St. 2P3
Trst, v sredo 22. oktobra 1813.
Tačfij XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteF. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-gčini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Kdinostf4 za Primorsko.
„V edinosti je moč t*
naročnina znaša
Celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece OK;ni na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItrošnlD« nt a*d«lj«ko Izdanj« „EDISOSTl" at*n«: sa oelo Isto Kron 5'20, za pol lata Kron a SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma »e ne sprejemajo in rokopisi se nt vradaje.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFA>' GODINA. Lastnik konsorcij li?ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoct". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnitnl raJun Stev. 841-652. TELEFON IL 11-57.
Poslanska zbornica.
Finančne predloge. - Italijani y vladnih vodah. - Afera „Canadiaii Pacific" t proračunskem odseku. - Interpelacije.
DUNAJ 21. (Izv.) Poslanska zbornica se ]e sestala danes k jesenskemu zasedanju. Poslanci so došli skoro polnoštevilno na Dunaj, a razpoloženje med njimi ni nič pre več povoljno. Splošne prevladuje glede parlamentarnega delovanja pesimizem in obstoja le malo upanja, da bi se posrečilo urediti rednc> delovanje poslanske zbornice.
Že takoj prvi dan jesenskega zasedanja se je pokazalo, da obstoje v parlamentu Še vedno one stare zapreke, ki so ovirale delovanje v poletnem zasedanju. Ko je poleti odš?a zbornica na počitnice, je vlada objub-IJala, da se bodo do jeseni razmere zelo zboljšale. Obljubila je ureditev čefko-nem-škega spravnega vprašanja in razjasnitev položaja v poitsko-rusinski krizi. A vlada ni izpolnila niti ene obljube. Narobe 1 V Galiciji je s svojo pasivnostjo popolnoma pokopala že skoro perfektno spravo med Poljaki in Rusini, na Češkem pa je z uvedbo upravne komisije prekršila ustavo.
Avspfcije za redno delovanje jesenskega zasedanja poslanske zbornice so torej jako slabe. Stranke so se še bolj odtujile in oddaljile bolj tudi od Surgkhovega kabineta. Celo nemški „Nationalverband* je proglasil politiko prostih rok in to iz strahu pred uradništvom, ki zahteva, da naj stopi v opozicijo.
Rusini so že na današnji seji razpršili vse dvome o svojem nadaljnjem postopanju in svoji nadaljnji taktiki. Že ko je prešla zbcrnica na dnevni red In pričela s specijalno debato o finančnih predlogah, so tta-vili Rusini predlog, naj se finančne predloge odstavijo z dnevnega reda in ko so s tem predlogom propadli, ie pričel takoj prvi rusinski govornik z obstrukcijsklm govorom. Rusini dobe v kratkem izdatno pomoč v svoji obstrukciji, ne sicer direktno, ampak Indirektno od čeških narodnih socijalcev.
Ćsški radikale! so hoteli že dane; udariti na S iirgkhovo ministrstvo z odločilnim naskokom. Pripravljali so namreč obtožnico proti sedanji vladi radi zločina kršenja ustave. A v zadnjem trenotku so opor-tunistični elementi to akcijo preprečili in se zadovoljili za enkrat samo z ostro interpelacijo na grofa Siiirgkha radi kršenja ustave na Češkem, ker )e grof S-iirgkh obljubil,, da odgovori na to interpelacijo že v najkrajšem času.
Glavni predmet parlamentarnih pogovorov tvorijo seveda škandatae afere izselje-niške družbe „Canadian Pacific Ra!!w y". Po kuloarjih zbornice se živahno razpravija o vsej aferi in imenujejo se ved so nova imena poslancev, ki so bili v siužbi tega velikega izseljeniškega podjetja. Vloženih |e bilo danes tozadevno cela vrsta interpelacij, ki zahtevajo točnega pojasnila, v koliko je kriva vlada in v koliko so prizadeti tudi parlamentarni krogi. Afera je prišla danes na razpravo v pododseku proračunskega odseka, kjer se je vršiia mestoma zelo burna debata. Trgovinski minister dr. S c h u s t e r, I. sekcijtkl štf R i e d 1 in notranji minister H e i n o I d so dajali pojasnila, katera pa smatrajo poslanci za povsem nezadovoljiva in netočna. Jutri se bo razprava v pod-
PODLISTEK.
Norec voj vodinje
Fiorentlnska novela Ernsta Remina.
„Njeno ime nikakor ni Luciferjevo," je vzkliknil Raffaello in planil pokonci. „Blesti kakor bron, ki siplje nanj opoldansko Bolnce ves svoj sijaj, orjaško, iskreč, omamljajoč čutstva — nosi poteze Aleksandra Groznega."
„Ali blesti kakor bronasta vrata pri sv. Ivanu, ki jih je izklesal Grhiberti ?w je izrekel zdravnik milo vprašanje.
Mladenič ga je pogledal začudeno in razmišljajoč. „Pogodili ste !" je rekel. „O vi ste dobri in modri, pomorite mi, kakor me razumete. Glejte, hoče jo požreti, ima jo v svojih strašnih krempljih — naenkrat vidim to povsem jasno — ali naj vedno gle dam s svojimi očmi, kakor sem gledal v svoji bolezni; in vendar me plaši tako neiz-recno! Čutim, da se mi čutstva mešajo vselej, ko jo gledam. Zato bi jo hotel naslikati. Čim bo enkrat na platnu — jo sežgemo, razrežemo na kose, da jo vržemo v uničevalni plamen, da bom videl, da je le fantom ! Tako — sedaj sem vam povedal vse — Bedaj mi preskrbite barvo !"
odseku nadaljevala in pečala se bo z afero obširneje tudi poslanska zbornica sama.
Jugoslovanska delegacija nikakor ne more priti v parlamentarno ospredje. Stari spori med posameznici skupinami trajajo naprej in tako se v splošno škodo Jugoslovanov vpliv jugoslovanske delegacije nikakor ne more uveljaviti. Med mnogimi interpelacijami, ki so bile vložene danes, Jih je nekaj tudi Iz vrst jugoslovanskih poslancev. Med drugimi je vložil poslanec M a t k o M a n d i č interpelacijo glede uvedbe hrvatske porote v Rovinju in glede imenovanja hrvaščine zmožnih sodnikov pri roviajskem okrožnem sodišču. Z ostro Interpelacijo se je obrnil poslanec dr. R a v n I h a r na ju-stičnega ministra radi iz]av predsednika grsškega nadsodišča svetnika Pittreicha o slovenskih sodnikih, na železniškega ministra pa radi prezidave ljubljanskega kolodvora. Koncem se|e Je vložil poslanec Biankini na zborničnega predsednika interpelacijo radi znanih, že opetovano ponovljenih pri tožb dalmatinske vinske trgovine proti ae-znosnim šikanam madžarskih oblasti na Reki.
Današnja seja Je bila zaključena ob 7 zvečer; prihodnja seja jutri.
V	poslanskih krogih smatrajo avspfclje državnozborskega delovanja za Jako slabe fn splošno prevladuje mnenje, da dosedaj nI niti govora, da bi bilo mogoče rešiti finančne predloge že v jesenskem zasedanju.
S'cer Je poskušala vlada vpreči zbornico zopet pred službeno pragmatlko. Ko je namreč došla k grofu Stiirgkhu deputacija državno-uradniške zveze, da Še enkrat ur-g'ra nujno udejstvitev uradniške službene pragmatike, je grof Slurgkh porabil to priliko za to, da Je ua seji kiubovih načelnikov izjavil, da nima onih 30 milijonov, ki bi bili potrebni za uveljavllenje službene pragmatike, vsled česar vlada mora vztrajati na junktimu med finančnim! predlogami in uradniško pragmatlko. a ta S irgkhov pritisk na zborne d n! napravil nobenega pravega vtiska, kajti poster ci, ki so se poprej urad nlštva zelo bali, so danes mirni, ker jim je znano, da je uredništvo že podučeno, da je edino malomarnost vlade kriva, če službena pragmatika še danes ni uveljavljena. Če ima vlada polne blagajne za razne vojaške potrebščine, bo našfa tudi onlff borih 30 milijonov, ki so potrebni za takojšnjo zboljšanje materijalnega položaja državnega urad ništva.
Mnogi klubi so imeli danes svoja posvetovanja in razprave, med drugimi tudi Hrvaško-slovenski klub, ki se je popoldne posvetoval o politični situaciji. Zanimivo fe, da so Italijani vziic pozivu itali|anske mladine, da naj stopi v borbi za italijansko fakultefo v opozicijo, sprejeli sklepe, da ho-Čefo vlado pri izvedbi finančnih predlog od ločno podpirati. Zdi sef da se Italijani ne čutijo tako zapostavljene od vlade, da bi bili primorani stopiti proti n|ej v opozicijo. Italijanski sklep! so sploh jako značilni za politični položaj Italijanstva v Avstriji sploh.
V	naslednjem podajamo sejno poročilo: Predsednik Sylvester se |e sporni-
„Poznam skrivnost," je odgovoril star Ček, „ki bo jo nekdaj v Bizancu porabljali veliki mojstri umetnosti. Našel sem jo v neki nepoznani, razpadajoči knjigi iz starih časov. Dajte mi zlata, gospod Railaello, čistega, ne-popačenfga zlata, in jaz vam preskrbim barvo. Cujte, povedati vam hočem, kako mislim to storiti; ali morete razumeti moje misli in mi slediti?4*
Bafiaello je odložil slikarsko pripravo na stran in je poslušal.
Bilo je to dolgo razlaganje; zdravnik je govoril jasno in mirno in je opažal z radostjo, kako mladenič vse umeva in si ohranja; nadejal se je, da smotreno delovanje uredi mladeničevo čutje in ga ozdravi.
In potem sta sedela Bknpno za zaprtimi vratmi, pri brbotečih kotlih, kakor da iščeta kamna modrecev.
Zadoščalo je malo noči in žlahtna kovina je tekla kakor težka reka kaše v bakrene forme. Potem »ta jo kovala, valjala in nabijala, dokler ni postala fina kakor list na drevesu. Nastajale so kakor dih tenke plošče, ki sta jih skladala med kožice pergamenta. In potem sta zopet vse razbijala, rezala, skladala in zbijala, in slednjič zmlela in pomešala z vlačnim brezbarvnim slezom. Ko je RatFaello vprašal po imenu te lepilne
njal katastrof „Volturna", zrakoplova „L I i" in straBne nesreče v Cardlffu, ki so zahtevale veliko število človeških žrtev in zaprosil zbornico za pooblastilo, da izrazi vladam prizadetih držav sožalje zbornice. (Odobravanje.)
Zbornica |e prešla nato v specijalno debato o finančnih predlogah. Rusinski pred log, da naj se finančne predloge za toliko Časa odstavijo z dnevnega reda, dokler ne bo rešena volilna reforma za gališki deželni zbor, Je bil odklonjen.
Vloženih je bilo več interpelacij, med drugimi interpelacija glede postopanja družbe „Canadfan Pacific Raitway", ki zahteva, da se predloži zbornici ves preiskovalni materija! in poživlja vlado, da ukrene vse potrebno, da se preprečijo podobni dogodki. Poslanec T o b i s c h je vložil interpelacijo glede odpusta nadomestnih rezervistov.
Ko je v specijalni debati o davkih na avtomobile govorilo več govornikov, se te ob 2 popoldne oglasil k besedi rusinski poslanec F o I i s, ki fe govoril svoj obstruk-cijski govor do 6 zvečer. Izjavil je med drugim, da njegova stranka vsled postopanja vlade v važnih rusinskih narodnih vprašanjih nima nobenega zaupanja v vlado in hoče nastopiti radi tega proti finančnemu načrtu z najostrejŠimi sredstvi. Tekom svojega govora Je govoril Folis zdaj nemško zdaj rusinsko in se Je pritoževal radi zapostavljanja Rusinov v Galiciji.
Ob 6 zvečer je bila razprava o finančni predlogi prekinja in so se pnčefe razprave o nujnih predlogih.
Po prečitaniu mnogoštevilnih došiih vlog in po raznih vprašanjih ca predsednika je bila seja zakl.učena. Prihodnja seja jutri.
DUNAJ 21. (Kor.) Klub italijanskih liberalnih poslancev je na svoji današnji seji sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se mali finančni načrt kmalu reši, da bo službena pragmatika čimprej aktivirana. Sklenil je podpirati vse predloge, ki bi stremeli za tem, da se posvetovanja o malem finančnem načrtu čimprej končajo.
DUNAJ 21. (Kor.) Poslanci dr. Pl-t a c c o, U s s a i in Gasser so vložili interpelacijo radi odredb proti italijanskemu prebivalstvu v Gorici in v Trstu, poslanec Bat t isti pa glede razrcer pri državnih železnicah na južnem Tirolskem.
DUNAJ 21. (Kor.) Vlada Je predložila na današnji seji poslanske zbornice osnutek izseljeniškega zakona. Komunike, ki (e bil izdan, konstatira, da Je vsled vednega naraščanja izseljeniškega gibanja ureditev izseljeniškega vprašanja neobhodno potrt bia in to tembolj, ker se nahaja Avstrija, kar se tiče izseljevanja, sedaj na prvem mestu v Evropi. Zlasti narašča kontinentalno izseljevanje poljedelskih delavcev, posebno v Nemčijo (ca 480 000 na leto) in je že prekosilo prekmorsko izseljevanje, ki znaša okoH 120.000 na leto. Pripomniti pa Jet da je - pravno varstvo izseljencev proti izkoriščanju Jako slabo. Vrh tega so določila za ome|itev izseljeniške propagande silno pomanjkljiva, kaki predpisi proti izkoriščanju izseljencev pa sploh ne obstoje.
Vsem tem nedostatkom mora odpomoči novi izseljeniški zakon. Na eni strani je treba z vplivanjem na sklenitev delovne pogodbe s ponudniki in s preprečen Jem izko-riščevanja na potovanju skrbeti za varstvo izseljencev, ki ostanejo tako v neprestani
snovi, je navel zdravnik neko arabsso ime in je pripovedoval, kako jo je prinesel iz dežele Azije, kjer zdravijo bolnike žnjo. In pri tem je opisoval sijaj in toploto dajnjih krajev Vzhoda, kakor da se nadeja, da vzbudi s tem v mladeniču veselje do potovanja. Ta pa je hlastno posegel po skodelici za barve, da ne bi se zmes posušila, ter se je dal na delo.
In docim je popred slikal na male plošče, pa je dal sedaj razpeti velikansko platno, ki je pokrivalo celo stran dvorane, ter je zgradil veleumetno ogredje, na katerem je delal dan in noč, spreminjajoč noč v dan s pomočjo stotin luči.
Kmalu je začelo zlatno sveteti se in blesteti v gigantshi formi na platnu. Grozljivo telo velikanskega nestvora je postajalo vedno razločneje: kako je pregibalo pošastne peroti, slične netopirju po grdi formi, a stokratno presegajoč ga po velikosti.
Ta stvor je imel trojico strašnih glav, katerih srednja s Btisnjenim vratom je molela v sliko, dočim sta se ostali dve na levo in desno obračali vznak v globino. V glavi sta sedeli dve zelenkasto sevajoči baziliskovi očesi s tako strašnim pogledom, da so se celo sluge prestrašili, ko so jih uzrli prvič. In odpiralo se je široko žrelo s tremi vr-
zvezi z domovino in je še vedno upar»Je, da se povrnejo, ra drugi strani pa prepreč ti Izsel'evaEje vojsškh obvezancev. Semkaj spada predvsem varstvo brambne sile H varstvo mladoletnih pred nevarnostmi brez smotrenega izseljevanja; zakon omeji drlje celokupno IzseljeniŠko propagando, ki se mora vršiti pod strogo policijsko kontrolo.
V zvezi s temi odredbami pa je treba tudi skrbeti za delovno posredovanje v domovini, kajti le na ta način |e mogeče ohraniti brezposelne za domače namene. Novi icseljeniškl zakon prepoveduje izseljevanje avstrijskih podanikov brez potrebnih potnih listov In o3eb, ki so stare man| kakor 16 let. Sicer pa |e izseljevanje ome|eno že po predpisih novega brambnega zakoi?. Afera „Canadian Pacific" v proračunskem odseku.
DUNAJ 21. (Kor.) Podcdsek proračunskega odseka, ki je bil sestavljen lano v svrho študlranja ameriške paroplovne siufbe, je razpravlial danes o škandalih družbe „Canadian Pjdfic".
Trgovski minhter dr. S c h u s t e r je naštel vzroke, zakaj je vlada ugodila ponudbi družoe „Cinadfan Pac fic* za ustanovitev linije Trst—Kanada, Oil-ala se je predvsem na intertse dos daj zanf marjenega tržaškega pristanišča. Družba {e dobila p seben regulatlv, ki je bil sestavljen sporazumno med notranjim in brambnim mbi-str3t7om. Viada ni ničesa*- zamudila, kar bi bilo v korist izseljencev In je le obžalovanja vredno, Če so se klfub strogim odredbam vršiie razne neiednosti, ki teorijo seiaj predmet policijske in sodne preiskave.
Notranji minister H e I n o I d je lija II. di |e uvedla vlada takoj strogo preiskavo in noče ničesar prikrivati. Seveda pa s o stvareh, ki so Še v teku, še ne more razpravljati. Minfster je naglašal, da je zlasti letos Izostalo silno veliko naborniki v.
Samo v Galiciji in Bukovini znaša njih število nad 80 000. Vendar pa visoko število nabornih beguncev po njegovem mnenju ni Šteti samo na račun agitacije agentov, ampak predvsen na račun letošnjega izredno slabega gosp -darskega položaja. Vsekakor pa je štev o tako veliko, da je moralo priti do energične preiskave.
Novi izseljeniški škandali.
DUNAJ 21. (lzv.) Polfclja je zaprla <U-nes tukajšnjo izseljenlško pisarno „Univir-sul", ki ]e bila v zvezi z raznimi izseljen š-kimi agenti v inozemstvu In edina zasto3-nici v Avstriji nepriznane nizozemske izseljeniške družbe »Uranium". (Ta družba [e bila, kakor znano, lastnica parnika »Vc I-turno*, na katerem se |e ponesrečilo tudi več izseljencev z Ogrskega. Op) Piss na „Unlversul" se je pečala predvsem z izse-IjenJško propagando na Ogrskem. Izselje ce Je spravljala, preoblečene v ženske ali p?, v elegantne potnike, v avtomobilih čez me[o in potem v Ameriko. Ravnatelj pisar.ie, Miiller, je bil aretiran. Afera vzbuja tem večjo pozornost, ker je lastnik pisarne državni poslanec Ondul, ki je lzposloval pisarni tudi potrebne koncesije.
Baron Skerlecz v avdijencl.
DUNAJ 21. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne kraljevega hrvaškega komisarja, barona Skerlecza v daljši privatni avdijencl. Skerlecz |e poročal cesarju o svojih dosedanjih pogajanjih s hrvašk!mt strankami.
stami ojstrih zob pod rog.itim ptičjim nosom, a jezik v žrelu je poželjivo lizal nebni in v globini njegovi kakor da rdeče jezljajo peklenski plameni. Podbradek pa je kazal človeško obliko in je bil pokrit s šiljasto rdečo brado, kakor jo je nosil vojvoda Alessandro.
Ko je bilo delo toliko dovršeno, se je glas o njem razširil po služabništvu v palače nobilov, in prijatelji llallaella so prihajali, da vidijo ta nestvor,
„Delo blazneža, ali mojstra so šepetali med seboj.
„In kaj naj bo s praznim temnim prostorom, u je vprašal nekdo, „ki ga ima žival pred prsmi ?*
„Počasi," je odvrnil Ratfaelto, sedeč na stopnici in poslušajoč njihove sodbe z mirnim smehljajem slikarja, ki edini ve, kak globok smisel naj 5ele naslika v temno podobo. „Počasi, sčasoma bo dovršeno vse.-
In ko ga je Btari zdravnik isto vprašal, je rekel kakor v začudenju, ker zdravnik še ne ve tega : „Saj je ona v krempljih zloduha \u
Potem se je zaprl v sobo in ni pustil nikogar več notri, in ni zavžival ne jedi, ne pijač.
(Dalje.)
Sir«!* xx.
.EDINOST'4 St. 293.
V Trstu, dne 22. oktobra 1913
Grof Otokar Cernf.i — poslanik v BukareŠtu.
DUNAJ 21. (Kor.) Iz merodajnega vha se porcča, da bo za novega avstrijskega poslanika v Bukarešta v najkrsjšera času imenoma član gosposke zbornice, grcf Otokar Czernin.
Avstrijsko-srbska kriza.
BERLIN 21. (Izv.) Tukajšnji diploma-tični krogi z veseljem pozdravljajo mirno reSitev najnovejšega avstrijsko - srbskega spora. Poudarja se, da je izpolnila Srbija s svojim korakom želje vse Evrope. Srbija je v svojem odgovoru na avstrijski ultimatum zaprosila velesile, naj jo ščitijo v bodoče pred novimi vpadi Albancev. Velesile so ji obljubile, da hočejo storiti v tem oziru vse, kar je v njih moči, izjavile pa so, da formalne garancije ne morejo prevzeti. Sploh se izraža v Beriinu bojazen, da bodo spo dadi na srbiko-albanski meji Se več let na dnevnem redu.
BELGRAD 21. (Srbski tiskovni urad »Edinosti*.) „Pijemcnt" poroča, da so v vseh kr£jih, kjer so bili Arnavti, zopet vzpostavljene srbske oblasti. Srbske čete se nahajajo še vedno na pozicijah in že tri dni ni prišlo do nikakega spopada. Vsled vesti, da se bodo srbske čete umakniie iz Albanije, se je prebivalstva, ki prebiva v neposredni bližini Albanije, polastilo veliko razburjenje.
Srbsko-Črnogorsko mejno vprašanje rešeno.
BELGRAD 21. Ob 5 30 pop. (Srbski tiszovni ured „Edinosti'). „Tribuna" po roča, da je dobila srbska vlada s Cetfnja obvestilo, da je mejno vprašanje med Srbijo in ^rnogoro že releoo. Pogsjmja je vodil srbski poslanik Gavri'ović. Sedaj mora z2mo Še posebna komisija zaznamovati mejo.
Versko vprašanje v Srbiji.
BELGRAD 21. (Srbkki tiskovni urad „Edinosti".) V proračunu nauČnega ministrstva se nahajalo tudi prstevke za ustanovi tev katoliške šiiof/j'e v Prizrenu, 11 muflijev po okrožnih Riestih in treh rabinato? v Skoolju, Prištini in Bitoiju. V kratkem se Izvrši imenovanje petih vladik in sicer: v Skoplju, Stipu, Bitoiju, Ohridl in Prizrenu.
Reokupacija zapadne Tracije po Bolgarih.
SOFIJA 21. (Kor.) Reokupacija zapadne Tracije se vrši v etapah in Je skoro končana. Mohamedansko p"sbi?a!stvo se vrači v svoje domove. Pričakovati je. da prodro bugarske čete danes zvečer v Mastmi}.
Nemiri na Portugalskem.
PARIZ 21. (Kor.) „Agence Ha vas" poroča iz Madrida: Tu so razširjene vesti, da so izb;utrnili na Portugalskem zopet resni nt mir!.
Razpust admiralskega sveta v Skadru.
SKADER 21. (Izv.) Kljub razpustu med-narodnega admiralskega sveta, okupacija Skaćra po mednarodnih četah še ne pre ceha. Oficirske komisije, ki jih je sestavi) admiralski svet, poslujejo dalje in so podrejene sedaj mednarodni kontrolni komisiji v Vabni.	_
Nekoliko statistike.
i.
Renjikoli v Avstriji.
Pred kratkim smo priobčili uradno poročilo o števiiu inozemcev, oziroma tujih državljanov v kraljestvih in dčž^lah, ki so zastopane v dunajskem državnem zboru. Rekli smo tedaj, da izpregovorlmo obširneje o tej stvati, ko Dam bodo na razpolage tozadevni uradni statistični podatki. Pred seboj imamo sedaj publikacijo c. kr. statistične centralne komisije — „OeslerreichLche Stai»s!ifc. Die E gebnisse der Volksza'ilung vem 31 Dezember 1910. Die Ausander ic dea ira Reichsrite vertretenen Koaigreichen und Laidern" — iz katere posnemamo sledeče statistične podatke. Ker pa smo prepričani, da naše občinstvo zanimajo pred vsemi podatki o naših najbližjih sosedih, italijanskih podanikih, izpregovarjamo najprej o njih.
Vseh inozemcev so našteli 31. decembra I. 1910. v Avstriji 583 126, med temi pa 79.062 (15.998 več kot leta 1900.) italijanskih podanikov, renji ko i o v, 41.921 moških in 37 141 ženskih; v odstotkih torej 13 55% vseh Inozemcev. Ti renjikoli se dele po posameznih kronovlnan tako-Ie: Nižjeavstrijska 4199 (2474 m., 1725 ž.) — Dunaj sam jih šteje 2502 (1429 m., 1073 ž.) —, Gornjaavstrii-ska 499 (304 m., 195 ž.), Solnograška 663 /386 m.. 277 ž.), Štajerska 4127 (2445 m, 1682 ž.), Koroška 4637 (2586 m.. 2051 ž.), Kranjska 1170 (603 m.. 567 ž) Trst 39.439 (15.203 m., 14.236 ž) Goriška in Gradiščanska 8947 43S3 ra., 4564 z.), Istra 6027 (3087 m, 2940 ž), Tfroiska 12 850 (6878 m., 5972 z ), Predarlska 1449 (782 m., 667 ž) Češka 1317 (766 m., 551 ž.), Moravska 558 <341 m. 217 ž), Šiezija 433 (262 m., 171 2.), Galicija 285 (143 ra., 142 ž) Bukovina 37 (16 m., 21 ž ), Dalmacija 2425 (1262 m., 3163 2.)
Kakor je razvidno, izkazuje Trst najvišjo postavko med vsemi deželami, sa|
rr'a šinilo v Trstu bivejočlh renjlkolo* 37-23% vseh v Avstriji bivajočih renjiko iov. Č; prištejemo v Trsfu bivajočim reaji-kolom še one v Istri in na Goriškem, znaša nilhovo število na samem Primorskem 44 413, ali 56 17% vseh italijanskih podaniiov v Avstriji. Ako prištejemo k temu številu še renjikole, ki bivajo v onih okraj nlh glavarstvih, kjer bivajo Slovenci, na Štajerskem (819) in Koroškem (3434) in na Kranjskem bivajoče renjikole (1170), znaša potemtakem število renjikolov na slovenskem ozemlju nič manj nego 49.836, aH 63% vseh.
Trst, kakor smo rekli, šteje 29 439 renji kolo v, med njimi 15.203 moške in 14 236 ženskih.
Na Goriškem izkazuje mesto Gorica 1110 renjlkolov (502 m., 608 ž), goriški okraj 516 (273 m., 243 ž), gradiščanski 2441 (1143 m., 1298 ž ), tržiški 4588 (2269 m., 2269 ž.)( sežanski 233 (150 m., 83 ž.), tolminski 109 (46 m.. 63 ž ).
V Istri šteje mesto Rovinj 696 re-nfikolov (374 m., 322 ž.), koprski okra! 1486 (750 m., 736 ž), Icštajski 434 (223 m., 211 ž), pazinski 234 (122 m., 112 ž) p o reški 910 (464 m., 446 ž.), pulski 1649 (821 m.f 828 ž), krški 28 (16 m., 12 ž), vološčanski 590 (317 m. in 273 ž ).
Značilno je, da ne samo na Primorskem, temveč v vsej Avstriji izkazule ravno edina Goriška med renjikoli več Žensk nego moških. To dejstvo ima pač svej Uvor v tem, da si uaročajo Italijani na Goriškem svoje žensko uslužbenstvo iz Italije.
Zanlmko je tudi, koliko časa bivajo ren|ikcli stalno v Avstriji. Ob času ljudskega štetja dae 31. decembra 1910. i. |ih Je bilo 14.127 (8187 m., 5940 ž.)s ki »o bivali raa.ij nego 1 leto v Avstriji; 6008 (3154 m.. 2854 ž.) do 2 let; 13 263 (6853 m, 6410 ž.) do 5 let; 12.863 (6722 m., 6141 ž) cd 5 do 10 let; nad 10 let Da 27 994 (14041 ra. in 13.953 ž.); 2969 (1577 m. in 1392 ž) jfh je bilo, za katere te ne ve, koliko časa bivajo v Avstriji. Značflno je število onih, ki bivajo že nad 10 let v Avstriji, pa si še vedno niso pridobili domovinske pravice v kaki avstri|ski občini in seveda tudi ne avstrijskega državljanstva. In med temi jih je 14 023 starih nad 34 let in bi potemtakem pač ne bilo □ikakega pravega zadržka proti prisna alu domovinstva ia državljanstva v Avstriji. Edini vzrok je pač, da sami no č e j o I
D_»damo naj še končno podatke o f. o klicih, ki jih izvršujejo renjikoli v Avstriji Sfatiilika deli poklice v tri vrste:
I.	poljedelstvo in gozdarstvo ter k njima pripadajoče opravke; 2. industrija in obrt; 3 trgovina in promet, z vštetim gostilni čarstvom ; 4. javna in vcjaŠka služba, prost! pokUci, brez poklica.
1. Poljedelstvo in gozdarstvo: samostojnih 718 (534 m., 175 ž ), najemnikov in kolonov 267 (264 m., 20 ž.), ^atreŠčencev 55, delavcev 1507 (1028 m, 479 ž ), učencev 11, dninarjev 798 (577 m, 221 ž.), dninarjev 1554 (621 ra., 933 z), sopomggajočih rodbinskih članov 1554 (621 ra., 1829 ž.), rodbinskih č*aov, ki ne izvršujejo poklica 4097 (1573 ra., 2524 ?.), hišnega siužabništva 187 (22 m., 165 ž). Vseh skupaj 9194 (4676 ra., 4518 ž.).
2 Industrija in obrt: samostojnih 3199 (2442 ra., 757 z) najemnikov 14 nameščencev 483 (450 m., 33 ž.) d e-ia vce v 12 871 (10.794 m., 2077 i), učencev H98 (886 m., 312 ž.), dninarjev 1748 (1524 m., 224 ž.), soooma-ga'očih rodb. članov 281 (138 ra., 143 ž.), rodbinskih članov, ki ne izvršujejo poklica 18 935 (6194 m., 12.741 ž V hišnega slu-ž*bntJtva 421 (23 m., 398 ž.); skupaj 39 150 (22 465 m., 10 685 ž.).
3.	Trgovina, promet, gostil-ničarstvo: samostojnih 3219 (2091 m., 1128 ž.), najemnikov 19 (17 m, 2 ž.), na-ntščencev 989 (875 m., 114 ž.), delavcev 3279 (2819 m., 460 ž.), učencev 141 (130 u., 11 ž.), dninarjev 1979 (1821 m., 158 ž.) sopomagajočih rodbinskih članov 342 (115 m., 227 ž.), rodbinskih članov, ki ne izvršu|e|o poklica 10.610 (3407 m., 7203 ž), hišnega siužabništva 841 (40 m.. 801 ž.); skupaj 21.419 (11.315 m., 10 104 ž.).
4.	javna služba, prosti poklici, brez poklica: samostojnih 4104 (1609 m., 2495 1), nameščencev 726 (342 m., 384 ž.), delavcev 618 (471 m, 147 ž.), dninarjev 30 (29 m., 1 ž.), rodbinskih Članov, ki ne izvršujejo poklica 2987 (950 m., 2037 ž.), hišnega siužabništva 834 (64 m., 770 ž.), brez poklica 3099 (1812 m., 1287 ž.) ; skupaj 9299 (3465 ra., 5834 ž ).
Vsega skupaj je potemtakem same
II.246	(6685 m. in 4555 ž.) samostojnih iz si še talcev poklica, najemnikov 300 (277 m., 23 ž.) nameščencev 2253 (1722 m., 531 ž.), delavce? 18.275(15 112 m.( 3163 ž.), učencev 1350 (1027 ra., 323 ž.), dninarjev 4555 (4951 m.( 604 ž.), sopomagajočlh rodbinskih članov 2177 (773 m., 1303 ž.), rodbinskih članov, ki ne izvršujejo poklica 36 629 (12.124 m., 24.505 ž.) hišnega siužabništva 2283 (149 m., 2134 ž.).
Za nas prihajajo pred vsemi v pošfev nameščenci, delavci, težak?, učenci in hišno služabništvo. Ti pa Štejejo skup?j 28 716 oseb, 21 961 moških in 6755 ženskih. L* ž ti, da statistika tu ne navala posameznih kronovln posebej, temveč le Dunaj In ob-nejce pasove ter vse ostale pokrajine združuje pod eno rubriko, tako da ni raogoče n. pr. natančno dognati, s kakimi poklici se oavfjo renjikoli n. pr. v Trstu. Za obmejni pas proti Italiji smatra šmohorski in beliaški okra| na Koroškem, 12 okrajev na Tirol skem, na Goriškem pa mesto Gorico ter goriški, gradiščanski, tržiški in tolminski ofcrjJ, dočim pa Je Trst priključen vsemu ostalemu ozemlju. Ker pa pripada na Dunaj vseh skupaj le 2502 renjikola (1087 pripadnikov onih poklicov), obmejni pat pa 17 074 (5559), smemo reči, da od ostalih 22*070 pripadnikov zgora| omenlenlh poklicev prihaja velika večina na Trst sani. Ker se sme računati v deželah izven ob mejnega pasu na to, da velik del inozemcev izvršuje samostojne poklice in ne obavlja delojemalskih poslov, smemo reči, da |ih odpada t d onih 22.070 delojemalcev najmanj 15.000, če ne več na Trst, kar znači, iz toliko ren|ikolov odjeda v Trstu kruh domačim delojemalcem, nameščencem, delavcem, težakom in hišnemu vlužabništvu. Te številke so dovolj jasne, in Jim pač ni treba nobenega komentarja.
Vspehi politike - zaletavanj!
Naša diplomacija se |e zopet enkrat zaletela proti — Srbiji. Bolezen Je to, ki Je menda neozdravljiva. Nedavno — povodom obiska Pašičevega na Dunaju — se je zdelo, kakor da Je po dolgi bolezni nastopila rekonvalescenca, ali — že |e zopet recidiva tu. Le potuhnila se Je nekoliko, a kmalu se je oglasila zopet z vsemi svojimi hudimi pojavi.
Grof Berchtold Je zopet zaškripal s peresom in njegovi žurnalistični trabanti so zarožljali s sabljami po svojih predalih. Grof Berchtold je poslal v Belgrad svej ultimatum, ki pa Je v javnosti napravil tisti stari efekt, ki postaja že usoden za našo državo in njen ugled. Da je samo vznemiril Evropo, bi ne bilo še na|huje zlo. To bi nam sicer ne množilo itak že dovolj skrčenih simpatij v vsej nenemški in nemadJarsM E ropi. Ali ta politika zaletavanja naše diplomacije nam prinaša drugo veliko zlo: mnogi ne verulejo več v resnost te politike!
Ultimatum ima resničen pomen ultimatuma (e tedaj, Če Je svet u ver jen, da bo besed: tudi res sledilo dejanje. To vero pa je naša politika neprestanega zaletavanja ž temeljito vzeta Evropi. O, Bog ce daj, d.« bi hoteli mi trditi, da v naši diplomaciji ce bi bilo volje tudi za dejanje. Ko gre proti Srbiji, bi ze sprožile same po sebi, avtomatično, vse avstrijske puške. Ali tako-Ie spreminjanje grozeče besede v dejaoje je — da ne bo nezgode — navezano na neki pogoj. Ne zadošča samo, da smo vojeviti, da smo orali toliko in toliko pušk in sabelj na meji proti , sovražniku", ampak vsako važno akcijo treba tudi diplo-matično pripraviti!! Preziranje te octrebe Je uboga Bolgarska krvavo občutila na svoji koži, ko Je — zanašajoč se le na s?ojo nujno silo — izzvala vojno s Srbijo. Nič se ni menila za to, kaj porečejo k njenemu podjetju druge interesirane balkanske države ?! In ta zamuda se je britko maščevala nad Bolgarsko, spravila jo je ob velik del sadu krasnih vspehov na bojnem polju.
Tako zamudo je zagrešil grof Berchtold se svojim ultimatumom, poslanim v Bel gtad. Nič se ni vpraševal, kaj poreče ostala Evropa, če bi za ultimatumom sledilo tudi avstrijsko de|anje?!l
Ia danes Evropa govori tako, da lahko rečemo, da Je avstrijski grcf Berchtold pripomogel srbskemu Pašiču do novega tri um f a: Evropa kaže na nas kakor tisti element, ki vznemirja in ki spravlja evropski mir v nevarnost 1
Dvojno je, kar naglaša|o misleči ljudje v Evropi. Prvič, da ni bi!o razloga, ki bi opravičeval tak nevaren korak, a v drugo, da Avstrija sama, brez sporazumi jenja z drugimi vlastmi sploh ni opravičena do ta cih korakov radi — Albanije 1!
Da, radi Albanije 1 Radi države, ki sploh še ni konstituirana, ki ne obstoji še, kier torej nI še nobene podlage za tiste interese, ki naj bi iih mi branlii bodi tudi v krvavem plesu. Radi države, kjer še vse 7isi v zraku. Kolika nesparaetnost bi bilo to, če bi se mi metali v stroške krvave vojne radi medveda, ki se potepa v gozdu bog?e kje ?!
potem pa pravijo vlasti tudi, da je al bansko vprašanje mednarodno in da se ima rešiti le v sporazumljenju vseh, in odrekajo odločno Avstriji vsako pravico do samostojnega postopanja.
Neki nemški list je s perečo ironijo iz rekel nado, da se Srbi poke žejo — modreje in da odnehajo, da se torej umaknejo s plemenito gesto, fn da se gre! Berchtold vnovič zaleti — v odprta vrata!
In tako se Je tudi res zgodilo____!
Ali so navihand ti srbski diplomatjel Avstrijski ultimatum Jim |e stavil termin osmih dni. Oni pa so kar stante pede — ugodili Avstriji. Na prvi pogled zveni to sicer ne-
koliko paradaksno, če pravim.*, da je srbska diplomacija zopet zmagala. In vendar j? tako. Pašlč Je dosegel, kar fe hotel, da rau je sedaj kaj lahko umakniti. Dva momenta st3; ki opraviču]eta to trditev. O zlo voljenje v francoskem časopisju proti Avstriji iapa dejstvo, da Je PaŠić, predao le odgovoril na avstrijski ultimatum, dolgo konferirai z ruskim poslanikom. Po teh dveh momentih moremo biti uver-jeni, da je bil srbski cdgovor koncepiran v popolnem sporazumu s troipo-razumom.
To pa pomenja, da si |e Srbija pridobila gotovost, da bodo Rusi,a, Francija In Anglija zastopale nje zahtevo po taki ure ditvi me|a med Srbijo in bodečo Albanijo, da se jej ne bo bati vedilh vpadov in vznemirjanj od strani barbarskih Arnavtov.
Za to edino je šlo Srbi! z nje ekspedicijo proti Albancem. Svečano iijavlja, da hoče respektirati sklepe londonske Konference, da niti ne sanja o tem, da bi se še povečala s teritorijem, prlso|enim bodoči Albaniji. Kaj bi tudi imela od par sto kilometrov — skalovja 11 Zahteva le, naj meja teče tako, da bo mogla prorapt no odbijati vsak poskus prese-zanja na srbska tla.
Ne vodi je torej požrešnost, ampak le *krb za svojo lastno varnost. Skrb, ki mora biti vrhna vsaki državi. In vrhu vsega se ta zahteva Srbile popolnoma krije z Interesom E rope. Kgjtl ravno ta ima največ! interes na tem, da se balkanske stvari enkrat umirijo fn uredijo tako, da ne bodo megli streli iz kakih brigantsklh pušk vsak hip vznemirjati Evrope in Izzivati nevarnosti komplikacij.
Pašlć je dosegel kar Je hotel in lahko se je umaknil s plemenito gesto In odvr-nlvšl od sebe ves odlj. G^of Berchtold pa ni dosegel, kar je hotel: in se Je le zaletel zopet — v odprta vrata. To pa |e pcčet|e, ki ne povečuje ugleda in ne množi simpatij. Zopet smo stresli slab sad z drevesa politike — zaletavanj J!
Domače vesti,
Grški prestolonaslednik v Trstu.
Včeraj ob 9 dopoldne je z brzovlakora državne železnice prispel v Trst grški prestolonaslednik Jurij s svojim bratom Aleksandrom. Ob 2 popoldne sta se z Lloylovim parni-kom „Prago* odpeljala v Piref.
Konstantinov jubilej se bo praznoval v soboto, dne 26. t. ra. pri Sv. Justu in v Rojanu dopoldne s slovesno službo božjo. Popoldne ob 5 bo slovesna procesija pri S j. Justu, ki Jo bo vcdtl Ikcf ransgr. dr. Karlin; v Rojanu pa bo procesija ob 5 30 Igrali bodete dve godbi in zažigal se bo umetalni ogenj.
Temeljit obračun s socijalnoderoo-kratiCnimi obrekovalci. Pre|elt smo: Sobotni shod „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev", ki Je bil sklican v svrho obračuna s soctjainodemokratičnimi obrekovalci, je bil naravnost silajen. To ni bil več samo »velikanski fiasko", kakor bi se Izrazila „Zarja", to |e bil naravnost katastrofilen polom — socljalnodemokratične organizacije. O shodu bomo še govorili. Obširno poročilo prinese „Jugoslovanski Železničar".
Najnovejša veleizdaja. Ker je v naši državi vse mogoče, zato nas tudi ta najnovejša vladna poteza prav nič ne preseneča. Vso zadevo jt že včeraj „Edinost4* dovol| karakterizirala. Z našimi oblastmi bi bili torej s tem pri kraju. Značilno pa |e za avstrijske oblasti to, da so govorili o jugoslovanski počitniški zvezi kot o neki tajni organizaciji z veleizdajniškimi tendencami, vzlic temu, da so bili oklJci te z~eze v vseh slovenskih in hrvatskih listih in brez ozira na to, da dobi oblast izvod potovalne kn|ižlce, kjer so zabeležena vsa prenočišča in k|er se nahajajo pravila, po katerih se mora ravnati potujoči dijak. Take zveze imamo tudi pri drugih narodih, tako zvezo smo imeli, preden se je ustanovila skupina za vse jugoslovansko dijaštvo, tudi na Slovenskem. Klerikalno dijaštvo |o ima še sedaj. Da bi vlada za to ne vedela, je izključeno, kajti znano (e vsakomur, s kako paznim očesom čuva nad nami. Povedano bodi še, da ni J. D. P. Z. sploh nikako društvo.
Iz vseh teh razlogov se moramo tem bolj čuditi italijanskemu Č3sapii|u. ki je pograbilo vso stvar z veliko stastfo, menda i:ot revanšo za Pulo, Riko, itd. Tržaški .Piccolo deila Sera" pria?.ša dne 18. t. m. ua prvi strani pod senzacionalnim naslovom : „La scoperta dl una sGCieta segreta" na|neverjetnejše sieari. Ves dcpls je seveda tendencfjozen. — Milanski „Corr'ere della Sara" prinaša Isto kol nujei brzojav od jvojega reškega dopisnika, pjd naslovom: „Una socieia studentesca per la creazione d' uno stato slavo con Belgrado capitale". V dveh dopisih se govori o tajnem društvu, o marljivem delu policije, o podporah, ki so baje prihalale iz B?lgrada, o raznih brošurah itd. Naravno, da je vse to iz trte izvito, ker se J. D. P. Z. s takimi stvarmi ne samo ni pečala, temveč se tudi mogla ni pečati, ker ima povsem drug namen.
Iz vsega je razvidna tendenca, da bi črnili Jugoslovane ia jim s tem škodovali iz samega sovraštva in podle maščevalnosti. To si moramo zapomniti f Ne bomo sicer rabili proti Italijanom istega orožja, toda
V Trstu, dne 22. oktobra 1913.
„EDINOST* št, 293.
Stran III.
čim bolj bomo izzvani, tem hujši bo naš proti udarec. Uverjeni smo, da ce bodo te nizke denuncijautske duše z našim odgovorom zadovoljne, toda to potem ni naša stvar i
„Piccolo" In „Canadian Pacific". —
,GIlha vkup štriha", to se vidi tudi v tem slučaju. z,*d je pač žld, denar mu je vse. S tega stališča je treba motriti njegovo brambo ameriških kapitalistov, ki so izvabljal) na zvit način našo delavno moč v Kanado, kjer jo čaka izkrvavljenje. izgovor, da ni mogla družba v očigled majhni pre-voznini plačevati agentov in podkupovati visokih javnih funkcionarjev, je popolnoma prazen. »Canadian Pacific" ni paroplovna družba, ki išče v prevez*nju izseljencev svoj dobiček. Njen namen je, spraviti koli kor mogoče ljudi v neobljudeno Kanado, kjer naj s svojim trudom večajo bogastva ameriških kapitalistov. Zsto ne prihaja v tem slučaju prevažanje izseljencev niti v poŠtev In bi bilo lahko tudi popolnoma brezplačno. Znano Je n. pr, da so izseljenški parnikl nekaterih družeb pasivni. TI so torej le sredstvo v dosego gotovega cilja. „Canadian Pacific" je velika družba, ki poseduje v Kanadi ogromna zemljišča, ima svoje železnice in svoje parnike. S svojimi siedstvi je n. pr. podkupila skoro vse avstrijsko časopisje in najbrž tudi tebe dragi „Pic colo* I
Čuden razpis službe V včerajšnji številki pod tem naslovom konstatiranim dejstvom se prav nič ne čudimo, ka|(i od c. kr. policijskega ravnateljstva ni v zadnjem času kaj bolj pametnega pričakovati. Evo: razne table, pojas-sila itd., so izginile, menda samo zato, ker Je bila na njih tudi sloven ščina. V veži razstavljeni uradu! razpisi tudi niso slovenski. Sprejemajo se v službo uradniki, ki niso vešči slovenščine. To velja zlasti za policijske častnike, ki tvorijo v tem oziru pravo posebnost, katero si bo treba ravno iz razlogov službe natančneje ogledati. Od ogromnega števila cflcijantin| so vse razun dveh ali treh popolnoma nevešče slovenščine, in po večini tudi drugih jezikov. Da najslabše kolo najbolj škriplje, vidimo tudi tukaj. Neverjetno je, kako si dovoljujejo take-le „gorpice" govoril o slovenščini In o naši narodnosti. Konkretne slučaje lahko navedemo. Tudi z imeni pridemo na dan 1
Toliko glede narodnostnega vprašanja I Ostala gniloba pa šele pride na vrsto. Čas Je, da se začnemo zanimati za razmere, ki vladajo pri tržaški državni policiji in, da zavarujemo naše interese. Vemo, da ne bo to gospodom prijetno, toda davkoplačevalci imajo pravico zahtevati, da poslujejo Javne institucije v redu in da se težko žrtvovani denar ne meče skozi okno. S tem so gospodje obveščeni o tem, kar ima priti in kompetentni faktorji so opozorjeni na svojo dolžnost I Eaaka pravica za vse 1
Schlmelfengov informativni urad se Jako moti, ako misli, da bo z ulijevanjem nemščine in s sramotenjem tržaških Slovencev dosegal izrednih uspehov. Ta urad pošilja s;ovensk?m društvom in tvrdkam nemške prošnje. Ker mu bolj odločno narodna pod-je;ja vračajo nemškutarijo z opazko, da naj, ako kaj želi, občuje sloven;ki, se ta tvrdka zadovoljuje z molčanjem. Schlmelfengov urad moiči, a njega uradni k i ne molče, pač pa zabavljajo po javnih lokalih čez slovenske „predrzneže", ki si upsjo protestirati proti ietru, da se žajimi občuje — nemški I Neko tako človeče le v nekem javnem lokalu Izjavilo, da Schimeifjngov urad ne bo od govarjal ca slovenske vloge, ker njega nemški uradniki ne poznajo tega jež ka in — ker Slovenci so nesposobni za ta poselili
Prizadeti.
Moderna zdravilišča. V svojem pro špektu piše Penslon „W;ener-Hefmw, da ne sprejema pod nobenim pogojem jetičnih in drugih močno bolanlh bolnikov, kakor tudi ne otrok z oslovskem kašsjem*.
Lepa so taka „zdravilišča" I
Šola „Glasbene Matice". Danes, v s:edo, ob 5 30 popoldne {e pouk za zborov naraščal — deški oddelek — v šoli na Aq :edottu 20, II. nadstropje.
Književnost in umetnost
Jaroslav Kocian.
K njegovemu konceriu v Trstu dne 25. t. m.
Danes na| posnamemo nekaj poročil o Koclacovlh nastopih v Ameriki, kjer ga je občinstvo naravnost oboževalo.
Tako so pisale n. pr. *Nfcw York Times" : „...OdtedaJ, ko |e pred tremi leti Kocian prvikrat nastopil v New Yorku, je nastal iz njega dovršen, zrel umetnik in glasbena avtoriteta. Igral je špansko Lalovo sinfonijo z globokim umevanjem, sijajno. Mogočni ton je vseskozi bogat, karakteristika izvajanja mu je prinesla mnogo priznanja med poslušalstvom".
„Tribune": ....Jaroslav Kccian, naj-
navdušenja, njegovo izvajanje |e s telili čae strani čudovito zpretao... pravi čarovnik |e.
,World": „....Kocian Je izvajal skladbo efektno, premagoval vse težkoče z bravurno lahkoto in igral z umevanjem in krasnim tonom
Angleški „Daily O aphfc" Je pisal: Gospod Kocian zavzema med mladimi izvrstnimi goslači svojega velikega učitelja Ševčika eno prvih mest. Kar se tiče tehnike, si ni mogoče predstavljati nekaj sijajnejiega nad njegovo Igro*.
V enakem smislu so pisali tudi časopisi „Dally Telegraph", „Pati Mali Gazette", „Times" In dr.
* « *
Cene k Kocianovemu koncertu: Lože po K 20 —. Sedeži (z vstopnino vred) v pritliču: od I.—V. vrste po K 3—, od VI. XV. vrste po K 2 — Sedeži na galeriji K 2 50 Stoilšče v pritlič|u po K 1— na galeriii po K —60.
Pfedprcdaja vstopnic pri vratarici „Nar. doma" od danes naprej.
Tržaška mala kronika.
Trst, 21. oktobra.
Zopet tatvina pri Glessichu. Davi
ob 7*45 je Karel Glessich, lastnik trgovine s papirjem na Corsu, prišel s svojim usiuž bencem Nikolajem Boffom odpirat prodajalno. Opazila sta pa, ko sta odpirala, da je bila železna zatvornica cdprta, in sta tako) sumila, da so bili ponoči tatovi v prodajalni. Ko sta vstopila, sta videla, da |e bilo vse narobe po prodajalni in sta kmalu dognala, da so tatovi odnesli 1000 žepnih nožičev, vrednih 500 K, potem 200 kompa sov, vrednih 800 K, in iz blagajničarkice blagajne znesek 30 K. Tatvino je Glessich takoj naznanil policiji, ki Je nemudoma uvedla preiskavo in poizvedovanj po tato vlb. Stražnik, ki Je imel službo na Corsu je Izpovedai, da (e ob 6*30 zjutraj, ko Je šel mimo, poizkusil, ali je zatvornlca zaprt? In Je bila še zaprta tedaj. To je že tekom kratkega časa tretja tatvina pri Glessichu ki pa je zavarovan proti tatvini.
Polzkušen samoumor. Snoči ob poli 1 se |e 22'etna Ani Donadič, hišna pri nekt rodbini, ki stanuje v ul. Pisanella št. 3, ho tela zastrupiti na ulici. Izpita (e neka* kar bolne kiseline. Neki stražnik Jo je odpelja naravnost v bolnišnico. Vzrok, zakaj si je hotela vzeti življenje, ni zn^n.
Nasilen aretiranec. Včeraj se Je ulici Nuova splaštl konj, vprežen v to'crn voz. Konja je ustavil neki stražnik. V tem pa Je pograbil za vajeti neki človek in fe začel prepirati s stražnikom. Končno Je ši hotel skočiti vani, nakar ga ie stražnik aretiral B:1 pa je to 39Setni Ivan Rodaro, Tržačan »tanujoč v ul. detla Tesa št. 65
PoskuSen samoumor. I9;etni kovač Franc Malen, stanujoč v Kfadlrm aa hribu
-^
Idealen Izdelek ribjega jetrnega olja
je in ostane „Emulzija Scott" iz ribjega jetrnega olja, ki je znana več nego štirideset let. — Najfinejše olje norveške polenovke (iz Lofodov) se razkraja po Scottovem načinu v jako male kapljice, V6led cesar postane lahko prebavno tudi d^likatnemu organizmu, tako, da pride vs;k najmanjši del različnih in jako rediln h snovi v organizem, ter se popolnoma prebavi.
Pozabiti se ne sme, da je
, Emulzija 8eott"
sladka in bela kakor mleko, in tedai je laliko umljivo, da jo použtvajo radi otroci in odrasli. — Toda biti mora prava „Emulzija Seott*.
Cena originalni steklenici, ki se dobiva v vseh lekarnah K 2*50. Ako se pošlje 50 dinarjev v znamkah tvrdki „Scott & Bowne" G. m. b. H., Dunaj III., ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samu enkrat, steklenico emulzije „Scott- za po^kušnjo.	(10)
laznanilo.
Pri c. kr. domobranskem peš-polku štev. 5 v Puli se odda za leto 1914
dobava kruha HS in ovsa.
Natančni dnevi se dobijo v
Sffli1EfdS ffiSMS provijanturi imenovanega legi-
sezone. Koclanova umetnost |e unikum.
„DeutiChe Staatmifung": „... Kocfan je s »vojo igro dovedel občinstvo do
menta, kjer se bodo dne 30. tega meseca sprejemale ponudbe
Ljudska hranilnica in posojilnica u Trstu
registrovana zadruga* neomejeno zav.
sprejema hranilne vloge * 0 in jih obrestuje po 2 0f
po 4V«°/o na dvamesečno, po 5% na šestmesečno odpoved; daje zadružnikom posojila po o % na poroštvo ali na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uraduje 8e vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. V lastni hiši — ulica Torre blanca št. 21.

BOHINEC & Co. TRST

I
>81
ulica Ponterosso štev. 8
(vogal ulice Nuova 13) Obleke, površniki, suknje, kožuhi, perilo, kravate i. dr.
v velikanski izbiri
Najboljše blago. Postrežba najsolldneja. Cene stalne in najnižje.
Najeiegantnejše obleke po meri.
Radi opustitve ženskih oblek, ptaščev, jopic i. dr. se prodaja vse po neverjetno nizkih cenah.
Julio Meini upom kave
Filijalka se nahaja od sedaj naprej
v Trstu, Via Ponterosso it. 4.
Dr. D.
ZDRAVNIK s
KARATffAN
•pecijalia* u notranje bolezni in za bolesni na dihalih (grlo in not)
ordlnuje na svojem stanovanja t Trata, Corao it 12
od 11 V* do IVi in od 4 Vi do 5 V* popoldne. telefon 1T7/TV.
novost! za pomlad In za poletje 1
točke obleke iz su&na, kamgarna. zadnje „ novosti ....... od K 15—48
flefk* ob'eke iz sukna, kamgarna,
zr dn}o hov osti .... od K 10—32
Jtroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 •elika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 * kotoninastih hlač od K 2 20-5 Največja zaloga blaga zadnjih novost! :: Sprejemajo se naročila po meri. ::
Specijollleta: delovne obleke, srnice ss spodnje srajce Itd. Itd; ss
Samo v robro znani trgovini
„Alta cittfi dl Trleste"
iillca G i os. e Carducd (ex Torrente) št. 40
Ivan Gustinčic
Trst, ulica Sette fontane Štev. 24 priporoča cb*J. občinstvu svojo no*o
pehamo in slaščičarno
Prodaja moke iz ;rvih mlinov. Večkrat na dan svež kruh. Sprejema pecivo vsake vrste. Vino in likerji v steklenicah Postrežba na dom.
Franjo Stančić
trst - ulioa Medla št. 17 - Trst
priporoča Bvojo
trg-ovino jostvin in kolonij alneg-a blaga
katera je vedno oskrbljena s a veži m i a prvovrstnim b agoaa
v'7\ /ji ^ It
SLOVENCI!
Vaš narodni zlatar In urar
Alojz Povh
se nahaja na trga BarrieraS.
Dr. Horsano
Spec'jallst za sifltltične in kožne bolezni
Ima svoj ambulatorj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1.
(Palazzo Dit>na) Za cerkvijo ti v- Antona novega. Sprejema od 12. do 1. In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne
h..
filijalka vTrsfu.
'///mm
■r / ^
rrVCt/iaiVZ
pP	AaivfU fz/vm^č/:.
z ^tr<x/cr/t -
Par dobrih kon!
za težo, od 5—8 let starih, z vso konjsko opravo in 2 skoro novima vozovoma proda vsled končanja dela takoj za 1800 K tvrdka
Žnidarčič & drug, Kastav.
0 znani Mini pohKloa
ulica 8. Oiovanni fttev. 6 se nadaljuje prodaja spalnih in Jedilnih sob po Jako zmernih cenah ter najboljlo In jako zadovoljivo postrežbo.
'MfVAfini maIii V Dm28 (kotu) Iz offllKovone siooensKs tosorne drot n dosegle dosedoi vsepousod noJDollfl sloves, narodnjaki, igovil, PEBI s naročajte pri domafl toidM, U nm postreže po konkarenčnOi caa -J^r^" i. J. SUBAH. Trsi, t ftso! A
»rr n
IV.
„EDINOST" št. 293.
V Trstu, dne 22. oktobra 1913
fozor!
Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Izborna ku hinja in Budjejeviiko pivo (brez glavobola). Zmerne cene.
RESTAVRACIJA-HOTEL BALKAN CSE5E
l\
i i izpll danes popoldne v gozdiču Ponticcl - samomorilnem namenu prece|in]o količino ^ gvikove kiseline. Prepeljali so ga v mestno -'L! iinico. Vzrok poiskuienega samoumora
: ezaao.
Tatvina v ladjedelnici pri Sv. Marku, v ladjedelnici pri Sv. Marku so zasačili 20!etnega kotlarja Viktorja Prešla, stanu|o-cga v ul. S. Marco št. 10, ko je hotel ukrasti nekaj kosov brona, vrednih 70 kron. iII je aretiran in Je tudi priznal tatvino, /sega skupaj Je bilo v iadijedelnici ukradenega brona v vrednosti nad 800 K.
Silno predrzen roparski napad? Pod tem strahovitim naslovom, tiskanim v debelih črkah, je danaSnji JutraSnji „Plccolo" priobčil grozno vest o nekem baje polikuše-nem roparskem capadu na zabavišču v ul. Madonnina, ki se je baje dogodil snočl. Če vzame kak tujec v roke oni Ust, mera misliti, da v Trstu človek res nikjer ni več
Ob 7 zvečer |e predsednik zaključil do-kazilno postopanje.
Razprava se nadaljuje danes cb 9 zjutraj z govorom državnega pravdnika in branitelja.	_
Slovensko gledališče
v Trstu.
Za č e t r t e k, dne 23. t. m. pripravlja slovensko gledališče eno izmed najlepših del operetne glasbe; uprizori dražestno in prekrasno opereto
„LOGARJEVA KRISTA" z gospfco Mašo Plitzovo v naslovni ulegi. V tej opereti nastopi ves naš operetni en-semble. Ostale velike uloge imajo Toplak (cesar Jožtf II.), g.ca Fritzova (c)ganka Mina), g. Dura (Folde«y), Dragutinovi (Valperl) g.ca Lepuša (Jcztfina).
,	^	Za to opereto so nabavljeni prekrasci
!are? u:V?Iega ^lv tenJai.i? If?et*a' Trstu k0StumMn peilke ker se dejanje vrši v kar tebinič meninič koljejo in mesarijo ljudi
na ulfci in jim siioma odvzemajo denar, kar tako za zabavo. Tujec se mora naravnost bati Trsta, ko bi se le nekoliko oziral na nesramna „Piccolova" poročila, v katerih *e razpihuje vsaka malenkost v najgroznejš! dogodek, samo da si s tem list dela reklamo. To je res prava židovska nesramnost In brezvestnost!
Na vsej stvari, na vsem onem roparskem napadu ni čisto nič drugega, cego da Je skušal neki Suparc ch nekemu Bastian-cichu, ki je le preverno ogledoval one vrtiljake in druge teke stvari na zabavišču, iz-mekniti denarnfco iz žepa. Vse drugo si Je „Piccolo" naravnost izmislil. Tako pospešuje ti prvi" italijanski tržaški iist tujski premet v Trstu.
Vlom v gostilno. Date s ponoči so neznani zlikovci vlomili v gostilno nekege Cesarja Longhija v ul. Solitario št. 4. Strgali so omrežje s straniščnega okna, ki je obrnjeno ca dvorišče, in so tako prišli v gostilno, kjer so ukradli iz nekega predaia 36 K, potem več namiznih prtov in prtlčev, ki so bili last kuharfee, ter nekaj škatljic cigaret in 25 veržink. Pojedli so eno celo salamo, 30 JaJec, pol kilograma sira ia izpiii tri botiljke moškata. Ko so se tako pošteno podprli, so odšii, ne da bi jih kdo videl.
Težko ranjen. Snoči ob 10 so našli stražniki v neki Javni ulici nekega moškega, ki je imel dve težki rani, od katerih ena sega do pl-uč. Prenesli so ga v L1cydovo lekarno in poklfcali zdravniško postajo, ki mu Je nudila prvo pomeč. Ranjenec ni hotel ničesar izpovedati. Pozneje pa se je policiji posrečilo aretirati ranllca in sicer v osebi Giovanni Colaricha, rojenega 1. 1901,stanu-Cega v ulici Concordia št. 6.
Porotno sodišče.
Svojega brata lutrelll.
Ped predsedstvom c. kr. višjega svetnika dr. Andrfcha, se Je pričela včeraj porotna razprava proti Mihaelu Erbisu. Erbis Je obtožen, da je dne 23. majnika ti. med 3% in 4 popoldne v gostilni „Al Te-desco" v ulici N. Machiavelli, oziroma Sta-zione, naperil samokres proti svojemu bratu Antonu, ki je sedel pri neki mizi, nič slabega sluteč, ter da je odzada/, torej zavratno, ustrelil 3krat proti njegovj glavi. Obtožbo zastopa državni pravdnlk, dr. Marinaz, obtoženca brani dr. J. Mandfč.
Obtoženec priznava svoje dejanje. Ne-kcliko časa pred umorom se je spri s pokojnim svojim bratom, ki Je bil delovodja v skladiščih v prosti luki. Tekom tega pre pira je pokojni njegov brst potegnil nož ia ga je hotel ž njim raniti. Obtoženec ]e končaj ušel. Sel je na to v gostilno. Ko (e zagledal brata, Je ustrelil 2 ali 3krat proti nJemu, ker se je bal, da bi ga sicer on zopet napadel.
Bile so na to zaslišane razne priče, in sicer 11 prič obtožbe In 9 prič, ki Jih je predlagal branitelj.
Iz teh pričevanj izhaja, da obtcženec ni nikdar pre| zahajal v ono gostilno, pač pa, da Je vstopil v gostilno oni dan, menda! ker je vedel, da sedi tam njegov pokojni brat.
Piiče so potrdile, da Je obtoženec nasilnega značaja, a povedale so, da Je bil tudi pokojnik včasih nevaren. Nato Je predsednik razdelil med porotnike fotografije o gostita! in o kraju, kjer je po izpovedbah prič sedel pokojnik. Bila sta tudi zaslišana zdravniška izvedenca dr. Xidias in dr. Šaunig.
Iz spisov izhaja, da Je obtcženec Že večkrat prej kaznovan.
rokoko-času. Vsekakor spada „Logarjeva Krista" med najboljša glasben? dela te vrste zadnjih let. Predstava se vrši izven abonementa.
Vstopnice in sedeži so v razpredaj! pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu" (glavni vhod).
Nar. delavska organizacija.
Sestanek skupin NDO. Danes, v sredo, važen sestanek skupin NDO v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Ker so nujne in potrebne stvari na dnevnem redu, naj se vsak potrudi ter naj se udeleži sestanka.
Zidarska skupina NDO sklicuje za petek ob 5*30 popoldne društveni shed v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška gt. 2. — Na shodu se bo razpravljalo o sedan[em položaju zidarjev v Trjtu. Na shod so vabljeni zlasti brezposelni delavci, ker se bo tudi razpravljalo, kakšna skcija naj bi se uvedla, da se omeji v&dajoča velika brezposelnost.
Opice I Kdor je reven na duhu, se mora posluževati cbrekovanj. Sodrugi okolt pekovskega glasila „Internazional" so oči-vidno izgubili pamet, ker drugače bi vendar ne operirali s takimi zbadanji, kf ker je n. pr. opica itd. „Internazional" označuje namreč voditelje pekovske zveze z opicami Vodi pač tako polemiko, kakršne |e zmožen. Pes laja, mačka mijavka, „Internazional" pa kokodaka o opicah. Potem pa naj Še kdo reče, da to ni Izobražena in globoko sccija-i i stično utrjena družba!
Mi temu lističu ne bomo tako nekul turno odgovarjali, ker se nočemo mazati z blatom. Hcteli rmo samo konstatirati, kakih argumentov se poslužujejo sedrugt Kermoljeve vrste. S takiiri sredstvi gotovo ne preprečijo razvoja „Zveze jugoslovanskih pekovskih pomočnikov*, nasprotno, s tem fej vdahnejo mnogo nove meči in s podvojeno vnemo pojde na delo preti socijalnodemokrattčn! umazanesti in korupciji.
Društvene vesti.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Danes, v sredo, ob 9 zvečer sestanek. Predava tov. Peric.
t
MALI OGLASI
MALI OGLASI M r«Cau|e M 4 vti h m« do. Maatje tlskaa. Dinji « mL Ra|MvJia pililiJ.lM Plati M lak*] '
iziran elektrotehniški mehanik
Vittorio Ban Tr8t> S^ir^
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih Inži, motorje*, električnih zvoncev, teb Jonov in strelovo3ov.
Bogata zaloga svetiljk in mrežic naj boljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telofonov. Posebon oddelek za popravila v precloljski mehanik!.
Odda se
takoj u.ebhraua soba, ulica Com-or erciale štv. 32	24*23
Meblirana soba
nsdstr., deano.	_
te odda takoj v ulici Ccmmerciale štv. 9 II 2517
Rudarje
išče rudnik „Adrija41 Divači.
v Britofu pri
2426
!n ^FO 7nnot Bloveneka žganjsrna in zalr ga III &UpCl Tsakovrfttnih likerjev v Trsti. Campo 8. Giacomo štev. 17. Kazpošil a literje od 5 litrov napiej poštnine prosto, po konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstvu se teplo pripon Čata, kakor tudi priporočata svojo trgovino jestvin na Opčiuah. Brata SOSIČ.	_2355
Novo pekarno S^ŽZVnT.
v a k, Tr.-t, sv. M. M. zgornja 33, hiša Kreševič — Najfinejša moka — Sprejema pecivo _241S
Ivan Germek
(nasl. Kibarič) pripor^a za-:: 1 go vsakovrstnega cgl a, drv in petroleja po nizki ceni PoMIja tudi na Uum. Trst, V:a Squero nuovo 15, Teltfon 2^73. (2403
Sir
drijo.
masten, Jako fino b!aqo, prodaja po nizki ceni IVAN VIDMAR, Črnivrh nad
2411
in 8\enogrhf išče primerne službe v Trstu. Pon.dbe pod .'/»ne-sljiv1-1 La Inseratri oddelek Edinosti._2421
Solicitator
hiša s hlevom ia cvet'ičr jak m 400	zemljišča 4 vodnj: ki, in
vodf a< režirfra. Naslov pove !ns. orid. Edinosti (24^0
Proda se
Kupujem
cunje in kesti. Trst, Via dell'Olmn
5tv. 4-
2218
Meblirana soba
ncercisle 9, pritličje, vrata 32
s hrano ali brez iRte se odda takoj, Via Com-2171
Fotografa
ulica 7.
Aniona Jerkiča nhslov: Trst, ul. delle Poste 10; Gorica, Gospo? ka
4414
kniinnvP7nira ANTON sepenšek je
l\!ij!lJUfC£lllua ed.na slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecil a št. if. — Izdeluje vsa knjigoveška preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.	1760
Kupujem
železo, stare kovine: Anton Cernaea Trst, ulica Olmo *t. 14	1865
Moilinlico *n n,"jleP^a lasuljsrska dela se iz-■ »dJlJUlJOO vrSujejo v frizerskemu saLnu And ROJIC-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrs'na dela. Dt bra in tečna postrežba. Ogkdajte si izložbo, da se prepričate.	1851
Mecena obešala
za zavede, Kr 3 50 - Potrebščine zmalti-rane in iz alumin ja, leseni predmeti in železnine za dcnaačo uporabo, po cenah, da se ni balti konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Ceaca, ulica Caserma Štv. 14.	1682
Rudolf Bonr.es <?" Pzrl:
jjoreča cenjenemu obninsivu svojo TAPE-TAHSKO DELAVNICO zvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spčda)o v o stroko Delo solidno. C^ne zmerne. 1803
Pnhietun iaPetHriJe p° saanom* FJIIIMVU kih cenah, katere se ne dobj drugje. Spalne s .be i* vsakovrstnega lesa, rez n nt* od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Novh maloga S. EROD, nI Sqnero nnovo 7, JT. nadstr. na stran. poštr.t palače. Po dogovora olajšanje plačevanja
146t
a
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem
Lilcarica ae.pripor^& g?8pe^nid?™inOdprl v Trstu, ulica Campo San Gia
klliai lua naj. — Gazdovič, Trst, Via del r	'	,	, , _
Pozzo 6 (8v. Jakob).__ 2424 como it. 18, (oa vogalu ulice del Pozzo)
Hiša	tuhipj'z T0<"'- Pfn^7 Podružnico trgovine jestvin
\i riDfloIlfl t# m P"re<^ - Skupina Viktor----- --
ve n "f.TTo^f^^po^/:^ sp^a ll i in kolonijalnoga blaga.
mandolinistični orkester. - K obilni udeležbi se vabi	7
mladina.____2429 Priporočam se za obilen obisk in beležim z
Qnroimo 86 prodajalki za tobafcarno. velespoštovan;em 0|iroJITIC Fonudbe z zahtevo na Ins. od'elrk Edinosti pod _6pretna 51. 2431"._ 2431
Vekosiav Stepanč.č
Slovenski trgovec ido^^S	Prvrt Sloven. mtroililnica v Trstu
podruga (brez osebne pomoči; s kapitalom 1500 dol	V ^^ 1 il^ ^fc ^
2000 kron za dobo enega leta (oziroma tadi več).	^mIvvvAJ
SfflSE°ne p0Pudbe P°d •1T^g0YeC", PQ9te	ulica Carradori St. 18, v bližini gostil^NOO.
n„D prijateljici se želita seznaniti z dvema pri-	Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predme-
liVI) jaznima gospodoma od 25 do 35 let v svrho	tov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. trajnega občevanja. - Cenjene ponudbe pod „Adria" glavna poŠta, Trst. 2432
Trst -- kopelj Grljan-Miramar
Salonski parnik „Volosca"
(za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karta
ob 9.15 prelp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven tega Sv
cb 9.15 predp., 2.30 in 4" 15 popoL CENE :
Vožnja tja in nazaj.....K 1'—
„ „ „ s kopeljovred . 1*30 » » » »za otroke , 1'—-
Samo ena vožnja....... —'60,
„ „ „ za obroke . . . „ —30, Za abonente znižane cene.

iSiiiaiilfeiiŠiS&šililšiEiiies&c, tv Ljudska uns^na
il BOGOMIL PIMOfl
& Trst, ulica Vince-^zo Beiiini 5t. 13 |
^	(aajvro'.l cersvE 1?. iiicu lovega)
I
13
a
Bogat isbor
E ii
ur, Torižle, orratnfb m
verižic, nbanoT, pr- gf^
sts^ov, zapestnic itd. F'
H
Konkurenčne cene, £
VeHki zaloga dvokolea
li itvaisUi str***, gmaf^v, •rfcs.tTM.v pn Batjel-u, Itolu mil** il I ia 4.
UliMlH. — Pr«4»J« U ikr«ti. C*Xkl fraake. VWlka zal*«a VMkavr*talfe ik*jn raMjasUi p* nml
:: Samo v jezikovnem institutu ::
Poljglotte
Piazza San Giovanni st. 1, 'I n.
se nudi naj!ep5a priiika naučiti »e nem-škega jezika. — MESEĆNA TAKSA
K 4'- za 2 M}\ ia teden.
Ttčaji za *sako starost in vsako stopnjo zna-n.eti — Vpisovanje vsak dan od «—10.
Mladeniči, dijaki dobijo
hrano in tudi stanovanje
jfofect t M nični amfca? »torij Univ. zdrara
Dr. Makso Barr
Ennanrso S"^ultze. I. tehnik-Trst, alfe« Csserrna 17, 0. nik*
Posebni zavod za umetne zobe brez nt pioiCe. P'ombiranjc z zlatom, platinoca porcelanom V»a dela brez boleCin Zre * aanje krivo rastočih zob. Zmerae cei \ Sprejecac od q do i in od 3 do • por^
m HULIŠ
dipl krejač na dunajskem ućnsm zavadu za prltrcjevanja, z dovolj, mijaavitr. ram.
TRST ul. Tor S. Piero 4.
Podružnica v Nabrežini KrojaČnica. zalega sukna Obleke po zmernih cenah
Solidna, vzorna izvršitev □
Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Trst, piazza Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlcah)k

Poštno hranllnldnl račun 16,004.
Posojila dajo
na vknjižbo, na menice, na zastave in
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Eskomptuje trgovsko manica.
Hranilna vloge
sprejema od vsakega, Se tndi ni ud in jih obrestuje po
wm~ 4 Vlo
Več]e stalM vloge In vlogo na tekočI račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pu&ice).
Telefon štev. 902
Ima varnostno oelloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
8tanje vlog nad IO miljonov*
URADNE URE i od O do 12 doooldne In od 3 do O popoldne Izplačuje ae vsak delavnik ob uradnih uran.