati Majcen, ki pa ni imel tolike sreče. Kosec je bil takoj poleg njega in je že vršil svoj nečloveški posel na Majcenu. Par zabodljajev je zadostovalo in Majcen se je sesedel. To pa zverini še ni zadostovalo. Na tleh ležečega takorekoč že premaganega Majcena je Kosec obdeloval še prav po mesarsko, tako da so težko ranjenemu izstopila čreva. Napadalec je zbežal seveda le začasno, Majcena pa so domačini za silo obvezali, nakar so ga odpeljali v ptujsko bolnico. Tu je kot že rečeno, ranjenec umrl čez tri dni- Zdravniki so ugotovili, da je bil pokojni ranjen na 6 mestih in da. so te rane pr-^očile zastrupljanje, radi katerega je moral umreti Majcen, ki bi ga tudi takojšnja zdravniška pomoč ne bila mogla ohraniti pri življenju. Današnjo razpravo je vodil predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher, prisednika sta bila dss. g. dr. Zemljič in dss. g. dr. Travner, zapisnikar g. Verstovšek; obtožbo je zastopal državni pravdnik g. dr. Hojnik, zagovarjal je odvetnik g. dr. Novak. Obtoženec se je tako v preiskavi kakor tudi pred današnjo poroto zagovarjal. da je ravnal v silobranu. Potem ko je bilo zaslišanih kakih 12 prič, je stavil sodni dvor porotnikom 2 vprašanji, je-li obtoženec kriv uboja ali pa je morda ravnal Kosec v silobranu. Porotniki so potrdili vprašanje uboja z 9 glasovi in soglasno zanikali vprašanje silobrana, nakar je bil obtoženec obsojen na tri leta težke ječe. MarlforsSt V F C F ft V T K T.tfaf Stran I. Iz iivllenla ameriških zamorcev OSEM BELIH ZLOČINCEV TERORIZIRA ZAMORSKO PLEME. — ZAMORSKI PREZIDENT. Severo-ameriška prohibicijska policija ima to zaslugo, da je osvobodila celo zamorsko pleme tiranske vlade — osmero belokožcev. To je bilo na nekem otoku Mississipija. Tu se je že pred leti utaborila mala pustolovska in tihotapska družba pod vodstvom bratov Fralley ter si prisvojila popolno »oblast nad zamorskim plemenom, ki je mirno živelo na otoku brez stikov s civilizacijo. Zločinska družba je zavladala plemenu kakih 500 ljudi, kakor prvi naseljenci po Krištofu Kolumbu Indijancem. Banditska strahovlada je samoten o-tok spoznala za pripraven pri trgovini in pripravljanju prepovedanih alkoholnih pijač ter je zamorce kakor sužnje vpregla k delu v pravi tovarni alkohola. Kdor se je količkaj upiral, je bil usmrčen. Iz zamorskih naselbin na sosednih otokih so zločinci celo ropali ženske in otroke, da bi prebivalstvo banditske »države« naraslo. Pod bičem svojih gospodarjev so ubogi zamorci producirali na leto 10.000 galo-nov — to je okroglo 45.000 litrov — žganja — whisky-ia, ki je bil vtihotapljen v zvezne države. Ker se tihotapski promet močno razvija po reki Mississippi, je ta veletok pod strogo kontrolo prohibicij-skih organov, ki se s svojimi parniki če-sto vozijo navzgor in navzdol. Da so se na samotnem otoku ugnezdili belokožci in še tako nevarni, ni nihče niti slutil. Zločinci so se pa bali, da bi jih možje postave slučajno zalotili in zato so svoj o-tok obdali z minami, ki so bile tako spretno izdelane in razpostavljene, da seje vedno mislilo na nesrečo, kadar se je ponesrečila kaka prohibicijska patrulja. Ob svojih uspehih so postali zločinci vedno bolj objestni in to jih je končno v zvezi s slučajem izdalo ter izročilo roki pravice. Vsi stoje sedaj pod obtožbo večkratnega umora, uboja, posilstva, ropa, težkih telesnih poškodb in še drugih zločinov poleg tihotapstva in kršenja prohibicije. Zamorsko pleme je morala prevzeti v oskrbo oblast, ker so nesrečni ljudje skrajno izmučeni in sestradani. Zamorci bodo nastopili kot priče v ogromnem sodnijskem procesu proti svojim dosedanjim »vladarjem«. • V USA je še vedno pereče zamorsko vprašanje. Po ustavi so zamorci enakopravni državljani, v praktičnem življenju pa še vedno igrajo proti njim veliko ulogo stari predsodki. Zamorci so tako-rekoč državljani brez čina. V nekaterih deželah so seveda izjema. Republika Liberija ima zamorskega prezidenta. Ta prezident je prišel rta obisk v neko drugo deželo. Spremljal ga je sluga. Sluga je belokožec. Ko se je prezident s svojim služabnikom izkrcal, se je mož, ki mu je prišel kot prvi naproti, — oddahnil, ker je zagledal — belokožca. Saj že od poprej ni verjel, da bi zamorec zamogel biti prezident. Zagledal je belokožca in pozdravil ga je iz srca: »Well, zelo veseli Vas pozdravljamo Samo svojega črnca bi bili lahko pustili dotria; črnih slug dobite tudi pri nas dovolj.« Kako se je pomota pojasnila, ni znano, trdi se pa, da jemlje zamorski prezident Liberije od tedaj le zamorske spremljevalce s seboj. Poredna sraka Malo angleško mesto Aishfordby je imelo, dolga leta v svoji sredi kot veliko ^ftRiWiy°št — srako, ki je doživela 21 let! Nedavno je bil konec njenega zanimivega in — porednega življenja. Srake so sploh prebrisane ptice, ki znajo dobro oponašati glasove v gozdu. Ta sraka je bila pa v tem pogledu neverjetno nadarjena ter je raztegnila svoj dar posnemanja na vse glasove svoje okolice. Tako n. pr, je znala posnemati voznikov klic za ustavljanje in to so gledali tuji vozniki, ko so se jim konji na tuj klic naenkrat ustavili ali pa pognali v dir. Tuji motociklisti so pa naenkrat začuli — pok pneumatike in sikanje uhajajočega zraka. Takoj so na tleh, da preiščejo kolo, ne najdejo pa ničesar. Par krat je še počilo in zasikalo, potem se je pa culo hihitanje in hohotarije — poredne srake. Domačini so se mnogo nasmejali na račun tujcev, katere, je tako ali drugače prevarila sraka. Na svojo pretkano ptico so bili zelo ponosni in sedaj vsi .'ahije jo za njo. □auek na kratka krila —Zupan španskega mesta Amendralejo ne mara nove mode, je pa tako praktl čen, da črpa iz nje dohodke za občino, mesto da bi jo kratkqmalo prepovedal. Kratka krila in zlasti kratke kopalne obleke je obdačil. Njegovi organi hodijo po mestu z merilom v roki. S prepovedjo kratkih kr.il bi bil župan zelo ogorčil lepotice svoje občine, z novim davkom jim pa ni niti malo vzel dobre volje in vneme za modo. Nekatere kar tekmujejo pri plačevanju davka, da bi z davčnimi listki dokazale, kako zelo so moderne. Vse je zadovoljno, najbolj pa seveda župan. Boji se- samo, da ne bi moda uvedla zopet dolgih kril. V tej skrbi prebira celo modne liste, ki jih poprej še pogledal ni. Turobna letalska statistika Za letalstvo traja še vedno težka in žalostna, a neizogibna doba pijonirjev, mučenikov in žrtev. Po statistiki francoskega letalstva sta na 100.000 letalskih ur dve smrtni žrtvi. Od vseh nesreč in nezgod odpade 54 odstotkov na napake pilotov, 22 odstotkov na napake pri motorjih, ostalo pa na elementarne izbruhe ter na neznane vzroke ob najtežjih nesrečah, ko je letalo tako razbito, da se ne da dognati vzroke nesreče. Dobra polovica nesreč zahteva smrtne žrtve. — Brez ranjencev ob sami škodi na materi-jalu ostane le redko. Stepa flbutkmmnška ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi lega rabi le SCHICHTOVO M I LO Kellogg dobi Nobelouo nagrado Nobelovo nagrado za miroljubno delo so tekom preteklih let že dobili zunanji ministri Francije, Nemčije in Anglije Briand, Stresemann in Chamberlain, sedaj pa pride na vrsto tudi ameriški državni tajnik Kellogg. Ob podpisu njegovega pakta v Parizu se je o tem že govorilo. Komisija, ki prisoja Nobelove nagrade, je že stavila ta predlog. Jajce več ko puta ve. Učiteljica razlaga deci vsepričujočnostl Boga. — Vzemimo slučaj, da greste že vs!l iz šole domov in jaz sama še tu ostanem. Janezek, kdo je še potem pri meni v razredu? Gospod učitelj Skok iz drugega raa | reda, gospodična! Gospodična je baje zardela kot kuhaft rak. Edgar VVallace: Žaba z masko (The Fellowship vvith the Frog.) »Z avtom ste se pripeljali, ali niste nikogar srečali?« Dick je odkimal. »Ali ste za to, da se peljemo naprej po cesti v Shoreham?« »Ravno to sem Vam mislil predlagati,« je dejal Dick. »Ali ni precej nevarno, hoditi sam ob tej uri po cesti, kjer se potika naokrog toliko potepuhov?« Stari ni odgovoril- Sedel je poleg šoferja ter prestrašeno ogledoval cesto. Ko so se približali vasi, je pokazal Dick na gozd, do katerega je vodila ozka pot. »Kako se pravi temu gozdu?« je vprašal. »To ie elshamski gozd,« je odvrnil Bcužmi.' »Tja menda ni šla?« »Poskusimo vseeno,« je menil Dick | in zakrenil v gozd pod visoka drevesa. »Tu je sled avtomobila,« je zaklical Dick naenkrat. Bennet je pa zmajal z glavo. »Mnogi se vozijo sem na izlete,« je dejal. Dick je dobro.opazil, da je sled sveža in da se je morala nedavno odcepiti od ceste v gozd. Ko so se vozili kratek čas za sledjo, so prišli do male golčave, preko katere je bilo lahko priti zopet na cesto. Tu je Dick vskliknil. Tudi John Bennet je opazil svojo hčer. Šla je sredi ceste ter se urno ognila, ko je slišala avto za seboj. Ko je bil avto tik nje, se je šele ozrla, spoznala očeta in obledela. Obstali so in oče jo je vprašal z očitajočim glasom: »Kje si vendar bila ob tem času?* i Dm MMM OtriKort«* :«Mka ImmD« SO p, MjmMjti »*Mk Dl* •*— Mali Električne inštalacije popravila, svetilke, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. XX. sobo Aleksandrova 1710 Operna pevka Kovič-Zamejčeva prične z 10. septembrom poučevati solo petje in glasovir; Priglase sprejema na stanovanju od 13. do 15. ure do 10. trn. v Smetanovi ulici 34. 1676 Najprimernejše darilo abecedarjem je »Fromova stavnica in računilo«. 1696 Triko svilo široko za obleke in perilo & Din pri J. Trpinu, Glavni trg 17, <111 Zahvala Vsem, ki bo nsm ob priliki smrti naše prelju-bljene In nepozabne sopioge in matere Marile Klampfer Izkazati svoje sočutje, pokojnico pa počastili z mnogobrojnlm spremstvom na njeni zadnji poti In ji poklonili vence in cvetje, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo Posebna hvala pa bodi Iziefena častiti duhovščini, gg. zdravnikom dr. Marinu in dr. Zakrajšeku za ljubeznivo painjo in trud, ki sta ga izkazala pokojnici pri njeni dolgotrajni bolezni. Iskrena hvaia tudi pevcem Jadrana za ganljive žalostlnke ter vsem prijateljem in znancem. 1711 Žalujoči ostali Prostovoljna dražba trgovskega inventarja špecerijske stroge v sredo, dne 12. sept. ob 15. uri v Mariboru, Aleksandrova cesta 39 ra n Broi o v 1 č v Maribora. (Tiska Mariborska tiskarna d. (L, predstavnik e t e } a v Maribora.