Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in razmeroma toplo vreme. E A Gradbeni material ff Titov trg 2 tel.: 851 686 A w/ fax: 854831 Kako zmanjšati žrtve med mladimi udeleženci v cestnem prometu? Pri iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje so se na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije domislili akcije: častna izjava voznika. Vanjo se je vključil tudi velenjski SPV in organiziral pod-pisna mesta v prostorih Skupščine občine Velenje, v prostorih krajevne skupnosti Šoštanj ter krajevnega urada v Šmartnem ob Pa ki. Da v njej ni nič simbolike, so vozniki velenjske občine dokazali že prvi dan akcije, v ponedeljek. Izjavo jih je namreč podpisalo že 159. ■ (tp, foto: bm) 107,8 MHz IMIIIO VELENJE V Slovenj Gradcu je na delu pajek, ki odvaža nepravilno parkirane avtomobile. Menda ima kar precej dela. Velenjčani se sprašujejo, ali bodo do pajka tudi sami kdaj prišli, bil bi dobrodošel. A pred-no ga dobijo, bo treba s prometno ureditvijo v mestu narediti kaj. ■ foto: AB 107,8 MHz KAIIIO VE LE KJE Velenjska delegatska vprašanja Vprašali so, zdaj čakajo na odgovor stran 2 Moja diagonala Naj živijo Jožeki stran 3 Komentar - • Strah pred prihodnostjo stran 4 Slovenjgradčani o prometu Eni so zadovoljni, drugi ne stran 5 Trajni viški v nazarski lesni industiji Bo stavbno pohištvo preživelo? stran 5 Žalec - V gospodarstvu je zelo kritično stran 6 Kaj počnejo, govorijo... Vse iz sveta glasbe stran 8 Kozmetični nasveti Ste morda predebeli? stran 9 Najboljši v občini Velenje Klavdija Dovečer, Borut Plaskan, Drago Kostanjšek stran 12 Nagradna križanka stran 13 Pogovor s predsednico velenjske enote sodišča Najprej pridejo na vrsto priporne zadeve stran 14 TV spored stran 15,16 Prva pomladanska nedelja-mednarodni dan invalidov Za sodelovanje, mir in varnost invalidov Vse brsti, počasi zeleni, zvončki, trobentice in toplo sonce ter seveda naše razpoloženje pričajo o prihodu pomladi. To nedeljo bo s prestola štirih letnih časov uradno izrinila zimo. Prva pomladanska nedelja bo tudi letos minila v znamenju mednarodnega dneva invalidov. Geslo letošnjega je ZA SODELOVANJE, MIR IN VARNOST INVALIDOV. 3450 takih oseb v občini Velenje je prepričanih, da si zasluži vsestransko pozornost; ne samo en dan v letu, ampak tudi v preostalih 364 dneh. V Društvu invalidov Velenje ga bodo zaznamovali simbolično. Obiskali bodo socialno šibke in hudo gibljive člane ter jim razdelili skromne darilne pakete. ■ (tp) : : ■ K ............... _ 2S, _ „ 2 mš cas Norice Iz Italije v Rogaško Slatino * ROGAŠKA SLAVNA - V zdravilišču Rogaška Slatina, kjer na} bi delo posameznikov ekipe, ki Je dodobra razburila mnoge zaposlene, pa tudi druge, že dajalo rezultate, pripravljajo še več novosti, da bi privabili In ustrezno zadovoljili čimveč gostov. Tako načrtujejo turistične sezone tudi redno avtobusno llnUo med Italijanskim Vidmom In Rogaško Slatino. Avtobus bo vozil enkrat tedensko. To slovenjsko zdravilišče Je že doslej z avtobusi redno povezano z nekaterimi evropskimi mesti. Tako že nekaj let vozijo avtobusi ob nedellah Iz Urna, Numberga In Dunaja. ■ (k) m*n**mmmmm*mmmmmm»mmmmm9**m»*mm Namesto Štajerske - ljudska banka CELJE - štajerska banka obrti In podjetništva sije sicer že vse od ustanovitve prizadevala, da bi pridobila tudi kapital, vendar Je to, kar se Je zgodilo pred dnevi, bilo za mnoge pravo presenečenje. Ta banka Je namreč postala ena Izmed podružnic dunajske Vol-ksbanken, saj je ta avstrijska banka postala večinski lastnik banke. S tem seje tudi spremenilo Ime te (celjske) banke - namesto Štajerske banke obrti In podjetništva bo zdaj to ljudska banka d.d.. Vendar poudarjajo, da se bistvo banke naj ne bi spremenilo: še naprej naj bi prvenstveno delovala na področju obrti In drobnega gospodarstva. Čeprav so slovenski delničarji popolnoma podprli tako "upreobrazbo", Je med nekaterimi na Celjskem vendarle nastalo tudi nekaj nemira. Vendar kapital nikogar nej ne bi bil ogrožen, saj naj bi so položaj banke zdaj le še okrepil. V banko Je namreč že prišlo precej svežega kapitala. (Celjska) ljudska banka naj bi kmalu odprla že tudi prvo poslovalnico In to v Ljubljani. ■ (k) iiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiintii Celje še ima župana CEUE-Poslanci celjske občinske skupščine naj bi v ponedeljek po predloženem dnevnem redu razpravljali le o prdlogu župana, da bi vnaprej opravljal to funkcijo neprofesionalno; zgodilo seje seveda tudi to, kar so nekateri napovedali že prej - da bodo razpravljali tudi o tem, če naj sedanji župan Anton Roječ še naprej vodi celjsko občino. Poslanci so bili proti temu, da bi Imelo Celje - zaradi velikosti In pomena • neprofesionalnega župana. Po takem sklepu Je župan predlagal glasovanje o njegovi razrešnlcl, vendar tudi tega niso sprejeli. Tako Je Anton Roječ še vedno župan Celja. m (k) llllllIKtllllilllltllllllltlll Zasedanje zborov ŽALEC: v torek, 23. marca, ob 12. uri, bo v skupščinski dvorani občine Žalec 23. skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Žalec. Med drugim bodo obravnavali predlog odloka o proračunu občine za leto1993In kar nek^J predlogov za mellorlzacljo zemljišč, tako v Gotovijah, Dobriču, Taboru In na Vranskem. Razpravljali bodo tudi o predlogu, da se grad Žovnek razglasi za kulturni In zgodovinski spomenik In o odloku o prispevku za Investicijska vlaganja v oskrbo z vodo. Svet skupščine za preventivo In vzgojo o cestnem prometu bo podal poročilo o delu v preteklem letu In programu za leto 1993. ■ JP • »»»»»••»••»■•■»»»»•»••»••»»•K« Kako sanirati posledice poplav? " MOZIRJE - Petek, 19. marca, bo v Mozirju delegatsko obarvan. V Delavskem domu Nazarje bo potekalo skupno zasedanje zborov Skupščine občine Mozirje. Med pomembnejšimi točkami Je Statut In Poslovnik občine Mozlije, ki ga poslanci sprejemajo že kar nekaj mesecev. Za sprejem je potrebna dvotretlnjska večina, mozlrska skupčlna pa v zadnjem obdobju s težavo zagotavlja že navadno sklepčnost. Odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto, osnutek za letos, osnutek odloka o uvedbi agromelioracijskih postopokov, problematika stavbnih zemljišč ter sanacije poplav tz leta 1990 v Zgornji Savinjski dolini pa so še druge pomembne točke jutrišnjega zasedanja mozlrskega pari a- . menta. 0 sanaciji poplav bodo spregovorili tudi na novinarski konferenci, ki bo v Nazarjah takoj po končanem zasedanju zborov, predvidoma ob 12. uri. ■ JP iiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiii Revitalizacija občin RAVNE NA KOROŠKEM-V ponedeljek In torek (IS. In 16. marca) Je bila v Kotljah druga pripravljalna strateška konferenca za program Revlt • Revitalizacija občin, ki Jo Je pripravilo mlnlsterstvo za znanost In tehnologijo RS. Namen konference, ki so se Je udeležili predstavniki okrog dvajsetih slovenskih občin, Je bil posredovati možnosti povezala z Bavarsko. Ta nemška dežela je Sloveniji namreč ponudila znanstveno, tehnično In drugo pomoč pri revitalizaciji občin, posebej gospodarstva. Značilno za programe Iz projekta Revlt bo, da bodo pri njihovem nastajanju sodelovali menagerjl Iz gospodarstva, vodstva občin In drugI, ki se bodo usposabljali ob posameznih načrtih. Pilotska občina za projekt Revlt v Sloveniji so Ravne, kjer razmere kličejo po hitrih ukrepih za celovltno revitalizacijo, za sodelovanje v nJem pa se zanimalo tudi v Slovenj Gradcu In Radljah ob Dravi ■ A.B. Velenjska delegatska vprašanja Vprašali so, zdaj Delegati velenjske občinske skupščine postavljajo na svojih zasedanjih veliko vprašanj in dajejo mnoge pobude. Na nek način se da iz njih razbrati utrip občine, predvsem pa težave, ki žulijo občane. Tudi zadnjič so veliko spraševali. Matjaž Natek (DPZ, SDP) je predlagal skupni sestanek vseh predsednikov svetov krajevnih skupnosti občine Velenje, na katerem bi do- rekli potrebna sredstva za delovanje krajevnih skupnosti letos. Ta pobuda je ob koncu dobila potrditev v razširjeni obliki. Jože Melanšek, predsednik zbora krajevnih skupnosti je povedal, da tak sestanek skupaj z delegati zbora krajevnih skupnosti načrtujejo 24. marca, na njem pa naj bi izvedli tudi predrazpravo o osnutku proračuna za letos. Mirka Melanška (zbor krajevnih skupnosti) je med drugim zanimalo, kdaj bodo gasilci dobili povrnjene stroške, ki sojih imeli ob prevozih pitne vode v lanskem suhem poletju. Majdo Gaberšek (zbor združenega dela) moti, ker kazni za kršitve cestno prometnih predpisov niso usklajene in predlagala, da se to naredi. Kot primer je navedla kazen za napačno parkiranje, ki po občinskem odloku znaša dva tisočaka, po republiškem zakonu pa 750 tolarjev. Stane Lipnik (zbor krajevnih skupnosti) je predlagal, da inšpekcijske službe preverijo, če je kanalizacija iz hlevov ovc in konjev, kijih ima v Škalah RLV, res speljana v jezero. Obenem pa predlagal, da se plifikacija severne veje (Škale - Hrastovec) En hribček bom kupil bom trsek sadil... čakajo odgovor ponovno pretehta. Topolšica seje namreč odločila za toplifikacijo. Milica Kovač (DPZ, SKD) je vprašala, ali člani velenjskega izvršnegasve-ta izpolnjujejo zakonske pogoje po katerih bi lahko bili tudi načelniki upravnih organov. Iva Rakuna (zbor krajevnih skupnosti)je zanimalo, kako je bila lahko stara osnovna šola v Šmartnem ob Paki, ki je bila prdvidena za rušenje, prodana. Drago Bizjak, predsednik zbora združenega dela je načel zanimivo temo: v Velenju so v preteklem obdobju kar nekaj objektov zgradili s samoprispevki. Kdo bo v procesu lastninjenja postal njihov lastnik? Stane Koren (zbor združenega dela) je vprašal, ali ima Velenje interes, da v povezavi z razvojem turizma, poskrbi tudi za obnovo hotela Paka. ■ Milena Krstič - Planine Z V5EH VETROV Dve pandi na posodo Peking - Kitajska bo japonskemu živalskemu vrtu v Vakajami za deset let posodila dve veliki pandi za skupne znanstvene poskuse. V zameno bo Kitajska dobila najmanj deset milijonov dolarjev za skrb in zaščito te ogrožene živalske vrste. To je prvič, da Kitajska posoja pande za skupno raziskovalno delo. Medvedji parček, star štiri oziroma pet let, bodo prepeljali vjaponski živalski vrt v maju. Mladiče, ki bi jih utegnil dobiti par, bodo poslali zopet na Kitajsko, ko bodo stari štiri do pet let. Otroci žrtve vojne Luanda - V pediatrični bolnici v Luandi umre vsaki dve uri en otrok kot žrtev tetanusa, podhranjenosti ali kolere, bolezni, ki so posledica državljanske vojne, ki divja v Angoli. Po podatkih Unicefa je tako Angola na vrhu svetovne lestvice po smrtnosti otrok, mlajših od 5 let. Na novem pokopališču v Luandi vsak dan pokopljejo 300 otrok, poleg njih pa še 200 odraslih. Pokopališče, ki so ga odprli junija lani, bo že avgusta polno. S cepelinom ni šlo čez Atlantik Poskus dveh Francozov, da bi s cepelinom na nožni pogon prečkala Atlantik, se ni posrečil. Reševalne ekipe so se zaradi slabega vremena precej namučile, preden so pogumneža potegnili iz vode, kjer sta pristala. Francoza sta vzletela na Teneritih, v osmih dneh sta nameravala premagati 5.000 kilometrov, kolikor je oddaljen francoski otok Martinique. Cepelin je bi 1 dolg 22 m, imel pa je tudi pomožni motor za pristanek v sili. Francoza sta načrtovala, da naj bi v višini 100 m za pogon naprave zadostoval veter ter pedala, ki bi poganjala lesene propelerje. Velika poroka na Japonskem Tokio - Japonski prestolonaslednik princ Naruhio naj bi se 9. junija v cesarski palači v Tokiu po tradicionalnih običajih poročil z di-plomatko Masado Ovada. Dan poroke bo nacionalni praznik, po starem budističnem koledarju je to dan "Velikega veselja" in naj bi prinašal srečo. Po programu se bosta 33 letni princ in njegova 4 leta mlajša nevesta poročila po starem šintoističnem obredu v.eni izmed treh dvoran za slavnsti v cesarski palači. Mladi par bodo nato uradno predstavili cesarju Akihitu in cesarici Mišiko... Za razliko od poroke princa Tena leta 1958, bodo kočije nadomestili avtomobili. ■ Med novicami STA izbrskala bš Pa metle v roke Čeprav morda še ni videti, vendarle velja, daje tudi pri nas letos leto turizma. To naj bi tudi pomenilo, da bi malo bolj pometli to našo deželo. Mnogi pravijo, da nam je bog dal v uporabo res lepo deželo, zato res ni lepo, da se mu zahvalimo s toliko nesnage, ki jo pomečemo vsepovsod naokoli. In kot pri marsikateri stvari na drugih področjih, se tudi pri boju proti nesnagi poslužujemo gesla: onesnažuj individualno, čisti kolektivno. Ker nekako navadili smo se že, da nas pomlad tudi vzpodbudi k raznim očiščevalnim akcijam. Nekateri sicer pravijo, daje to potuha posameznikom, ki jim še sploh ni mar, kam kaj odložijo, drugi zdaj tudi pravijo, da so take akcije potuha komunalnemu podjetju, da ljudje v takih prostovolnih akcijah postorijo nekaj, kar bi sicer moralo to komunalno podjetje. Resnica paje verjetno ta, da če bi se zanašali le na prve ali ne druge, bi bila naša dežela še bolj zasvinjana kot je. Mi pa bi seveda radi lepo deželo. Ne le za- radi tujcev, ki si jih seveda vsi želimo (seveda take brez pušk ali cul na ramenih), tudi nam ne bi smelo biti vseeno, v kakem okolju živimo. Če je stanovanje ogledalo družine ali gospodinje, potem je jurejenost dežele ogledalo naroda, ki v njej živi. Če bi se tega vse bolj zavedali, potem seveda ne bi bilo treba ob bregovih Pake, Savinje ali drugih rek in potokov pobirati raznih starih štedilnikov, delov avtomobilov, porabljenih jogijev; ne bi bilo treba na kamione in traktorje nalagati odpadkov, ki domujejo po bližjih in malo bolj oddaljenih gozdovih ali grapah; ne bi bilo treba z zelenic pobirati stvari, ki tam pristanejo, potem ko so naredile pot z bližnjega balkona ali okna; ne bi bilo treba stalno čistiti okoli kontejnerjev, kjer pogosto vanje gre le polovica prinešenih odpadkov, pol pa jih pade mimo, ker se nekaterim pri spravljanju tako mudi; ne bi bilo treba... Vsega tega ne bi bilo treba, ker be bi bilo razloga in potrebe za to. Vsega tega ne bi bilo, če bi le bilo med ljudmi malo več zavesti. Vse to pa seveda tudi kaže,-kako smo mi vsi skupaj to našo deželo vzeli za svojo. Člede obnove in nadgradnje Gimnazije. Toliko let, da so se nekateri že spraševali o aktualnosti naložbe. Peter Robida, ravnatelj Centra srednjih šol Velenje pravi, daje naložba aktualna in nujna danes pred časom), dotrajana kritina na ravni strehi pušča, dotrajana fasada,..."Dobra, sodobna šola nudi pogoje in motivira vse zmogljivosti učencev za razvoj njihovih najrazličnejših sposobnosti. Vzbujanje in negovanje interesov je izjemna naložba v njegovo sposobnost. Opogumljanje Danes še "gasilska", morda prihodnje leto že sodobna šola bolj kot kdaj kol i prej. Prostorska stiska se bo v šolskem letu 1993/94 še povečala, saj na Gimnaziji v prihodnjem šolskem letu načrtujejo kar 21 oddelkov. Program zanje ne predvideva praktičnega, ampak samo teoretični pouk. Prostih učilnic torej ni, v takšnih pogojih pa tudi ni mogoče dovolj kakovostno "izpeljati" programa izobraževanja. V sedanji, dotrajani stavbi je šest učilnic primernih za pouk, dve sta specializirani in dve tako imenovanega "vagonskega tipa" za manjše število učencev. Težave s prostorom "dopolnjujejo" še mnoge druge pomanjkljivosti: prebija električna napetost ( odločbo o nujni sanaciji inštalacij so inšpekcijske službe že izdale in samozavest sta mu pri pokončnem premagovanju težav in reševanju življenskih zahtev-nostnih nalog še kako potrebna. Da je eden od pogojev na načrtno ustvarjalno delo ustrezen šolski prostor je - vsaj nam šolnikom - že dolgo jasno. Vemo sicer, da je srednje šolstvo pod državno "palico", vemo pa tudi, da so učenci naši, iz naše bljižnje in daljnje okolice. Zato nam vsem, predvsem pa najodgovornejšim v dolini, ni in ne more biti vseeno, kako in pod kakšnimi pogoji šola vzgaja in izobražuje naše otroke," poudarja Peter Robida. Na nedavnem obisku predstavnikov republiškega Ministrstva za šolstvo in šport v Velenju so se do- govorili o začetku sanacije gimnazijske stavbe (po idejnem projektu) še v tem letu. Hkrati naj bi se lotili tudi investicijske študije za nadaljnje reševanje prostorskih zmogljivosti Centra srednjih šol Velenje. 10 letne napovedi o izobraževanju osmošolcev v dolini namreč kažejo, da do bistvenih odstopanj glede izobraževanja na centru ne bo prišlo. Mreža šolstva v slovenskem prostoru pa med drugim predvideva še kakšno višjo ali visoko šolo tudi v Velenju- Kaj bodo pridobili z nadgradnjo Gimnazije? 6 učilnic in 2 kabineta bosta sicer prostorsko stisko zmanjšala. Nikakor pa ne bosta zadovoljila vseh potreb za izvajanje programa Gimnazije v Velenju. In najbrž ne po naključju sta predstavnika republiškega Ministrstva za šolstvo in šport predlagala izdelavo predinvesticijske študije, v kateri bodo jasno zapisane potrebe po izobraževanju v velenjski občini v bodoče. Prav nič -po mnenju sogovornika - ne bo presenetljiva ugotovitev o potrebnosti izgradnje nove Gimnazije v Velenju. Obnova in nadgradnja sedanje Gimnazije predstavljata najcenejšo možnost pridobitve šolskega prostora. Po ocenah Ministrstva bo nadzidava veljala ( po današnjih cenah) od 120 do 130 milijonov, izgradnja novega objekta pa 250 milijonov tolaijev. Del denarja za naložbo bodo na centru pridobili z odprodajo domskih zmogljivosti, nekaj pa naj bi primaknila še ministrstvo in občina. Delegati velenjskega parlamenta so namreč sklep o sofinanciranju sprejeli že pred letom dni. ■ (tp) Kmetijska zadruga Šaleška dolina »>*ll««»ltll**«IIIII>«ll|a»«tll»«»aa»>i:» Preživeli smo Ugotovitev po eni strani poraja zadovoljstvo, po drugi vsemu navkljub vzbuja skrb, pravijo člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Zadovoljstvo je dejstvo, da so kljub nerožnatim časom leto 1992 zaključili brez rdečih številk. Skrb pa tiči v nekaterih številkah in posledicah lanske suše. Kmetijci Šaleške doline so lani proizvedli 4 milijone 784 tisoč litrov mleka, kar je pet odstotkov manj od načrtovanega. Večji padec tovrstne proizvodnje beležijo v dnigi polovici lanskega leta, ko je suša oklestila ne le pridelke, ampak posledično vplivala tudi na druge kmetijske dejavnosti. Med njimi je proizvodnja mladega pitnega goveda. Zaradi pomanjkanja osnovne krme so v marsikaterem hlevu kmetje naredili "inventuro" in izločili več živali kot sicer. Z dokupom hrane in ponudbo te pod ugodnimi pogoji je zadruga pomagala kmetom obdržati kakšno "glavo, dve" več. Približno 300 manj privezanih telet vzbuja skrb že za prihodnje leto. Kajti, dosežena le 75- odstotna proizvodnja pomeni toliko manj živine za zakol. Tudi prireja piščančjega mesa ni dosegla načrtovane proizvodnje (686 ton), "zatika" se tudi pri proizvodnji svinjskega mesa (133 ton ali 74 odstotkov glede na plan). Med doseženimi rezultati izstopa le oddaja starega goveda. 48 ton pomeni 54 odstotkov več kot so ga kmetijci Šaleške doline oddali leto prej. Še močnejši "direktni" udarec je suša prizadejala hmeljski proizvodnji in tudi jabolkam. Pridelanih 17 ton 800 kg hmelja predstavlja le 29 odstotkov načrtovane proizvodnje, za nameček paje bila še kakovost hmeljskih kobul slabša skoraj za polovico. V letu 91 so kar 95-odstotkov pridelanega hmelja namreč uvrstili v prvi kakovostni razred, lani niti polovice pridelka. Pri jabolkah črnogledost povzroča 59- odstotna dosežena proizvodnja ali 237 ton. " Velik izpad beležimo, odgovorni na republiški ravni nam ga niso priznali. Le polovica v lanskem avgustu dogovorjenega denarja bo zagotovo imela svoje posledice v tem in tudi v prihodnjem letu," so prepričani kmetijci velenjske občine. ■ (tp) Srečanje italijanskih in slovenskih podjetij »SltKKSftKaKKKKKKItKKttKKKKttKitttaijttttggKKSKgKggjgK Še nekaj možnosti za sodelovanje V prostorih hotela Vesna v Topolšici so se prejšnji petek srečali predstavniki slovenskih in italijanskih podjetij, ki sodelujejo z Združenjem malega gospodarstva iz Venezie. Organizirala sta ga omenjeno združenje ter Gospodarska zbornica Slovenije-Območna zbornica Velenje. Spremenjene razmere v Sloveniji v zadnjih dveh letih ter izražena želja po sodelovanju sta bila glavna "krivca"za srečanje. Na njem so med drugim ugotovili, da so nekatere možnosti nadaljnjega sodelovanja po posameznih področjih še neizkoriščene, interes pa na obeh straneh velik. Srečanje med predstavniki slovenskih in italijanskih podjetij je bilo tokrat prvo in kot smo slišali zagotovo ne zadnje. ■ (tp) Naj živijo Jožeki Pravijo, da po slovneskih farah nove mlade državljanke le še sila redko krstijo za Jožeta ali Janeza. Tu pa tam vsakih nekaj let po enega oziroma eno. Škoda! Klobuk dol pred Uršami, Patricijami, Majami, Petrami, Črti, Dejani, Matevži in kar je še podobnih mnogo sodobnejših imen. Prav lahko, da bodo mnogi izmed njih zrasli v veleveličine takšne ali drugačne sorte, toda kalibra patrona Jožeta jim godovniki, ki jih premore katerikoli koledar, ime, ki ga vsi in povsod, za katerega skoraj vsakdo ve, kdaj ima svoj praznični dan in, ki ga doma vsi praznujejo. Jožeki, Jožice, Nejožeki in Nejožice. No in ko v teh dneh natančno to počnemo - oziroma še bomo - bi rad nekaterim aktualnim nosilcem tega čudnega imena, ki po eni strani očitno izumira po drugi paje tako trdno zasidran med nami, daje že kar naša folklora, izrekel nekaj čestitk. V svojem in v našem skupnem imenu. Na primer starosti slovenske politike Jožetu Smoletu. Ker predvidevam, da mu prav veliko ne manjka, mu je kajpak v prvi vrsti treba zaželeti trdnega zdravja, da bo lahko še dolgo veselo korakal po Ljubljani in po svoje prispeval k trdnosti socialistične internacionale. Zaželel bi mu tudi, da bi ga zdaj, ko njegova stranka po zadnjih volitvah ni več med najmočnejšimi pri nas, vsaj kot častnega člana povabila v svoje vrste znana češka stranka ljubiteljev piva. Tisti, ki ga bolje poznajo, so prepričani, da bi jim lahko s svojimi izkušnjami izdatno pomagal. Piše: Jože Krajnc Vse lepo bi nato zaželel ministrici Jožici Puhar. Naj se dama veseli v teh prazničnih dni sprosti in pozabi na pretečo nevarnost mizi in s slovesno Jožefovo zdravičko v rokah morda pomislila na tiste mnoge soimenjake in soimenjakinje, ki tega ne tak način ne bodo mogli početi preprosto zato, ker so do 19. marca porabili skromno socialno podporo. Nazadnje tudi Jožefu Školjču. Ko bo v teh dneh častil svojega patrona, le naj pazi, da ga ne bo preveč zasačilo v desno ali bog ne daj v levo, saj ga sicer lahko doleti, da v znani zgodbi o uspehu ne bo igral prav pomembne vloge. Kmetje pa so praznovanje nekoliko zagrenili ministru Jožetu Ostercu, kar seveda ni ravno lepo. Prav lahko bi nezadovoljni pridelovalci hrane s svojimi grožnjami počakali še kak dan in ministra Jožeta s pogajanji pričakali denimo v ponedeljek, ko bo v službo prišel morda ravno prav mačkast, da bi se ga dalo lažje in hitreje omehčati. In na koncu! Od srca čestitam vsem, ki v teh dneh tako ali drugače praznujemo, ob lepih željah pa še tale napotek. Nikar si ne pustite vzeti svojega patrona pa naj je bil mizar, ključavničar ali češki sol-dat na ruski fronti. Važno je imeti razlog. Predstavitev Veplasove čelade Na sedežu Medobčinske gospodarske zbornice Velenje-Mo-zirje je prejšnji teden Veplas predstavil svoj novi izdelek, gasilsko čelado Veplas iz programa čelad. Tokratno predstavitev so name- gasilske opreme v Sloveniji. Poleg funkcionalnosti, estetske oblike ter vrhunske kvalitete (pridobljen atest), je čelada cenovno dostopna praktično vsakemu gasilcu (pribljižno 8.000 SIT). Pri Veplasu so povedali, da nili predvsem komercialistom Gasilske opreme iz Ljubljane (in vsem njihovim enotam v Sloveniji), kije ekskluzi vni zastopnik in destributer tega odličnega izdelka za gasilce. Prodajni agenti so pokazali velik interes in neprikrite simpatije do kvalitetnega izdelka, ki bi naj postopoma postal del nacionalne bodo izdelovali čelade po naročilih, za startno prodajo pa so že naredili pribljižno 2000 čelad. Načrtujejo da bo na gasilskem kongresu v Slovenj Gradcu sredi letošnjega poletja med drugim tudi triumf gasilske čelade Veplas in s tem začetek prodaje tega zaščitnega izdelka v Sloveniji. I Jože Mlklavc Poslovne novice Obveščamo vse zainteresirane, da GZS - Služba za ekonomske odnose s tujino organizira skupaj s predstavnikom NMCP Nether-land (brezplačna svetovalna pomoč Nizozemske) posvet, ki ga bo vodil regionalni koordinator za Slovenijo gospod van Book. Ti posveti bodo: v MARIBORU, dne 18. marca ob 11. uri v sejni sobi štev. 607, VI. nadstropje, na Zavarovalnici Maribor, Cankarjeva 3. Posvet bo v nemškem jeziku, v KRANJU, dne 29. marca ob 11. uri v sejni sobi Območne zbornice Kranj, Bleiweisova 16. Posvet bo v angleškem jeziku. Prijavite se lahko na Območni zbornici Velenje, tel.: 856-920. Prejeli smo nov pregled tržnih raziskav (baza MAID) in nove ponudbe in povpraševanja Business Cooperation Centra iz Bruslja. Na vpogled so vam novi izpiski iz Borze PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Gospodarske zbornice Slovenije. Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in srednja podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v Borzi Ponudbe in povpraševanja. S15. marcem na GZS-Območni zbornici Velenje izdajamo in potrjujemo poleg EUR -1 obrazce tudi FORM-a (potrdila za izvoz v zahodne države). Dajemo tudi brezplačne informacije na aktualna vprašanja z vseh področij poslovanja. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, tel.: 856-920. Ure telesne vzgoje tudi v Rdeči dvorani? Velenje - Prostorska stiska je na velenjskem Centru srednjih šol zelo velika. 91 odelkov v šolskem letu 1993/94 med drugim nujno potrebuje še dodatno telovadnico. Da bi omilili težave pri izvajanju ur telesne vzgoje, bodo poskušali v soglasju z vodstvom občine ter vodstvom velenjske Rdeče dvorane organizirati del tega pouka v prostorih tega športno- rekreativnega zavoda. ■ (tp) T E I S TENIS KLUB AS VELENJE Prodaja letnih kart (nalepk) za sezono 1993 - v trgovini ŠPORT AS od 18. do 27.3.1993 v obratovalnem času trgovine, od ponedeljka do petka od 15.00 -19.00, v soboto od 9.00 -13.00 - cena 7.600.00 sit ( 36 nalepk) - za lanske člane 15 % popusta - možnost nakupa na 2 čeka Računalniški izziv Uporaba računalnikov ■ Piše: dr. Stanko Blatnik Računalniki se uporabljajo na različnih področjih našega delovanja. Opisali bomo nekaj tipičnih primerov. Računalniško podprto učenje: Na področju izobraževanja računalniki postajajo vse pomembnejši dejavnik. Na žalost je naše zaostajanje pri uporabi računalnikov za učenje, v primeijavi z razvitim svetom, vedno večje, zato bomo skušali opisati, kaj se na tem področju dogaja v svetu in kakšne so prednosti računalniško podprtega učenja v primerjavi s klasičnimi oblikami. Danes, ko govorimo o uporabi računalnikov pri učenju mislimo predvsem na naslednje oblike: - računalnik postane učitelj; - učenje z računalnikom, - programiranje - vodenje učenja z računalnikom. Prva oblika "računalnik je učitelj" je najbolj enostavna. Računalnik postane učitelj, ki učenca strpno vadi in mu s tem zagotavlja obvladovanje veščin kot so: reševanje enačb, učenje slovnice in podobno. Računalnik učencu postavlja vprašanja, preveija odgovore, opozaija na napake, spremlja napredovanje učenca in po potrebi pojasni snov, če jo učenec ne razume. Takšni programski paketi so idealni, ko je potrebno obvladati tehniko, ki se uporablja na nekem področju. Prednosti v primeijavi na klasične metode so naslednje: učenec se ne boji učitelja in lahko doseže boljše rezultate; računalnik pa osvobaja učitelja rutinskega dela, učitelj ima več časa za ustvarjalno delo z učenci. Drugo področje je "učenje z računalnikom". Tu se uporabljajo bolj komplicirani programi, ki so predvsem zasnovani na računalniških simulacijah (modelih realnega sveta - dogodkov in situacij). Tako si učenec pridobiva izkušnje. Programski paketi za simulacijo zahtevajo aktivno sodelovanje učenca in na ta način učenec postaja sodelavec pri reševanju problemov. Tako, na primer, programski paket "Oregon Trail" zahteva od učenca, da poizkuša prekodi vjine priti do trdnjave. Sam se mora odločiti koliko hrane bo vzel seboj, koliko orodja, po kateri poti bo potoval, kje bo počival in podobno. Skoraj vsi programi te vrste so narejeni v barvah, so ozvočeni, imajo dobro grafiko in shranjujejo podatke o odločitvah učenca. V primeru učenja z računalnikom nastopata dve situaciji: ali računalnik prevzame vodstveno vlogo, ali pa učenec kontrolira računalnik. V tem primeru učenec uči računalnik - v večini primerov programira. Znanstveniki, kot je Seymore Papert, ki je razvil programski jezik LOGO (tega predvsem uporabljajo v šolah), so ugotovili, da uporaba računalniških jezikov pozitivno vpliva tudi na delovanje nadrugih področjih, saj razvijajo ustvarjalno mišljenje. Vodenje učenja z računalnikom omogoča učitelju, da enostavno spremlja rezultate, ki jih učenec dosega in rezultate shranjuje. Ne potrebuje več dnevnika, posebnih redovalnic in podobnih čisto administrativnih pripomočkov, ker lahko vse podatke shrani v računalniku, ki omogoča enostavno obdelavo podatkov in tako učitelju prihrani veliko časa. Na žalost področje računalniško podprtega učenja v Sloveniji še ni zaživelo. Vzrokov je več: osnovni paje, da v šolah nimamo dovolj računalnikov in da ni ustrezne programske podpore, čeprav bi razvoj le te lahko zaposlil veliko strokovnjakov (v Singapuru so načrtno dovoli li uvoz tuje programske opreme za vsa področja delovanja, razen za učenje. Za razvoj programov za učenje so uporabi li lastno znanje). V Sloveniji moramo na tem področju čimprej ukrepati. NAGRADNO VPRAŠANJE Če današnjo nalogo rešite v času krajšem od 2 minut, potem probleme rešujete kot fizik, če porabite več, potem kot matematik, če je ne rešite....no, to je pa že druga teorija. Naloga je naslednja: Dva kolesarja, eden v mestu A in drugi v mestu B, se odpeljeta drug drugemu nasproti s hitrostjo 10 km/h. Razdalja med A in B je tudi 10 km. Takoj na začetku z nosa enega kolesatjev, proti drugemu kolesarju, poleti čebela s hitrostjo 20km/h. Ko prileti do tega, se obrne in leti nazaj in to ponavlja dokler se kolesarja ne srečata. Koliko kilometrov preleti čebela? Pravijo, da so znanemu matematiku Johnu von Neumannu postavili to nalogo in daje rešitev našel v 12 sekundah. Ker to niso pričakovali (matematik bi moral nalogo reševati dlje) so ga prosili, da jim pove na kakšen način je prišel do rešitve. Pokazalo seje, da tako kot - matematik. Odgovore pošljite na Naš čas, Foitova 10. Nagrajenec dobi paket računalniških disket. šaleško literarno društvo Hotenja vabi k sodelovanju Šaleško literarno društvo Hotenja pripravlja ob svoji 15. obletnici delovanja novo, že 12. številko literarnega almanaha Hotenja. Vse, ki se ukvarjajo s pisanjem leposlovja, vabimo k sodelovanju in h kreiranju nove podobe in vsebine almanaha. Svoje prispevke (proza, poezija, esejistika, dramatika) in prav tako likovno oziroma fotografsko gradivo za opremo literarnega almanaha pošljite na naslov Šaleško literarno društvo HOTENJA, Titov trg 4, p.p 144 63320 Velenje. Zadnji rok oddaje prispevkov in drugega gradiva je petek, 16. aprila 1993. Prispevki naj bodo čitljivi, tipkani in naj ne presegajo deset tipkanih strani. Prispevkom je potrebno priložiti podatke o sebi (ime, priimek, točen naslov, telefon, starost, izobrazbo). Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva uredništvo Hotenj ne bo vračalo. Avtorji odstopijo svoje tekste za morebitno objavo brezplačno. Avtorju objavljenega teksta pripadata dva izvoda literarnega almanaha Hotenja. Knjiga bo po izidu javno predstavljena in posredovana vsem knjižnicam in kulturnim ustanovam v Sloveniji Komentiramo Strah pred prihodnostjo Koroški gospodarstveniki, navzlic temu, da smo že blizu pomladi, še vedno, ali pravzaprav vedno bolj ugibajo,-kaj jim bo prineslo leto 1993. Čemu posebno dobremu se bržčas ne morejo nadejati, postavlja pa se tudi vprašanje, kaj v teh zapletenih razmerah sami res lahko napravijo za to, da bi sprožili nov razvojni in investicijski cikel ter da iz meseca v mesec ne bi razmišljali le o tem, kako po starem preživeti v novih, zdi se, vse težjih časih. Preživljati se po starem je gotovo iluzija, ki se seseda sama vase. To so pokazali že številni "primeri" tudi na Koroškem, ne le na Ravnah, temveč tudi v nekoliko "boljše stoječem" Slovenj Gradcu. Velikani in svoje čase tudi"podjetja za zgled" koroškega gospodarstva - Železarna Ravne, Tovarna Muta, Lesna Slovenj Gradec, Kograd Dravograd in še kdo, novega gospodarskega vala zagotovo ne bodo dočakali v tradicionalnih okovih in v "uveljavljeni", a preživeti obliki. Ravenski metalurški in kovinskopredelovalni mastodont je z novim letom razpadel v šest podjetij, država pa tudi napoveduje, daje skrbništva nad njim konec in da seje prej ali slej znebila lastništva nad njim. V državnem "mlinu", v Skal-du za razvoj, sta ena za drugim pristala tudi slovenjegraška Lesna in Tovarna Muta, dravograjski Kograd bo naprej živel najbrž le v več manjših, samostojnih podjetjih. V skoraj neobvladljivih težavah je še več drugih, srednje veli- kih podjetij, ki so produkt pretirano političnega pojmovanja gospodarstva iz sedemdesetih in deloma osemdesetih let, ko je kaj veljalo le podjetje, ki je bilo "veliko" ter je "obvladalo" trg in kapital. Vse bolj jasno je, da bo globalna usoda največjega dela koroškega gospodarstva in z njo zvezna usoda v njih zaposlenih ljudi in njihovih družin odvisna od tega, kako bodo prve "terapije" Drnovškove ekonomske politike, ki ta mesec prihaja v javnost, preživeli v šestih podjetjih nekdanje ravenske železarne; od tega, kako jo bosta v Skladu za razvoj odnesla slovenjegraška Lesna s tovarnami po vsej Koroški in Tovarna Muta, doslej gibalo razvoja v gospodarsko najšibkejši občini Radlje, ter od tega, kako uspešno bodo lastninsko preobrazbo izpeljali tudi v drugih, zdaj razmeroma uspešnih in še družbenih podjetjih. Praksa je tudi na Koroškem dokaz, da je moč naprej tudi takrat, ko je najtežje; le pravi ljudje morajo biti na pravih mestih in načrti za razvoj morajo biti. Koroška zdaj sodi med srednje razvite pokrajine Slovenije, mesto v "na novo razdeljenem" gospodarskem zemljevidu države pa si bo pravzaprav morala določiti na novo. Sanacija s pomočjo države, od katerih si brez veliko lastnega znanja, truda in hotenja ter tudi brez svežega (tudi tujega) kapitala, ni mogoče veliko obetati, so namreč lahko le eden od predpogojev, da Koroška gospodarsko ne bo oslabela. Krepila se bo in v vseh pogledih rastla, če bo hkrati še bolj na široko odprla vrata tudi tujemu kapitalu (primer podjetja Naue-NTU v Slovenj Gradcu) in če bo omogočila razcvet takoimenovanega malega gospodarstva. Za zglede se lahko ozre v svet, ali vsaj k najbljižjim evropskim sosedom. V zdaj že preživetih, a še ne čisto izpodrinje-nih shemah socialističnega gospodarstva tudi na Koroškem, razen morda v Slovenj Gradcu, ni bilo prostora za mala podjetja in zasebno pobudo. Okolja, kjer si nasproti stojijo skrajnosti, takšna pa Koroška gotovo je, so zaradi tega še posebej vznemirjeni, saj je od hitrosti uveljavljanja novega, bolj evropskega tipa gospodarstva, odvisna tudi njihova prihodnost in nova vsakdanjost. Ta pa se, tako je povsod po svetu, ne meri le po tem, koliko novih podjetij bo ali je nastalo in kakšna so, temveč predvsem po tem, kako bodo ljudje, predvsem gre za delodajalce, živeli od njega in z njim. Opozorilo, ki gaje koroški m gospodarstvenikom ondan izrekel predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, češ da so preveč "zaspani" oziroma premalo samoiniciativni, drži kot pribito. Če je koga vendarle zdramilo tudi pet minut pred dvanajsto, bo mogoče še pomagalo. Korošci o svoji prihodnosti odločajo zdaj in tu in predvsem sami. ■ A.B. Šaleški študentski klub t««*****«««**«***««*«*** "Zanimanje med študenti upada" Z letošnjim šolskim letom seje vodstvo šaleškega študentskega kluba popolnoma zamenjalo. Študijska leta hitro minejo, generacije odhajajo in prihajajo nove. Po dolgih letih je predsednica ŠŠK-ja ženska. Barbara Sušeč, študentka 2. letnika ekonomije v Ljubljani. Ko je prevzela funkcijo predsednice je približno že vedela kaj jo čaka, saj je že prej aktivno delala v predsedstvu, tako da je bila uvajalna doba že za njo. Bila je edina kandidatka za to mesto, vendar sedaj pravi:' 'Sele ko sem resno pričela delati sem videla, koliko je res treba narediti. Sedaj se pripravljamo na Akademski ples, brucovanjeje že za nami in ravno s pripravami za Akademski ples je veliko dela Radi bi, da bi uspel. Hkrati bomo izdali tudi svoj časopis, RIT, kar je že tradicija Ker smo še zelo mlada ekipa smo si zastavili, da bomo najprej dobro izpeljali Akademca, potem pa načrtujemo še prvomajske počitnice na morju. Verjetno bomo šli v Strun-jan. Ponavadi smo izvedli v poletnih mesecih "Bicikl raylli", piknik na Rožniku, šli smo na taborjenje v Rib-no_.Vse to načrtujemo tudi letos, verjetno pa se bomo spomnili še kaj." Velenje je nekje na sredini med obema študijskima mestoma, med Mariborom in Ljubljano. Približno tako so razdeljeni tudi študentje iz občine Velenje. Včasih je bila povezava med njimi slaba, zato meje zanimalo, če je sedaj že kaj bolje. "Med tednom imamo bolj malo povezav, večinoma se čez vikend dobivamo v Placu. V letošnjem letu smo imeli tu tudi dve razstavi in večer poezije, sicer pa študentje pridejo vsaj malo poklepetat V Mariboru smo imeli svoj plač, letos pa so ga žal zaprli, ker so zaprli vse klube. V Ljubljani žalše nimamo svojega prostora. To se pozna." Včasih se nam zdi, da študenstko populacijo v Velenju čutimo vse premalo. Akademski ples je sicer vedno odmeven, vendar se tudi sami študentje vse manj vključujejo v delo svojega kluba. "Nekako se mi zdi, da so študentje izgubili interes do ŠŠK-ja. Letos jih bomo poskusili spet malo pritegniti, če se bo le dalo. Pogovarjali smo se, da bi uvedli več športnih in družabnih srečanj. Bomo še videli, kaj bo iz tega." Tudi Plač ni čisto prava rešitev, majhen je, zato onemogoča "večja" srečanja. Barbara zaenkrat druge rešitve ne vidi. Če organizirajo kaj večjega, to lahko izvedejo tudi v povezavi s S/tiskarno. Seveda je pogovor nancsel tudi na finance. "To je večinoma naša skrb. Iščemo sponzorje in si pomagamo na ta način. Nekaj dobimo tudi iz proračuna, zelo pa nam pomagajo zasebniki. Z Akademskim plesom naj bi se nabralo dovolj sredstev za delovanje kluba skozi leto." Povezav med študenti je torej še vedno premalo. Škoda. Sploh, ker je veliko Velenjčanov na istih fakultetah, po različnih letnikih in bi lahko to izkoristili. Barbara to ve, tudi razmišlja o tem, zato seje odločila, da bo poslala vabila predsednikom vseh slovenskih študentskih klubov, saj si želi tudi večjega medsebojenga sodelovanja. Kakšen bo odziv, lahko zaenkrat le ugiba. Morda pa se bo pod vodstvom večinoma ženskega predsedstva le zgodilo, da bomo bolj začutili ŠŠK.ali pa, da ga bo začutilo več študentov, ki jim je ta tudi namenjen. ■ Bojana Špege! TERMO SHOPSSS* o ;o O tO 1- O* o>£ J« IS O) 4) c O O JQ Jč. 0) SUPER CEI ♦ kotli na olje litoželezni SI ME 25 KW MIK 43.450.00 SIT 35 KW 49.773.00 SIT 40 KW 56.100.00 SIT ♦ cisterne za olje 10001 18.700.00 SIT 15001 25.300.00 SIT 20001 31.900.00 SIT ♦ oljne garniture 5.660.91 SIT ♦ oljni gorilci MIN0R 4 19-40KVV 38.280.00 SIT ♦ oljni gorilci LIBELA 01 K 50.500.00 SIT ♦ expanzijska posodaZILMET 251 2.372.70 SIT 351 3.247.30 SIT ♦ termostat sobni navadni 1.572.70 SIT ♦ ventil radiatorski 1/2" 925.45 SIT ♦ ventil radiatorski " zaporni 3/8" 530.90 SIT ♦ cevi črne 93.64 SIT/kg ♦ cevi pocinkane 109.09 SIT/kg ♦ cevi bakrene plastificirane 010 174,00 SIT/m ♦ armature iz uvoza za tuš-kad 7.283,50 SIT za umivalnik 6.116,40 SIT ♦ toplotne črpalke tip voda-voda že od 259.000 SIT dalje Cene so brez davka, v primeru naše montaže samo 3% davek, sicer pa 10 %. - s £' • NIZKE CENE - PRODAJA NA CEKE al Mmte IEPOVSOD -T- ..... .................; .11 m Ob Savinji in Dreti Trajni viški v nazarski lesni industriji Bo Stavbno pohištvo preživelo? V nazarski lesni industriji nadaljujejo krčevit boj za preživetje. Za štiri hčerke v Holdingu ne trepetajo preveč, žal pa sta v velikih težavah obe največji - Pohištvo in Stavbno pohištvo. Ob vseh ostalih ukrepih je temeljni pogoj nadaljnjega življenja kapitalni vložek za obratna sredstva, ki ga lastnik, to je Sklad za razvoj, (pre)dolgo obljublja. Brez tega ne bo šlo. Obubožani Glin nima sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala, proizvodnja se nenehno trga in manjša, v Nazarjah izgubljajo kupce. "Bojim se, da vse teče prepočasi, da bomo položaj reševali tako dolgo, da bomo prej izgubili kupce; da se bomo torej znašli v položaju, ko bomo dobili kapital za obratna sredstva, pa kupcev ne bo več", pravi direktor Holdinga dr. Jože Korber. Z vsem tem so povezani viški delovne sile. Prejšnji teden je namreč prejelo odločbe o trajnih viških 225 delavcev. Direktor pravi, daje to občutno manj, kot je bilo predvideno v elaboratu, kjer je zapisano od 350 do 450 delavcev. Po njegovih besedah so celo deležni očitkov, da so izdali premalo teh odločb, vendar je ob tem prepričan, da so sposobni smotrno zaposliti vse preostale, če... Če bodo seveda dobili denarni vložek za obratna sredstva. Sicer omenjeni hčerki ne moreta preživeti. "Politika Sklada, ki kot lastnik postavlja osnovno strategijo je, da v prvem obdobju proda vse, kar ni neposredno vezano na proizvodnjo. Trenutno sta to Gostinstvo in obrat v Zgornji Polskavi, ki je sicer proizvodna enota, vendar preveč oddaljena. Pravzaprav je cilj sklada razprodati vse, škoda je le, da se zaradi ihte ob pomanjkanju obratnih sredstev Glin razprodaja po delih," pravi dr. Jože Korber. Za štiri hčerke torej ne trepetajo preveč, čeprav težave gotovo bodo. Najmanj je problemov v Gostinstvu; Invalidsko podjetje se lepo razvija, še boljše poslovanje se obeta s pridobitvijo ustreznega statusa; večji problemi bodo v Žagi, katere velik upnik je Gozdno gospodarstvo, zaradi vsega tega tudi samo v težavah, težave bodo z lesno surovino (tudi zaradi lubadarja), vendar upanje ostaja; precej huje je v Pohištvu z iverno, kjer bodo nastali hudi problemi, če ne bodo zagotovili obratnih sredstev: "Če tega vložka ne bo vsaj do konca marca, pričakovali smo ga že v začetku leta, potem bo zares hudo. Najslabše kaže Stavbnemu pohištvu. Tu so težave v tehnologiji, v kadrih in drugje. S kapitalnim vložkom bi podjetje bi podjetje dokonča leta prebrodilo najhujše, če tega vložka ne bo, za Stavbno pohištvo verjetno ne bo rešitve," pravi dr. Jože Korber. ■ jp Staro Velenje • ■••»K««** Križi in težave predvsem s cestami Mozirje - Savinjski gaj ob Savinji je letos stopil v petnajsto leto navduševanja vseh, ki imajo radi cvetje in enkratni kotiček narave, prireditve se bodo vrstile vskozi vse leto in se nanje že pridno pripravljajo. Za obiskovalce bodo Gaj odprli 24. aprila s prireditvijo "Pozdrav pomladi" in "Jurijevim sejmom", letošnjo pomlad pa bo obiskovalce razveseljevalo 100.000 najrazličnejših cvetov. Gornji Grad - Telefonsko omrežje je pač problem za vso Zadrečko dolino. Rešitev se sedaj ponuja za njen zgornji del z obljubljeno širitvijo telefonske centrale v Gornjem Gradu, kar naj bi bilo opravljeno še v letošnjem letu. V krajevnih skupnostih Nova Štifta in Gornji Grad so zbrali 270 interesentov za nove telefonske priključke. Akcijo bodo nadaljevali, ko bo celjsko PTT podjetje na podlagi teh prijav oblikovalo ceno enega priključka. Luče - V tej krajevni skupnosti bodo v nedeljo ponovno skušali razrešiti vsa nesoglasja, ki so nastala zaradi ceste v Ppdvolovljek, posledično je to tudi odstop predsednika in članov sveta krajevne skupnosti. V nedeljo bodo ponovili pred tedni prekinjen zbor krajanov, na njem spregovorili o programu samoprispevka in verjetno izvolili novega predsednika sveta te krajevne skupnosti. Nova Štifta - Tudi v tej krajevni skupnosti se pripravljajo na uvedbo krajevnega samoprispevka, saj brez njega na manj razvitem področju lahko "zaprejo vrata", kot pravijo. Osnutek pro-grma so pripravili, dokončen predlog pa bodo izoblikovali po zboru krajanov, ki so ga opravili minulo nedeljo. V ponedeljek zvečer je bila v krajevni skupnosti Staro Velenje seja sveta te krajevne skupnosti. Dnevni red je bil zelo obsežen, vendar se je prava razprava pričela šele pod točko razno. Predsednik sveta KS Franc Sever je prisotnim podal poročilo o izvršenih delih pri obnovi tega dela mesta in jih še enkrat seznanil z tistim, kar bi v letošnjem ali prihodnjem letu še morali postoriti, da bi bila revilital-izacija končana. Tega pa je še kar nekaj. Od parkirnih prostorov pri Vili Bianki, vključno z izselitvijo prebivalcev iz nje in opredelitve namembnosti te hiše (lastnik RLV naj bi to izpeljal še v tem letu, s pomočjo občine pa naj bi se potem zgradila tudi parkirišča in uredil dovoz na Stari trg), do dokončanja nekaterih kanalizacijskih vodov in javne razsvetljave ter vododvoda, saj dve hiši v KS še nimata mestnega vodovoda. Izvedeli smo, da se ni javil nihče od prvotnih lastnikov dveh še neobnovljenih objektov, ki jih niso mogli obnovit zaradi zakona o denacionalizaciji, zato predvidevajo, da bodo v doglednem času lahko pričeli z obnovo. Seje seje udeležil tudi Tone Brodnik, sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve občine Velenje, kije v imenu novega izvršnega sveta pojasnil nekatera stališča v bodočem delovanju krajevnih skupnosti. Poudaril je, da nov predsednik IS in drugi člani, niso proti nadaljevanju obnove, temveč, Mala anketa - Slovenjgrajčani o prometu m m » sss m s Eni so zadovoljni, drugi ne Slovenjgrajčani ne skrivajo zadovoljstva, da so dobili težko pričakovano obvoznico, različnih mnenj pa so, ko gre za prometno ureditev v mestnem središču - Prihod pajka je dobrodošel, a vsega tudi on ne bo rešil. V nedeljo bo natanko tri mesece, kar je v Slovenj Gradcu v veljavi nova prometna ureditev. Dober teden po odprtju obvoznice so vse ceste v mestnem jedru postale enosmerne. Slovenjgrajčani so zadovoljni, da se je tranzitni cestni promet preselil na tri kilometre dolgo obvoznico - nekateri ji pravijo tudi razbremenilna cesta, medtem ko je na lokalni prometni režim v ožjem mestnem jedru. Med ljudmi bilo vsaj v začetku kar nekaj pripomb. Prebivalci središča mesta pravijo, da od takrat lažje spijo, saj je manj hrupa; stanovalci v Cankarjevi, Meškovi, Ozki in Šolski ulici so nezadovoljni in dodajajo, da so zdaj bolj ogroženi kot prej; mimo bolnišnice, kjer primanjkuje parkirnih prostorov, je zdaj dovoljen promet v obeh smereh, kar povzroča nove probleme. Nedavno je v Slovenj Gradcu začel "delati" tudi pajek, ki odvaža nepravilno parkirane avtomobile, kar površne voznike skupaj s kaznijo velja kar 5.750 tolarjev. Občinski izvršni svet navzlic kar precej pripombam ljudi vsaj za zdaj ne namerava spreminjati prometne ureditve. Njegov predsednik Janez Komljanec je na eni izmed sej lokalnega parlamenta rekel, da bo lani novemra določen prometni red veljal vsaj eno leto, šele po tem pa ga bodo na podlagi res utemeljenih pripomb,^podkrepljenih s štetjem prometa, lahko dopolnili. Kaj pa o vsem menijo občani, prebivalci Slovenj Gradca? Ivan Kamnik, komercialist: "Nova prometna ureditev mesta je vsekakor boljša od položaja poprej, a mislim, da bi jo bilo mogoče še dopolniti. Enosmerne ulice so po mojem dobra rešitev, bolj domiselno pa bi kazalo urediti Glavni trg. Betonska korita na cesti najbrž res niso prava rešitev. Veli-^ ki zamaški pa se naredijo na Gospos-vetski cesti, ki vodi mimo glavnega vhoda v bolnišnico. Ljudje, ki v bolnišnico prihajajo od drugod, velikokrat ne vedo, kje naj parkirajo. Potem pustijo avto, kjer pač je prostor. S prometnimi znaki bi jih morali obvestiti, kje lahko pustijo avto. Parkirišča ob Gosposvetski cesti naj bi bila namenjena za nujne primere. Pajek pa je dobrodošel, saj drugače se bo še kdaj zgodilo, da reševalno vozilo ne bo moglo do bolnišnice." Jože Knap, vratar: "Obvoznice sem seveda zelo vesel, saj seje Slovenj Gradec znebil tovornjakov.Pred bolnišnico pa še ni pravega teda. Najdejo se ljudje, ki ne upoštevajo prometnih znakov in tu ko jih opozorim, naj umaknejo vozilo, se zdirajo name, češ, kdo pa si ti in kaj si sploh misliš. Res ni prijetno, če pajek komu, ki pride na obisk v bolnišnico, ki koga pripelje na pregled ali zdravljenje, odpelje avto, a drugače ne gre. Pri glavnem vhodu v bolnišnico je vedno velika gneča, tu in tam imajo težave z dostopom tudi reševalna vozila na nujni vožnji. Še letos naj bi za bolnišnico uredili večje število novih parkirnih mest na trasi nekdanje železnice. Sam razumem tegobe ljudi, ki prihajajo v bolnišnico, a red vseeno mora biti. Verjamem, da bo že v kratkem bolje." Danijela Tomis, ekonomski tehnik: 'Zamisel o novi prometni ureditvi mesta je bila dobra, izvedba pa je po mojem slaba. Zgrešeno je, da so promet praktično nagnali tudi v najbolj ozke ulice, ki so, tako kot večji del mesta, zdaj še bolj onesnažene. Pri tem mislim tudi na zrak. Menim, da Glavnega trga na polovici ne bi bilo treba zapreti, morali bi pustiti promet v obeh smereh. Stranske ulice, kjer bi se lahko kaj dogajalo, so zdaj nenehno oblegane od avtomobilov, ljudje so zaradi tega nezadovoljni. Prepričana sem tudi, da obvoznice ne bi smeli odpreti, dokler križišča ne bodo opremljena s sema-f o r j i . Posledica takšne nerazumne odločitve so tudi številne nesreče, ki so na teh križiščih že bile. Res pa je, da bi ljudje lahko več hodili peš, Slovenj Gradec ni tako velik. Bojan Grešovnik, natakar: "Meni je nova prometna ureditev mesta kar všeč. Najpomembnejše je, da smo se znebili tovornjakov in vlačilcev, ki so delali velik hrup in ogrožali pešce. Nam v hotelu Pohorje gre vse skupaj kar na roko, saj bo v našem senčnem letnem vrtu od letos naprej veliko bolj prijetno posedati. Računamo na več gostov. Moje izkušnje z enosmernimi ulicami niso slabe, čeprav so nekatere, glede na njihovo velikost, res preobremenjen. Moja edina pripomba velja križiščem mestnih ulic z obvoznico. Ker ni semaforjev, seje tam že zgodilo več težjih nesreč. Če je bil denar za obvoznico, bi moral biti še za semaforje. V Ljubljani takšne ceste ne bi odprli, če ne bi istočasno postavili še semaforjev. Na Glavnem trgu pa naj kar ostane tako, kot je zdaj." ■ Besedilo In posnetki A. B. da to podpirajo. Žal pa bodo (izgleda) proračunaska sredstva za vseh 27 KS letos zelo majhna. Ni obljubljal, vendar je poudaril, da si bo stanje ogledal in poskušal narediti, kar se bo dalo. S takšno intenziteto, kot se je obnavljalo v zadnjih dveh letih, pa se prav gotovo ne bo več. Povedal je tudi, daje v interesu IS, da se gradbeni odbor za obnovo ponovno formira in deluje še naprej. Največ preglavic pa krajanom Starega Velenja povzročajo ceste. In to prav v vseh zaselkih. Cesta Talcev je nekoč že bila steza za dirke, krajani pravijo, daje še vedno. Partizanska, pravi cestni eksperiment, še ni urejena. Za gradom pa krajani Ljubljanske doživljajo neprijetnosti zaradi nekoč občinske poti, sedaj pa prav prometne ozke ceste, priključene na obvoznico proti Kavčam. ■ bš gostišče GDAD VDBOVEC NAZARJE ■ tel. 832 800 KA 1GORA sobota 8. -13. h, nedelja 9. -11. h - Coca cola - Fanta - Rozine - Ariel - Mehčalec 21 21 500 g 3/1 4 I 196,00 196,00 130,00 1.069,00 310,00 Ugodne cene ostalih gospodinskih potrebščin. Na zalogi tudi vsa krmila, koruza, ječmen, razna semena, kmet. orodje, železninski material in še in še... PRODAJA GOSPODINJSKEGA PLINA VSAK DAN! Nina, nova zvezda nad velenjskim plesnim nebom ■ ■ ■ Mlada, 25-letna Velenjčanka Nina Mavec je postala profesionalna baletka - plesalka v sloven-kem prostoru. V soboto, 13. marca je nastopila na plesni prireditvi v domu kolture. Sestavljala stajo skupini Gib in Media. Ze prvi nastop je dokazoval izredni napredek, saj je bila lahkotnost giba vabljiva, scena več kot dobra, pa tudi tesna povezanost vseh šestih plesalk je bila vkomponirana kot celota. Predvsem nas je zanimal avtorski ples Nine. Lahko bi ga poimenovali Kovček. S tem simbolom je avtobiografsko razgrnila vso svojo preteklost, vse spomine -razpetnost med domom in plesom je ostala in pisma, rastresena po vsej sceni, so bila edina vez... Kratek pomenek je razkril vso ihto mladega umetnika, ki že jutri odhaja na Tenerife. Tam ostaja angažirana devet mesecev v baletnem showu. Študirala si v Brugge - Belgija? Da, tri leta so minila prehitro. Tam sem dobila po končanem študiju naziv profesionalna plesalka. Kaj si specializirala v zadnjem letniku? Moderni ples. Zakaj ravno ta? Mislim, da je prav v tem najbližja in najlažja izpoved človeka. V modernem plesu obstaja več tehnik? Da, izbrala sem cunnigham tehniko. Ta mi je najljubša. Tudi ta je bila več kot otipljiva v njenem plesu kovček. Zgodilo se je Kako se klasični ples povezuje z modernim? Prav gotov se! Brez prvin klasičnega tudi modernega na plešeš. Veste, tu, v Velenju je lepo plesati, saj je navdušenje med mladimi zelo veliko. In ko se vrneš s Tenerifov? Kdo ve, kje se bom ustavila. Sicer pa Nina pleše od štirinaj- stega leta dalje. Začenja v plesni skupini Velenje, kjer jo vodi njena mati. Potem nadaljuje v Ljubljani. Tam študira dve leti klasični balet. Sodeluje v baletu za Šeherezado. V mestnem gledališču Ljubljana je plesalka in pomočnik za koreografijo. "Kdo bi mogel našteti vse nastope," doda. "Veste, ples mi je vse. Ves moj notranji nemir je posvečen plesu. Lačna sem plesa, veste, lačna!" Njene oči se zasvetijo v večernem soju žarometa. Vem, Nina bo za vedno zapisana tej umetnosti. Velenjske klul-turne organizacije so ji pomagale v njenem študiju. Zto naj bi se vrnila na velenjski oder. Med plesalce, ki krvavo potrebujejo doobro strokovno moč. Ples je mogoče danes komponirati v vse ostale zvrsti umetnosti. Želimo, da postane Nina nova zvezda na velenjskem že sedaj tako dinamičnem riebu umetnostnih hotenj. Ta lahko dozorijo v stvarnosti. ■ Viš 18.sušca . LETA 1880 V rubriki "Dopisi" je bila v Slovenskem gos-B podarju objavljena naslednja novica iz Velenja: ■ "Iz Velenja. Nahaja se pri nas kameleonu ■ podobna oseba, ki bi zvezde klatila, ko bi le tako * dolgo raklo dobiti mogla in - Bog ve - še kaj čud-m nega bi naredila, ko bi mogla in kaj bi rada bila, ■ ko bi šlo. O priliki nastavljanja novega župana je ■ stari župan položil račun. Pregledali so ga štirje J možje in tudi popolnem odobrili in potrdili; prav a tako je novi župan 1. februarja od starega vse v ■ inventaiji zaznamovane rfeči prevzel in vse v redu ■ prejel. Ednajst odbornikov seje na dotičen inven- * tar podpisalo - pri vsem tem tej blagi osebici ni m šlo v glavo, daje vse prav. Reči moram pravična ■ jeza človeka popade, če premisli, daje stari župan ■ za dvajsetletno županovanje - gotovo težko in ■ trudapolno delo - mesto zaslužene pohvale še . žaljen!" ■ Takšnih in podobnih kameleonov nam tudi ■ v današnjih časih ne primanjkuje. Zgodovina se ■ torej ponavlja, le osebe v zgodbah se menjujejo. 2 LETA 1898 V večini takratnih časopisov je bilo objav-„ ljenih tudi precej reklam in malih oglasov. Mno- ■ go je bilo zelo izvirnih in seveda tudi zanimivih, ■ zato nekaj takšnih povzemamo iz časopisa ■ Slovenski narod: Proti zobobolu in gnjilobi zob ■ izborno deluje ■ Melusina ustna in zobna voda JJ utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. a Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. ■ Lekarna M. Leustek, Ljubljana ■ Resljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu. Telefon št. 68 v poljubno uporabo. a Stotisočero družin vsak dan posebno rado pije ■ Kathreiner - Kneipovo sladno kavo Prosta zdravju škodljivih snovij bobove kave ima edino Kathreiner - Kneippova sladna kava še dišavo in prijeten okus. Ker pospešuje tek in je lahko prebavljiva, se Kathreiner - Kneippova sladna kava izkazuje že leta jednako dobro za odrasle in otroke. Z ozirom na zdravje in varčnost bi pristne "Kathreinerjeve" kave ne smelo nedostajati v nobenem gospodinjstvu. Svari se pred ničvrednimi ponaredbami. Nov, precej močan tovorni voz(tajselj) je na prodaj ali se tudi zamenja za starega. Več se izve v Kurji vasi št.2 ali pa pri dolenjski mitnici. (3992) Ob branju teh časopisov dobi človek občutek, da je bilo življenje takrat lepše in prijetnejše kot je v našem "norem času". Če že to ne drži, pa glede na zgornji mali oglas zagotovo drži, da je bilo vsaj počasnejše. Damijan Kljajič GORENJE, d.o.o. IZOBRAŽEVALNI CENTER Izobraževalni center Gorenje vabi starše in vse, ki se kakorkoli čutite odgovorne za vzgojo otrok, na predstavitev knjige avtorja Masaru Ibuka: V vrtcu bo morda prepozno Knjigo bo v sredo, 23. marca, ob 19.00 uri predstavil v prostorih velenjske knjižnice dr. Stanko Blatnik. Vljudno vabljeni! JUGOTANIN _KEMIČNA INDUSTRIJA, p.o. Sevnica odkupuje les »m mmm Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak; s posekom takiti dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2400 SIT/m. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81 - 349 . oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. > PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE POLONA VETRIH - gost četrtkovega večera V četrtek, 18. marca 1993, ob 19.00, bo v domu kulture pogovor z gledališko igralko POLONO VETRIH, ki ga bo vodil Mitja ROTOVNIK, direktor Cankarjevega doma v Ljubljani. "Nisem smešna na pogled, v zasebnem življenju nimam izrazitega smisla za humor, dokazovati sem se morala v zelo moškem svetu..." pravi o sebi trenutno najbolj popularna slovenska gleališka igralka, o kateri je pred dnevi izšla monografija z naslovom "Univerzalno totalno gledališče" v zbirki "Zrcalo glasu". Zaradi velikega zanimanja bo ta kulturni večer izjemoma v domu kulture Velenje. Vstopnine ni! GAL MED LUTKAMI najboljša predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane Za Pikina abonma in izven bo v petek, 19. marca, ob 17.00, v domu kulture v Velenju, predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane: Svetlana Makarovič: GAL MED LUTKAMI. Škrata Gala gotovo poznate. In ko se ta Gal odpravi iz GALerije v lutkovno gledališče postane tam prava zmeda.Sapramiška in Korenčkov ' paleček se sporečeta, Soviča Oka, ki je dnevna sova začne letati ponoči, kužek Postružek krvoločno laja in napade Kozla Lisca... Vstopnice za izven 250 SIT. ODPOVEDAN 'TEATER U GOSTIMA" Napovedane predstave "Teater u gostima", ki bi morala biti v sredo, 24. marca, ob 19.30, ne bo. Abonenete gledališkega abonmaja bomo pravočasno obvestili, kdaj bo ta predstava. BELTINŠKA BANDA - humanitarna prireditev V domu kulture že prodajajo vstopnice za koncert BELTINŠKE BANDE in Vlada KRESLINA , ki bo dne 25. marca 1993, v počastitev materinskega dne. Čisti dobiček bo predan župnijskemu Karitasu. GLASBENE NCVICE * GL4SCENE NCVICE * ( I AM INI Lepo, sončno in toplo vreme, kateremu priče smo zadnje dneve, nas resno opominja, da so dnevi najhladnejšemu in (vsaj za nekatere) najbolj zoprnemu letnemu času šteti. To, vsaj mene navdaja s prijetnimi občutki, saj bomo nič kaj praktično in debelo zimsko garderobo lahko zamenjali za lahkotnejšo in manj omejujočo, s čimer nam bo prihranjeno mnogo zoprnih opravkov pri iskanju primernega mesta za njeno začasno odložitev v šolah, lokalih, telovadnicah, zdravstvenih domovih, diskotekah in kaj vem kje vse še. To pa ni edina prednost prihajajočega, za mnoge najlepšega, letnega časa. Sonce vzhaja bolj zgodaj in zahaja bolj pozno. Posledica tega je več svetlobe, ki smo je deležni, to pa povzroča (in to je tudi znanstveno dokazano) nastajanje večje količine adrenalina, kri se bolj živahno pretaka po telesu, srce utripa bolj veselo in rezula-tat tega je večja ustvarjalnost, boljše počutje in dobra volja. In ker zaradi vsega tega marsikdaj storima kakšno "neumnost", kije sicer ne bi, pravijo, da nas daje pomlad. Od tod tudi pregovorna pomladanska zaljubljenost, katere znake bomo kmalu opazili okrog nas. Seveda je te vplive zaznati tudi v glasbi. Morda se tega niti ne zavedamo, toda dejstvo je, da v sončnih dnevih raje poslušamo bolj živahno, ritmično in hitro glasbo, ki jo seveda poslušamo bolj glasno, kadar pa je nebo sivo in oblačno in smo bolj otožni, raje posegamo po umirjenejših baladah. Zdaj so tu sončni dnevi. To je čas, ko do konca navijemo kasetofone v avtomobilih, odpremo okno in se z levo roko naslonimo na okvir vrat. Potem se, ne preveč hitro, vozimo skozi mesto, tako da slišijo našo glasbo vsi mimoidoči ter pred in za nami vozeč avtomobil. Če pa ste v dilemi, katera glasba bi bila za tosortne aktivnosti najprimernejša, priporočam NO LIMIT, skupine 2UNLIMITED. Ker jih v tem času res ni (meja namreč)... raJ pcčnelc, scvcrijc, lažejo, cblJublJaJc, ncnuJaJc, ljubile... Po letu in pol premora se na sceno zopet vrača "the one and only" CHESNEY HAWKS. 21-letni mladenič v nekem video studiu v Londonu snema video- spot za svoj novi single "What's wrong with this pieture". Album z naslovom "Get the pieture" bo izšel v mesecu maju. *** Nizozemski techno duet 2UNLIMIT-ED, ki ga sestavljata Anita Danielle Doth (21) in Ray Slijn-gaard (21), še naprej dosega sijajne uspehe z zadnjo uspešnico "No limit". Pesem je že številka ena v Veliki Britaniji, v drugih evropskih državah pa je na dobri poti, da to postane. To je po skladbah "Get ready for this", "Twilight zone", "Workaholic" in "The magic friend" že njun peti hit. *** ELTON JOHN je moral prekiniti svoj koncert v Melbournu (Avstralija), potem ko se je na prizorišče spustil roj milijonov žuželk, ki so popolnoma prekrile oder in tla, ter s tem onemmogočile nadaljevanje koncerta. *** BRYAN AD-AMS bo v letošnjem letu počival. Ne načrtuje nikakršnih večjih turnej in tudi plošče v tem letu ne misli izdati. Pravi, da se bo posvetil domu in nekoliko preuredil svojo hišo v Vancouvru (Kanada). Veliko energije pa bo usmeril v borbo za ohranitev Deževnega gozda. V te namene je skupaj s Stingom, Georgeom Michaelom in še nekaterimi drugimi glasbeniki nastopil na dobrodelnem koncertu za "Rainforest foundation", kije bil v začetku marca v New Yorku. *** Težkometalna skupina AN-GELS trenutno nastopa kot pred-skupina legendarnim ameriškim hardrockerjem VAN HALKEN na njihovi turneji. Poleg tega so Angels tudi na seznamu nastopajočih na festivalu "Mon-sters of ročk", ki se vsako leto odvija v Donington Castlu v Veliki Britaniji. *** Skupina AXX-IS je v januarju letos na hitro posnela live album, ki gaje njihova založba EMI Electrola še zadnjič natisnila na vinil (potem so s proizvodnjo vinilnih plošč zaključili). Natisnili so le 200 primerkov te plošče , ki je namenjena le izbrancem. Zbiralci ponujajo za to rariteto fantastično plačilo. *** 13. marca je svoj 33-ti rojstni dan proslavil basist irske skupine U2. *** Slavna ameriška pevka in igralka MA-DONNA je izjavila, da hoče postati mati še letos. Kdo bo oče njenega otroka za zdaj še ne ve. Če poznamo osnovne biološke zakonitosti človeške reprodukcije, pa je jasno, da bo morala Ma-donna kar pohiteti, če želi še letos slišati otroški jok svojega potomca. ■ Mitja Čretnik Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo ob 17. 30jia Radiu Velenje (107,8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas V nedeljo 14. marca, ste lahko slišali novo podobo lestvice domačih ansamblov na Radiu Velenje. S tem je omogočeno, da boste slišali več glasbe in manj govorjenja. Lestvica pa izgleda takole: 1 .ANS. TONIJA VERDERBERJA: "Nič ni lepšega" 9 glasov 2.ANS. BRANETA KLAVŽARJA: "Zlagana ljubezen" 3 glasovi 2.ANS. FRANCA MIHELIČA: "Avtoštoparka" 3 glasovi 4.ALPSKI KVINTET: "Brhke Gorenjke" 0 glasov 4.VESELI PLANŠARJI: "Zaljubljeni planšar" 0 glasov Tole pa so pesmi, ki ste jih predlagali za nedeljo 21. marca in za katere boste glasovali (ansambli so napisani po abecednem redu): 1.AVSENIKI: "Novoletni koledar" 2.Veseli DRENOVCI: "Valovi Savinje" 3.Ans. Mira KLINCA: "Poglejte pijančka" 4.PODKRAJSKI FANTJE: "Letni časi" 5.Ans. Lojzeta SLAKA: "Gasilska" Vili GrabnerJJ KOZMETIČNI NASVETI (icrcsKcp) T OVEN 21. marca do 21. aprila Vse kaže, da se boste še naj več ukvarjal i s čustvi. Tisti, ki ste vezani, boste doživljali pravo krizo, saj partner ne sledi vašim željam in potrebam. Ostali boste zaradi zelo visokih zahtev, ob tem, da svojih napak ne priznavate, še nekaj časa sami. Ne bo vam vseeno, saj boste čutili, da nimate prave volje do življenja. tf BIK od 22. aprila do 20. maja Še kar lepi dnevi so pred vami. Kratil jih bo vaš občutek, da ste za nekaj prikrajšani, pa še sami ne boste točno vedeli, za kaj. Kar nekam predolgo se že iščete in ugotavljate stvari, ki vam odločitev le še oddaljujejo. Tudi zaradi tega so vaši dnevi zelo odvisni- od vremena. Sonca v njih je vedno manj. H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Tisti, ki vas imajo za vzor, bodo v naslednjih dneh malo razočarani. Neverjetno razstreseni boste, pozablji vi in tečni. To se bo nanašalo tudi na opravljanje vašega dela, kjer bo bolje, da vse resnično pomembne stvari zložite nazaj v mape in jih odložite. Še za ljubezen vam bo bolj malo mar, kar marsikomu ne bo všeč. G RAK od 22. junija do 23. avgusta Malo premislite, preden se boste spet potegnili vase in ne boste okolici posvečali prav nobene pozornosti. Nekoga lahko spet zelo prizadenete, da se mu boste kasneje odkupili, pa bo trajalo kar nekaj časa. Obljube se tokrat raje trdno držite, saj bo sicer vaše že tako načete živce še bolj razjedalo. Ob koncu tedna ostanite raje doma, takrat vam bo šlo marsikaj narobe. SI LEV od 23. julija do 23. avgusta Počutje bo podobno kot v prejšnjem tednu, le da boste nekje sredi tedna naleteli še na eno oviro, ki vam bo načrte še bolj spremenila. Če se pripravljate na daljši odhod z doma, tega raje ne prelagajte. Lahko se zgodi, da boste zamudili nekaj, čemur včasih rečemo "ži vljenska priložnost". Čustva vas izdajajo, zato se ne zadržujte in jih tudi pokažite. H}) DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Ob tem, da se boste morali spopasti z veliko sušo v denarnici, bodo nesporazumi s partnerjem še toliko bolj boleči. Želeli si boste "drugam", pogosto pa boste pomislili tudi na popolno spremembo načina življenja. Za to ne boste ukrenili prav nič, tudi zato, ker čutite, daje vse prehodnega značaja. Poskusite več časa preživeti v naravi! £ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Vse,kar se vam bo zgodilo v naslednjih dneh bo le v mejah normale. Ničkaj presenetlji volepega in nič presenetljivo slabegatorej. Prišlo pa bo do večje krize na poslovnem področju, kjer se bo vaš optimizem rahlo omajal. Čeprav tega ne boste odkrito pokazali, bodo to mnogi, ki vas poznajo, začutili. Ne dajte nevoščljivcem veselja in ne pokažite, kar veste, daje narobe! nt ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Zalomilo se bo ravno takrat, ko vam bo to najmanj ugajalo. Sicer paje za probleme, ki vas bodo doleteli, vsak čas neprimeren. Za vas bo toliko huje, ker boste neprijetno močno prizadeli nekoga, ki vas ima resnično rad. Vendar,~še imate čas, da se izvlečete, če se boste tokrat le džali vseh obljub, ki ste si jih dali. Dneve vam bodo greli le še resnični prijatelji, ki jih ni veliko. / STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Če želite resnično spremembo na bolje, se sprostite. Partner počasi izgublja živce, čeprav ima tako trdne, da še vas tu in tam začudi. Enkrat je vsaka mera polna, zato nikar ne mislite, da imate še čas, da se igrate s čustvi drugi h. Na spisku jih je že kar nekaj, ki dvomijo v vas ravno zaradi stalnega menjavanja razpoloženja. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januaija Po vseh neprijetnih stresih, ki so vas doleteli v prejšnjih dneh, se boste sicer dokaj težko opomogli, vendar se boste. Že v naslednjih dneh boste spet dobili voljo do življenja in dela, saj bodo rezultati končno tudi vidni. Bolj boste morali paziti na zdravje; čeprav veste, kaj vam škodi, nimate dovolj karakterja, da bi se tega tudi držali. ^ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Nek že dokaj dogovorjen plan se vam je porušil. Prvotni razočaranosti bo sledil nov delovni elan, ki se bo kar hitro obrestoval. Spoznali boste, daje bil tok dogodkov vsaj s finančne plati še boljši za vas. To se bo poznalo tudi na ljubezenskem področju. S partnerjem se bosta razumela, kot že dolgo ne. K RIBI od 20. februarja do 20. marca Dve ribi, ki kraljujeta v vašem znaku in plavata vsaka v sojo stran, bosta v naslednjih dneh zelo izraziti. Živeli boste neke vrste dvojno življenje. V družbi se boste delali neznansko srečne in s svojo prešernostjo zabavali vse okoli vas, v resnici pa ste precej nesrečni in vam marsikaj majnka. Brzdajte že dolgo zatirane strasti, ker še ni pravi čas za to. Ste morda predebeli? (2) Tudi danes vam bom napisala nekaj tabel, da si boste lahko poiskali svojo idealno težo. Če pa menite, da bi še prej radi izgubili kakšen kilogram, vam predstavljam tole dieto. Zajtrk: Izbirate lahko med dvema vrstama zajtrka, pač izberite tistega, ki vam je ljubši. 1. Jogurt z otrobi (1 žlica), 20 gramov albert keksov in 1 banana. 2.2 del mleka, lahko mu dodate žličko kakava; 10 gramov albert keksov in 1 jabolko. Ponedeljek (1300 kcal) Kosilo: 200 gramov kuhanih lign-jev začinite z dvema žličkama olivnega olja in malo kisa, po želji lahko dodate peteršilj in česen. Zraven si lahko privoščite še 200 g kuhanega krompirja. Pre-lijte ga z 10 grami raztopljene margarine, 1 hruško in skodelico kave. Večerja: 2 mehko kuhani jajčki, 50 g črnega kruha, 100 g mešane solate, začinjene z žličko olja in malo kisa. Torek Kosilo: 200 g krompirja (pire), 200 g špinače, 150 g govedine, 1 pomaranča. Večerja: 30 g ementalerja, 150 g zelene solate, 50 g suhih sliv. Sreda Kosilo: kuhan oslič, 250 g blitve (kuhane in začinjene z dvema žličkama olivnega olja, 250 g ananasa. Večerja: 200 g pečenega piščanca, 200 g kuhane zelenjave po želji začinjene z žličko olja in po želji še mešana solata. Četrtek Kosilo: 50grižote, 150 g pečene teletine, 200 g zelene solate, 1 kivi. Večerja: 30 g ementalerja, 150g kuhane zelenjave pripravljene v solati, 30 g kruha in skodelica bele kave. Petek Kosilo: zelenjavna juha, par hrenovk, zraven si naribajte še 150 g korenčka, dodajte mu žličko olja in malo limoninega soka. Večerja: 400 g sadne solate in 30 g orehov, po želji še malo jogurta. Sobota Kosilo: Pripravite si rižoto iz 50 g riža, 100 g graha, 300 g kuhane zelenjave. Zraven si privoščite še mešano solato. Večerja: 200 g pečenega piščanca, zelena solata, 50g kruha, 1 pomarančo. Za nedeljo si izberite enega od teh jedilnikov. Tako, sedaj pa še tabela, ki govori o idealni telesni teži: 1. tabela glede na telesno gradnjo cm močnejša normalna šibkejša 150 55,5-59 49-52,5 46-48,5 152,5 56-59,5 50-53,5 47-49,5 155 56,5-60 51-54 47,5-50,5 157,5 58,5-62 52-56 49-52 160 59-62,5 54,5-58 50-53 162 61,5-65,5 55,5-59 52-54,5 165 62,5-66,5 57,5-61 54-56,5 167,5 66-70 59,5-62,555,5-58 170 67-71 61-64,5 57-59,5 172,5 69,5-73,5 63-66,5 59-61,5 175 71-75 65-68 60,5-63 2. Tabela glede na širino ramen in telesno višino za ženske cm ozka sred. široka 150 47-50 50-53 53-57 152 47-51 51-54 54-58 155 49-52 52-55 55-59 157 50-53 53-57 56-61 160 51-55 54-58 57-62 162 52-57 65-60 59-64 165 54-58 57-61 60-66 168 56-60 59-63 62-68 170 57-62 61-65 64-70 173 58-63 62-67 66-72 175 60-65 64-68 67-73 Tudi v našem kozmetičnem salonu "IRIS" uspešno oz. zanesljivo odpravljamo debelost, celulit... Če vas spremljajo te težave se lahko naročite tudi po telefonu 856-837. ■ dipl kozm. Metka Mujadžlč - Kairgaro Moda Nove jedi na vašem jedilniku Pita s sirom Pripravite (za 4 osebe): 50 dag koruzne moke, 20 dag sira gorgonzole, 20 dag svežega kravjega sira, peteršilj, malo smetane, za prilogo pa paradižnikov ketehup. Žgance skuhajte in ulijte v kalup. Sesekljajte peteršilj in ga s smetano primešajte svežemu siru. Posolite in popoprajte. Gorgonzolo narežite na koščke. Stresite žgance iz kalupa in dvakrat prerežite. Spodnji del premažite z zmesjo svežega kravjega sira. Pokrijte z delom žgancev in nanj položite koščke gorgonzole. Pokrijet še s tretjim listom. "Pito" zavijte v aluminijasto folijo in pecite 20 minut v pečici, segreti na 200 stopnij celzija. V usnju Slana torta Pripravite: 50 dag koruzne moke, 15 dag masla ali margarine, 4 jajca, 10 dkg naribanega sira, 1 liter mleka, 40 dag gobic, 10 dkg prekajene mesne slanine,-20 dag globoko zamrznjenega graha, malo materine dušice, vinjak, sol, poper. Najprej skuhajte žgance v posoljenem razvodenelem mleku. Ko so kuhani, jim primešajte lOdag masla in nariban sir. Dobro namas-tite okrogel kalup, ki ima v sredini izbočen del. Vanj ulijte žgance in pecite pol ure v pečici, segreti do 200 stopinj celzija. Medtem očistite in narežite gobe. Posolite, popoprajte, zalijte z malo vinjaka in še malo segrejte. Gotovo "torto" obrnite na pladenj, vdolbino pa napolnite z zmesjo gob in graha. Romantični Približujejo se maturantski plesi, pa tudi sicer tu in tam še naletimo na "ugodno" priložnost, ko se lahko oblečemo "drugače". Tiste, ki nas poznajo, tako in tako presenetimo že s tem, ko smo drugačni kot so nas vajeni, kar hitro pa pritegnemo tudi poglede drugih, če le znamo tudi nositi oblačila za posebne priložnosti. Če se nam bo že na obrazu bralo, da se počutimo nelagodno, obleka in izgled ne bosta prišla do pravega izraza. Med maturantkami je prav gotovo kar nekaj deklet, ki prisegajo na hlače in se tudi ta večer ne bodo odločile za "simbol ženskosti". Tudi ni potrebno. Zelo elegantne ali ekstravagantne ste lahko tudi v hlečnem kostimu ali kombinaciji hlač in lepe bluze. Dobro je vedeti Kvas - nadomeščanje • Če nimate industrijskega kvasa, lahko kvas pripravite tudi tako: V pol litra vode zakuhajte 50 gramov bele moke, 15 dekagramov sladkorja in malo soli. Zmes kuhajte eno uro, nato pustite stati 24 ur. Tako pripravljen kvas lahko uporabljate za kruh ali pecivo. Izboljšanje okusov • Zelo okusno govejo juho pripravite tako, da vodi, v kateri se kuha meso in jušna zelen- java, dodate na plošči štedilnika popečeno čebulo. • Močan okus čebule v solati lahko ublažite, če čebulo narežete in jo nekaj ur pustite stati v olju. Nato dodate druge sestavine. Solata bo odlična. • Olupljen kropmir kuhajte namesto v vodi 30 minut v pivu, odcedite ter posolite. Okusna priloga bo. • Da bi ostalo dušeno meso prav tako okusno, kot če bi bilo pečeno, ga na vroči maščobi najprej prepražite, da dobi lepo tem- no rdečo barvo. Šele nato dodajte čebulo in drugo zelenjavo in zmanjšajte toploto pri pripravi Beljakov sneg • Če beljakov ne morete stepsti v sneg jim dodajte žličko sladkorja in nekaj kapljic limoninega soka. Lahko pa tudi že predhodno beljakom dodate nekaj zrnc soli. • Beljakov sneg bo trši, če mu boste dodali nekaj kapljic limoninega soka ali kar rezino limone. Ena izmed mnogih možnosti so usnjene hlače, ki lahko ob kombinaciji z bogato bluzo izpadejo zelo romantično in prej ekstravagantno, kot elegantno. Seveda se ta stil ne bo podal vsaki. Ali pa se odločite za živo rdeč usnjen kostim, sestavljen iz obleke in zelo kratkega, v karo vzorcu prešitega bolera iz usnja. Težko, da boste kaj podobnega našle že narejeno, ostaja pa vam še nekaj časa, da poiščete pravega krojača, saj vam bo po meri narejeno oblačilo veliko bolj ugajalo. i Imenski • koledar • Četrtek, 18.3. - Ciril, Edo • (Edvard), Anzej . Petek, 19.3. - Jože (Pepe), • Ljubo, Vlasta • Sobota, 20.3. - Klavdija, Davorin, Dino (Denis) a Nedelja, 21.3.- Benjamin • (Beno), Niki, Snežna • Ponedeljek, 22.3. - Lea, • Katra (Katka), Vasja • Torek, 23.3. - Vi ktor, Oto, • Ajda (Majda) • Sreda, 24.3. - Gaber (Ga-. brijel), Simona, Denis • 0 Lunine mene • Mlaj, 23. 3. ob 8.14 uri Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov og Sušeč so Če lepo je vreme na Jožefovo (19.), naj veselo bo srce kmetovo. Sveta Gabrijela (24.) če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje. Če sušeč z glavo ne zmaje, z repom pa rad vije. Ima v pustu solnce že moč, mrzla bode velika noč. Kar že sušca zeleni, rado se še posuši. Kadar že sušca zeleni, rado se še posuši. Kadar je sušca že zeleno, redko leto je plemeno. Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat po leti ploha prigrmi. Kolikor megle sušca je, toliko po leti dežja gre. Za zaključek so opravili štiri vaje, razlitje vnetljivih tekočin, požar v mizarski delavnici, požar v stolpnici ter na kmetiji. Ocenjujem, da so tečajniki pridobili predvsem znanja in da se bodo strokovno še izpopolnjevali. Tovrstno usposabljanje je predvsem preventivne narave. V tečaju sestava smo izvedli tudi strkovno ekskurzijo v Avstrijo v kraj Lem-bring, kjer smo si ogledali gasilsko šolo in način usposabljanja gasilcev. Ob koncu bi dodal, da so tečajniki obiskovali tečaj prostovoljno, brez nadomestila porabljenega časa in z veliko mero samoodrekanja. Zato jc uspeh toliko pomembnejši." ■ Jože Miklavc Na kratko Žarki optimizma Šmartno ob Paki - Člani mladinske skupine Gledališča pod kozolcem so pred časom obljubili, da bodo nadomestili vrzel odrasle skupine. Svojo obljubo uresničujejo. V soboto, 27. marca, bodo na odrskih deskah šmarškega kulturnega Ob letošnjem dnevu invalidov Srečanje z Angelo Apšner "JaVkaj Na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje vedo povedati, če ne bi imeli na terenu tako pridnih aktivistov, bi marsikdaj "tenko piskali". Pa še stvari ne bi tekle kot morajo. Angela Apšner iz Gaberk je že ena tistih pridnih deklic, ki ve, kdaj in kako je treba nekomu pomagati. Že 30 let tako. Kje pa, menda še več. Z oblačili v skladiščih RK "ima" opravka že vsaj 25 let. "S takšnim veseljem delam vse to,... Zdi se mi, da česa drugega ne bi mogla. Ni tako luštno. Ljudje te naderejo, če si kriv ali ne, znajo ti povedati marsikaj neprijetnega. Nekdo pač mora početi tudi kaj takega kar počnem jaz. Zaključen tečaj za gasilske častnike doma premiersko uprizorili komedijo Žarki optimizma. Predstavo bodo začeli ob 19.30 uri. ■ tp Prvi zbor članov Kmetijske zadruge Šoštanj - Jutri, v petek, se bodo na prvi redni občni zbor sešli člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Začeli ga bodo ob 9. uri v prostorih kulturnega doma v Šoštanju. Osrednjo pozornost bodo na njem namenili poslovanju v minulem letu, se dogovorili o letošnjih ciljih, prav tako pa naj bi spregovorili še o nadaljnjem razvoju kmetijstva v Šaleški dolini. Med drugim pa bodo v svoje vrste sprejeli tudi nove člane zadruge. ■ t p Pri najstarejši Šmarčanki Komisija za izobraževanje pri občinski gasilski zvezi Velenje je minule dni zaključila tečaj za gasilske častnike. Slušatelji so bili člani gasilskih društev iz OGZ Mozirje in Velenje. Tečaj je uspešno končalo 37 članov. Martin Pečečnik, vodja izobraževanja je ob zaključku tečaja povedal. "S tečajem smo pričeli septembra lani, predelali smo veliko predmetov in vsebin, ki dajejo bodočim častnikom solidno strokovno in taktično - organizaci- jsko osnovo. V 176 urah, od tega kar tretjino praktičnega dela, so sicer že pred tem preizkušeni nižji gasilski častniki pridobili veščine in znanja za delo vse bolj zahtevnega operativnega vodenja gasilskih organizacij. "Pa sploh ve še kdo, da obstajam," je najstarejša krajanka Šmartnega ob Paki Marija Bizjak ob obisku vprašala Milana Rogija in Lojzko Zaieznik. Konec prejšnjega tedna sta predstavnika Društva invalidov Velenje Lojzka Zaieznik in aktiva invalidov iz Šmartnega ob Paki Milan Rogelj obiskala najstarejšo krajanko Šmarčanko Marijo Bizjak. Njun obisk je sodil v splet aktivnosti ob letošnjem dnevu invalidov. Šprahmanova mama kot ji pravijo domačini bo letos novembra dopolnila 100 let. Življenje ji na njeno pot ni nasulo mnogo cvetja. Povila je pet otrok (tri "pobe" in 2 dekleti, pravi), danes sta živi le še hčeri. Zanjo skrbi najstarejša Mici. V veliko veselje soji njeni vnuki, sploh Peter in Blaž. Zadnjih 8 let preživlja bolj v postelji kot na nogah. Kljub temu premore malce dobre volje. Še lani je pomagala sluščiti nekaj fižola, koruze. Daje bila njunega obiska še posebej vesela, najbrž ni treba posebej omenjati. Ob tej priložnosti naj zapišemo še to, da so seje pred koncem lanskega leta obiskali tudi predstavniki krajevne skupnosti, šmarškega društva upokojencev ter aktiva invalidov. Darilni paket Karitasa, ki ji gaje izročil Milan Rogelj, so njej in hčeri božično - novoletne praznike gotovo polepšali. ■ t p Srečanje, ki pusti sledi Malo je takih ljudi Ne vem več točno, koliko tednov je že minilo, odkar sva se srečala v njegovi pisarni. Imela sem občutek, da njegovo delo že toliko poznam, da mi o njem ne bo težko pisati. Bilo je nekje pred kulturnim praznikom, ko se je beseda večkrat kot sicer vrtela okoli kulture. In občutek meje tokrat resnično prevaral. Ne vem kolikokrat sem že pričela pisati in še večkrat sem besede, ki so se zlivale po črnem monitorju, z občutkom, da je vse preplehko, zbrisala. Nekateri ljudje, ki živijo v naši sredini, so preprosto zelo drugačni. Toliko, da se včasih nesebično razdajajo, ne da bi v tem iskali zveličane materialne koristi ali preračunavali ure in trud, ki so jih v delo vložili. In toliko, da nekatere to tudi moti, saj so opazni. Mislim, da me moj (včasih nesigurn) občutek ni prevaral, ko sem prišla do zaključka, daje Marjan Marinšek takšen... Vrneva se v obdobje, ko se vse začne. Z nostalgijo mi pripoveduje o idiličnem Kozjem, kjer je preživel otroška leta. Lepi spomini so vsak dan močnejši, zato ga vleče nazaj. "Bolj ko se človek stara, bolj te veče nazaj v kraj, ki si ga zanemaril zaradi šole, študija, družine...Sedaj se večkrat vračam, skušam pa tudi narediti kaj za ta kraj. Želim, da bi v Podsredi, na osnovni šoli kamor je hodila moja mama, postavil stalno zbirko prvih beril in drugih učil za prvi razred, ki jih že dolga leta zbiram. Še vedno se razveselim, ko zagledam kakšno staro računalo." Domotožje pozna žc dolgo. Prvič gaje okusil, ko je obiskoval ccljsko gimnazijo in moral zaradi slabih cest tudi prebivati v tem knežjem mestu. Že takrat je imel kulturo rad, prvič pa seje srečal tudi s citra-mi, ki takrat niso bile ravno moderne. Spomni se zborovodje v gimnazijskem zboru, kjer je prepeval, pripoveduje o svojem delu pri šolskem glasilu, kjer jc sodeloval tudi z ilustracijami. "Mislil sem, da bom slikar. Moj prijatelj iz Kozjega Peter Krivec, danes je akademski grafik, je znal sodelovati z mano. Jaz sem imel ideje, on jih je znal prenesti na papir." Iz tega ni bilo nič. Ko je maturiral, se ni vpisal ne na Likovno akademijo, nc na umetnostno zgodovino - v tem trenutku se je odločil za študij prava. Študijska leta je preživel med knjigami in se posvečal dvema slepima študentoma, sošolcema. "V bistvu sem ju doštudiral. Opazil sem ju, ko sta z belimi palicami iz istega naselja hodila na faks. Tako sem ju nekajkrat peljal do šole, potem seje to razvilo še naprej. Bral sem jima, snemal gradivo na magnetofonski trak... To meje tako okupiralo, da 4 leta nisem počel nič drugega." Veliko stvari je počel, odkar seje prvič zaposlil. Kot pripravnik je v štorski železarni delal na disciplinskih prekrških. V tem kraju in ob takem deluje bil nesrečen. Naključno srečanje s prijateljem, ki je takrat delal v Gorenju, mu je spremenilo vsakodnevno pot iz Šempetra, kjer je živel z ženo in prvim sinom. Sedaj je v Arji vasi zavijal v Velenje, s službo v Gorenju jc bil zadovoljen. "Bilo je fajn, Velenje je bilo prijetno. Morda tudi zato, ker še nisem živel tukaj, tako da nisem imel nobenih obveznosti. V Šempetru, na deželi, je naša družina živela mirno in lepo življenje. Motilo pa me je nekaj, kar me še danes. Nikoli nisem maral zgodnjega vstajanja. To je bilo nekaj groznega. Vedno sem bil zagovornik kasnejšega prihajanja na delo." Gorenje mu je tudi omogočilo odvetniški izpit na okrožnem sodišču, ki gaje opravil v enem letu. Postalo mu je všeč. Kar težko seje vrnil v Gorenje. Že pri 29 letih je postal tajnik občine. "Mesto sem sprejel, ker sem bil hvaležen Gorenju, ki mi je resnično veliko pomagalo. Uprava mi nikoli ni "ležala". V tistem času me je doletelo tudi sestavljanje novega statuta. Bilo mi je zoprno, vendar sem delal." Šele na tej točki sva se vrnila k temu, kar počne že vrsto let in kar ima resnično rad. Fotografija gaje prevzela še preden je takratni Izvršni svet, katerega podpredsednik je bil, sprejel sklep, da se knjižnica in dom kulture povežeta. Galerija takrat ni delovala kot ustanova, kulturnih prireditev ni bilo. Dobil je nalogo, da izpelje to integracijo." V letu dni sem uspel, da so bili pripravljeni vsi potrebni akti, potem paje prišlo do razpisa za direktorja. Ni bilo primernega kandidata, delavci pa so me takrat sami prosili, da se prijavim in prevzamem to mesto. Takoj sem ga preimenoval v ravnatelja, direktor se ni prav slišalo." Kar 12 let je bil na čelu Kulturnega centra in v teh letih seje na področju kulture veliko dogajalo. Pripravil je prvo monografijo Velenja, kasneje še tri; o Jakiju, Napotniku, Perku in spomenikih NOB v Šaleški dolini. Sploh za prvo pove: "Vsi so bili za, pomagal pa mi ni nihče. Bil sem fotograf, urednik, pisec tekstov..." Mnogi slikarji so ravno po zaslugi Marjana Marinška gostovali prej v Velenju, kot v Ljubljani. Še danes skrbno hrani diapozitive, ki jih je sam naredil na razstavah. Hrani pa še marsikaj. Prava zakladnica različnih zbirk, posledice zanimivih hobijev, je njegova last. Toliko je tega, daje težko našteti vse. "Od nekdaj sem nor na film. Lani sem uresničil svojo otroško željo in v Ameriki potrkal na vrata Gregorija Peac-ka. Tako se je moja zbirka fotografij z originalnim podpisom igralcev še povečala. Imam jih blizu 200. Najbolj vesel pa sem bil tiste, ki mi jo je s posvetilom napisal John Wayne. Bil sem tako nor, da sem ob smrti Clarka Gable-a nosil črn trak. Ni me sram priznati, da še danes iščem naslove in pišem igralcem, ki jih imam rad." Zbirko dopolnjuje s filmskimi lističi, kar 360 jih ima. Zbira pa tudi knjige in monografije povezane s filmom. Tuje še zbirka Gasparijevih razglednic, ki je bila med drugim povod, daje moral leta 1977 oditi z mesta ravnatelja. "Odstopil sem zaradi pritiskov in takrat hotel iti drugam. Ko je vodstvo prevzel Vlado Vrbič, mi je ponudil izpraznjeno mesto za organizatorja prireditev. Želel je, da ostanem, zadržale so me njegove besede, da takih ljudi ni veliko." Morda to nekaterim ne ugaja, vendar, če se bolje zamislimo, še kako res je, da znamo mnogi veliko povedati, pa manj narediti. Marjanu uspeva oboje. Po njegovi zaslugi imamo Pikin festival, otroci in starši uživamo v kančku pravljičnega vsak teden otroka. Lani so se v Velenju srečali ustvarjalci prvega Kek-ca, filma, ki gaje očaral, nam pa s pomočjo svoje velike želje pripravil lep večer. Njegove predice so imele že preko 100 nastopov, tu igra tudi citre. Ponosen je na izložbeno okno v velenjski Nami, kjer se predstavlja Kulturni center, ideja paje čisto njegova In moti ga to, daje v občini na kulturnem področju vsak zagledan vase. Želi si več sodelovanja, recimo temu kar solidarnosti do druge kulturne skupine. Tu recepta ne pozna. Ob koncu mi je rekel: "Rad bi naredil še veliko za mladino, tudi zato, ker se mi vrača vse, kar sem doživljal v otroštvu. Otroci so zahtevna, vendar hvaležna publika, brihtni so in veliko vedo." Ima pa še eno željo. Rad bi obiskal Robinzonov otok v Tihem ocanu. Čeprav ga še ni videl, mi o njem pripoveduje z zanj značilnim žarom v očeh, ko govori •o stvareh, ki so mu drage. Kot sem že napisala, jih je veliko in marsikatere nisem omenila. Nekatere prenaša na svoje tri sinove, ki jim bo nekoč poklonil tudi zanimive spominske knjige, v katerih so jim nekaj besed poklonili zelo znani ljudje. Teh je v življenju Marjan spoznal veliko. Ko je pred kratkim v Velenju gostovala Slovenka leta, ji je poklonil njeno knjigo, ona pa gaje prosila, da se ji podpiše v njo. Je že tako, da marsikaj in marsikoga drugje bolj cenijo, kot doma... ■ Bojana Špegel J »jm.nvjM1- bi pa drugega počela!" Rada pomagam, sploh če imam možnost vzeti kaj v roke." Toliko energije in dobre volje skriva v sebi, da ji človek prepros- to ne more kar tako verjeti vsega. Morda tega, da se je v njenih najlepših letih življenje kruto "poigralo" z njo. Vendar ob pripovedovanju tega do konca neizgovorjena marsikatera beseda in posebna mimika na obrazu prepričata. "Ja, kaj bi pa počela," nadaljuje tam, kjer je prej končala pripoved o veselju do aktivističnega dela. " Saj si kakšno jutro, ko vstanem ob pol šestih, rečem: ja, Gela, ali ti je tega treba. Seveda mi je. Knjig ne morem brati cele dneve, ne gledati televizije. Plesti zaradi težav z rokami tudi ne morem, za "lajnanje" od sosede do sosede prav tako nisem. Živali doma nima, skromen vrt pa lahko obdelam popoldan." Rada je v družbi, med ljudmi. Dolgčas ji ni. Nasprotno. V skladišču rabljenih oblačil v velenjski Rdeči dvorani ji mine čas kot bi "tja pogledal", pa še njenasodelav-kaje super. Zaenkrat je pri zdravju, njeni štirje otroci "zanjo vedo",... Skratka, "užiti" poskuša tisto, kar ji življenje nudi, vsaj na jesen življenja. Občutek, da opravlja dobro delo, je pomembnejši od skromnega plačila. Dokler bo tako in dokler bo lahko, bo počela to, kar danes. V svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo pomoči potrebnih ljudi. ■ t p ©©©©© Nasajeni profesorji - Jre, danes teden imaš popravni izpit iz matematike, ti pa samo žogo nabijaš, namesto da bi se učil! - Saj se ne splača, mama, saj bodo profesorji vse pometali, ker jim nočejo oblasti zvišati plač! Na sodišču - Kaznovani ste bili že štiriind-vajsetkrat Ali veste kaj pomeni današnja razprava? • Popolnoma jasno, jubilej ali pa oprostitev! Zadrega - Nujno potrebujem nekaj za okrepitev, pravi starejši možakar zdravniku. - Zaročen sem z mlajšo žensko in vedno, kadar grem k njej, imam težave. V prvo še zmorem, pri drugem se začnejo težave, pri tretjem pa popolnoma odpovem. t • Zakaj pa ne odnehate že po prvem? - Ne morem. Moja zaročenka stanuje v četrtem nadstropju. Pred poroko V matičnem uradu mlad par naznanja poroko. - Ali sta se ustrezno pripravila na tako pomemben dogodek, ju sprašuje matičar. - Seveda, kupili smo že deset steklenic žganja, trideset steklenic vina in tri zaboje piva. Resne skrbi Starejši zakonski par pri psihiatru, žena: - V strašnih skrbeh sem, gospod doktor: moj mož trdi, da razume moderno umetnost! Resnica - Cuj, imaš ti res dva brata? - Ne, imam brata in sestro. - Potem pa tvoja sestra laže. -Zakaj? - Trdi, da ima dva brata... Pot zaman - Kje stanuje v tej hiši gospa Rekarjeva? sprašuje rej en moški. Neki fant je takoj pri volji, da mu pokaže njeno stanovanje. Ko prideta v 5. nadstropje brez dvigala, je možakar precej utrujen in sopiha kot stara lokomotiva. Na zvonenje ni odziva. Tedaj fantek pripomni: - Zaman zvonite, kajti gospa Rekarjeva klepeta spodaj na dvorišču. V bifeju na kolodvoru - Sem slišal, da ima pridno ženo. - To pa to! Ko sem davi prišel ob štirih zjutraj domov, je že stala z metlo ob vratih. Vedno lepše Ameriški pijanček modruje: - Najprej sem pil vodo z viskijem, nato viski z vodo, potem viski brez vode, danes pa pijem viski kot vodo. Nepoštenost - Koliko nepoštenih ljudi je okoli nas! V denarnici, ki sem jo ravnokar sunil, sta dva bankovca ponarejena! Problem Gašperje dobil prvo pokojnino. Od veselja jo je zlil po grlu. V ranem jutru, ko šc vedno ni mogel najti ključa od stanovanja, je žačel modrovati: - Hja, od prvega do drugega je šlo, ampak kaj bo od drugega do prvega? Vaše zgodbice Danes po kosilu (mimogrede - jedli sva pečena jajca), se je moja najstniška hči prismukala v mojo delovno sobo:"Oči, danes se pride Petra k meni učit matematiko. Prosim, zadrži se, da ne bi že kar na pragu začel težit!" "Kako to misliš - težit? Kdaj sem pa še jaz kaj težil?!" "No, saj veš. Okrog frizure, pa oblačenja, pa takih stvari, ko si sto let zadaj!" "Smrklja jezična! Sama gof-lja te je, drugega tako ni od tebe! Mogoče sem res sto let zadaj, službo pa le imam, hišo sem tudi zgradil, pa vse ti kupim, kar si namisliš! Kaj lahko pa ti pokažeš? Tisti raztegnjen pulover, ki si ga pleteš že od 13. leta, pa nisem prepričan, če ga boš to zimo dokončala!" "Daj no, ati!" se je pocukrano nasmehnila. "Ne se zvijat, saj nisem mislila tako hudo. To se pač kar tako reče." Zdaj mi je bilo dovolj; vzkipel sem: "Te bom zdajle po riti, da se boš zvila ti, ne jaz. Kaj pa si ti meni! Kako pa misliš govoriti z mano?!" Ona pa jezika naprej:" Pa, ati! Spet ga seiješ! A še zdaj ne veš, da v mladem človeku nujno vzpodbujaš agresivnost, če se ga fizično lotevaš? Skrajni čas je že, da končno prebereš kakšno knjigo o vzgoji mladostnikov." Komaj sem se krotil: "Pode-lam se na vse psihologe na svetu! Če boš potrebna batin, ti jih bom naložil, da jih boš komaj nesla, pa če imaš dvakrat po 16 let in ne samo enkrat!" "Joj, uboga jaz!" seje narejeno zacmerila. "Saj sploh o ničemer več ne morem govoriti s tabo, ko si tak šus!" "Saj ni več kaj povedat. Zgini v svojo sobo, bukve v roke, pa da popraviš oceno! Če boš v polletju prinesla kak cvek, te bom stresel iz hlač!" "Dobro, obljubim!" seje strinjala moja hči. "Ampak! Če obljubim jaz, moraš tudi ti držati besedo in jezik za zobmi, če bom hotela nagrado za svoj trud!" "Zmenjeno! sem bil takoj za. "Kot lansko leto! Če boš imela same pozitivne, dobiš spet polkil-sko lešnikovo čokolado." "Ma, ati! Kje živiš? Kakšno čokolado? Lani sem imela vendar Moji dve najstnici šele 15 let. Letos hočem kaj drugega!" "Kaj le? Menda ne že kar avto, presneta smrklja!" "Ne, avta pa ne. Taka pa nisem! Rada pa bi šla s fantom na Krvavec za 7 dni. V petek popoldne pride prvič k nam. Počakaj, da ga spoznaš, navdušen boš. Full špon je, da dol padeš!" Pogrelo me je: "Počasi, počasi! Kako dolgo pa ga že poznaš?" "Cel teden. Prejšnjo soboto sva se spoznala v disku! Ati, nora sem nanj. Pleše kot John Travol-ta, smeji se kot Robert Redford, oči ima kot Alain Delon, postavo pa kot Mate Parlov!" Obrisal sem si potno čelo. "A tako. Koliko je pa star?" Ona pa: "45 let. In denarja ima kot toče!" "A komaj 45?" Zdaj seje razburila: "Daj no, ati, si pa res zadaj! Danes ja že vsak ve, da leta niso važna!" "Njegova mogoče ne!" sem planil pokonci, "tvoja pa so! Od danes naprej pa do 18. leta se ne boš premaknila iz te hiše brez mojega pisnega dovoljenja, pa če se kar obesiš. Ti bom že zbil iz glave tvojega Parlova!" "Saj, pri takem fotru bi se bilo pa res še najbolje obesit. Ko bi bila vsaj mami doma, ona bi me gotovo razumela. A ni danes že en teden, odkar je šla na seminar?" Ravno tedaj so se odprla vrata in v sobo je planila ona. Njena mati, moja žena. Planili sta si v objem, nato seje obrnila še k meni: "Kaj pa ti? Spet slabe volje?" "No, tako, tako..." sem naveličano vzdihnil. Ona pa je kar žarela! "Saj ti pravim! Tega je kriva samo naša bajta! Ati ni tisti fletni bioen-ergetik že lani povedal, da bi jo bilo najbolje podreti, ker stoji na nekakšni vodni žili in slabo vpliva na vse nas." Bil sem že skrajno slabe volje: "Na Brdu pri Kranju verjetno ni bilo nobene vodne žile, da si prišla tako dobre volje nazaj?!" Svoje močno naličene oči je obrnila v znak in vsa vzhičena vzdihnila: "Res, lepo sem se imela! Pa koliko novih ljudi sem spoznala! Predvsem pa sem ugotovila, da je Lovro iz naše kadrovske pravi kaveljc! Oči ima kot Matjaž Tanko, lase kot Andrej Šifrer, zobe kot Mito Trefalt, postavo pa kot Mate Parlov!" ■ Marjana Kotnik Pripis uredništva: Danes v Našem času objavljamo zgodbico ene izmed naših bralk. Radi bi, da bi jih dobili še več, zato vas vabimo k sodelovanju. Zgodbice so lahko dolge največ 50 tipkanih vrstic! i Ortopedska ambulanta Velenje (i) Kaj pomeni obolenje na okončinah ter skeletu, vedo številni bolniki. Po nekaterih evidencah je ortopedsko prizadetih bolnikov tudi na področju naših zdravstvenih ustanov ogromno. Težave le teh pa nemalokdaj zelo hude. Kljub takšnemu in drugačnemu zdravstvenemu zavarovanju deluje v Zdravstvenem centru Velenje, kamor se zateka poleg Velenjčanov še veliko število pacientov iz Mozirske občine in obrobja ostalih, ortopedska ambulanta le dvakrat na teden. In kdaj pride pacient, ki pri svojem splošnem zdravniku opravi vse rutinske preglede, zdravljenje ter na to napotnico za specialista, na vrsto? Čez tri do pet mesecev. V tem času, žal in mogoče komu na veselje že kdo umre! Ortopedska ambulanta Velenje (2) "Gospa sestra, za kdaj sem bila naročena za vašega specialista dr. Skeletnika?" "Za danes ob trinajsti uri, mam'ca!" "Ura je šestnajst in deset minut, gospa sestra, je vse v redu z mojim naročilom k zdravniku?" "Seveda gospa, seveda, gospod doktor se'bo zdaj, zdaj odpeljal iz Celja....." Pripeljal se je, "navalil" na paciente in v eni dobri uri "pozdravil" polno ambulanto čakajočih odrešitve. Zal, odrešitve ni bilo. Časa ni bilo niti za besede olajšanja, tolažbe.... kaj šele za podroben, natančen specialističen pregled. No, saj pravijo, da artritis pozdravi šele zemlja! Titov trg - pred glasovanjem Nekateri so se na glasovanje o preimenovanju Titovega trga pripravili tudi tako, da so dva dni prej dali popraviti luči, ki osvetljujejo Titov kip sredi trga in ki že več let niso gorele. No, saj za nekaj je bilo glasovanje koristno. Prebivalci Kardeljevega trga se sedaj upravičeno veselijo, da bodo tudi tam uredili nočno razsvetljavo. Profesorica je "vedela" Abonenti mladinskega abonmaja smo se zelo veselili ogleda gledališke predstav Tartif v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Predstavo smo si ogledali, čeprav je ena izmed profesoric delala antipropagando, češ, da je predstava slaba, da to ni noben Moliere in da sploh ne bo komedija. Tudi po predstavi, ki nas je navdušila, je profesorica še gundrala, češ da ona že ve, da to ni nobena komedija, da ona že pozna Moliera... Imela je "prav"! Na festivalu komedij v Celju, ki se je pravkar končal, je Rozmanov Tartif dobil nagrado za najboljšo komedijo na tem festivalu. Kje so urednikova očala? Urednik Našega časa, S. V., na kratko vos, je pogosti simpatičen gost Optometrove rubrike. Tudi tokrat ne bo manjkal, čeprav s svojo težavo bolj sodi v rubriko "izgubljeno - najdeno". Torej, izgubil, pozabil, pustil... je nekje svoja očala, (pa ne prvič). Optometer prosi poštenega najditelja, da jih z velikim napisom: "To so tvoja očala," nemudoma vrne lastniku. Čaka ga nagrada: Optometer bo objavil, kje so bila najdena. Spet bo hec. Zamrznjene plače "Mene pa to sploh ne prizadene," je oni dan rekla znanka ob vsesplošnem negodovanju ob zamrznitvi osebnih dohodkov. Ko smo se čudili, je dodala: "Saj že skoraj leto dni ne dobivam plače..." Sicer pa ne vem, zakaj toliko razburjanja zaradi zamrznitve osebnih dohodkov. To je vendar zelo praktična zadeva, primerna času in razvoju tehnike, tehnologije in "praktologije". Kdaj so že izumili hladilnike in zamrzovalnike za zamrzovanje, pa ne samo živali, še česa drugega. Čisto praktično in preprosto je: v zamrzovalnik daš nekaj, da zmrzne in potem vzameš in odmrzneš, kadar potrebuješ. Recimo, ko te presenetijo obiski in nimaš kaj postreči; enostavno vzameš iz zamrzovalnika, recimo, kos mesa; odtališ, skuhaš ali spečeš in ponudiš. Vselej je užitno in vselej pri roki. Nič te ne more presenetiti! In medtem, ko se cene dvigujejo, je zmrznjeno živilo še po stari ceni. Pravzaprav: dlje ko je kaj v zm- rzovalniku bolj raste cena. Poizkusite tako tudi s plačami! Navsezadnej je dobro biti optimist, v teh časih pa sploh, in tudi slabše stvari videti z lepše plati! Zmrznite svoje plače in prav vam bodo prišle, ko bo sila pa še več bodo vredne in tudi vitamine bodo ohranile, ki jih boste še kako potrebovali. A ta sistem ima eno majčkeno napako: da hudiča je nerodno, če nimaš kaj dati zamrzniti! ■ Heda Praprotnlk Bik MKemm ■f Z \ da koledarska pomlad drži za kljuko. Ampak na zimo Je treba vseeno misliti, pa čeprav sredi Velenja. Povsod pač nI toplovoda. ■ vos V soboto v velenjski Rdeči dvorani ss si ss ag « $ Derbi in razglasitev najboljših Nadvse zanimiv športni dogodek bo v Velenju v soboto v Rdeči dvorani. Domača ekipa Gorenje se bo v derbiju kola srečala z vodilno Pivovarno Laško iz Celja. V minulem kolu pa so Velenjčani v Rdeči dvorani gostili Italco Dobova in zmagali s 24:20. Tekma med Gorenjem in Pivovarno Laško bodo začeli ob 19. uri, predtem (ob 17. uri) bo srečanje rokometašic Velenja in Polja. Med odmorom moške tekme pa bo še krajša slovesnost, saj bodo razglasili najboljše na področju športa v Šaleški dolini v minulem letu. Novo izvoljeno predsedstvo športne zveze seje odločilo, da letos prvič ne bodo izbirali najboljše ekipe, ampak so se odločili za izbor najboljšega trenerja. Športnik leta '92 je Borut Plaskan - rokomet, športnica Klavdija Dovečer - judo in trener Drago Kostanjšek - nogomet. vos Nogomet $ $ 1& Hi Spet neučinkoviti Nogometaši velenjskega Rudarja so v drugem spomladanskem kolu gostovali v Ljubljani in z ekipo Kompas Holidays doživeli drugi poraz v tem delu prvenstva 2:0 (1:0). Kaže, da se Velenjčane loteva bolezen neučinkovitosti. Podobno kot teden poprej na domačem igrišču, so si tudi v 19. kolu priigrali številne priložnosti za zadetek. A, ostalo je samo pri njih. V nedeljo bo Rudar na svojem igrišču gostil igralce Izole. Ljubitelji nogometa vsekakor pričakujejo, da bodo domači le dosegli prvo zmago v spomladanskem delu. Po dveh porazih je Rudar sedaj na 10. mestu, zanimivo v 19. kolih so si priigrali le 50 odstotkov (19) možnih točk. Dober začetek Domačini so pričeli spomladansko sezono izredno poletno, saj so v prvi tekmi zmagali z 2:0. Začetek domačih je bil izredno napadalen, saj saod prvega žvižga sodnika ostro napadli in že v 7. minuti s strelom Malusa pov-edli. Akcije so se vrstile ena za drugo, priložnosti Novaka, Malusa in Mašiča pa niso bile izkoriščene. Nato je v 36. minuti Mašič pobegnil gostujoči obrambi s sredine igrišča in dosegel drugi zadetek. Gostje so imeli le eno priliko v 40. minuti, vendar je strel gostujočega napadalca vratar Magrič učinkovito ubranil. Drugi del seje začel s pobudo gostov, vendar si niso pripravili nobene priložnosti in od 60. minute najprej so domači igro izenačili. Do spremembe rezultata ni prišlo, čeprav je Mašič zapravil dve priložnosti za zadetek. V nedeljo ob 15. uri bodo gostili Šmarčani ekipo Dravograda. ■ Jg Atleti Velenja državni prvaki v krosu Ekipa Velenje je že sedmič osvojila državno prvenstvo v krosu, kije bilo minulo soboto v Kopru. Med posamezniki sta se najbolje odrezala Jolanda Steblovnik in Behini Bahtiri, ki sta postala državna prvaka. Konstantni uspehi v tekih tako v naravi in na stezi dokazujejo, da je "velenjska šola" teka prav gotovo ena najhitrejših v državi. Pionirke: 1500 m: Petkovič 2., Pugelj - 7.; ekipno 1.; pionirji: 1500 m: Žagar - 6., Poles - 7., Videmšek - 8., Vedenik -12.; ekipno: 1.; mlajše mladinke: 2000 m Steblovnik -1., Pražnikar - 6.; ekipno: 1.; mlajši mladinci: 4000 m: Brajer - 6., Hajdari - 10., Kremžar -11., Muzaferovič - 13. ; ekipno 2. ; starejše mladinke: 3000 m: Djedovič - 3., Steinbaher - 7. , Pražnikar - 8.; ekipno: 2.; članice: 4000 m: Mraz - 6., Poznič - 8.; ekipno: 3.; mlajši člani: 8000 m: Bahtiri - 1., Pohar - 8., Pesjak - 10.; ekipno: 2. ; ekipno ženske: 1. Velenje 102 točk, 2. Kladivar 94, 3. IBL Olimpija 79, 4. TAM MB 35, 4. Novo 35 točk; ekipno moški: 1. TAM MB 98 točk, 2. Kladivar 88, 3. Velenje, 85,4. IBL Olimpija 53, 5. Novo 41. točk; Skupno: 1. Velenje 187,2. Kladivar 182,3. Maribor 133,4. IBL Olimpija 132, 5. Novo 76, 6. Obrtnik 63 točk Plavanje m ts s m m m ss Šprintersko prvenstvo Slovenije Preteklo soboto so se v Trbovljah za naslove zimskih državnih prvakov pomerili najhitrejši slovenski plavalci in plavalke v mladinski in članski konkurenci. Na že uveljavljenem šprinterskem prvenstvu Slovenije je tekmovalo 100 tekmovalcev iz desetih klubov med njimi tudi mladinki Plavalnega kluba Velenje Petra Podpečan in Špela Bukovec. Na tekmovanju sta dosegli solidne rezultate. Obe bosta lahko v mladinski konkurenci nastopili še v prihodnjem letu. Rezultati: Petra Podpečan je dosegla 6. mesto na 50 m prsno (38,84) in 50 m hrbtno (36,07), Špela Bukovec pa 7. mesto na 50 m hrbtno (36,18) in 8. mesto na 50 m delfin (33,66). _■ Marko Primožič Dviganje uteži Prvega kola ekipnega članskega prvenstva Slovenije v dviganju uteži v nedeljo v Velenju so se udeležili tekmovalci TAK Olimpija, Domžal in TAK Rudar. Rezultati: Domžale 991, Rudar 855 in Olimpija361 točk; Za Velenjčane so nastopili: Tanjšek 160 kg, Vuzem 160 kg, Muratovič 122,5, Vanovšek 190, Jerenec 105 in Breznik 115 kg v olimpijskem biatlonu. Po točkah je bil najboljši Vuzem (186). Za Rudar ni zaradi bolezni tekmoval Marko Urankar. UJ.Z. Pri Hemzadu Žalec novo vodstvo strelski šport Pred rednim tedenskim sestankom IO NK Hmezad Žalec je tehnični vodja Bogdan Novak odstopil s položaja tehničnega vodja žalskega kluba. V obrazložitvi je dejal, da zaradi službenih in zasebnih obveznosti ne more opravljati dolžnosti. Za novega tehničnega vodja so izvolili Cirila Naprodnika, za blagajnika Ljuba Lempreta za gospodarja pa Slavka Vencel-ja. Člansko ekipo nogometašev bo še naprej vodil trener Živko Stakič iz Velnja (pomočnik je Ivo Mavrek), mladince bo vodil Ciril Naprudnik, pionirje pa Dani Kotnik. Želja žalskih nogometašev pod novim vodstvom je, da ostanejo med najboljšimi v tretji slovenski ligi, saj imajo lep športni objekt in tudi dobre igralce, posebno iz vrst mladine. ■ Jože Grobelnik Končnica za obstanek v SKL Malo možnosti za obstanek Košarkarji Elektre so v prvi tekmi končnice za obstanek v prvi košarkarski ligi v Sežani doživeli poraz z ekipo Kraški zidar. Rezultat je bil 82:70 ( 45:29). Gostitelji so bili zlasti precej boljši v prvem delu, ko so si priigrali 16 točk prednosti. V nadaljevanju so Velenjčani zaigrali bolje in se celo približali domačim na 2 točki. Več pa niso zmogli. Sinoči so igrali drugo tekmo z istim nasprotnikom, tokrat v Velenju. Seveda ima Elektra še možnosti za obstanek, vsaj teoretične, ker igrajo na tri zmage. V 5. kolu prve državne strelske lige mednarodnega programa pištoljarjev na Ptuju so velenjski strelci osvojili 2.mesto s 1.701 krogom. Toliko so jih nastrel-jali tudi domačini na prvem mestu, tretja je bila Olimpija. Med posamezniki je s 574 krogi zmagal Veternik, tretji je bil Tkalec s 572 in šesti Klančnik s 555. Mladinke velenja so osvojile 4.mesto, 981 krogov pa so nastreljale Saje (335), Ravnjak (330) in Benko (316). V skupni uvrstitvi vodijo strelci Ptuja pred Velenjem in Olimpijo, pri posameznik pa Štuhec pred Veternikom in Trstenjakom. V 7.kolu republiške strelske lige nacionalnega programa so strelci Mroža izgubili srečanje s strelci Heroja Viteza iz Črnuč s 1.270:1.271. Za Velenje so nastopili Trebše (323), Rek (317), Perhač (288) in Žučko (342). Po 7.kolu so Velenjčani s 13 točkami na 6.mestu. ■ F.Ž. Alpsko smučanje Prva zmaga Košarkarji Savinjske iz Polzele so v prvi tekmi končnice za vstop v prvo slovensko košarkarsko ligo - zeleno skupino srečanje proti ekipi Satex iz Maribora dobili z rezultatom 81:69. V prvih minutah je bilo srečanje precej izenačeno, nato pa Polzelani po odličnem Ccncelju, Cizeju, Petranoviču in Urbaniji zagotovili zmago že v prvih minutah drugega dela. Vodili so že za dvajset točk, ob koncu pa zmagali 81:69. ■ -er Kegljanje « šs m %t s « & Zmaga v znaku trinajstice Številka 13 se je tokrat poigrala z usodo šoštanjskih kegljačev. V l2.kolu me-dregijske lige so gostovali pri zadnjeuvrščenem Ingradu v Celju. Šoštanjčani so slavili s 13 keglji razlike, rezultat je bil 4.818:4.805, po točkah paje bilo 5.3 za "vijolice". ŠOŠTANJ: Križovnik 773 (0), L.Fidej 813 (0), Hasičič 835 (0), S.Fidej 803 (I), Kramer 791 (1) in Sotler 801 (1). V 13.kolu se bodo Šoštanjčani na domačem kegljišču srečali z ekipo Rudnika iz Hrastnika. Srečanje se bo pričelo v soboto ob 16.uri, kegljači pa vabijo ljubitelje tega športa in kluba na ogled srečanja, saj se igralci od navijačev želijo posloviti zu zmago. V mladinski ligi so odigrali 3.kolo. Mladi Šoštanjčani so gostovali pri ekipnem državnem prvaku Konstruktorju. Mariborčani so bili boljši nasprotnik in so visoko zmagali z 2.351:2.206. Kegljali so: Murovec 750, Jelen 735, A.Žnidar 721,1.Žnidar 695. V 4.kolu bodo Šoštanjčani ponovno gostovali, tokrat pri Impolu v Slovenski Bistrici. ■ L.F. Na snežnem poligonu v Kranjski gori je bilo od 2. do 7.marca državno prvenstvo v alpskih disciplinah za starejše dečke in deklice. Pravico nastopa na prvenstvu so si na podlagi predhodnih rezultatov priborili tudi trije predstavniki SK Velenje. Žal se Bedenik zaradi poškodbe prvenstva ni mogel udeležiti, Bole in Rošer pa sta dosegla solidne uvrstitve v vseh disciplinah kljub temu, da letos nista trenirala smuka. Rezultati - smuk: 1 .Valenčič (TRG) 52,45,13.Bole 54,85, 35.Rošer; SGS: l.Bukovec (NOV) 52,75, ll.Bole 54,71, 17.Rošer 57,12; veleslalom: 1.Bukovec (NOV) 46,86, 6.Bole 47,45. Tekmovanje častnikov Za zaključek zimske sezone bo na Golteh 2. državno prvenstvo častnikov Slovenije v smuku in streljanju. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom Zveze častnikov Slovenije, Ministrstva za obrambo in RŠTO Slovenije. Nastopilo bo 34 ekip z več kot 100 tekmovalci.Organizator tekmovanja častnikov je Občinski odbor ZČ Velenje, Območni ŠTO Velenje, SK Velenje in RTC Golte. Najboljši bodo prejeli priznanja Zveze častnikov Slovenije in RŠTO Slovenije. Vsi tekmovalci pa praktične nagrade sponzorjev iz Velenja in Mozirja. Šahovske novice Od 12. do 14. marca je bilo v Radovljici državno prvenstvo za starejše fante in dekleta. Odigrali so devet krogov po švicarskem sistemu. Pri dekletih je nastopilo 38 tekmovalk, odlično pa sta se odrezali deklici iz OŠ Ravne Katja Me-sarič in Mateja Potočnik. Obe sta zbrali 4.5 točke in tako je Katja osvojila 17. mesto, Mateja pa 20. Pri tem je treba poudariti, da obe pripadata kategoriji mlajše deklice(od 1. do 5.razreda osnovne šole), njune nasprotnice pa so bila dekleta(od 6. do 8. razreda). V četrtek, 11. marca se je zbralo na tedenskem hitropoteznem turnirju samo 16 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1 .Marjan Črepan 12.5,2.Drago Kristan 11.5,3.Peter Voglar 8.5,4.Bo-ris Brešar 8.5, 5.Milan Goršek 8 itd. V prijateljskem šahovskem dvoboju na 7 deskah med Društvo upokojencev Žalec in DU Celje so zmagali Šahisti DU Žalec 4,5:2,5 točkami v sledeči postavi Skok, M. Štorman, M. Urisek, 1. Pevnik, J. Grobelnik, I. Debevc in R. Florjane. Tudi v hitropotezni igri so bili boljši DU Žalec in zmagali 64,5:33,5 točkami Najboljši igralec za UD Žalec je bil Martin Štorman pri DU Celje pa Janežič. Šempeter - ŠK Savinjčan je priredil prvi posamezni hitropotezni turnir za pokal 40 mučenikov. Nastopilo je 12 .šahistov mučenikov. Zmagal je Branko Setnikar, pred Skokom in J. Peternelom itd. ■ A.N., J.G. Skupaj z Našim časom izbiram NAJ športnico, NAJ športnika občine Velenje V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca. Sil" KUPON ^ ŠPORTNICA TEDNA:. ŠPORTNIK TEDNA:.... Vaši podatki: Ime in Priimek:.............. Točen naslov:................ Namiznoteniške novice Bogat namiznoteniški vikend je za člani Velenjskega namiznoteniškega kluba, ki so najprej v petek v Rdeči dvorani odigrali zaostalo ligaško tekmo 8. kola spomladanskega dela. Gostili so najmlajšo ligaško ekipo Radelj. V izenačenem srečanju so zmagali naši igralci z rezultatom 4:3. V soboto je ligaška ekipa Sre gostovala v Škofji Loki ter prepričljivo dobila dvoboj proti istoimensia ekipi z rezultatom 5:2. V popoldanskem srečanju v Tržiču paje očitno zmanjkalo moči ali motivacije saj so igralci Ere klonili proti povprečni ekipi Križe s 3:4. Že v soboto bodo gostili ekipo Logatca. Svoje ljubitelje vabijo ob 10. uri v športno dvorano Škale. Nedelja paje bila za velenjske namiznoteniške igralce pravi mali praznik, saj so na regijskem pionirskem prvenstvu v Ptuju zasedli vsa pomembna mesta. Regijski prvak je postal Jure Slatinšek Era, pri pionirkah je drugo mesto zasedla vseboljša Karmen Steblovnik. V tekmovanju dvojic sta drugo mesto zasedla brata Jure in Uroš Slatinšek pred tretjeuvrščenima Bogdan Simončič - Damijan Vodušek. Njihov uspeh pa sta dopolnili še dekleti Saša Koprivec - Karmen Steblovnik s tretjim mestom. ■ A.V. Polovični uspeh Srebotnikove Zaradi dobrih klimatskih razmer seje letošnja sezona odprtih igriščih pričela v Portorožu. Domači klub je bil preteklega tedna organizator odprtega prvenstva za igralce do 14 let. Od ŠTK sta se turnirja udeležili samo dekleti - Srebotnikova in Meničeva. Po prijavah bi moral biti turnir pri jakostih 1. ranga, vendar zaradi neknad-nih odjav prvih štirih z jakostne lestvice je turnir postal manj kakovosten in zanimiv. Glede na odpoved najboljših je bilo pričakovati, da bo Katarina edino resnejšo nasprotnico Bonaco (Port) za prvo mesto zlahka odpravila. V finalnem srečanju je prišlo do preobrata in Bonaca je dobila dvoboj z rezultatom 6:2, 4:6, 6:4. Tako se je Bonaca oddolžila za lanski poraz v finalu OP 14 v Novi Gorici, kjer je Katarina prepričljivo dobila dvoboj z rezultatom 6:3, 6:0. ■ Alojz Benetek "Po hribih in dolinah" BIISIISiVSiiViSM Andraška pot Preden si danes pogledamo Andraško pot poglejmo še eno od več kot 80. planinskih transferzal in nekaj besed o zadnjem velikem pohodu na Snežnik. V prelepem sončnem vremenu se ga je"minulo soboto in nedeljo udeležilo več kot 5000 planincev. Samo iz šaleške doline nad 120. Kot vemo ta izlet že vrsto let pripravlja in vodi planinska sekcija Gorenje Servis, letos pa tudi PD Šoštanj. Prvi so imeli kar za dva avtobusa udeležencev. Šoštanjčani pa za enega. sedaj pa, kot sem že na začetku omenil k eni izmed planinskih poti. V naši neposredni bližini je že kar nekaj časa speljana Andraška pot. Prizadevni planinci iz Andraža sojo pripravili in svojemu namenu predali lani zgodaj jeseni. Je ena izmed tistih, ki jih je moč prehoditi v enem dnevu ali več etapah. Za njeno prehoditev v enem kosu je potrebno nekako 7. do 9. ur sorazmero-ma intenzivne hoje. Kot večina njej podobnih, je tudi ta najprimernejša za prehoditev zgodaj spomladi ali pozno jeseni. Kar pa ne pomeni, da se tudi poleti ne smemo podati po njej. Je razdeljena na 14. kontrolnih točk in doseže najvišjo nadmorsko višino 734 m. na znameniti Gori Oljki. Hoja po njej je pestra in zanimiva kljub temu, da na njej ni kakšnih posebnih naravnih znamenitosti, če postavimo na stran cerkev na že prej omenjeni gori. Popelje nas skozi samotne doline in soteske, skozi zaselke kjer verjetno ne bi nikoli hodili. Če znamo opazovati potem lahko spoznamo življenje in navade ljudi, ki živijo na tem razgibanem svetu med Sevčnikom in Goro Oljko. Pot se začne pri gostilni Gračar v Andražu. Tukaj lahko kupimo tudi kartončke, kamor bomo odtiskali kontrolne žige s poti, v kolikor si ga nismo že priskrbeli v planinski pisarni v Velenju. Ko bomo pot prehodili, in imeli vseh 14. žigov je najbolje, da v Gričarjevi gostilni povprašamo vedno mladostno gostilničarko Štefko, ali pa katerega od domačinov za Pižornovega Vilija. Radi nam bodo pokazali kje stanuje. Če se bomo odpravili do njega bomo imeli kmalu v rokah lepo značko o prehojeni poti. Najbolje pa je, če dnevnik pošljemo po po.šti na njegov naslov: Vili Pižom, Andraž 14. 63313 Polzela. Lahko pa ga pokličete tudi po telefonu štev. 721-111. Za konec še skromen nasvet vsem tistim, ki jo nameravate prehoditi. Potrebno je imeti vsaj nekaj kondicije, in ne pozabite vzeti s sabo tudi blazinice za žige. mh Seje bati za vlado-bič velenjske kulture Vlado Vrbič, vršilec direktorja Kulturnega centra Ivan Napotnik je ponovno na sceni in le vprašanje proračuna in časa je, kdaj bo velenjska kulturniška oblast prejela v upravljanje veliko večino kulturi namenjenega denarja in tako ponovno prevarala Zvezo kulturnih organizacij, gospodarstvo občine in vse nas. Pa okorelega kulturniškega mastodonta ni težko razpoznati, saj je svojo "kuturno" politiko predstavil v Šaleških razgledih 8. Vlado Vrbič piše o svojih uspehih in naraščajočem ugledu v Republiki Sloveniji ter seveda ne pove, da sije to oceno pripisal sam. Ena od monografij, katere pokrovitelj je bil Kulturni center Ivan Napotnik in katero je podjetno založil in oblikoval Studijo Reberniki, stalni sodelavec V. Vrbiča oziroma Kulturnega centra Ivan Napotnik, si je v Delu-Književni listi prislužila naslednjo oceno, "taka knjiga ponižuje gledale ter da je brez vsakršnega tveganja tako delo potrbno imenovati samo z ustreznim izrazom in torej reči kiču kič" in naprej, "v vsakem pogledu diletantsko, prazno in plehko ter neokusno početje" (dr. Milček Komelj). Še več, "to kar se dogaja v galerijah in monografijah, ki jih omenja dr. Komelj pa je kič na neko neskončno potenco, ker se prodaja, razkazuje, razglaša in promovira kot umetnost" (dr. Jure Mikuž). O tem in še čem V. Vrbič v slavospevu samemu sebi ne govori. Morda bi rad to pripisal komu drugemu? Nadalje piše, da so "postavili temelje moderni zasnovi podjetja." Jasno je, da nam V. Vrbič ne pojasni, kakšni so ti temelji, kot tudi ne, za kakšno podjetje gre. Hvali se z vzdrževanjem glavnih objektov, prenovitvenimi, posod-obitvenimi in obnovitvenimi deli, zagotovitvijo normalnih delovnih pogojev delavcem muzeja in dvema kustosinjama galerije ter ureditvijo garderobnih prostorov, kadilnice in bifeja. Seveda, človek V. Vrbiču ne more pripisati popolne nedejavnosti. Vsekakor pa lahko vpraša, kaj kultura po mnenju v.d. direktorja je in mar so po mnenju V. Vrbiča kultura zidovi in sobni računalniški sistemi znotraj njih? V. Vrbič, v.d. direktor Kulturnega centra Ivan Napotnik nikjer ne navaja razlogov in utemeljitev za svoje početje, kot daje direktor kulturen in nikomur odgovoren že samo zaradi imena ustanove, ki jo zastopa. Ponaša se z dvema kustosinjama za majhno galerijo v knjižnici. V muzeju moderne umetnosti v Am-sterdamu-Stedelijk Museum, v katerem je sočasno predstavljenih do 2000 del, sta ob direktorju zaposlena še dva kustusa. Koliko družbenih sredstev požre galerijica, v kateri je mogoče razstaviti 15-30 del v primerjavi z vso ostalo velenjsko kulturo. Galerijica, ki ni nikoli prerasla občinskih mej in prispevala k ugledu in promociji velenjske kulture v širšem republiškem prostoru. Kaj je V. Vrbič ob dveh kustusinjah postoril na tem področju? Verjamem, da se V. Vrbič v tej njemu podarjeni vlogi odlično znajde in se hvali, da okolje nanj ne gleda več kot na nebodigatreba berača, ki naj bo za vsako skorjico kruha globoko hvaležen. Mar je greh biti hvaležen, odgovoren za svoje početje in pokazati ljudem rezultate svojega delovanja, ustvarjanja? Ker kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človeškega ustvarjanja in kot taka namenjena vsem ljudem in ne samo posameznikom. Bo Zveza kulturnih organizacij, vsa "živa kultura", ubogljivo prenašala dejstvo, da je vsa njena dejavnost (likovna, glasbena plesna, gledališka, literarna, filmska...) v lanskem letu prejela tolikšna sredst- va kot je občina vložila v galerijico Kulturnega centra Ivan Napotnik? Bodo vsi, ki so sposobni kvalitetnejšega, bolj ljudem dostopnega izvajanje in vodenja prireditve dejavnosti, še naprej le čakali na pošten in demokratičen razpis, razpis, ki bi jim dal enakopravne možnosti v kandidaturi za sofinanciranje programov s strani občine? Ali bo gospodarstvo še naprej nemi opazovalec pošastnega raz-sipništva s prav tako njegovim denarjem? In ne nazadnje, ali je nam kot občanom Velenja res vseeno, kaj se (ne)dogaja v velenjski kulturi, kulturi, katera nas predstavlja in promovira v širšem republiškem prostoru in ki bi morala biti naš ponos. Tako je Vlado Vrbič kot v.d. direktor zopet na sceni, ne glede na vse njegove zablode in zmote. Kje tiči odgovor za njegovo ponovno kandidaturo in s čim namerava znova presenetiti, nas in tudi Kulturni center Ivan Napotnik sam? Namerava v sodelovanju s Studiom Rebernik ponovno izdelati, kot vsa dosedanja, kakšen (ne)zavidanja vreden projekt? Odgovor pozna prav gotovo najbolje on sam. In ker kultura niso samo zidovi in sodobni računalniški sistemi znotraj njih, prosim in zahtevam od V. Vrbiča jasen in tehten odgovor. ■ Stane Jeršič Stara živila po novi ceni! V trgovinah, kjer prodajajo živila, neprestano dvigujejo njihove cene. Nekateri izdelki, ki so že dalj časa v trgovini, imajo nalepljene dve ali tri cene in to eno vrh druge. Najnovejša cena je veljavna in jo mora kupec plačati. Menim, daje to hud prekršek, ki ga naredijo trgovci. Stem početjem zaslužijo veliko denarja. Nas kupce zanima, koliko zaslužijo dnevno, ko nas takole izkoriščajo in stara živila prodajajo po novi ceni. Stara živila namreč niso več tako kvalitetna, kot sveža. Stara marmenala, na primer, postane trda. Menim, da bi morali inšpektorji večkrat pogledati v skladišče trgovine, saj bi lahko tam marsikaj videli. Opažam, da tudi trgovci niso več tako prijazni, kot so bili. Želja potrošnikov je, da bi bili bolj prijaznejši. ■ Jože Grobelnik Dekle pleši, pleši! Ko sem prečitala kritiko - poslovni del plesne prireditve v prejšnji številki Našega časa, sam se vprašala tudi naslednje: "Čemu morajo plesalke plačevati 2.800,00 SIT tečajnine za dva meseca, če kar naprej nastopajo pred raznimi športnimi klubi in na družbenih prireditvah, organizatorji teh prireditev pa plačujejo nastope. Za izkoriščanje baje ne gre, kam pa gre denar, pa za zdaj še ni raziskano!" ■ Milena Banfič Žogica vrnjena poslancem "Delavci VVZ Mozirje smo bili zgroženi in prizadeti ob vašem članku: "Žogica vrnjena poslancem" z dne 25.02.1993. Težko dojemamo, daje lahko na naše poslovanje izrečenih toliko neresničnih "dokazanih" obtožb, kot jih vsebuje zadnji odstavek zgoraj imenovanega članka. V VVZ Mozirje nismo imeli prevelikih izplačil plač, saj smo po sklepu Vlade Republike Slovenije upravičeni še do poračuna za leto 1992. Cena prehrane za zaposlene delavce ni "nerazumljivo" nizka, saj seje večala z enakim odstotkom kot so se večale cene prehrane za naše varovance. Cena kosila za zaposlene je v VVZ Mozirje za 47.10% višja od cene celodnevnih obrokov hrane naših varovancev, ne pa nižja, kot je zapisano v vašem članku. Na seji IS SO Mozirje so bile obravnavane cene prehrane zaposlenih v VVZ Mozirje za mesec maj 1992, cene prehrane za naše varovance pa za mesec december 1992, kar pa je seveda neprimerljivo, saj so bile cene prehrane zaposlenih decembra tudi višje od tistih v maju. Naše poslovanje je bilo ob zaključnem računu za leto 1992 pozitivno in od finanserja niso zahtevali nobenega pokritja "izgube". V primeru, da bi le-to imeli, bi jo tudi pokrivali iz lastnih virov, ki jih imamo po zakonu oblikovane v rezervnem skladu. Naša vrata so vsem in vedno odprta, zato predlagamo, da se v bodoče pisci tovrstnih člankov seznanijo tudi z dejstvi, ki temeljijo na zakonski podlagi in so v mejah dovoljenega, tudi pri prizadeti strani, da ne bodo po nepotrebnem zavajali medijske javnosti." ■ Kolektiv VVZ Mozirje Racionalles d.o.o. SLOVENJ GRADEC 0B CELJSKI CESTI, tel.: 0602/41-160,41-941, fax 41-063 POPUSTI DO 20%! Nudimo vam ugodne potrošniške kredite do 24 mesecev za: - furnirana vrata vseh vrst - stenske in stropne obloge - vhodna in garažna vrata - hrastove parkete in še mnogo več Kredit vam odobrimo tako], kupljeno blago pa lahko prevzamete takoj. Nagradna križanka "VELEBLAGOVNICE NAMA VELENJE" 1. nagrada (darilna košarica Veleblagovnice Nama): Terezija Pokleka, Stantetova 5, Velenje; 2. nagrada (darilna košarica Veleblagovnice Nama): Marjan Ošlovnik, Kajuhova 7, Šoštanj; 3. nagrada (darilna košarica Veleblagovnice Nama): Ferdo Dobnik, p.p. 22, Šoštanj. Nagrade lahko dvignete v Veleblagovnici Nama Velenje, na kreditnem oddelku, s predložitvijo osebne izkaznice. Nagradna križanka 'TOPLOTNE ČRPALKE' 1. nagrada: stikalna ura 2. nagrada: sobni termostat 3. nagrada: ekspanzijska posoda Izrezano geslo križanke iz Našega časa pošljite po pošti ali prinesite v uredništvo (Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje) do 30. marca 1993. NAŽSlZBIRANJE, CA 31 KOPIČENJE 30 naši abor- Cas| tiranje BOJAZEN DOSTOP LITEftAR NO OELO V TREH DELIH ČRTA, POTEZA 15 IT.HESTO V PIEHON-TUIPENE-CA VINA) HENRIK TUMA PRINC IZ EPA MAHAB HARATA usluzb. ambasade ocvirk anton 15 bombažna tkanina hlinjenje, hinav5cina NAJBOLJŠA TENISACI-CA SVETA (HONIKA) OŽT hindujski bog sv trojice GRAFIČNI ZNAK ZA NAGLA3EN VOKAL AH.FILM. IGRALKA BLYTH oskar nedbal lojze rozman rimski bog ljubezni it.slikar (filippo) pisatelj rozanc PREMLEVANJE 33 SUHERSKA BOGINJA PLODNOSTI tone člifar CAS BREZ VOJNE l TAVCAK CVET3E V ' 3ESENI POUDAREK! VELIKO FINSKO JEZERO cankarjev roman izvor, STUDENEC NAUK 0 ANALIZI 'POMOTA, POGRESEK IZRASTEK NA VEJI urej.zbir ka listin nikolaj pirnat slov. basist (danilo) kenij.po-litik hoi 10 HINERAL z AVALE FR.FILM. IGRALEC DELON m IGRALKA TKACEV 20 5VED.LITE RATlERNST ANDREJ STOJAN 31 [ANTAN SOBNO 0-GNJIŠCE ZRTVENIK sl.PEVEC POPEVK KOREN 23 VILKO OVSENEK 1? 25 HIŠNI BOG V STAREH RIHU MESTO V S.ITALIJI RAHEL UDAREC SLOV.NINI STERIIGOR) ROJ,KRAJ PREŠERNA toho korošec 32 POGLED, RAZGLED, STALISCE MERILO ESKIMSKA KOČA IZ SNEGA 1>+ VRSTA RAC SPOHINA PESNICA LIST VAJEVCEV % 35 NEH.HESTO OB DONAVI VELEBLAGOVNICA V VELENJU 28 OCE 2? BANJA LIK PRI CETVORKI VRSTA VITAMINA Bf m PREBIVALKA BURHE 14 TROPSKA SHOLA K KAREL LEVICNIK ANTON NOVACAN 6R8KA BOGINJA MIRU 29 HAJHNA ALBINA OCENA, PRESOJA VERA ALBREHT\ 21 STARORIH. NARAVO- / SLOVEČ AVTOR KRIŽANKE R.NOC BRITANSKI OTOK V IRSICEK HORJU ANTON DERHOTA M PAPEŽEVA PALAČA V RIHU 9 "10 i 11 12 .13 i I i K 15 1? H& |19 |2fl' |2- 4J2T pT 45 » h y ji L 32 ii 134 135 I Pogovor s predsednico velenjske enote Temeljnega sodišča Celje | SES83BSR383R8SSR88SSE8& ftft 9% w m m w & & w & i Najprej pridejo na vrsto priporne zadeve: * ss & « » s« 8 l l I I I I I l l l l I l l l I I I I l l I I S I I I k Tokrat smo na pogovor povabili Mileno Buk-vič - Dežman, predsednico velenjske enote Temeljnega sodišča Celje, sodnico z dolgoletno sodno prakso. Povabili smo jo med drugim zato, ker med ljudmi še vedno vlada prepričanje, da sodni mlini meljejo vse prepočasi. In prav je, da smo jo povprašali po tem, ker se je izkazalo, da to ne drži povsem. Obenem smo pogovor izkoristili za mnoga druga, zanimava vprašanja, tesno povezana z delom na sodišču. NAŠ ČAS: Gospa sodnica, kako je s to počasnostjo "sodnih mlinov"? Drži, da so počasni ali ne? Milena Bukvič - Dežman: "Številke kažejo drugače. Če pogledamo koliko časa posamezni postopki (kazenske in pravdne zadeve) trajajo in vzamemo za to destletno poprečje lahko ugotovimo, daje večji del vseh zadev rešen v roku enega leta od takrat, ko se spor začne oziroma od takrat, ko zadeva pride na sodišče. Za kazenske zadeve podatek pove, daje bilo v desetih letih, prej kot v enem letu rešenih kar 75 odstotkov vseh zadev, prej kot v šestih mesecih pa 56 odstotkov, kar pomeni več kot polovico. Pri pravdnih zadeveh je podatek še ugodnejši. V roku enega leta smo rešili 85 odstotkov zadev, do pol leta pa 74 odstotkov zadev. NAŠ ČAS: Kaj pa je s tistim, kar je nad temi odstotki? Milena Bukvič - Dežman: "To pa so lahko tudi zadeve, ki se vlečejo več let, zelo dolgo. In te posamezne zadeve, ki so v manjšini, so verjetno podlaga za mnenje, da sodni mlini meljejo počasi. Po opravljenih primerjavah o trajanju postopkov z drugimi evropskimi državami ugotavljamo, da naši sodni mlini niso nič počasnejši, res pa je, da tudi ne hitrejši kot so drugod." NAŠ ČAS: Imate morda na sodišči ta čas primer, ki se že "presentljivo" dolgo vleče? Milena Bukvič - Dežman: "Nekaj primerov je. V začetku leta smo ob izdelavi letne statistike ugotovili, da imamo v obravnavi tri zadeve, kjer postopek traja že več kot deset let, šestdeset paje takih, kjer postopek traja več kot pet let. Ena od dolgotrajnih zadev je pravdna, kjer gre za odškodnino za nesrečo, ki seje pred mnogimi leti Milena Bukvič - Dežman: "V tem času zaključujemo zadevo, ki se vleče že deset let." zgodila na flosarskem balu na Ljubnem. Več let so trajala samo izven sodna pogajanja med strankami. Bo pa ta zadeva že kmalu zaključena. Na Kliničnem centru so po treh letih končno izdelali izvedeniško mnenje o vrsti, teži in posledicah poškodb, ki jih je tožnik takrat utrpel." NAŠ ČAS: Deset let je vseeno zelo dolgo obdobje. Kje so vzroki, da se lahko proces tako dolgo vleče? Milena Bukvič - Dežman: "Včasih gre za vsebinske težave. Recimo, da gre za zapletene zadeve in sodnik obravnavo za nekaj časa odloži, da se nanjo lahko pripravi. So stvari, ki terjajo od sodnika več truda in študija. Lahko je temu kriva tudi nedisciplina strank, ker te v pos-toku niso aktivne. Zadeve lahko zavlačuje dolgotrajno čakanje na izdelave izvedeniških mnenj, zlasti se to zavleče tam, kjer je potrebno pridobiti več mnenj, ljudje se ne odzivajo na vabila, ne dvigujejo poštnih pošiljk...V zadnjem času pa seje vsem tem razlogom priključil še eden: stojijo vse tiste zadeve, kjer so stranke s področja nekdanje Jugoslavije, kjer ne moremo praktično nič narediti." NAŠ ČAS: So pa tudi zadeve, ki jih vzamete naprej, preko vrste? Za kakšna kazniva dejanje gre takrat, ko začnete obravnavo hitro? Milena Bukvič - Dežman: " Prioritetne so vse priporne zadeve. To so tiste,v katerih je obdolženec v priporu. Prioritetne zadeve so tudi tiste, ko gre za ljudi, ki so v tujini. So pa tudi primeri, ko stranka iz določenih razlogov prosi za pospešitev zadeve in takrat ji v okviru možnosti skušamo ugoditi. Prednost v obravnavah imajo tudi statusne zadeve: preživnine, razveze, očetovstva." NAŠ ČAS: Koliko obravnav, če pogledava še malo v statistiko, ste opravili v preteklem letu na tem sodišču in kaj opažate, se to obdobje morda razlikuje v čem od prejšnjih? Milena Bukvič - Dežman: "Lansko leto v marsičem odstopa od prejšnjih. Če začneva z obravnavami in naroki: v prejšnjih letih smo imeli teh poprečno okoli 2300, lani 2633. Ima pa leto 1992 še nekaj drugih, bistvenih značilnosti, na katere bi rada opozorila: prvič se nam je zgodilo, da smo imeli v obravnavi skoraj 21 tisoč zadev, samo leto prej jih je bilo pet tisoč manj. Še bolj nazaj pa seje to število gibalo od 13 pa do 15 tisoč. Lani smo rešili dobrih 87odstotkov zadev, za kar je bilo potebno veliko truda. Nekateri naši delavci so morali delati tudi popoldne, zlasti to velja za delavce Zemljiške knjige." NAŠ ČAS: Lani ste se srečali tudi z zahtevami za zgodovinske izpiske v zemljiški knjigi. Začeli so se postopki za denacionalizacijo. Milena Bukvič - Dežman: "Ob rednem delu smo izdali tri tisoč teh zgodovinskih izpiskov, kar je obsežno delo. Iz zemljiške knjige je treba zbrati podatke od tistega časa, ko je bila zadeva nacionalizirana in potem posamezno parcelo spremljati vse do današnjega dne. Letos pa smo teh izpiskov izdali že 360. Sproti rešujemo tudi odločbe komisije." NAŠ ČAS: So kakšna kazniva dejanja, če se povrneva nazaj k njim, ki so lani še posebno izstopala? Milena Bukvič - Dežman: "Skoraj polovico predstavljajo kazniva dejanja zoper premoženje, to so tatvine, goljufije in podobno. Na drugem mestu so se do pred kratkim menjavala kazniva dejanja zoper življenje in telo in kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa. Odkar so v pristojnosti sodnikov za prekrške vse tiste zadeve, ko pride v prometni nesreči samo do lahko telesne poškodbe ali premoženjske škode, seje število teh kaznivih dejanj pri nas zmanjšalo. Na drugem mestu so zdaj kazniva dejanja zoper življnje in telo. Za zadnje obdbobje bi lahko rekli, da so v porastu premoženjski delikti, ki jih je tudi sicer vsa leta največ." NAŠ ČAS: Kaj pa nedovoljena trgovina z orožjem? Milena Bukvič - Dežman: "Ja, tudi tega je nekaj več. Gre pa za posamezne primere. V preteklih letih tega skoraj ni bilo, morda le en primer na leto. Zdaj imamo trenutno odprte štiri, oziroma pet takih zadev." NAŠ ČAS: Najdaljša zaporna kazen, ki ste jo lani izrekli na velenjski enoti temeljnega sodišča Celje? Milena Bukvič - Dežman: "Omenila bi umor, ko je bilo storilcu izrečena na prvi stopnji desetletna zaporna kazen, na višjem sodišču so mu pa kazen za eno leto dni znižali. O tem zadevi ste pisali." NAŠ ČAS: Hvala lepa za pogovor. ■ Milena Krstič - Planine I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Uprava za notranje zadeve Celje 31, »»»»»»»ss®«®« Zažgal drvarnico v Okonini V sredo, 10. marca, je okoli Ui.30 ure izbruhnil požar na (frvarnici v Okonini. Policisti in fcminalisti so ugotovili, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje gpžiga, požara je osumljen polno-fetni sin oškodovanke Marije Š. iz Okonine, Franjo P. V požaru je iStalo za okoli 100 tisoč tolarjev laterialne škode, policisti pa so osumljenca z ovadbo predali javnemu tožilstvu. Policijska postaja Mozirje a K » « SSS SB » Prekratka varnostna razdalja 8. marca, okoli 17. ure, se je na trgu v Mozirju pripetila prometna nezgoda, v kateri je nastala manjša materialna škoda. Bojan Š., 23 let, iz Šmartnega ob Dreti je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo Petra B., 31 let iz Mozirja. Vozil po levi V četrtek 11. marca, ob 18. uri seje na reginalni cesti Mozirje -žekovec, v kraju Brezje pripetila prometna nezgoda z materilano škodo. 26 letni Božidar G. iz Brezja je vozil po levi in trčil v vozilo Marije S., 40 let iz Rade-gunde. Kršili javni red in mir V torek, 9. marca, so morali mozirski policisti posredovati v stanovanjski hiši v Kokarjah, kjer je 30 - letni Albert K. grozil in fizično obračunaval z 33 - letno Zdenko M„ Policisti so ocenili, da bi lahko s kršitvami nadaljeval, zato so ga pospremili v prostore za pridržanje v Velenje. Podobno so ukrepali v petek zvečer, ko so v prostore za pridržanje v Velenje pripeljali Silva K., 30 let, iz Ljubnega ob Savinji. V bistroju Oaza v Mozirju jc grozil in razbijal. V nedeljo opoldne pa sta se zaradi igre otrok pred stanovanjskim blokom v Nazarjah sprla 37 - letni Janez G. in dve leti mlajši Zdravko K., oba iz Nazarij. Bilo je nekaj udarcev, spor pa bo gladil sodnik za prekrške. Policijska postaja Velenje 3!SStfiWSSSKS!®SSS8iS!!SSS!S8SS« Renault 5 kje si? V noči med 14. in 15. marcem je iz centra Velenja neznani storilec odpeljal za zdaj še neznano kam, osebni avto Renault 5, redeče barve, letnik 1986, regis-terske številke CE - 233 - 688. Če bi kdo kaj vedel o tem, naj sporoči policistom. Štopar seje odpeljal brez šoferja Nemalo presenečen je bil v nedeljo, 14. marca,ob pol enajstih dopoldne, lastnik vozila Zastava 101. Na parkirnem prostoru Ceste talcev v Velenju je nič hudega sluteč za nekaj časa pustil svoj osebni avto, v njem pa štoparja, ki gaje malo pred tem pobral. Ko se je vrnil, ni našel ne enega ne drugega. Več sreče so imeli policisti. V štiridesetih minutah so našli oba. Štopar seje zapeljal do Vegradovega Diskonta. Nenavaden obračun v kraju Gorenje Malo čudno se sliši, a tudi kaj takega se primeri, kot se je 36 -letnemu V.J. iz Šoštanja. V petek, 13. marca, okoli 21.30, so ga v križišču v kraju Gorenje, kjer je ustavil osebni avto, iz vozila potegnili trije neznanci in ga pretep- li. To je bil šele začetek neprijetne odisejade, ki seje nadaljevala z rezanjem gum na njegovem osebnem avtomobilu, pa s "tlačenjem" v osebni avto neznancev in z neprostovoljno vožnjo proti Žalcu. Med potjo so ga še naprej pretepali, pretepli pa so ga tudi, ko so ga na "cilju" vrgli iz avtomobila. Velenjski policisti so skupaj z žalskimi takoj stopili v akcijo in prišli do os-muljencev, tako da bo zadeva že kmalu raziskana. Več podatkov nam na velenjski policijski postaji zaradi interesa preiskave, niso povedali. Za zdaj je jasno, da se bodo morali storilci najverjetneje zagovarjati zaradi vsaj treh kaznivih dejanj: poškodovanja tuje stvari, protipravnega odvzem prostosti in nasilniškega obnašanja. Trčil v avtobus Na območju velenjske Policijske postaje se je minuli teden zgodilo več manjših prometnih nezgod z manjšo materialno škodo. 11. marca, četrt čez 22. uro, seje zgodila prometna nezgoda na avtobusnem postajališču v Pesju. S tega postajališča je speljal avtobus, ki gaje vozil I.L., star 29 let iz Velenja, po cesti paje pripeljal voznik osebnega avtomobila M.L., 39 let iz Velenja. Ker ni uspel pravočasno zmanjšati hitrosti ali se ustaviti, seje zaletel v zadnji del avtobusa. Nastala je večja materialna škoda. Izsiljevanje med otroki Tega ni tako malo, a veliko stvari kot kaže, ostane zamolčanih. Ena od mater, seje v petek, 12. marca, odločila, da zadevo prijavi policistom. Njen otrok seje vrnil domov pretepen in povedal, da zato, ker bi na velenjski avtobusni postaji moral dati denar starejšim im močnejšim fantom. Policisti so pri poizvedovanju ugotovili, da ne gre za osamljen primer, zato pozivajo tako mladoletnike kot njihove starše, da take primere prijavijo. Policijska postaja Žalec sasssssss-issgssssssssstisiss Silovito trčenje v križišču V sredo, 10. marca, ob 11.50 se je pripetila huda prometna nezgoda v centralnem križišču v Žalcu. 33 -letni Evgen K., iz Gotovelj, je vozil osebni avto po ulici heroja Staneta proti križišču. V semaforiziranem križišču je za njegovo smer svetila rdeča luč. Vozila ni ustavil, ampak je zepeljal v križišče v trenutku, ko je z njegove desne po magistralni cesti pripeljal voznik tovornega avtomobila, 45 - letni bolgarski državljan Guorgni J.. V silovitem trčenju se je voznik osebnega avtomobila Evgen K., hudo poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. V vikendu našli mrtvega. Umor? V četrtek, 11. marca, so v vikendu v kraju Kale pri Šempetru našli mrtvega 61 - letnega Ivana Štamo-la iz Šempetra. Ta je v svojem vikendu živel že nekaj let. Kraj so si ogledali preiskovalni sodnik skupaj z javnim tožilcem in komisijo UNZ Celje. Ugotovili so, daje smrt nastopila v sumljivih okoliščinah. Zaradi poškodb na truplu je možno, da bi bil Ivan Štamol umorjen, vendar doslej tega niso potrdili. Poskus posilstva Občanka R.M. iz Žalca, stara 23 let, je v ponedeljek, 8. marca, na Policisjki postaji v Žalcu prijavila poskus posilstva Zvečer je štopala v Petrovčah in ustavil ji je neznan moški. Pri naselju Gomilskoje zapl-jal na stansko cesto in jo začel spolno nadlegovati. R.M. seje uprla in kljub nasilnosti moškega uspela zbežati. Gozdna tatvina D.N. iz Latkove vasi je v petek, 12. marca, prijavil krajo lesa v svojem gozdu v Studencah. Neznanec je posekal osem borov in dva hrasta. Odpraviti črne točke V lanskem letu seje tudi na območju žalske občine povečalo skupno število prometnih nezgod. V njih je umrlo 18 ljudi, karje v primerjavi z letom 1991 za dve osebi manj. Toda v dveh mesecih letošnjega leta je na cestah v tej občini umrlo že šest ljudi, karje nedvomno razlog za tehten premislek o vzrokih za tako katrastofalno stanje na naših cestah. Ena od najpomembnejših nalog občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo zato odprava črnih točk na naših cestah. Podatke bodo pripravili žalski policisti, glede na prometne nezgode pa je trenutno najbolj problematična magistralna cesta Velenje - Arja vas na odseku od Pirešice do Černove. Če so v Svetu za preventivo zelo zadovoljni z rezultati dela v vrtcih in šolah (kjer so organizirali akcijo Varna pot v šolo, ni bilo nobene prometne nezgode), paje očitno nekaj hudo narobe s prometno vzgojenostjo odraslih. V žalski občini je opravilo vozniški izpit 21.107 voznikov, to je več kot polovica vseh prebivalcev. V prvih petih letih po opravljenem izpitu se zgodi največ prometnih nezgod, zlasti je največ žrtev med mladimi po prvi zimi. Ker je najpogostejši vzrok najhujših prometnih nezgod neprimerna hitrost, bodo morale na tem področju več narediti tudi avtošole. A resnici na ljubo je treba poudariti, da niso samo neprevidni vozniki krivi za tako slabo prometno varnost. V zelo slabem stanju so tudi naše ceste. V žalski občini je 80 kilometrov magistralnih in regionalnih cest, ki so v pristojnosti Republiškega sekretariata za ceste. Od tega je bilo lani obnovljenih samo 241 kvadratnih metrov magistralne ceste v Preboldu, od 305 kilometrov lokalnih cest paje bilo obnovljenih 4313 kvadratnih metrov. Kljub pomanjkanju denarja tako na republiški kot občinski ravni, bo treba cestam nameniti več sredstev za obnovo. In to prej, preden se določen odsek razglasi za črno točko. ■ K. Rozman TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE PON datum 8.3. TOR 9.3. SRE 10.3. ČET 11. 3 . PET 12 . 3 . SOB 13 . 3 . NED 14.3. AMP ŠOŠTANJ povp.24-urna 10 max.1/2-urna 40 50 200 170 2640 160 1480 30 80 90 640 70 800 AMP TOPOLŠICA povp.24-urna 20 max.1/2-urna 100 150 780 320 2180 150 1150 90 440 270 2480 190 2890 AMP VELIKI VRH povp.24-urna 320 max.1/2 urna 1030 30 30 60 920 140 590 20 40 60 360 80 1120 AMP ZAVODNJE povp.24-urna 10 max.1/2-urna 10 70 410 70 1250 80 310 60 300 50 620 160 1550 AMP VELENJE povp.24-urna 10 max.1/2-urna 30 30 40 70 1250 70 470 20 60 50 290 40 590 AMP GRAŠKA GORA povp.24-urna 10 max.1/2-urna 10 20 40 100 1130 30 60 150 830 0 30 30 170 povp.24-urna = povprečna 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max. 1/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3 ■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA ČETRTEK, 18. MARCA PETEK, 19. MARCA SOBOTA, 20. MARCA NEDELJA, 21. MARCA PONEDELJEK, 22. MARCA TOREK, 23. MARCA SREDA, 24. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.35 Zgodbe iz školjke 11.25 Živ in zdrav. ang. film 13.00 Poročila 14.05 Buntz z Beverly Hillsa, 12/13 14.30 Odletel bom, 13/21 15.20 Iz oči v oči, amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Ljubezenska preizkušnja, 7/7 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.53 TV spored za petek TV SLOVENIJA 2 10.25 10.40 10.50 13.00 16.20 17.20 18.00 18.45 19.15 19.30 20.05 22.10 22.20 23.30 Poljska Z vlakom po Radžastanu, 2/21 Športna sreda: PEP v nogometu Milan:Porto, posnetek iz Milana Jeep rally, reportaža Poročila Oči kritike Svet poroča, ponovitev Videošpon Že veste, svet. nam. program Risanka TV dnevnik 2 SP v hokeju na ledu (LJubljana) skupina C - Slovenija : Kazahstan prenos Glasbeni utrinek SOVA: ON & ONA. amer. nadalj. 2/13, Odletel bom, 14/21 Videostrani HTV 1 HTV 2 17.40 TV koledar 17.50 Franc, film 19.05 Risanke 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.15 SP v rokometu 22.50 Izza zavese, 6/6 23.45 Pepsl OJ MAG 00.40 Horoskop 00.45 TV spored za petek TV SLOVENIJA 1 11.50 Ovčar Hobo, amer. naniz. 2/12 12.15 Videošpon 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 14.45 ON & ONA, 2/13, ponovitev 15.10 Odletel bom, 14/21, ponovitev 16.00 Vrnitev na otok zakladov, 7/10 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Huckleberry Finn, 2/26 17.40 Prvi uspehi 17.45 Včasih tudi čaramo, 3/4 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: štiri v vrsto 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.25 Oče, sin in ljubica, amer. film 22.00 TV dnevnik 3 22.23 Šport 22.30 Večerni gost: Žarko Petan TV SLOVENIJA 2 08.50 Že veste, svet. namen, program 09.25 Gospodarska oddaja 09.55 SP v alp.smučanju, slalom (Ž), 1. tek 10.50 Ljubezenska preizkušnja, 7/7 11.40 SP v rokometu (M) 12.55 SP v alp. smučanju, slalom (Ž), 2. tek 14.20 Osmi dan 15.10 Mostovi 15.40 TOK TOK 16.25 SP v hokeju na ledu, skupina C. prenos 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Studio city 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA: Popolna tujca, 22/28, Odletel bom, amer. nad. 15/21, Tetovirano srce, nemški film 01.20 Videostrani TV SLOVENIJA 1 HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.15 Nemški jezik 11.30 Povejte kaj naj delam (4) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Notranja zgodba, 5/6 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Pogled skozi okno 18.35 Santa Barbara, 354. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Spektar 20.50 Hrvaški televiz. festival, 1/4 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.30 Antika na Sredozemlju 11.00 TV leksikon 11.15 Nemški jezik 11.30 Začudeni svatje, 3. del 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Izza zavese, 3/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika, 25/26 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Santa Barbara, 355. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.45 Bandit časa, amer. film 22.40 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila na angl. jeziku 23.55 Poročila 09.05 Sanje brez meja HTV 2 16.10 16.20 18.00 19.15 19.20 19.30 20.05 20.35 21.40 22.25 22.Ž5 23.25 03.00 09.45 10.00 10.30 10.45 11.30 13.00 13.05 14.20 14.50 15.35 16.50 17.00 17.10 17.55 18.00 18.45 19.00 19.12 19.30 20.05 20.30 21.30 22.20 23.05 01.15 Radovedni Taček Erazem in potepuh, 3/5 Risanka TOK TOK Oče, sin in ljubica, amer. film Poročila Tednik, ponovitev Popolna tujca 22/28 Odletel bom, 15/21 Možje brez kril, češki film Poslovne informacije TV dnevnik 1 Potovanje po človeškem telesu 7/8 Risanka Regionalni program Ljubljana TV Mernik Risanka 3x3 TV dnevnik 2 Utrip TVARIETE Na dnu, braz. nad. 3/5 TV dnevnik 3 Sobotna noč Video strani TV SLOVENIJA 2 08.55 09.05 09.55 11.00 12.30 12.55 13.45 16.40 17.00 19.22 19.30 20.05 21.00 21.30 22.35 Jakec in čarobna lučka 23/26 Zgodbe iz školjke SP veleslalom (Ž), 1. tek Klub klobuk Poslednji dinozaver, 20. zad. del SP veleslalom (Ž), 2. tek Operne zgodbe Moja knjiga o džungli, 23/27 Športna sobota: NBA košarka* Finale SP v rokometu (M), prenos TV nocoj TV dnevnik 2 Rojstvo Evrope, 7/7 Slovenski magazin Poglej in zadeni SOVA: Alo, alo, ang. nad. 3/18, Odletel bom, 16/21, Rapsodija v rumenem. franc. švic. film HTV 1 10.30 Parlaonica 11.30 Magia, 10/12 12.00 Poročila 12.05 Obstati v divjini, 3/8 12.35 Haggard 7/7 13.05 Hrvaški televizijski festival 13.50 Pozdravi iz domovine 14.20 Glasba 14.25 Poročila 14.30 Multinacionalni magazin 15.15 Srečno vaši 16.05 Tv spored 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach show 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (356) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 TV tednik 20.20 Demier ete a Tanger, franc. film 22.20 Lepa naša 22.55 TV dnevnik 2 23.15 Slika na sliko 00.00 Poročila v nemškem jeziku 00.05 Poročila 00.15 Sanje brez meja TV koledar Francoski film Turbo Limach Shovv Risanke Glasba in EPP TV dnevnik 1 Predvsem mllostljiva, 6. del Velika potovanja CRO-POP-ROCK Glasba in EPP Lovejoy. nadalj. 1/12 Hagard, hum. serija 7/7,Me-gia, 10/12, Stell in Lace, amer. film Horoskop HTV 2 TV SLOVENIJA 1 08.00 ŽIV ŽAV 08.45 Kaj mora sova opraviti spomladi 09.45 Huckleberry Finn in prijatelji, 2/26 10.10 Slovenska ljud. glasbila in godci 10.30 Televizijska konferenca 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli 13.00 Poročila 13.05 TVARIATE, ponovitev 14.45 Alo, alo, 3/18 15.10 Odletel bom, 16/21 15.55 Velika pričakovanja, 1/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Moja knjiga o džungli, 23/27 17.30 Kalejdoskop, amer. film 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Podarim dobim 21.35 Kako nas vidijo živali, 6/6 22.10 TV dnevnik 3 22.35 Športni pregled 23.05 SP hok. C 00.45 Videostrani TV SLOVENIJA 2 09.10 10.10 11.00 11.30 13.00 13.05 19.22 19.30 20.05 22.35 00.50 Poglej in zadeni Na dnu, nad. 3/5 Mostovi Trashin, amer. film Poročila Športna nedelja TV nocoj TV dnevnik 1 Zmagoslavje ljubezni, PDG Nova Gorica SOVA: Hal roach predstavlja, amer. burles.2/29, Odletel bom, 17/21, Hiša iz kart, fin. nadalj. 3/5 Videostrani HTV 1 09.30 Huckleberry Finn in prijatelji, 24/26 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubimci 10.30 Ulica Sezam, 7. del 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka (12) 13.55 Film za otroke 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Vodnjak želja, amer. film 18.50 Zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Mamica, otrok moj, norv. drama 21.00 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 TV SLOVENIJA 1 11.30 Forum 11.45 TV mernik 12.00 Podarim dobim, ponovitev 12.30 Domači ansambli, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, 7/7 14.15 Hal Roach predstavlja, ponovitev 14.35 Odletel bom, 17/21 15.20 Kavboj in dama. amer. film (CB) 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček 17.25 Pet prijateljev, 6/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: besede besede besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Bobenček 21.30 Mednarodna obzorja: Avstrija 22.15 TV dnevnik 3 22.45 Gospodarska oddaja 23.15 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 09.35 09.50 10.15 10.30 13.00 14.30 15.30 16.30 16.45 17.00 17.30 18.00 18.50 19.22 19.30 20.05 21.05 22.00 22.35 00.40 Znanje za znanje Slovenska ljudska glasbila in godci Euroritem Športni pregled Poročila Televizisjka konferenca, ponovitev Večerni gost, ponovitev Utrip Zrcalo tedna Dober dan Koroška Obzorja duha. ponovitev 3/4 ure TV avtomagazin TV nocoj TV dnevnik 2 Zelena ura Tujec, nad. HTV 3/3 Glasbeni utrinek SOVA: Najstrašnejši umor, ang. nadal. 3/6, Odletel bom, 18/21, Hollywood se jih spominja, 11/14 Videostrani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 6/8 11.45 Mala kinoteka 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Še se bomo srečali, 7/13 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara (357) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.50 Judge Priest, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 CRO-POP-ROCK šport 19.15 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Črno-belo v barvi: Feather o Jazzu, 5/6, Sredina stoletja, 5/13, V avtobusu, 29/51, Čarovnica iz Oza, amer. film 00.00 HITDEPO 02.30 Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo Nedeljsko športno popoldne Prvenstvo Hrvaške v nogometu Košarka - Finale pokala Hrvaške (Ž) TV dnevnik 1 Mačke, 1/5 Srečali se še bomo, 7/13 Hrvaška nogometna liga Šport Jazz Horoskop TV spored za ponedeljek 17.55 19.30 20.05 21.00 22.00 23.20 23.35 00.05 00.10 16.55 TV spored 17.00 TV koledar 17.10 Vodnjak želja, amer. film 18.40 Dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Korak za korakom, 8/13 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Rdečkasto drevo, serij, film 1/4 22.35 Dokumentarna serija, 4/8 23.10 Vox 23.40 Horoskop 23.55 TV spored za torek TV SLOVENIJA 1 10.00 3/4 ure 10.45 Slovenski magazin 11.15 Potovanje po človeškem telesu 7/8 12.00 Zelena ura 13.00 Poročila 13.05 Mednarodna obzorja: Avstrija, ponovitev 14.45 Najstrašnejši umor, 3/6 ponovitev 15.15 Odletel bom, 18/21 16.00 Hollywood se jih spominja, 11/14 16.50 Poslovhe informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Erazem in potepuh, 4/5 17.45 Oskar Junior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: besede besede besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.35 Glasba, show in cirkus 21.45 Nebesa morajo počakati, 3/4 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 2 10.10 10.40 11.00 12.00 13.00 16.00 17.00 18.00 18.45 19.22 19.30 20.05 20.55 21.45 21.55 22.35 01.20 TV avtomagazin Sedma steza Tujec, nad. HTV 3/3 Bobenček Poročila Sobotna noč, ponovitev Sprehodi po stari Ljubljani,8/9 Iz življenja za življenje TV nocoj TV dnevnik 2 Marie Curie, franc. nad., 5/6 Osrfii dan Novosti založb Svet poroča SOVA: V avtobusu, 9. del, Odletel bom, 19/21, Detektiv, franc. film Video strani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Rdečkasto drevo, 1/4 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Isto ali malo drugače 18.35 Santa Barbara, (358) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.15 TV spored 17.20 TV koledar 17.30 Chartouche, franc. film 19.20 LOTO 19.30 TV dnevniki 20.05 Dragi John, 20/22 20.35 Vi in vaš video 21.05 Rdečkasto drevo, 2/4 22.05 Zabavna oddaja 22.35 Akademija dramskih umetnosti 23.35 Horoskop 23.40 TV spored za sredo 10.25 11.10 12.00 12.10 13.00 13.05 13.15 14.05 15.15 16.50 17.00 17.15 18.50 19.15 19.30 20.05 20.25 22.15 22.38 22.50 00.20 Sprehodi po stari Ljubljani 8/9 Marie Curie, 5/6 Novosti založb Osmi dan Poročila Poslovna borza, ponovitev Kako nas vidijo živali, 6/6 SOVA: V avtobusu, 9. del, Odletel bom, 19/21 Detektiv, franc. film Poslovne informacije TV dnevnik 1 Klub klobuk TV igrica - besede besede besede Risanka TV dnevnik 2 Žarišče Evropa, danski film TV dnevnik 3 Šport Obiski Video strani TV SLOVENIJA 2 10.05 Iz življenja za življenje 10.35 Portret slov. glas.: Igor , Ozim 11.35 Nebesa morajo počakati, dok. film 3/4 12.00 Glasba. show in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.10 Beverly Hills, 12/22 18.55 Turizem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Športna sreda 22.15 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA: Buntz z Beveriy Hillsa, 13/13, Odletel bom, 20/21 23.45 Video strani HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Marianne, risana serija 13/13 11.55 TV spored 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Rdečkasto drevo, 2/4 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 12/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (359) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Češki film 21.45 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.10 TV spored 17.15 TV koledar 17.20 Francoski film 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, humor, serija 12/15 20.40 Izkušnje življenja, dok. serija, 11. del 21.35 Rdečkasto drevo, 3/4 -22.35 Glasbeni večer 00.05 Horoskop 00.10 TV spored za četrtek Četrtek, 18. marca TVS 1 IZ OČI V OČI, amer. barvni film, 1990 Igrajo: Elizabeth Montgomery, Robert Foxworth; Režija: Lou Antonio Film Iz oči v oči se spleta okoli arheoloških izkopavanj in iskanja skeleta bojda najstarejšega človeku podobnega predhodnika v Afriki. Za arheološka izkopavanja v oddaljenih deželah je potreben denar in ko ga samska arhetjloginja pri sponzorjih nabere, se vme na svoje afriško arheološko najdišče, kjer hoče nadaljevati z iskanjem ostankov lobanje, ki jo je že našla... Petek, 19. marca_ TVS 2 TETOVIRANO SRCE, nemški barvni film, 1991 Igrajo: Francois Montagut, Nino Prester; Režija: Ernst Josef Lau-scher Nina, tipičnega italijanskega na-s topača, so pravkar izpustili iz za- pora in čas, ki ga je preživel tam, ga ni prav nič spametoval. Zdaj še bolj kot prej sanjari o velikem denarju in o lagodnem življenju. Ko naleti na igralca Konrada, ki se preživlja s sinhronizacijami in je nadvse uspešen imitator glasov, je prepričan, da njegov srečni dan ni več daleč. Prebrisani Nino, Sici-lijanec, mimogrede opazi njegov talent, ga takoj vključi v svoje načrte in se povsem brez pomislekov vrine v njegovo življenje... TVS 1 OČE, SIN IN LJUBICA, amer. barvni film, 1989 Igrajo: Jack Lemmon, Talia Shire, Jonathan Silverman; Režija: Jay Sandrich Oče Aram je pravi ameriški self made man, svoj nHiijonski imperij verig trgovin z zdravo hrano je zgradil iz nič, sam in ob pomoči zveste in lojalne žene. Sin je končal študij in sedaj uživa v bogataškem brezdelju, oče pa komaj čaka, da se bo česa lotil in da mu bo očetovski vzor spodbuda. Sin pa nič, brezdelje in pajdašenje s podobnimi bogataškimi brezdelneži je kar po njegovi meri. Ob ženi, ki stoji možu in očetu zvesto in tiho ob strani, je tu še ljubica, kjer si lahko dodatno lajša dušo... Sobota, 20. marca_ TVS 1 MOŽJE BREZ KRIL, češki ČB film, 1946 Igrajo: Gustav Nezval, J. Zrotal, V. Hlavaty; Režija: František Čap Zgodba se dogaja med okupacijo v velikih delavnicah praškega letališča Ruzyn, kjer delavci popravljalo letala za okupatorja. Na festivalu češkega filma v Ulmu je prejel prvo nagrado in državno nagrado za režijo - na festivalu v Can-nesu pa je dobil nagrado za najboljši film s tematiko iz časa okupacije. Vsekakor predstavlja film o dilemah delavcev, ki so morali neposredno streči nemški Luftware - pa so posamezniki vendarle zmogli dovolj poguma in moči za odločno akcijo... TVS 2 RAPSODIJA V RUMENEM, franc. barvni film 1965 Igrajo: Patrich Depeyrat, nadja ei Kikuya Režija: Gerard Marx Film govori o Vietnamski moriji -posamezni prizori so posneti zelo spretno po vzorih ameriških akcijskih filmov, od koder je tudi motiv raziskovalnega novinarja, ki ob pomoči vietnamske pevke išče sled za kriminalci. Nedelja, 21. marca TVS 1 KALEJDOSKOP, amer. barvni film, 1990 Igrajo: Jaclyn Smith. Perry King, Patricia Kalember; Režija: Jud Taylor Na stara leta se premožnemu Ar-thurju oglasi vest, pred leti je namreč dal v posvojitev različnim staršem tri sestrice, hčerke nesrečno preminulega prijateljskega para. Sedaj, pred smrtjo, ki se približuje, biArthur želel, da bi se sestre, sedaj odrasle ženske spoznale in da bi se tudi sam z njimi še enkrat srečal. Zaradi tega najame detektiva, ki naj bi ženske poiskal in jih pripeljal na družinsko srečanje... TVS 2 ROLKARJI IZ LOS ANGELE-SA, amer. barvni film Igrajo: Josh Brolin, Robert Rusler, Pamela Gidley; Režija: David VVinters V Los Angelesu se pripravljajo na tekmovanje rolkarjev: gre za prestiž, slavo in ne nazadanje za občudovanje, ki ga bo požel zmagovalec in z njim njegova skupina. Zato je mrzlica med rolkaiji vsak dan večja in vse bolj očitna postaja želja po zmagi... Ponedeljek, 22. marca TVS 1 KAVBOJ IN DAMA, amer. ČB film Igrajo: Gary Cooper, Merle Obe-ron, Henry Kolker; Režija: H.C.Pot-ter Na platnu srečujemo vseh vrst ljubezenske pare. Ponavadi je tako, da se bogati in učeni moški ogreje za preprosto dekle, redkejše so zapleti, ko se dekle iz ugledne in premožne družine odloči za moškega, ki ne sodi v njen družbeni razred. Kerje dekletov oče sodnik in za na-vrhu celo eden predsedniških kandidatov, mora njegova hči živeti zgledno življenje... Torek, 23. marca_ TVS 2 DETEKTIV, franc. barvni film Igrajo: LaurentTerzieff, Aurel Le-doazan; Režija: Jean Luc Godard Scenarij, detektivska zgodba, je pravzaprav okvir za prikaz vrste karakterjev, stanovalcev luksuznega pariškega hotela, ki so med seboj povezani. Kaj sploh hoče ta množica likov, v kateri so vsi por-te-parole Godardovega razmišljanja o človekovi usodi? Sreda, 24. marca_ TVS 1 EVROPA, danski ČB film Igrajo: Jean Marc Barr, Barbara Sukowa: Režija: Larsvon Trier Na strašljivih železniških postajah, med utrujenimi vojaki in propadlimi civilisti, v oblakih pare starisnkih lokomotiv, ki so videti kot pošasti iz davnine, neprestano pod budnim očesom svojega strica, se Leopold zaposli kot sprevodnik na spalnikih. Tako se začne njegovo skrivnostno potovanje skozi noč, mimo razvalin zbombardirane dežele. Na vlaku, v hipnotičnem zvoku drdranja koles, spozna atraktivno Katharino, ki ga povabi k sebi domov. Njen oče je bil direktor Zentrope že med vojno, zdaj sodeluje z zavezniki... 3*0 SUjIS CHH * • v t * C " - - s » - - ' ' - 18. marca 1993 SKY MOVIES PLUS 13.00 Mister Johnson 15.00 Pocket money 17.00 Judith 19.00 VVorkingtrash 21.00 Fugitlve among us 23.00 Freeway maniac 00.35 The pope must die THE MOVIE CHANNEL 15.00 Return to green acres 17.00 The distant home 19.00 0liver's story 21.00 Navy S.E.A.L.S. 23.00 The other side of love 00.40 Dead reckoning EUROSPORT_ 14.00 Formula ena-VN Južne Afrike 15.00 Košarka NCAA 16.30 Konjeništvo 17.30 Smučarsko poročilo 18.30 Mednarodni športni pregled 19.30 Športna poročila 20.00 SP rokomet 22.00 EP nogomet 23.30 Pokal evrop. prvakov - košarka, četrtfinale 01.00 Športna poročila SKY ONE 13.00 14.00 14.30 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 24.00 Sokolje gnezdo E cesta Drugi svet Santa Barbara Maude Beaverjev show DJKat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi Polna hiša Melrose Priložnosti Žrebički, zabavna igra Vesoljske steze PRO 7 14.05 Kansas Pacific, amer. vestem 15.30 Trd. toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Wallstreet VVoman, amer. kriminalka 22.05 T.J. Hooker 23.05 Krom in vroče usnje, amer. film 00.55 Dvojica RTL TELEVISION 14.05 Klic v sili. Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Kdo je šef? 20.45 Poročeni z otroki 22.15 Star Report Nemčija 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Zakon SATI 13.45 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Cluedo, morilska igra kriminalistični klub 21.15 Halli Galli 22.15 Most v pekel, ital. vojni film 23.55 Drakula potrebuje svežo kri, ang. grozljivka SAT 3 AVSTRIJA 1 15.05 Knjiga o džungli 15.30 Am, dam, des 15.50 Ugrabitev, risanka 16.15 Otroški kulturni klub 16.30 Risanka 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Prijatelji za vse življenje 20.15 Donavska princesa 21.25 Pogledi od strani 21.35 El Dorado, amer. vestem 23.40 Mocca za tigra, komedija SKY MOVIES PLUS 13.00 Papa'sdelicate condition 15.00 Tom Brown's school days 17.00 Zelig 19.00 BrendaStarr 23.05 Goddfellas 01.30 The perfect vveapon THE MOVIE CHANNEL 13.55 Vital signs 15.40 Who's been sleeping in my bed? 17.30 Dotgoesto hollywood 19.00 DA 21.00 Ghost 23.10 Deadlygame 00.50 Revealing evidence EUROSPORT_ 10.00 SP nor. smučanje, finale 11.00 Mednarodni športni pregled 12.00 EP nogomet 13.00 Košarka, EP, četrtfinale 15.00 Konjeništvo 16.00 Gimnastika 18.00 SP nor. smučanje, finale 19.00 Evrofun 19.30 Športna poročila 20.00 Mednarodni moto šport 21.00 SP rokomet 22.00 Boks 24.00 Tajski boks SKY ONE 13.00 14.00 14.30 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 24.00 Sokolje gnezdo E cesta Drugi svet Santa Barbara Maude Beaverjev show DJKat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi Koda 3 Alien nation VVrestling Žrebički - zabav, igra Vesoljske steze PRO 7 SATI 13.05 Cluedo - morilska igra 13.55 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 16.55 5x5 17.05 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Čma vdova, amer. krim. 22.00 Nemška nogometna liga 23.05 Tutti Frutti, ital. erot. film 15.55 Lirika za vse 16.05 Znanost na zaslišanju 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Športna oddaja 19.30 Sporna zadeva, v živo 20.00 0 umoru ni bilo govora 21.00 Moja babica potuje pozimi na Mallorco 21.45 Kulturni žumal 21.51 Športna poročila 22.25 Mesto brez sočutja, amer,-švic. film SUPER CHANNEL 14.30 MediaTV 16.30 V živo 18.30 Bonanza 19.30 Honey West 20.00 Video moda 20.30 Image Bank 21.00 Tabloidne novice 21.30 FilmEurope 22.00 Novice 22.30 Finance 23.00 Dolina maščevanja, vestem SAT 3 13.45 Sporna zadeva 14.15 Melodle za milione 15.50 Resnični hiti 16.20 Telemotor 17.10 Čebelica Maja 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 3 sat borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.30 Tuji dopisniki poročajo 20.00 Do zadnje ribe 20.40 Čisto običajno življenje 21.51 Športna poročila 22.25 Pogledi s strani 22.50 Mulungu, švic. film SUPER CHANNEL 15.00 The Jam 16.30 V živo 18.30 Bonanza 19.30 Usodni preobrat 20.00 Znanost 20.30 FIlm Europe 21.00 Tabloidne novice 21.30 Evropski magazin 22.30 Finance 23.00 Actors and Sin, film AVSTRIJA 1 SKY MOVIES PLUS 13.00 Support your local gunfighter 15.00 Joe Dancer - the monkey mission 17.00 Defending your life 19.00 Shipwrecked 21.00 Killerklovvnsfromouterspa-ce 23.00 Hard to kili 00.40 Bolero THE MOVIE CHANNEL 13.00 Cleopatra 15.00 Easycome, easygo 17.00 Columbo 18.40 Xposure 19.00 Short tirne 21.00 Hitler's daughter 23.00 Lethimhaveit 01.00 Warm summer rain EUROSPORT_ 08.30 SP nor. smučanje, finale 11.00 Smuk (M) 12.30 Smuč. skoki 15.00 SP nor. smučanje, finale sledi Kolesarstvo - Milano-San Remo, prenos sledi SP nor. smučanje, finale sledi Rokomet-SP 19.00 SP smučanje 20.00 Smučarski skoki 21.00 Konjeništvo 23.00 Boks SKY ONE 13.00 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 ?3.00 24.00 Bamaby Jones Bogataš in revež Greenacresovi Zivljenska dejstva Risanke Vojvode hazarda VVrestling Beveriy Hills Vitezi in vojščaki Nerešene skrivnosti Policaji VVresling Sobotni večer v živo PRO 7 13.45 Matlock: Primer Borelli, amer. film 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby shovv 19.10 Booker 20.15 Imenitna hrošča, nem.ko-med. 22.05 Mike Hammer 23.10 Kobra, amer. film 00.10 Jake in McCabe RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 20.15 Na življenje in smrt 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Mlade zapeljivke, švic.erot.film 12.55 Booker 13.45 V carstvu divjih živali 14.40 Človek z druge zvezde 15.32 Navpični povzpetnik, amer. komedija 17.35 Blagoslovljena ekipa, amer. nadalj. 18.25 Skrivnost usnjene zanke, ital. film 20.15 Potovanje v samega sebe, amer. fant. film 22.40 Francoska podzemna četrt, amer. film 00.15 Nero VVolfe, začetek nove amer. detek. nadalj. SATI 3 SAT SKY MOVIES PLUS 15.00 Lookwho'stalkingtoo 17.00 lnfidelity 18.30 Xposure 19.00 Trdi 21.00 Backdraft 23.15 Kili me again 01.00 The evil dead THE MOVIE CHANNEL 15.00 Last of the red - hot lovers 17.00 Las Vegas Hillbillys 19.00 Steppingout 21.00 Pumpupthevolume 23.00 Thehotspot 01.10 Avvakenings EUROSPORT_ 08.30 SP nord. smuča, finale sledi Mednarodni športni pregled 11.00 Smučanje-Super veleslalom (M) 12.15 Smučarski skoki 15.00 Konjeništvo 17.00 Gimnastika 19.00 SP smučanje 20.00 Smučarski skoki 21.00 SP nord. smučanje, finale 22.00 Konjeništvo 24.00 Boks SKY ONE 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 23.00 24.00 RTL TELEVISION 14.20 Policijsko poročilo 14.45 Knigth Rider 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Desna božja roka, hon- gkonški pust. film 23.30 Prenos boksarskega dvoboja za SP 00.45 Dekleta, ki so se povzpela, švic. erot. film 13.10 Trije mušketirji, franc. film 15.00 Ena preveč v postelji, amer. komedija 17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Izdajalci umirajo počasi, 1. del 22.00 Igrani show 23.00 Rasputin, orgije na parskem dvoru, nem.erot. 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am dam des 15.50 Muppet Babies. risanka 16.15 Cool. pogled od blizu 16.30 VifZack 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 20.15 Tranzit s smrtjo, nem. krim. 21.20 Pogledi s strani 13.35 Nasveti 14.10 Zgodbe 14.40 Cirkus mojega življenja 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Koncert po želji 17.20 Slovo od oblakov 19.00 Danes 19.30 Henrik Ibsen: gledališka predstava 22.00 Vidiki 22.45 Z nami je mogoče ugnati vsako mesto 23.30 Koncert za klavir in orkester -Concerto Grooso SUPER CHANNEL 15.30 Potovalni magazin 16.00 Divja Amerika 16.30 Onkraj jutri 17.00 Video moda 18.30 The image bank 19.00 Film 21.30 FilmEurope 22.00 Novice 22.30 Kulturni magazin 23.00 Neznani svet, film AVSTRIJA 1_ 15.10 Komedij Capers 15.25 Laurel in Hardy 15.30 Otroški spored 15.35 Ko so živali zapustile gozd 16.00 Otroški spored po željah 17.10 Parada uspešnic 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Stavimo 22.00 Zlata dekleta 22.25 Ultimat, triler Izgubljeni v vesolju Robin Shenvoodski Traper John Osem je dovolj Britanskih 40 VVrestling Simpsonovi Ulica Jump 21 Čipke II. Zabava nocoj Video moda PRO 7 SATI 13.40 KingKong, japonski film 15.05 Skrivnost Inkov, amer. pu- stol. 16.55 Tarzan 17.30 Beywatch, nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.30 Kolo sreče 20.15 Fergie in Andrew, škandal na dvoru, film 22.00 Kontaktna oddaja 23.15 Presno s teniškega turnirja 3 SAT 13.45 14.00 15.15 17.00 18.15 19.10 20.15. 21.50 22.20 23.05 00.10 Pred 25 leti Literarni klub Gledališke zgodbe Narava in medicina Narkomanka Žensko omizje Vsakdo, avstr. film 0 filmu Njega dni Komisar Lirika za vse SUPER CHANNEL 15.30 Talkin' jazz 16.30 Šport 17.00 Dokumentarec 18.30 Zahodno od Moskve 19.00 Finance 19.30 Evropski magazin 20.00 Film 22.30 Črna serija 23.30 Magazin AVSTRIJA 1_ 15.05 Lepote Češke 15.25 Četrti kralj 15.30 Kviz 16.10 Risanka 16.35 Oddaja o okolju 17.10 Beverly Hills 18.05 Mladinska reportaža 18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Zadnja podmornica, nem. film 21.55 Glas Islama 22.00 Šport 22.35 Francija voli 23.00 Hiša, srčna smrt, drama SKY MOVIES PLUS 15.00 An American summer 17.00 Backhome 21.00 Life stinks 23.00 Ski school 00.30 Thekindred THE MOVIE CHANNEL 14.10 Belleofthe yukon 15.25 Islands in the stream 17.15 Dot and the vvhale 18.30 Xposure 19.00 Thekeys 21.00 Edward scissorhands 23.00 Miiler's crossing 01.00 Postcards from the edge EUROSPORT_ 12.00 SP rokomet, finale 13.00 Mednarodni moto šport 14.00 Konjeništvo 15.00 Kolesarstvo, Milano-San Remo 16.00 SP smučanje 17.00 Avto dirke na ledu 18.00 Rally Tundra 19.00 Evrofun 19.30 Športna poročila 20.00 Tajski boks 21.00 Nogomet - liga prvakov 22.00 Nogomet - evrogoli 23.00 Boks 24.00 SP rokomet SKY ONE 14.40 Misija Severni tečaj, amer. film 16.35 Morilčev smrtni ples, ang. krim. 18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.15 Tootsie, amer. komedija 22.15 Sistematični umor, amer. krim. 00.15 Nero Wolfe RTL TELEVISION 15.45 Rdeči blisk 16.45 Lovci zlate boginje,ital. film 19.10 Dan, kot noben drug, potovalni kviz 20.15 Bo naredil ali ne, igrani shovv 21.55 Spieglov TV magazin 22.40 Playboyeve srečne urice 23.30 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4 00.35 Posnetki dirke Formula 1 13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi . 21.00 Parker Levvis ne more izgubiti 21.30 Grehi 23.30 Žrebički - zabavna igra 24.00 Vesoljske steze PRO 7 SATI 12.55 Baywatch 13.55 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.25 Pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Oče potrebuje ženo 21.15 Prosim, javi se 23.05 Novice, zgodbe SAT 3 14.15 Violinist Gidon Kremer 3 15.55 Komisar: Vagon 16.15 Klub senioijev 17.10 Čebelica Maja 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.30 Novo - računalniški show 20.00 Mladinska oddaja 21.20 Clip 21.51 Športna poročila 22.25 Stavite da...? SUPER CHANNEL 14.30 Film Europe 16.30 V živo 18.30 Bonanza 20.30 MediaTV 21.00 Tabloidne novice 21.30 Eoorecord 22.30 Finance 23.00 State Dept File, film AVSTRIJA 1 15.05 Lutke Jima Hensonsa 15.30 Am dam des 15.50 Rebecca in otroci iz soseščine 16.15 Strelovod 16.30 Risanka 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Prijatelji za življenje 20.15 Športna arena 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi s strani 21.25 Brezmejna strast, amer. film 21.55 Nevarnostv Savani, film SKY MOVIES PLUS 13.00 The witching of ben vvagner 15.00 Hourofthegun 19.00 The dream machine 21.00 Hudson Hawk 23.00 Nico 00.40 Frankenstein unbound SKY MOVIES PLUS 13.00 Rosebud 15.05 Lies before kisses 17.00 Sweet 15 19.00 Wuthering heights 23.00 The silence of the lambs 01.00 Frank-I THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL 13.00 The slenderthread 15.00 Mary Queen of scots 17.15 The frog prince 19.00 Matters ofthe heart 21.00 Short tirne 23.00 Misery 00.50 Onegoodcop EUROSPORT 13.00 Oliver's story 15.00 The list of Adrian Messen-ger 17.00 The little kidnappers 19.00 Chanceofalifetime 21.00 The naked gun 21/2 23.00 Ultraviolet 00.25 Letltride 09.30 11.30 12.30 14.00 15.00 17.00 18.00 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 24.00 SP smučanje (M) Nogomet - evrogoli SP smučanje (M) Nogomet - liga prvakov SP umet. drsanje SP smučanje (M) Nogomet - evrogoli Evrofun Športna poročila SP umet. drsanje Boks Tajski boks SP rokomet, finale EUROSPORT SKY ONE 09.00 Smučarski skoki 10.00 SP umet.drsanje 12.00 Nogomet-evrogoli 13.00 SP smučanje 14.00 Rally Tundra 15.00 SP umet. drsanje 17.00 Košarka NCAA 18.30 Košarka - finale pokala prvakinj 20.00 Športna poročila 20.30 Košarka-finale pokala prvakinj 22.00 Nogomet-Škotska: Nemčija 24.00 Rally Tundra 13.00 14.00 14.30 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 23.30 24.00 Sokolje gnezdo E cesta Drugi svet Santa Barbara Maude Beaverjev show DJKat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi Seinfeld Vse razen ljubezni Murphy Brown Gabrielov ogenj Žrebički - zabav, igra Vesoljske steze SKY ONE 13.00 14.00 14.30 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 24.00 PRO 7 Sokolje gnezdo E cesta Drugi svet Santa Barbara Maude Beaverjev shovv DJ Kat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi S.I.B.S. Okrogla miza Hill Street Blues Žrebički. zabavna igra Vesoljske steze 13.35 Beli jezdec, amer. film 15.25 Trd, toda prisrčen 16.15 Risanke 18.00 Parker Levvis ne more izgubiti 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Smrt nad Savano, amer. film 22.15 Dvojica 23.20 Supervohljač, amer. krimin. RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Columbo 21.45 Quincy 22.45 10 pred 11. 23.40 Gong show 00.15 Tropska vročica 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Lewis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Popolnoma nora prometna policija, film 22.00 Dvojica 23.05 Vroči pekel L.A. 00.50 Serpico RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili. Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.15 Eksplozivno 20.15 Highlander 21.15 Kriminalni magazin 22.15 Eksplozivno 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina SATI_ 13.05 Halli Galli 13.55 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 21.15 Kriminalni magazin 23.00 Spieglova reportaža Vroča stava PRO 7 14.00 Akademija FBI, film 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Lewis ne more pomagati 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.15 Ženske dr. Windemeyerja, amer. film 22.05 Jack in McCabe 23.05 Hardbodies, amer. komedija 00.45 Psiho decernat RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili, Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Grešni primer, amer. film 22.15 Sternov magazin 23.15 Gottschalkov show 00.00 Prav, Aljaska! SATI 13.55 Sence strasti 14.30 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 19.20 Kolo sreče 20.15 Velika predstava, nem. film 23.50 Podvig Ognjeni vihar, amer. nadalj. SAT 3 SAT 3 13.45 Kulturni magazin 13.45 Računalniški show 14.15 Narodna glasba iz Avstrije 14.15 Koncert 15.00 Kraljevo bavarsko sodišče 15.15 Rockpop 15.25 Kulinarika po glasbeno 16.15 Zbogomjezus 16.25 In Vite Vita 17.10 Mladinska oddaja 17.10 Michael iz Loenneberga 18.00 Slike iz Nemčije 17.35 Oblaki nad Kaprunom 19.00 Danes 18.00 Slike iz Švice 19.30 Kulturni magazin 19.00 Danes 20.00 Napaka pilota, film 19.30 K stvari 21.30 Enkrat se moraš ustaviti 20.00 Pawlakovi 21.45 Kulturni žurnal 21.00 Vojna in mir v deželi Khmer- 21.51 Športna poročila jev 22.25 Pogledi s strani 21.51 Športna poročila 22.30 Klub 2 22.25 Mačka in kanarček, ang. SUPER CHANNEL film 14.00 Video moda SUPER CHANNEL 16.30 V živo 16.30 V živo 18.30 Bonanza 19.30 Richard Diamond 19.30 Dante 20.00 Magazin 20.00 Eoorecord 21.00 Tabloidne novice 20.30 Scena 21.30 Finance 21.00 Tabloidne novice 22.30 Finance 22.30 Finance 23.00 Potovanje, film 23.00 The Faicons, film AVSTRIJA 1 AVSTRIJA 1 15.05 Peter Pan 15.05 Risanka 15.30 Lutke 15.30 Kislo zelje 15.50 Rebbeca in otroci iz 16.15 Detektivi okolja soseščine 16.30 Gameshovv 16.15 Natančno glej 17.10 Spored po željah 18.05 Mi 18.30 Prijatelji za življenje 20.00 Šport 21.00 Animo o živalih in ljudeh 21.07 Pogledi s strani 21.20 Pustolovski film 22.50 Sladki sen o sreči, amer. film 16.30 DingDong 17.10 Spored po željah 20.15 Villi bo stvar že uredil, nem. film 21.40 Pogledi s strani 21.50 Pa prav Aljaska 22.35 Umetnost pozabitve, poljski film 23.50 Pariš express, ang. krimin. POGREBNA SLUŽBA, CVETLICARNA STSBIO Ko se ustavi čas ••• Je čas, ko se začne in je čas, ko se konča. Rojstvo in smrt, začetek in konec vsake biti; vsakega življenja. Z bolečinami in veseljem na začetku ter z bolečinami in žalostjo na koncu. Ne prvemu in ne drugemu ne utečeš. Ko se zgodLKo se ustavi čas...Ko ostanejo tisti, fo so ji) imeli radi... MORANA, d.o.o., Pogrebna služba, cvetličarna, v Parižljah pri Braslovčah, je tista, ki ob takih trenutkih poskrbi za vse. V Verjetno ste za njih že slišali. Ce še niste, potem vedite, da so vam na voljo za vse usluge 24 ur na dan. Ne glede na to, kje jih potrebujete, tu blizu ali tam daleč. Na vsako pot gredo, tako v tujino kot na vroči Balkan, v vsakem času. k Vi BI Če pravimo, da vam nudijo vse usluge, pravimo, da vam nudijo dobesedno vse, za kar bi želeli, da kdo namesto vas poskrbi v trenutkih največje žalosti. Samo pokličite jih ali jih osebno obiščite in uredili bodo vse potrebno. Ce se zgodi nepričakovano, skoraj zagotovo pa je vsaka smrt nepričakovana in pri hiši ni denarja, potem vam v Morani, Pogrebnih storitvah Steblovnik, to z razumevanjem upoštevajo. Od računa pogrebnih stroškov vam takoj odštejejo znesek pogrebnine v trenutni višini nekaj čez 30 tisoč tolarjev, to pa je toliko kot znaša recimo cena krste srednje kakovosti. Plačate le razliko, če nastane. Novost, ki so jo pri Steblovnikovih v Parižljah pri Braslovčah uvedli v zadnjem času: odprli so krasno Cvetličarno, v kateri vam nudjo vse mogoče cvetje za vse mogoče priložnosti. Še to: Če jih potrebujete, jih lahko pokličete ali obiščete v vsakem času. Parižlje 11 c, 63314 Braslovče. Telefon: (063) 721 -667 in (063) 721 - 043. Šaleški študentski klub vabi na gala Akademski ples v soboto, 20. marca, ob 20. v Hotelu Vesna v Topolšici Zabaval vas bo ansambel Sončna stran. Predprodaja kart vsak dan v Mladinski knjigi. Vabljeni! Dežurstva OBČINA VELENJE Zdravniki: Četrtek, 18. marca -dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Jonko in dr. Kočevar Petek, 19. marca - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Pir-tovšek, nočni dr. Kozorog in dr. 0. Renko Sobota, 20. marca in nedeljo, 21. marca - dr. Friškovec, dr. Pir-tovšek in dr. Stupar Ponedeljek, 22. marca - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Bola, nočni dr. Friškovec in dr. Rus Zobozdravstvo: V soboto, 20. marca in nedeljo, 21. marca-dr. Eta Ro-gan, od 8. do 12. ure vdežumi zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 19. marca do 26. marca -Franc Blatnik, dr.vet.med., Sta-netova 47, tel.: 857-875. OBČINA MOZIRJE: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 21. marca - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841410. 11111111 LI I kino riN© riN© ICalllalfVdo.o. železnina Hudovernik Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982 Za gotovinsko plačilo vam nudimo: CEMENT vreča 449 SIT Velika izbira APNO vreča 339 SIT stavbnega STREŠNALEPENKA 10 m2 730 SIT okovja po V0BITEKTV3 10m2 2290 SIT ugodnih cenah. JUPOL 30 kg 2280 SIT Del. čas: JUBOLINKIT 30 kg 1830 SIT BELTON 0,91 517 SIT vsakdan BELTOP 0,91 720 SIT od 7. do 17. ure, BAVALIT 40 kg 1920 SIT sobota: VALIT 30 kg 2400 SIT 8. do 12. ure FiRŠTI ROTOTEHNIKA 63330 Mozirje, Radegunda 54, tel.: (063) 832 222, tel./fax: (063) 831697 zaposli VODJO KOMERCIALE ČESE ŽELITE DOKAZATI, SPREJMITE NAŠ IZZIV Od kandidata pričakujemo: - izkušnje na področju trženja in reklamiranja - smisel za organizacijo in timsko delo - višjo ali visokošolsko izobrazbo - izkušnje na področju uvoza in izvoza - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika - znanje dela z računalnikom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi. ZA OBČASNO POMOČ IŠČEMO FINANČNO RAČUNOVODSKEGA INŠTRUKTORJA S kandidatom bomo sklenili pogodbo o delu. Plačilo po dogovoru. Možnost kasnejše zaposlitve. Prijave pošljite v roku 14 dni ali pokličite na tel. 063/831-697,063/832-222. FIRŠT ROTOTEHNIKA, Radegunda 54,63330 MOZIRJE. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) telefon: 779-220_ olje Zvezda 1/1 114.90 sit moka tip 400 1/1 kg 55.00 sit moka tip 525 1/1 kg 34.90 sit moka tip 850 25/1 kg 27.90 sit sladkor 50/1 kg 55.90 sit Ava 3 kg 449.00 sit mehčalec 4 I 310.00 sit pesni rezanci kg 19.90 sit ječmen kg 19.50 sit Ugodne cene motornih žag in vrtnih kosilnic Jonseret, vseh vrst krmil, gnojil, semen, brezalkoholnih pijač in kakovostnih vin. Za večje nakupe brezplačna dostava na dom. _Vabimo vas, da nas obiščete! LU 1111111 D Dom kuture Velenje Nedelja, 21.a ob Ml ui dopoldan PONOVNO! TELESNI STRAŽAR (Bodyguard) - ameriški ljubezenski triler. Vlogi: Whitney Houston in Kevin Costner Režija: Mick Nicholson Ponedeljek, 22.3. cb20luri POSLEDNJI MOHIKANEC-ameriški ljubezensko pustolovski vloge:Daniel Day-Lewis Režija: Michael Mann . Kino Šoštanj Torek, 23.3L ob 17.uri: POSLEDNJI MOHIKANEC Kino Šmartno ob Paki: Torek, 23.3L ob 20.ui: POSLEDNJI MOHIKANEC Ljubezen, ki se rodi sredi spopada za prevlado v kolonijah Novega sveta med Francozi in Angleži. Naročniki Na&«ga čom Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 855 -»SO ali 854 7G±. il TENIS NA SELAH Zdrav duh v zdravem telesu, uživajmo življenje. To vam nudimo tudi mi na tenisu na Selah pri Velenju. Cena: dopoldan - ena nalepka 2.5 DEM/h popoldan - dve nalepki 5 DEM/h nočna - tri nalepke 7.5 DEM/h Prodajo nalepk urejuje prostornik vsak dan od 01.04.1993 dalje od 8.00- 20.00 ure. Rezervacije igrišč so možne vsak dan TENIS PARK (razen torka in srede od 15.00 ure dalje) od 8.00 do 22.00 ure. RENOMIRANO podjetje išče KOMERCIALISTA za prodajo na področju Slovenije. Zahtevana je višja ali srednja šola ter poznavanje mode in modnih dodatkov. MLADE, AMBICIOZNE, UGLAJENEGA NASTOPA vabimo, da svoje pisne ponudbe pošljete na uredništvo NAŠ CAS pod šifro: MODA KDOR TA NAJfNs! 853-451,855-450 Oglase za podjetnike, obrlnike... sprejemamo po telefonu 063 855- 450, 853-451 in telefaksu 063 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v (etrtek. IGRAČE, IGRAČE, IGRAČE! Otroci, to res morate videti! Sezam Šoštanj, tel. 882-264 Prodaja nalepk za sezono 93 ŠTK bo od 15.3. do 31.3. 1993 pripravil predprodajo nalepk za odprta tenis igrišča. Prodaja bo v Beli dvorani ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. - 19. ure. Podrobnejše informacije glede prodaje nalepk dobite na telefon 855-640 Občinska teniška-liga "93" Vse ekipe, ki imajo pravico nastopa v "občinski teniški ligi 93" obveščamo, da poravnajo prijavo 15.000 SIT na žiro račun 52800-678-82586 ŠTK Velenje. Zadnji rok plačila je 8.4.1993. Gostičšče ČETAM Okonina 2, Ljubno Izredno ugodna ponudba: nedeljska kosila 500 SIT specialitete: meso žrebet, puranje, svinjsko sladice .... , ,,. ., Vliudno vabljeni! inf. tel.: 841164 ^^ boutioue [J nitkoM hJ^^ So • >ško 16, Veieijo PESTRA IN POCENI PONUDBA ^ ■ ^FRIZERSKI SALON ■T Nataša ^M Šalek 84, tel. 856 947 Hmemm ITOiti Foršt 7, Ljubno iiiiiiiii] Nudimo vam dnevno sveže: postrvi razne zrezke lignje možgane puranji file sladice.. Vljudno vabljeni! S»U°M L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, (a* 42-264 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 18.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Klepet z zdravnikom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 19.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Pohvalite, pograjajte; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 20.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje.14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Izbor pesmi tedna; 16.30 Za konec tedna; 16.00 Minute za film; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 21.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.30 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 14.50; 16.50 in 17.50 servisne informacije in epp ; ob 14.30 Poročila. 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 22.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kontaktna oddaja o dohodnini; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.3o Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Ponedeljkov šport; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 16. MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Kdaj,kje,kaj; 16.00 Vaš glas, naša glasba; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 17.MARCA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. IOTTT1TIJK1TVTO*1 Kostanj do°- Podjetje za predelavo lesa in trgovina s parketom Odkupujemo smrekovo, jesenovo in javorjevo hlodovino boljše kvalitete. Plačilo po dogovoru! Tel.: 27 528 (od 7. do 12. ure) 39 521 (od 19. ure naprej) vodovod toplovod dom servis pleskanje zlatko sobota opaži ploščice Kardeljev trg 3 63320 Velenje 0fjr3j8 (063)857 668 StOp/IISČa Zveza kulturnih organizacij Velenje Večer ljudskih pesmi in viž V Domu kulture v Velenju bo to soboto ( 20. marca) gotovo nadvse živahno. Zveza kulturnih organizacij občine Velenje bo namreč pripravila večer ljudskih pesmi in viž. Za dobro razpoloženje vseh obiskovalcev večera bo poskrbelo 12 ljudskih godcev, plesalcev, pevcev iz cele Šaleške doline. Zapeli, zaigrali ali zaplesali pa bodo na marsikatero takšno "vižo", ki je danes že tonila v pozabo. Na prireditvi, začeli jo bodo ob 19. uri, se bodo predstavili: Šumahove sestre s Plešivca, Lojz Podvratnik iz Šmartnega ob Paki, Malčka Jelen in Lojzka Je-zemik, Ciril Brožnik, Justina Pu-stinek, Ciril Brložnik (vsi iz Šentilja), Ivan Knez izZavodenj, Trio Pečovnik- Medved- Goršek iz Raven, Franc Vranjek (Šentilj) in plesalci Šaleške folklorne skupine Koleda, žene s Paškega Kozjaka, Trio Pungartnik- Felici-jan- Planine iz Velenja, Trimarji iz Kavč ter Štrajh orkester folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. ■ (tp) Skupina za duhovni razvoj Velenje "Tečaj čudežev" Danes (18. marca) bo Skupina za duhovni razvoj Velenje pripravila večer z naslovom "Tečaj čudežev". Ta bo v Knjižnici Velenje, začeli pa ga bodo ob 18. uri. Poleg predavanja na to temo bodo predstavili tudi knjigo, ki na razumljiv način razlaga duhovno učenje in univerzalne duhovne teme. V Ameriki so jo menda označili kot za odkritje 20. stoletja. Z njeno pomočjo lahko vsakdo najde svojega notranjega duhovnega učitelja. Predvsem pa delo daje odgovor na vprašanje, kako razlikovati med glasom EGA- strahu in glasom notranje modrosti- ljubezni. Za prijeten uvod v večer "Tečaj čudežev" bo poskrbel ranganatha Rajko, in sicer s petjem in igranjem duhovnih pesmi (zahoda in vzhoda) na kitari. E R A a E R NAJNOVEJŠE - JOGI MEDIC Al SYSTEM i antibakterijsko prevleko ^ Vse vrste vzmetnic in postelj w do 30. mana 20 % POPUST pri plačlu z gotovino ali kreditom SKB banke Sodobna oprema, telefon (063) 855 296 V trgovinah ERAzavas: E A joqi® V0HAK6/1RISTAVEC ARMATURNE MREŽE 9/6 " 8/5 " 5/4.2 " 4.2/4.2 PARKET IMEINI HRAST M2 KOM. KOM. KOM. 34.00 SIT 3.510.00 SIT 2.735.10 SIT 1.781.50 SIT 1.252.80 SIT 0D724.95D0 1071.18SIT PONUDBA ZA VimiKARJE - BETONSKI VINOGRADNIŠKI STEBRI -BETONSKI VRTNI STEBRI -BETONSKI ROBNIKI IN MEJNIKI - BETONSKE PLOŠtE IN CEVI cene so maloprodajne in veljajo za takojšnje platilo! E R A Gradbeni material, Koroška 2/a, telefon (063) 853 448 mali OGLASI ŠPORTNI VOZIČEK MONBEBE skoraj nov prodam za 9000 sit. 8 851-276. PRODAM ALI ZAMENJAM za karto za premog trosed in dva fotelja. 8 855-637. SPALNICO LEPO OHRANJENO PRODAM. Nada Juršinič, Kajuhova 5, Šoštanj. RUSKO MOTORNO ŽAGO in šivalni strojček na baterije, vse novo z rezervnimi deli, ugodno prodam. S 982-285. HLEVSKI GNOJ, domače žganje-češplovec, prodam. 8 854-872. VELIKE ČRNE ŠNAVCERJE, odličnih staršev, z zdravstveno in rodovniško dokumentacijo, prodam. S 853-651. DEKLE NAJAME OPREMLJENO SOBO s sanitarijami ali garsonjero. S 855-792 od 8. ure dalje. MLADO BREJO KRAVO, težko okrog 400 kg, kupim, 8 831-007. ŽREBIČKO STARO 10 mesecev, Haflinger, prodam. 8 892-775, zvečer. SEMENSKI KROMPIR JERLA, prodam. Drofelnik,Gorenje 11, Šmartno ob Paki. LADO 1600, letnik 1980, registrirano do 8/93, prodam. S 0609-612-543 dopoldan, ali 893-356 popoldan. POSLOVNI PROSTOR ODDAM V NAJEM. 8 858-293. IŠČEM GARSONJERO ALI ENOSOB-NO STANOVANJE na relaciji od Raven na Koroškem do Šoštanja. Plačilo po dogovoru. 8 0602-53-633 od 17. ure dalje. IŠČEM OSEBO ZA VODENJE KNJIG V PODJETJU. 8 856-992. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1988, pletilni stroj Toyota in sedežno garnituro, prodam. 8 852-386. GARSONJERO V VELENJU PRODAM, (OPREMLJENA). 8 29-693. IŠČEM INŠTRUKCIJE ZA MATEMATIKO za srednjo šolo naravoslovne smeri. 8 854-429. DVA POMOŽNA GRADBENA DELAVCA za cca 10 dni, iščem. Kličite 855-172 zvečer. TV GRUNDING prodam in štedilnik 4 elektika, prodam za 200 dem. Huremovič, Prešernova 9 a, 4. nadstropje, Velenje. KOLO PONV, prodam za 100 dem, prodam tudi 80 basno harmoniko Melodija. 8 854-752. SAMARO, letnik 1988, registrirano do avgusta 1988, prvi lastnik, prodam. Marinšek, 855-052. KINTA KUNTE, ugodno prodam in novo kočo za velikega psa, ugodno prodam. 8 858-265. HLEVSKI GNOJ PRODAM. 8 858-305 zvečer. MANJŠI TRAKTOR IN ORGLE VE-MUNT, prodam. 8 855-321 interna 1271. BIKCA 200 kg težkega za nadaljno rejo, prodam. 8 882-897. KRAVO SIMENTALKO za zakol, prodam. 8 885-652. OPEL KADET 1,6 D, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. 8 852-283. KUPIM OSEBNI AVTO VISA, ali R-4 dobro ohranjen, star do 8 let. KOKOŠI RJAVE ZA NADALJNO NE-SNOST, ali zakol prodajamo po izredno ugodni ceni na FARMI ROJE pri Šempetru od 18. marca dalje. Sprejemamo tudi naročila za 4 mesečne jarkice ameriške selekcije, rjave, bele lahke in črne, ki jih bomo prodajali v mesecu aprilu. 8 701-453. NOV DALJINSKI TELEFON SANY0, 1500 m, prodam za 16.900 sit, možnost plačila na dva čeka. 8 850-552. KUPIM MEHANIZEM IN GREBEN za košnjo, za moto kultivator Gorenje Muta. 8 882-806. DOBRO OHRANJENO KRZNENO JAKNO št. 38 iz bele lisice, prodam za 300 DEM. 8 831-242. POLKNE, KROŽNO ŽAGO in hladilnik, prodam. 8 882-437. OTROŠKO SOBO, statro 2 leti, zelo ugodno prodam. 8 850-523 od 15. ure dalje. GRADBENO PARCELO V FLORJANU pri Šoštanju z gotovimi temelji in vso urejeno dokumentacijo, prodam. 8 892-027. SADJARJI! 23. in 24. marca ob 16. uri, ORGANIZIRAMO SEMINAR O VZGOJI, ZAŠČITI IN OBREZOVANJU SADNEGA DREVJA TER VINSKE TRTE. Prvi dan teore-tičnež osnove, drugi dan praktično delo v sadovnjaku. Informacije in prijave, Delavska univerza Velenje, Titov trg 2, 8 854-539. V NAJEM ODDAMO 200 nT prostorov v Starem Velenju, drugo nadstropje, 8 853-370, od 6. do 13. ure. HIŠO NA IZJEMNI LOKACIJI V CENTRU ŠOŠTANJA prodamo. Parkirni prostor, dvorišče, garaža, mestni toplovod in centralna. Primerno za gostinsko ali trgovsko dejavnost. 8 854 090. ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujem in montiram. 8 24-296. DVA PLETILNA STROJA Brother za vse vrste volne, ugodno prodam. 8 858-027 ali 857-582. IŠČEM V UREJENI hiši dom pri ostareli ženski. Sem mlajša upokojenka, pridna, delavna ženska. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas pod šifro "Vrt." DO PETE FAZE dograjeno hišo 1100 m2 zemlje v Stranicah, prodam za 65.000 dem. 8 855-419. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo prodajala kokoši nesnice v nedeljo 21.3. ob 9.uri v Šaleku pri cerkvi, pri Stropniku. Kokoši so dvakrat cepljene in krmljene z domačo krmo. Informacije po 8 0602-61-202. PRITLIKAVEGA ŠNAVCERJA, črnega, rodovniškega, prodam. 8 712-277. ODDAM LOKAL V VELENJU. 8 885-379. V GAVCAH V ŠMARTNEM OB PAKI prodam vikend v izmeri 75 m2, par-sela z 250 m2, po ugodni ceni. 8 856-899 od 8. do 14. ure. Kje si ljuba mama zdaj, kje je nežni tvoj obraz, kje je zlata roka tvoja, kiskrbelajezanas. Oh kako, kako boli, ko zavemo se, da tebe več med nami ni. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, babica in teta MARIJA KOTNIK-NOVAKOVA MAMA rojena KA VNIK 10.8.1900- 9.3.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutk ih priskočili na pomoč in nesebično pomagali. Posebej se zahvaljujemo dr. Lazarju za obiske in zdravljenje na domu. Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, vence in sveče. Hvala pevcem Razborja ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku in ji izkazali poslednjo čast na njeni zadnji poti na razborškem pokopališču. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoče: hčerke Štefka, Urška, Minka in Gelika z družinami. ZAHVALA Dozorel je in za vedno odšel od nas v 85. letu starosti naš dragi oče, dedek in brat IVAN NAPOTNIK Z zemljo je rasel, živel z njo in trden, zdrav kol zemlja, vedel ni, da tudi on, njen gospodar, je plod samo. ki sam ulrga se, ko dozori. (C.Zlobec) 1908-1993 iz Topolšice Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se v tako velikem številu poslovili od njega na domu in na pokopališču v Podkraju. Enaka zahvala velja spoštovanemu gospodu dekanu, godbi, pevcem in govornikom, ki so s pogrebno slovesnostjo, godbo, pesmijo in besedo obogatili njegovo poslednje slovo. Toplo se zahvaljujemo Za njim ostaja praznina in bolečina ter misel: Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in vnos. (T.Pavček) sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali; zdravniku gospodu Menihu za zadravljenje v času bolezni ter zdravnikomin zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica za prizadevanja in nego v zadnjih dneh življenja. VSI NJEGOVI Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt nam te vzela je prerano, a v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta FRANCA SMONA iz Laz pri Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali toliko lepega cvetja in sveč ter za svete maše in izrazili pisno ali ustno sožalje. Zahvala velja tudi govornikoma, pevcem za zapete žalostinke ter upokojencem in godbi RLV. Žalujoči: Žena, sin in hčerka z družino. ZAHVALA Obmirovale so zlate roke in prenehalo je biti ljubeče srce naše drage MIRE LESJAK Ob tej priložnosti se najtopleje zahvaljujemo prav vsem, ki ste ji bili naklonjeni v času njenega življenja, ji ob bolezni pomagali lajšati bolečine ter ji ob njenem slovesu izkazali spoštovanje s spremstvom na zadnji poti. Hvala vsem za vse darove in izraženo sožalje, prav tako tudi vsem za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Posebna zahvala velja kolektivom Nama Velenje, Gorenje GA ter Vzgojno varstvenemu zavodu Velenje. ŽALUJOČI VSI NJENI. ZAHVALA V krogu svojih prijateljev je nenadoma, mnogo prezgodaj prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica, zeta in svaka MIRKA ŠTAGOJA 21.2.1948-7.3.1993 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem RLV Klasirnica, TGO ZO, 4.EB-CSŠ razredu, pevcem, rudarski godbi, skupini tamburašev, Planinskemu društvu Konovo, govornikoma za čustvene besede slovesa, rudarski častni straži, sostanovalcem in gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: Žena Marjana, sinova Aleš in Uroš, mama Alojzija, sestri Slavka in Valčka z družinami ter ostali sorodniki. as "Naš čas" Izdaja Časopisna založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: £111111IIHIMV/VI in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. L Velika nevarnosti požarov Čeprav je letošnjo pomlad na področju občine Velenje in hkrati na področju Občinske gasilske zveze Velenje primerno zatišje pred požari v naravi, smo lahko zaskrbljeni, ker je dolgotrajna suša globinsko izsušila podrast. Nevarnost travniških in gozdnih požarov je tako velika, zato je primerno, da vas na to, drage bralke in bralci pravočasno opozorimo. Kurjenje rastlinskih in gozdnih odpadkov v naravi je prepovedano, še zlasti, če je to v bližini poslopij in gozdov. O tem vas bo gotovo opozo- rila še pristojna inšpekcija. Dolžni ste opozoriti vse, ki bi zažigali tovrstne odpadke, pozorno pa spremljajte ravnanje otrok, ki se igrajo ob gozdu ali kar sredi gozdnih jas. Pravočasno opozarjanje in spoštovanje protipožarnih ukrepov ter prepovedi kurjenja v naravi nam bo prihranilo veliko bogastva, prelep gozd, mukotrpno prenehanje gasilcev, ki le s težavo gasijo gozdne površine ter ogrožanje življenj ob morebitnih požarih. ■ Jože Miklavc Akcija: "Častna izjava voznika" Dana beseda velja in obvezuje Slovenj Gradec Katica hitro raste zahvala za sodelovanje pri ohranjanju življenj, toda podpis je obveza. Zavedati se tega pomeni poskrbeti sam za večjo varnost v cestnem prometu. Kljub vrsti akcij je osveščenosti še vedno premalo. " Vlado Praprotnik: "Pobuda SPV-jaje zelo dobra, kajti nikoli ni opozarjanja na napake in možnosti, kalco jih odpraviti, dovolj. Življenja, sploh pa mlada, so dragocena in ni jih mogoče kupiti ali nadomestiti s čim drugim. Vzroke za prometne nesreče pa je mogoče odpraviti z malo truda in dobre volje. Simbolike v tej akciji ni, so dejstva in obveza, da je lahko prav kmalu bolje." Jule Slemenšek, predsednik velenjskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: "Akcija teče po celi državi Sloveniji. Je nujna ali ne? Nujno je bilo treba nekaj storiti glede na to, da cest pri nas še kmalu ne bomo imeli boljših, da zakonodaja na tem področju kasni. Izbrali smo zadnjo možnost. Podpis častne izjave ni prisila, ampak bolj apel na človekovo zavest, da lahko sam precej pripomore pri ohranitvf dragocenega življenja. Daje akcija metanje peska v oči? Komu. Podpišejo vendarle tisti, ki seje sam pri sebi odločil, da se bo dane beseda in obljube držal. Če ne, pride spet na vrsto policija in udarec po žepu bo naredil svoje." _■ tp, B.M. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije seje vključil v prizadevanja za zmanjšanje žrtev med mladimi z akcijo Častna izjava voznika. Traja od 10. marca do 7. aprila. Namenil je ni samo mladim, ampak vsem tistim udeležencem v cestnem prometu, ki so pripravljeni tudi sami kaj storiti za boljšo varnost. Organizator upa, da se bo vanjo vključilo približno 20 tisoč voznikov. SPV Velenje kot eden od organizatorjev za izvedbo akcije na terenu je poskrbel, da so lahko to storili tudi občani velenjske občine. Med tistimi, ki so podpisali častno izjavo voznika v prostorih velenjske občinske skupščine, smo se mudili tudi mi in zabeležili naslednja mnenja o akciji. Prepričam sem, da res prav vozniki lahko kaj storimo za to, da bo žrtev med udeleženci v Zidava Koroškega trgovskega centra v Slovenj Gradcu, ki mu domačini že zdaj pravijo kar Katica (izpeljanka in kratica KTC in lepo koroškp ime), lepo napreduje. Center ob Celjski cesti bo predvidoma gotov do jeseni letos, ko bodo v njem odprli že prve lokale. Katico skupaj gradijo ljubljanski Smelt, Kograd-Gradbeno podjetje Slovenj Gradec in občina. V njej bo več kot šest tisoč kvadratnih metrov površin za trgovine, obrtnike, manjša podjetja, banko, gostišče, agencije itd. Družba PTC, ki vodi izgradnjo za Slovenj Gradec velike stavbe, je prodala že tri četrtine poslovnih prostorov, manjši lokali pa so skoraj že vsi oddani. ■ Besedilo in slika: A. B. Katica je zdaj še "pri tleh", do polletja pa bo že pod streho. Pozor! Poplave, suša, lubadar In še marsikaj, bi lahko zapisali ob dejavnosti članov nazar-skega gasilskega društva. Da so med prvimi pri vsaki akciji, kije namenjena pomoči sočloveka, je jasno, to se vidi in sliši. Neskončni "zbirki" plemenitih in koristnih dejanj so v minulih dneh dodali še boj proti lubadar-ju. Zagnali so se v gozd in ga po vseh "predpisih" očistili in tokrat kot gasilci niso gasili, ampak kurili, kar je z gozdnimi ostanki pač treba storiti. Daje bilo to v gozdu nad Žlabrom, ni treba posebej omenjati. ■ foto.jp Pomlad so prinesli Vzgojiteljice in otroci vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje ter učitelji in učenci mozirske osemletke so se prejšnji petek zares izkazali z več kot zanimivim kulturnim nastopom. Svojim staršem in sokrajanom, ki so veliko dvorano mozirskega kulturnega doma napolnili bolj kod do zadnjega kotička, so predstavili bogat, zanimiv in sproščen večer, prireditvi so dali ime "Pomlad prinašamo" in z eno samo besedo - navdušili. ■ foto: jp denje družine dali primerno popotnico. ■ foto: jp Drago Iršič: "24 let sem že voznik in o akciji menim vse najboljše. Podpisa častne izjave ne jemljem kot nekaj simboličnega, ampak je zame dana beseda obvezujoča. Upam, da tudi za druge, in da bo akcija dosegla svoj namen. Če rešimo vsaj nekaj mladih življenj, bo to že uspeh. cestnem prometu manj." Anton Balant: "Sem poklicni voznik in o namenih akcije toliko bolj prepričan. Če bo tekla tako kot je zastavljena, potem uspeh ne sme izostati. Listina in nalepka sta res lahko simbolična Dober pogled Svoje bogato in pestro dejavnost v preteklem letu so konec minulega tedna ocenili tudi člani Lovske družine Mozirje. Družina sicer šteje 59 članov in na sobotnem srečanju so se poleg predstavnikov sosednjih in pobratenih družin ter gostov zbrali skoraj vsi, kar je le kamenček več v potrditvi njoihove uspešnosti na vseh področjih delovnaja lovske družine in lovcev. Ob tehtni oceni svojih dosežkov in nalog so izvolili še nov izvršilni odbor in mu za vo- Simbol Starega Velenja - vodnjak Zaenkrat na mestu, kjer naj bi stal simbol Starega Velenja, mestni vodnjak, še vedno stoji maketa. Hkrati je to "šparovček" v katerega lahko svoje prispevke za postavitev vodnjaka vrže vsak mimoidoči. Do ponedeljka še niso uspeli ugotoviti, koliko tolarjev je v njem, ker je ključavnica zarjavela. Potreben bo "vlom", potem pa štetje in ugotavljanje, ali je tudi vreme podarjenemu kaj načelo obliko. Kar težko verjetno se je v maketi nabralo dovolj. Po zadnjih podatkih naj bi postavitev vodnjaka, celega vlitega v beton, stala miljon in tristo tisoč tolarjev. Do seda j pa so zanj zbrali borih 32 tisočakov in še nekaj drobiža. Neraziskana vsebina makete seveda še ni všteta. ■ bš, Foto:bm