AÑO (LETO) XXVII. (21)
No. (štev.) 27
ESLOVBN IA LIBRE
BUENOS AIRES 4. julija 1968
HUD VOLILNI PORAZ FRANCOSKIH KOMUNISTOV
9 de Julio — Día de la Independencia
La Argentina festeja todos los años el 9 de julio su día de independencia 'nacional. Los representantes del pueblo, reunidos en el Congreso de Tucumán bajo la presidencia 'del dr. Francisco Narciso Laprida, proclamaron hace 152 años, después de arduos debates, la independencia de Las Provincias Unidas de América del Su'd. La Revolución de Mayo de 1819 llegó así a su culminación.
Desde entonces vive la Nación Argentina una vida libre e independiente. De una colonia española económica y políticamente abrasada se transformó en una nación moderna bajo la guía de los proceres y con la ayuda de patriotas y numerosos inmigrantes recibidos hospitalariamente 'de todas las partes del mundo, especialmente de Europa. Por su riqueza natural, ganadería y agricultura tiene grandes posibilidades —algunas todavía sin explotar— para su desa-rollo futuro.
En su camino hacia la plenitud nacional la Argentina vivió no sólo los momentos felices, sino también 'duras y difíciles pruebas. Pero las sobrellevó todas y construye su porvenir con el trabajo de todos los habitantes. En este camino hacia la meta promisoria en ocasión de la fiesta patria de su independencia le deseamos éxito también los inmigrantes eslovenos.
9. julij praznih argentinshe neodvisnosti
9. julija je vsako leto praznik argentinske neodvisnosti. Tega dne so narodni zastopniki v državnem kongresu, ki je zasedal v Tucumanu poidi predsedstvom dr. Franca Narcisa de Lapride po daljšem 'razmotrivanju proglasili neodvisnost Združenih provinc Južne Amerike. Tako je bila ispopolnjena majska revolucija iz teta 1810.
Od tedaj naprej živi Argentina svoje svobodno in neodvisno državno življenje. Od gospodarsko in politično zaostale španske kolonialne posesti se je pod vodstvom rodoljubnih mož, s pomočjo domačega delovnega ljudstva in številnih naseljencev, ki jih je gostoljubno sprejemala iz vseh delov sveta, zlasti iz Evrope, razvila v moderno državo, ki ima zaradi svojega naravnega bogastva, živinoreje in poljedelstva, še neizrabljene možnosti iza še večji razvoj in razmah.
Od leta 1816 je Argentina na svoji razvojni poti do danes doživljala poleg srečnih in veselih dogodkov, tudi težke gospodarske preizkušnje. Vse je prestala in si z naporom vsega prebivalstva gradila naprej svojo bodočnost. Zato smo prepričani, da bo prestala tudi vse morebitne bodoče. To ji iskreno želimo ob prazniku njene neodvisnosti tudi vsi slovenski naseljenci!
las življenja in dodajanja v Argentini
Ob de Gaullovi zmagi
De Gaulle je spet zmagal na volitvah in porazil .svoje nasprotnike. Volilna zmaga je veličastna, poraz francoskih komunistov silovit. Toda Francija kot taka ni glasovala za De Gaulla, pač pa zase, za red in mir v državi, za svobodo, proti kaosu in državljanski vojni, proti komunistični diktaturi.
Silovit udarec je bil zadan francoskemu komunizmu, toliko silovitejši, ker je bila partija zvest De Gaullov zagovornik, odkar je ta prevzel oblast v Franciji. S svojo podporo De Gaullu je partija dosegla razkolonizaciju Alžira, je dosegla kontrolo francoskih sindikatov,; se ji je posrečila infiltracija in kontrola univerz, se pravi, partija je na ta način zavzemala od zunaj proti sredini strukture francoskega javnega življenja, da bi tako končno zadušila De Gaullov režim. V danem trenutku bi D'e Gaulle ostal sam, brez tal, brez političnega zaledja in hi ga ‘bilo prav lahko odstraniti s politične pozornice.
[Po opazovanju očividca nedavne ‘revolucije’ v Franciji, je ta dokazala, da je De Gaulle v danem trenutku izgubil politično kontrolo države-. In kar je bilo najtežje, ni kontroliral francoskega vojaškega aparata. V trenutku, ko se je De Gaulle moral vrniti iz Romunije v Pariz, je bilo v francoski prestolnici zbranih 55.000 stražnikov, ki so jih tam osredotočili iz cele države, da bi strli upor, Toda tudi ta ukrep ni bil zadosten za -uspeh, kajti upor se je širil: prišlo je do okupacij tovarn, do mobilizacije partijskih članov, čeprav je bila partija še do zadnjega trenutka zagovornica De Gaulla. Toda iz dema-goških razlogov se je morala postaviti proti njemu, sicer bi ostala brez volil-cev in brez svojih osnovnih političnih struktur, kajti ni mogla- izpasti zaveznica režima, kateri je začel nasilno zatirati upor mladine in delavstva, ki je že zajel vso državo.
De Gaulle je imel tri alternative:
1)	sestaviti vlado s komunisti in ostalo francosko levico. Tega ni mogel storiti vsled odpora v vladi sami in ker mu tega ne 'bi dovolila francoska vojska;
2)	sestaviti vlado samo s svojimi ljudmi. Toda sredi kaosa v Parizu so iz-gledali njegovi ljudje deskreditirani;
3)	francosko vojsko. A tu je nastopilo veliko vprašanje! De Gaulle se ni mogel opreti na vojsko v državi. Moral je -odleteti v okupacijsko cono Zahodne Nem-čje in poiskati svojega največjega sovražnika grala. Massuia, ki je organiziral udar leta 1958; kajti francoska vojska je sestavljena iz več različnih vojska: poklicni vojaki, člani bivše medvojne rezistence, igaullisti, komunistični partizani, osvobodilna vojska, alžirska vojska in organizacija tajne armade.
Ostala pa je poleg teh še močna skupina 55.000 do 60.000 mož v okupacijski coni Zahodne Nemčije, ki stoji že toliko let izven francoskega notranjega političnega procesa, pripravljena -pa je na takojšen premik v Francijo v slučaju reševanja države. In De Gaulle je tako odletel na pogajanja z alžirskim generalom Massujem.
In tu gre za prej omenjeno vprašanje: razvidno je, čeprav ni bilo javno oznanjeno, o čem sta govorila De Gaulle in Massu, ko se je zgodilo, da so bili izpuščeni na svobodo gral. Salan, gral. Argout, vsi ključni možje francoske vojske, (Salan je eden odi najbolj odlikovanih francoskih generalov, Argou-ta smatrajo za enega od mladih francoskih polkovnikov, okoli katerega se zbira mlad francoski vojaški rod), da bo namreč De Gaulle, naj bo rezultat volitev kakršen koli, tudi v njegovo dobrobit, odslej naprej ostal politični jetnik francoske vojske in da mu je bilo rečeno nekako tole: „Gospod, Vaša personalna -politika je končana, kajti z njo ste pripeljali državo na rob komunističnega udara. Za čas, ki Vam ostaja za vladanje, Vas bo ščitila francoska vojska, toda začeti morate z novo politiko odločnega nastopanja proti komunizmu v Franciji.“
V takih okoliščinah je francoski narod pohitel na volišča in dokazal svojo politično zrelost: zavrnil je komunistični kaos in diktaturo, opozoril pa tudi De Gaulla in njegov režim, da so spre-
Na dopolnilnih volitvah minulo nedeljo je De Gaulle s svojimi pristaši hudo porazil komuniste in njihove zaveznike.
'Njegova -stranka je dobila v novem parlamentu 355 sedežev, kar predstavlja absolutno večino v zbornici s 487 sedeži. Doslej so gaullisti imeli v parlamentu sam,o 242 poslancev.
Komunisti 'bodo v novem parlamentu imeli samo 33 sedežev (nazadovali so za več -kot polovico), njihovi zavezniki levičaska Federacija samo 57 poslancev (tudi nazadovanje za več kot polvico). Sredinske stranke so dobile 29 sedežev, ostale majhne skupine pa 13 sedežev.
Gaulliistična stranka je sedaj dobila največjo parlamentarno večino od francoske revolucije leta 1793 dalje, ko so v Franciji s krvavimi metodami odpravili monarhijo.
Na sedanjih volitvah so doživeli hude osebne- politične poraze znani francoski levičarji: bivši predsednik Pierre Men-des France[ 79 letni socialist Georgea B-onnet, ki je (bil francoski zun. minister na zloglasni miinchenski konferenci leta 1938 in drugi.
De Gaulle je spet poveril sestavo
nove francoske vlade dosedanjemu mi-nisterskemu predsedniku Pompidouju. Kljiub absolutni gaullHstičhi Večini v parlamentu je Pompidou objavil, da bo razširil novo francosko vlado tudi z drugimi -strankami. Pompidou bo obdržal na ključnih položajih v vladi 'dosedanje svoje ministre: Debreja v zun. ministrstvu, Couve de Murvilla v fin. ministrstvu, Marcellina v notranjem ministrstvu in -Messmerja v obrambnem ministrstvu. iNla ostale položaje v vladi namerava {Pompidou pritegniti tudi neodvisne republikance! nekatere sredince in celo nekatere desne levičarje.
Po volilni zmagi je Pompidou modro izjavil: „Naša prva dolžnost je ne zlorabljati te zmage“ in nadaljeval: „Zmaga velja vsej Franciji, tudi pokrajinam, ki tradicionalno glasujejo za komuniste ali dru-ge levičarje. Bodočnost bo brez dvoma težka in problemi samo z volitvami še niso rešeni.“
■Skoroi vse komunistične partije v svobodnem svetu in za železno zaveso so kratko in z ogorčenostjo komentirate De Gaullov poraz francoske KP, noben partijski časopis pa ni mogel zapisati, da volitve v Franciji niso bile -svobodne.
Dve leti argentinske revolucije
Dne 28. junija sta minili dve leti, odkar je postal pre-d-s.edinik repub. grah Juan Carlos Ongania. Naslednjega dne je -bila zato v buenoaireški katedrali zahvalna služba božja, pri kateri je bil predsednik republike z vsemi ministri svoje vlade in glavnimi poveljniki vojske, mornarice in letalstva. Nato je z vladne palače naslovil na ljudstvo naslednjo poslanico:
„Ko sem leta 1966 na ta dan prevzel predsedstvo republike, sem dejal, da je treba v državi izvršiti temeljite spremembe, pravo revolucijo, ki naj povrne Argentincem njihovo vero, zaupanje in ponos. Ofcolnosti, v katerih živi svet ob obletnici revolucionarne vlade, to potrebo spreminjajo v nujno in neodložljivo zapoved.
Po vzpostavitvi načela avtoritete, zagotovitvi stabilnosti v redu in svobodi, konsolidaciji vseh dejavnosti za finančno, upravno in pravno ureditev države, ;bo vse to postavljeno v službo revolucije, po kateri je stremela argentinska družba, in ki so jo zahtevali novi pogoji, ki oblikujejo modeni svet.
Socialna sprememba v redu bo argentinski odgovor na dogodke, ki z vso dramatičnostjo zadevajo narode vseh kontinentov, gospodarsko razvite in nerazvite, demokratične in totalitaristične.
demokrati v vladi odprto do -oktobrskega kongresa, a bo gotovo zelo razgiban, ker -se v stranki kar pet skupin -bori za premoč. Dve Skupini sta odločn-o proti, obnovi koalicije s ikršč. demokratsko Stranko. Zlasti skupina Ricarda Lombardija temu zelo nasprotuje. Lombardi si spl-oh prizadeva, 'da 'bi v stranki zrušil 77-letnega Pietra Nennija ter se sam polastil vodstva italijanske socialistične stranke.
Nasser je 4. t. m. odšel na obisk v Moskvo zaradi ureditve vprašanj nadaljnje sovjetske pomoči arabskim državam. Egiptovski diktator hoče v Moskvi doseči, da bi o'd; sovjetov dobil več modernega orožja in ne po previsokih cenah, im ne samo starega, katerega se hoče Sovjetska zveza znebiti in povrh še za drag denar.
V komunistični Kitajski 'divja boj za nadvlado kruto naprej. Mao Ce Tungovi pristaši neusmiljeno pobijajo svoje politične 'nasprotnike. V Hong Kongu so potegnili iz reke že nad 40 trupel, ki s-o imeli na sebi znake mučenja in trpinčenja. Večina trupel je imela tudi zvezane roke ter rane od strelov v tilnik.
Inkonformizem novih rodov, ki po drugih 'državah ne priznav-ajo samo družinske in politične avtoritete, ampak celo avtoritete družbe, kateri sami pripadajo, povzroča, da se v odkritem uporu predajajo anarhističnim idejam minulega stoletja; da sploh vse zanikujejo, ker ne morejo pravilno usmeriti svojih nagibov, najti primerne usmerjenosti voditeljev in tudi zadostno pomembnih neduhovnih vrednot, ki bi zadovoljile njihove ideale. Ideale, ki presegajo rezultate razvoja, ki je bil dosežen z izključno osnovo materialističnih nagibov. Socialna sprememba, ki jo zahteva sedanja doba, se sedaj ne omejuje samo na pravično harmonizacijo med kapitalom in delom. Potrebe in hotenja so mnogo 'bolj zapletena in. zadevajo na različne načine vse družbene sloje, kajti do vseh sega sedanja kriza. Zaradi tega je treba poživiti tako kot še nikoli poprej duha solidarnosti, da bi v vzdušju pravice, avtoritete in svobode prišli do takih sprememb, ki bi nam omogočile sožitje v skladu z novim časom in s trajnimi vrednotami, ki sestavljajo našo zgodovinsko bit in obnovo naše družbe.
Če bi se argent. revolucija zadržala samo pri skromni nalogi pomiritve duhov v državi, pri popravi napak in pomanjkljivosti, da bi se nato povrnila v vsem na staro stanje, bi zagrešila nepopravljivo sleparijo, cinično prevaro mladih rodov in bi državo spravila v nevarnost, da bi njena tradicionalna načela pogazili zmeda in anarhija.“
V nekaj vrstah
Argentina se bo verjetno že z novim letom povrnila na staro denarno vrednost. Se pravi, da bo vlada izdala nove noveanice na osnovi razmerja 1 peso 3.50 dolarjev. Novi bankovci po 1 peso bodo zamenjali dosedanje bankovce po 100 pesov, pet pesov bankovce po 500 pesov, 10 pesov po tisoč pesov, 50> pesov po 5000 pesov in 100 pesov po
10.000	pesov.
V Argentini je s 1. julijem prenehala veljati zaščita trgovskih in industrij-Sikih lokalov. Zaščitena so ostala samo kinopodjetja, gledaliča in garaže. Na sodišču v Bs. Airesu je bilo doslej vloženih 12.426 zahtev za izpraznitev raznih lokalov. Za te je večina dosedanjih najemnikov plačevala izredno nizke najemnine. Najemniki teh lokalov je sami niso hoteli zviševati, ker jih je 'ščitil zakon. Po n^vem se 'bodo pa morali z lastniki dogovoriti za nove cene, ali pa izprazniti lokale.
Papeževa prizadevanja za mir v Vietnamu
V Washingtonu so potrdili točnost
Papež Pavel VI. je dal objaviti preko vatikanskega diplomata Casarollija, d‘a je osebno že lansko leto podvzel korak za končanje vojne v Vietnamu, odn. za sklicanje predhodne mirovne konference med ZDA in Hanojem.
Ko je Johnson na poti iz Avstralije Obiskal Pavla VI. v Vatikanu, sta govorila o vprašanju mirovne konference. Pavel VI. je poslal več svojih odposlancev na tajne misije v različne evropske prestolnice in ponudil Hanoju vatikanske prostore za mirovno konferenco ali vsaj za predhodne razgovore med Sev. Vietnamom in ZDA.
Gospodi
V ponedeljek, 1. t. m., so Skupnega evropskega trga (Francija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Italija) odprle svoje meje neoviranemu trgovskemu prometu, brez carin.
To je bil eden velikih korakov svobodne Zahodne Evrope k bodočim Združenim evropskim državam. Odpravljena je bila medsebojna 15 odstotna carina na blagovni promet in uvedena
Gospodarsha enotnost Zahodne Evrope
članice
IZ tedna
Ameriški predsednik Johnson je 1. julija podpisal dogovor s Sovjetsko zvezo o omejitvi raizširjevanja atomskega orožja. V Moskvi je istega dne tak dogovor podpisal sovjetski zunanji minister Gromiko.
Urugvajska vlada je za rešitev težkega gospodarskega položaja v državi med drugimi ukrepi za eno leto zamrznila prejemke vseh nameščencev. Sindikati so na to Odločitev vlade minuli torek odgovorili s splošno stavko. Policija je zaprla več kovinarjev in sindikalistov, ki so imeli tajne sestanke za prpravljanje novih nemirov. Predsednik države Jorge Paeheco Areco je izjavil, da državo lahko rešita samo globoka zavest in čut odgovornosti vseh Urugvajcev. če tega čuta in smisla za žrtve
■■■•■•■•••■■a■■■■■■■••!
membe socialnega in političnega značaja v državi nujne.
De Gaullova naloga vsled! veličastne /olilne zmage ni nič lažja, kakor je 'bila doslej. Dejansko ta zmaga pomeni, da ie še več ljudi položita svoje upe v njegovo politično pametnost ter bo moral De Gaulle posvetiti več časa notranji politiki kot doslej. Sleherno nadaljevanje dosedanje politične linije, tudi kar zadeva zunanje zadeve z zgrešeno idejo o francoski mednarodni veličini, bo lahko usodno v prvem preizkusnem trenutku.
De Gaullova zgodovinska naloga je sedaj: ohraniti zaupanje milijonov, ki so mu dali tretjič priliko, da reši Francijo.
vatikanskih poročil, niso pa hoteli potrditi, da bi bila sedanja pogajanja med Hanojem in Washingtonom direktna posledica papeževih mirovnih naporov.
V	Južnem Vietnamu so medtem Amerikanci izpraznili oporišče Khe Sanh, ,za obrambo katerega je ob nedavni komunistični ofenzivi izgubilo življenje več tisoceV ameriških in juž-novietnamskih vojakov.
V	Parizu so razgovori med Amerikanci in severnovietnamskimi komunisti še vedno v popolnem zastoju.
skupna carina na uvoženo blago od zunaj SET-a. Ta važen korak je šest članic SET-a napravilo poldrugo leto prej, kakor je bilo določeno v načrtu.
Simbolično so to odprtje meja izvedli na mostu Evropa, ki veže francoski Strassburg z zahodnonemškim Kielom ob Rhenu. Množica Nemcev in Francozov je dvignila vrčke piva v pozdrav Evropi brez meja, povezani v gospodarsko enoto.
V TEDEN
ne bo, potem bodo za državo nastopili še težji časi.
Vlada v Brazilu je z ozirom na zadnje študentovske in delavske nemire v Rio de Janeiru, Braziliji, Porto Alegre in iSao Paulo izjavila, da novih izgredov ne bo več trpela, da pa bo upoštevala upravčene zahteve zlasti študentov za zboljšanje pogojev študirajoče mladine.
Pierre Elliot Trudeau, predsednik kanadske vlade, je pri volitvah dne 25. junija priboril svoji liberalni stranki veliko večino nad konservativci. V volilni kampanji je nastopal z geslom „Dvojezična, a nedeljiva Kanada,,. Zato volilni uspeh predsednika vlade smatrajo tudi za poraz francoskih separatistov v provinci' Quebec.
Pavel VI. je imel 30. junija ponoči mašo na Trgu sv. Petra v spomin pete obletnice svojega kronanja za papeža. V govoru je odločno nastopil proti tistim katoličanom, ki se preveč navdušujejo za razne spremembe v kat. Cerkvi. Z vsem poudarkom je zlasti omenjal nezmotljivost papeževo ter dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Odločno je poudaril tudi ohranitev celibata za katoliške duhovnike.
Giovanni Leone, bo parlamentu ta teden predstavil svojo manjšinjsko vlado, sestavljeno iz samih italijanskih krščanskih demokratov s programom, ki ga misli izvajati ter zanj zahtevati zaupnico. Omogočili mu jo bodo socialisti, pri katerih je ostalo vprašanje njihovega ponovnega sodelovanja s kršč.
Proslava 10-letnice srednješolskega tečaja ravnatelja M. Bajuka
Bila je v soboto, 29. junija v Slovenski hiši. Proslavila je ni samo mladina, .« ga obiskuje, ampak vsa Slovenska skupnost, ker se zaveda njegovega pomena za svojo nadaljnjo rast.
Po rednem ¡pouku »o se izbrali v kapeli 'dijakinje in dijaki s svojimi profesorji, starši in 'bivši dijaki ter mnogi predstavniki organizirane slovenske skupnosti: zastopniki društev, organizacij in slovenskih domov s področja Vel. Buenos Airesa.
Zahvalno službo božjo je imel direktor msgr. Anton Orehar. Misli svojega cerkvenega nagovora je navezal na 10-letnico tečaja. V prvi vrsti je izrekel zahvalo Bogu za blagoslov, s katerim je spremljal delo tečaja v tej dobi. Zahvalo je izrekel tudi profesorjem, ki so se žrtvovali za mladino, tej pa tudi za njeno udeležbo. Spominjal se je tudi umrlih. Med profesorji zlasti zaslužnega ravn. Marka Bajuka ter Tomaža Kralja, pa tudi profesorjev v domovini, med katere je vključil pravkar umrlega dr. Jakoiba šolarja, od dijakov pa Jožeta Vomibergarja, Boja Petrieka, Boža Vivoda, Matjaža Kuncu a.
Med sv. daritvijo, je delno pel tudi »bor dijakinj pod vodstvom gdč. Tere-zike Prijateljeve, zlasti Gospod usmili se in Jagnje 'božje, vmes pa je bilo ljudsko petje.
tPo maši je ¡bila v veliki dvorani slavnostna akademija. Oder je zanjo pripravila gdč. Jožajka Debeljak. Ob navdušenem ploskanju navzočih sta dva dijaka in ¡dve dijakinji po dvorani prinesli na oder argentinsko in slovensko zastavo ter z njo ostali na odru ves čas prireditve. Argentinsko zastavo je nosila 'dijakinja, slovensko pa ,dijak.
Po argentinski in slovenski himni je stopil na oder Tine' Dfebeljak ml. Povedal je namen prireditve, zatem pa zgoščeno podal zgodovino slovenskega srednješolskega tečaja od njegovega nastanka, se pravi od njegovih prvih začetkov konec 1958 1. z ustanovitvijo Literarnega krožka Zveze slovenskih srednješolcev in ¡Dijaškega odseka Slovenske dekliške organizacije medi počitnicami leta 1958, po razširitvi Slovenskega krožka v naslednjem letu in po organizaciji tečaja s prvimi letniki.
Za nadaljnji razvoj in (rast tečaja so 'bili podani vsi pogoji, ker sta se srečali volja in želja mladine po nadaljnji izobrazbi ter pripravljenost ljudi na žrtve za mladino. Tu je poudarjal (delo Marka Kremžarja ter Milana Magistra pri organiziranju tečaja. Ta se je iz leta v leto organično razvijal ter širil do današnjih petih letnikov. Povedal je tudi, kako se je spo-polnjevala učna snov v njem vse z namenom, da bi obiskovalci tečaja dobili čim večje znanje slovenskega jezika, zgodovine slovenskega naroda, zemljepisa slovenskih zemlja, pa tudi glavne obrise kulturnega razvoja v svetu in vse ostalo, kar je potrebno za splošno človeško izobrazbo.
Tine Debeljak ml., ki vsa leta tudi poučuje v tem tečaju, je nato napovedoval tudi točke, ki so bile na sporedu, ter jih povezoval v celoto.
Prof. Alojzij Geržinič je govoril kot profesor srednje šole o nalogah in pomenu srednješolskega tečaja za narodno in versko vzgojo slovenske dijaške mladine in za njihov kulturni razvoj. Povedal je, da so nekateri dijaki v tem tečaju takšni, kakršni so bili med najboljšimi v rednih razmerah na domačih srednješolskih zavodih. Poudarjal je tudi naloge in dolžnosti mladine, pa tudi staršev. Zlasti je naglašal potrebo, saj bi mladina imela stalen stik s slovensko knjigo. Se pravi, naj bi vsak dan segala po njej, slovenski starši pa s tečajem vzdrževali redno (Sodelovanje.
Ga. Anica Kralj je bila naprošena, naj bi slovenski dijaški mladini povedala nekaj misli v zvezi z desetletnico tečaja. Rade volje se je odzvala prošnji. Misli njenega govora bomo objavili v prihodnji Številki.
Gdč. Terezika Marn. je nato govorila kot bivša učenka tečaja. V prvem delu svojega govora je omenjala ob navedbi razvojne poti tečaja spomine na tista začetna leta, nato pa je naglašala, „da ima srednješolski tečaj po 10 letih obstoja program, po katerem mladina spozna slovensko kulturo, jo ceni in vzljubi. A še zmeraj niso ne imena ne 'letnice tiste, ki bodo odločilne za bodočnost: pri tečaju pridejo dijaki v stik s sebi enakimi. In če se bodo dobro počutili v tej majhni skupini, bodo potem laže postali člani slovenske skupnosti. Vedeli bodo zakaj delajo. Gonilna sila bo že ljubezen 'dio slovenstva“. Izrekla
je toplo zahvalo g. Kremžarju za vse njegovo delo za tečaj in za slovensko mladino, kakor ostalim profesorjem.
Jože Dobovšek je govoril v imenu sedanjih obiskovalcev tečaja. V imenu vseh dijakinj in dijakov se je zahvalil gg. profesorjem, „ki mladini utrjujejo vero v naš slovenski narod“ in ki tudi „mladini nakazujejo, kakšen naj bo odnos mladine 'do dežele, v kateri so se rodili“. Naproša jih pa zlasti še ./posebno za našo narodno-politično vzgojo, 'ki naj v vseh vzbuja konkretno in delavno ljubezen do domovine“. V sedanjem materialističnem svetu mladina čuti, ,yda je potrebna narodna vzgoja za vzdrževanje naše Slovenije v zdomstvu. .. (Narodnost in politika sta osnova naših političnih, ekonomskih in socialnih idealov, če pa v teh idealih ni
enotnih pogledov, ni možen obstoj naroda.“
Dijakinje in dijaki so nato svojim profesorjem izrekli prisrčno voščilo k 10-letnici tečaja, kar je pripravila gdč. Terezdka Prijatelj. Ko se je dvignil zastor, je bila na odru pogrnjena miza z nalitimi kozarci in torto s prižganimi svečami. Mladina je zapela zdravico, stopila pred ravn. tečaja .Matka Kremžarja, mu izročila šopek nageljnov in torto. Ga. Alenka Poznič in Boštjan Petriček sta mu pa v imenu prvih obiskovalcev literarnega krožka izročila kot darilo lepo knjigo s prvo nalogo rajnega Boja Petrieka s Kremžarjevimi korekturami, .šopek je prejel tudi msgr. Orehar, ki tečaju daje prostore v Slovenski hiši.
Po lepo uspeli akademiji, ki jo je pripravil svet staršev pod vodstvom ge. Dobovškove, so bili vsi gostje povabljeni na prigrizek.
Vračajo se v realnost
Josip Vidmar o samostojni Sloveniji v Jugoslaviji
Odkar so se Slovenci začeli zavedati i gova zahteva je prišla zlasti do izraza
svoje narodnosti in v vseh svojih hote-ljih nastopati kot narod, je bila njihova leprestana težnja po združitvi vseh Slovencev v eno upravno enoto. Ta žabcev® je bila prvič postavljena leta 1848 v ,/pomladi narodov“ in jo je potem slovensko ljudstvo neprestano ponavljalo do najnovejših 'dni.
Vsi slovenski narodni prvaki so se pa že od vseh početkov zavedali ogroženosti slovenskega narodnega ozemlja, ker je postavljeno na prostor med dva velika naroda, med nemškega in italijanskega, po katerem vodi pot s severa v Trst na Jadransko morje. Zato so iskali naslona na bratske narode na jugu: ma Hrvate in Srbe, da bi na ta način zavarovali slovensko ozemlje, slovensko narodno in politično bodočnost ter obstoj Slovencev sploh.
Ta zahteva je dosegla vrhunec v letih 1917 do 1918 v dobi Majske deklaracije, ki je pred 50 leti privedla do prve slovenske vlade, t. j. 'do rojstva slovenske narodne in politične svobode.
Svobodna Slovenija v svobodni Jugoslaviji, je ostal tudi naprej slovenski narodni program. Toda v taki Jugoslaviji, v kateri 'bi bile Slovencem in drugim nesrbskim narodom zagotovljene vse pravice do nemotenega kulturnega gospodarskega in socialnega razvoja slovenskega naroda.
Ko so v Beogradu začele uveljavljati svoj vpliv velesrbske težnje, je Slovenska ljudska stranka pod vodstvom Korošca začela boj za slovensko avtonomijo z demokratskimi parlamentarnimi sredstvi. To dr Koroščevo avtonomistično politiko je odobravala večina slovenskega naroda. Odobravali so jo in glasovali zanjo najvidnejši slovenski znanstveniki tedajega časa kot npr. vseuč. profesorji dr. Ivan Prijatelj, dr. Franc Kidrič, dr. Rajko INachtigal, dr. Franc Ramovš ter javni delavci kot Albin Prepeluh itd, itd.
Osnovna 'dr. Koroščeva zahteva j« bila: Svobodna 'Slovenija v svobodni, demokratsko urejeni Jugoslaviji. Ta nje-
v njegovi Slovenski izjavi — punktaci-¡ah iz 'leta 1933. Prav tako državnoprav-no zahtevo postavlja Slovenska narodna izjava zastopnikov slovenskega javnega življenja iz leta 1944. Prav tako izjava Narodnega odbora z dne 3. maje 1945. (Proglasitev slovenske narodne države v federativni Jugoslaviji.)
Slovenska ljudska stranka sed. Slovenska krščanska demokracija je isti državnopravni slovenski program poudarila v svojem novem Programu iz leta 1945 v členih 1., 7. in 8 fč. 1: Slovenski narod ima po naravnem ipravu pravico do svoje države. — Člen 7: Slovenci smo po svobodni odločitvi vstopili v državno skupnost 'S Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi (Majska ¡deklaracija). 'Zemljepisne, geopolitične in gospodarske ekolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potrebe za obrambo ozemlja kažejo in utemeljujejo usodno življenjsko povezanost slovenskega naroda z ostalimi. južnoslovanskimi narodi. Predpogoj vsake njihove bodoče sreče je pa svoboda,“ čl. 8: „SLS smatra, da je svobodna povezanost držav na slovanskem jugu najnaravnejša in najboljša. Narod sam pa odloči s splošnim, 'enakim in tajnim 'glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije v vsako zvezo držav.“)
Komunisti niso bili glede slovenskega dtžavnopravnega programa dosledni. Njihovo zadržanje je bilo pač takšno, 'kakor so ga narekovale koristi partije. Tako je bil čas, ko so zagovarjali odcepitev od Jugoslavije, katero so smatrali za „ječo narodov“ ter so hoteli Slovenijo Vključiti kot sovjetsko republiko v Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Ko so ,pa prevzeli oblast, so šli v nasprotno skrajnost ter so teptali osnovne pravice slovenskega naroda z uvedbo centralizma, kakršnega Jugoslavija nikdar prej ni poznala.
Kazno je pa, da gredo doma na realna tla ne le v gospodarstvu ih kmetijstvu, amnak tudi v slovenskem problemu in v Odnosu Slovenije do državne
Marijin dom v sredini Trsta
Ena najstarejših ¡slovenskih organizacij v Trstu, Marijina družba „Marije Milostljive“, ki je bila ustanovljena 1. 1899, si je v ulici Risorta blizu sv. Justa kupila hišo in poleg nje svet, kjer je 1. 1912 zgradila dvorano. Enonadstropna hiša je prej 'služila za gostilno. Postavljena je bila na vlažno zemljo. Služila je za zatočišče slovenskih deklet, ki so v Trstu iskala dela. Od 1. 1936 so jo sprejelo v upravo slov. šolske sestre, ki so od tedaj skrbele za potrebna dekleta in žene. Imenovale so hišo „Zavod sv. Marte“.
Dvorana je služila Marijini družbi za shode, ¡pa tudi za pobožnosti. Nešteto iger je 'bilo v njej'. Vsako nedeljo so se družbenice zbirale v dvorani za predavanja, filmske predstave, za vsakovrstne prireditve.
Vsi prostori pa so bili pomanjkljivi. Ni bilo zadosti higienskih naprav. Ni bilo kurjave. Ni bila urejena 'kanalizacija. Treba je bilo misliti na to, da se prostori modernizirajo, se poleg dvorane naredi prav tako velika kapela, ki bo služila za duhovne obnove in druge pobožnosti. Treba je bilo dograditi tudi manjše prostore, ki bodo služili za sestanke, za čitalnico, knjižnico, za pevske vaje.
Po natančnem študiju prostora in možnosti sta ing. Sosič in Carli naredila načrt za štirinadstropno stavbo. Državna in cerkvena oblast sta načrt potrdili in dela so se v aprilu začela.
V	novem Marijinem domu bodo šolske sestre imele stanovanje za sestre in kuhinjo. Vodile bodo menzo, kamor bodo lahko hodili na brano tisti, ki morajo hoditi po gostilnah, iker nimajo lastnega gospodinjstva. Vodile 'bodo za dekleta tu'di gospodinjske in šivalne tečaje.
V	novem Marijinem domu bodo imele svoj sedež slovenske skavtinje in skavti iz sredine mesta. Hišo v ulici Scorcola kjer se sedaj zbirajo, bomo prodali, in bodo prispevali za Marijin dom. Tako se bo ta Dom, ki je v preteklih desetletjih po sili razmer postal zatočišče za dekleta in žene, predvsem za služkinje, spremenil v dom za vso mladino brez razlike.
Z delom smo že začeli. Stari dom so že podrli. Morali so globoko kopati v zemljo, da so prišli do trdih tal. Sedaj že na trdnih temeljih rastejo počasi zidovi. V oktobru ali novembru bo stavba pod streho. Upamo, da bomo imeli otvoritev novega doma drugo leto v aprilu ali maju.
Razumljivo je, da nas še težijo skrbi, kje bomo zbrali potrebna sredstva. Največ bo seveda morala prispevati Marijina družba. Nobenega zagotovila še nimamo, če 'bomo dobili kakšno pokrajinsko pomoč. Stroški pa bodo znašali okoli 80 milijonov lir. Pričakujemo, da se nas bo spomnil kakšen dobrotnik po svetu, kj morda ima več, kakor zase potrebuje, in ne ve, za kakšne 'dobre namene bi daroval.
DESET ZAPOVEDI SLOVENSKEGA JEZIKA
1.	Veruj v modg in lepoto našega jezika!
2.	Ne imenuj po nemarnem tujih Besed!
3.	Posvečuj naše narodne praznike, zahajaj predvsem v tiste templje umetnosti Sn prosvete, kjer se goji naša umetnost, naša znanost in naš jezik! -.
4.	Spoštuj jezik svojega očeta ih svoje matere, d^ bo večno živel tvoj rod!
5.	Ne ubijaj s tujkami in s spakedrankami blagoglasja in lepote svojega jezika!
6.	Ne prešuštvuj s tujo navlako; ohrani svoj jezik čist in ndomadežSvan!
7.	'Ne kradi tujim ¡jezikom besed in načina izražanja!
8.	Ne pričaj po krivem zoper svoj jezlik; laž je trditev, da jb naš jezik trd in reven z izrazi!
9.	NeS želi si mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vtzgajala otrok r tujem jeziku in duhu!
10. Ne želi svojega bližnjega jezikovnega in duševnega blaga; naš jezik je lepi in bogat, a česar še nimamo, si moramo ustvariti sami!
Izpoved slovenske mladine v Trstu leta 1922 za Prešernov praznik
zveze. V tem pogledu z zanimanjem zasledujemo izvajanja Staneta Kavčiča, sedanjega predsednika izvršnega sveta v Ljubljani, ko je nastopil za zaščito slovenskih koristi ter zahteval za Slovence pravico, da sami odločajo kako bodo uporabljali svoj narodni dohodek..
Te dni pa smo doibili v roke poročilo o sestanku, ki ga je imel Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dne 12. junija t. 1. v Mariboru. 'Na povabilo mariborske delavske univerze je govoril o slovenskem narodnem vprašanju.
Vidmar je v uvodu svojega govora ponovil splošno veljavne misli o narodnostnem vprašanju. Povedal je, da je narodno vprašanje rodila francoska revolucija kot zavest novega razreda — meščanstva. Nekateri ideologi po Vidmarju pretirano trde, da je kapitalizem naredil narobe. Narodi so Obstajali pred kapitalizmom, ta družbeni red je le zavoljo svojih posebnih interesov in pogojev poudarjal narodno idejo. Zatem je Vidmar navajal, da je ideja slovenskega nacionalizma stara okrog 150 let in da je njen prvi zavestni dokument po vsej verjetnosti deklaracija dunajskih študentov o Zedinjeni Sloveniji v okviru Avstrije v revolucionarnem letu 1848. Ideja o Sloveniji v skupnosti jugoslovanskih narodov pa se je uveljavila pred prvo vojno in privedla do današnje Jugoslavije.
V	svojih izvajanjih je Vidmar pojasnjeval svoj pogled na izraz „nacionalizem“, ki se mu ine zdi negativen, ampak mu pomeni narodno čustvo. Slovenski nacionalizem ni agresiven, ki hi hotel kaj prizadejati drugim. „In prav v tem je moralna moč našega nacionalizma,“ je zatrjeval Vidmar. Nato je nadaljeval: „Kakor 'govorimo o delavskem razredu, naš ideal pa je brezrazredna družba, tako je zavest narodnosti pogoj, da bi prišli do pravega internacio-nalizma.“
V	nadaljnjem govoru je Vidmar sedanji položaj označil takole: ./Poudarjamo samostojno Slovenijo v 'Okviru Jugoslavije z vsemi atributi samostojne države, ki se svobodno odloči prenesti potrebne pristojnosti zvezni državi. Ta ideal pa še ni ostvarjen. Tega nam ne preprečujejo posamezniki, ampak nekatere državne institucije, ki še niso preurejene v duhu nove zveze jugoslovanskih narodov. Kaj pa želimo s to in in tako samostojno Slovenijo v okviru Jugoslavije doseči?“ Na to vprašanje Josip Vidmar odgovarja: „želimo, da bi cvetele obrti in kultura’ kot beremo v zgodovinskih knjigah, torej, da bi cveteli poleg 'gospodarstva tudi znanost in kultura, zakaj socializma ni breiz visoke kulture, pa tudi nasprotno. Prvi pogoj našega nacionalnega obstoja in socializma je doseči sožitje socializma s kulturo, to pomeni živeti globljo zavest o sožitju ljudi, 'žlahtnejše čutiti preteklost, sodobnost in pribodnjost in jim biti odgovoren."
Po/ Vidmarjevem mnenju bi se veliko tega dalo doseči „že z nekoliko večjim odstotkom narodnega dohodka, določenim za kulturo.“
Ka| pišejo?
Z današnjo številko začenjamo objavljati piisma, katerih vsebina je splošno aktualna in jih dobiva ali uredništvo lista samo, ali pa jih odstopajo uredništvu naročniki ali prijatelji Svobodne Slovenije. Objavljali jih bomo ali v celoti ali delno. 'Piscev ne navajamo. Ne 'bomo pa objavili pisem — niti v celoti niti delno, katerih avtorji tudi uredništvu ne bi bili znani.
Prvo pismo, ki ga objavljamo, je pisal študent iz Ljubljane dne 19. junija. Takole se glasi:
Dragi. ...!
V Jugoslaviji sedaj doživljamo zelo burne dogodke. Delavskim štrajkom sledijo še študentovske demonstracije. Titov tolažilni govor in partijski sestanki ter protestna zborovanja po tovarnah. Lahko se reče, da je ta režim sprt z vsemi, to je delavci, inteligenco in študenti. Celo člani partije mu že obračajo hrbet. Gospodarstvo je na tleh, tovarne imajo velike zaloge izdelkov, ki jih ne morejo nikjer plasirati, delavci ostajajo brez plač, blagajne republiških ustanov so prazne, profesorji in zdravniki prekinjajo delo i'n se podajo na ulice, kjer protestirajo in zahtevajo izplačilo zasluženih plač. Oblasti ščuvajo 'delavce proti inteligenci, češ, da je ona vsega tega kriva, ne pa oni, ki zapravljajo 'denar >po svetu, se bogatijo na račun družbe in vzdržujejo cele hareme metres. Zato ni čudno, da so- pri študentovskih demonstracijah v Beogradu vzklikali „dol rdeča huržoazija, živel kralj.“
Pred seboj iimam študentovsko glasilo „Tribuna“, ki jo bom Vam poslal s posebno pošto. V njej je objavljen „čudovit“ uvodnik pod naslovom „Družba, ki se razkraja.“ S tem so mišljene vse naše organizacije od partije do sindikatov, ki itak ničesar več ne pomenijo. Navajam Vam nekaj citatov iz tega uvodnika: Družba, v kateri je poleg velike revščine veliko bogastvo, je krivična družba; družba, ki razpravlja, kako se bo delil in ne 'kako se. bo ustvaril dohodek, je perverzna 'družba; družba, ki protežira tiste, ki vidijo pred seboj dva koraka namesto enega, je nora družba.
Gospodarstvu je napravil zakon o poravnavi terjatev in obveznosti potom 'kliringa, ki je 'bil sprejet po hitrem postopku, ogromno 'škodo. So podjetja, ki so zaradi tega izgubila že več sto milijonov terjatev in jih morajo odpisati na račun dobička. Tudi pri tem trpi Slovenija ogromno škodo v korist drugih republik, ker so naša podjetja še kolikor toliko v redu plačevala svoje obveznosti, v drugih republikah pa bilo nasprotno in so njihova podjetja prinesla v kliring velike pasivne zneske, ki bodo sedaj pokriti v veliki meri iz aktivnega kliringa naših podjetij. Zato pa bodo naši delavci ostali brez plač, ali pa dobivali minimalne plače, ki so jih sedaj povečali od starih dinarjev 15.000 na 30.000 starih dinarjev.
Vsem 'lep pozdrav!
Ljubljana, 19. junija 1968
Rev. dr. Šuštar — škofov vikar v Švici
V Švici deluje že več let dr. Lojze Šuštar. Je ravnatelj bogoslovja in višje teološke šole v Churu. Krajevni Iškof zelo ceni njegovo delo. Zato ga je nedavno imenoval za vikarja svoje škofije.
Svojim duhovnikom je škof s svojim osebnim pismom sporočil, da je dr. Šuštarju kot svojemu najožjemu sodelavcu in namestniku izročil predvsem naslednje delo: skrb za dušno pastirska in cerkvena vprašanja v pokoncilskem času ter skrb za duhovnike in njihovo izobrazbo. Prav tako .mu je poveril študij raznih teoloških in dulšno-pastirskih pobud. Duhovnikom te škofije 'bo vikar dr. Šuštar vedno na raz-
polago za razgovore in nasvete.
Vikar dr. Lojze Šuštar je star 48 let. Doma je iz Trebnjega na Dol. Njegovo Imenovanje najprej za ravnatelja ¡bogoslovja in višje teološke šole v Churu in sedaj za škofovega vikarja, je javno priznanje njegovih sposobnosti in dela, s katerim se je uveljavil v tej švicarski škofiji. Imenovanje je pomembno zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je v škofiji Chur nad 1 milijon vernikov, od katerih je katoličanov polovica. V tej 'škofiji je tudi mesto Zuerich. Kat. duhovnikov je v škofiji nad 700.
G. dr. Šuštarju k novemu imenovanju iškreno čestitamo in mu želimo na novem položaju mnogo uspehov.
Dr. Jakob šolar umrl
V	Lju'bljiani je 24. junija umrl stolni ¡kanonik in dekan dr. Jakob šolar. Pokapali so ga 25. junija. Poročilo o njegovem življenju in delu prihodnjič.
V	Ljubljani je Akademska folklorna skupina „France Marolt“ v juniju praznovala 20-letnico svojega obstoja. V tem času je nastopila tisočkat doma in v svetu. Skupina šteje z orkestrom ih) članov. Za nastope jo pripravlja prof. Mirko Ramovš z narodopisnim institutom, skupino pia vodi vseuč. docent Roman Povše. V začetku julija je znova odšla na turnejo v Zahodno Nemčijo, odkoder jo bo nadaljevala po Franciji, Belgiji, (Nizozemski ter jo ob koncu meseca zaključila v Tunisu.
V	Sloveniji je bil junija na kratkem obisku p. Pedro Arrupe, vrhovni predstojnik jezuitskega reda. Namen njegovega obiska je bil, da bi se pobliže seznanil z delom slovenskih jezuitov.
Na seji ljubljanske skupščine dne 12. junija je poslanec Cene Matičič vprašal republiškega sekretarja za notranje zadeve „zakaj se vojni zločinec Vinko Levstik z Dolenjskega sprehaja pri nas kot turist, kadar se mu zahoče.“
Interpelant na postavljeno vprašanje na seji ni dobil odgovora, ker ja poslanec oddal vprašanje šele pred štirimi dnevi, moral bi ga pa predložiti najmanj osem dni pred sejo.
V	Sloveniji je po dveh mesecih hude suše dne 17. maja le deževalo. Na Gorenjskem se je po planinah dež sprevrgel v sneg.
• L O V I N C I V
BUENOS AIRES	l
Šolska proslava 100-letnice Baragove smrti
V nedeljo, 23. junija, je ibila v veliki dvorani Slovenske hiše lepa šolska prireditev v spomin 100-letnice smrti svetniškega slovenskega škofa Barage.
Sv. mašo je daroval direktor slovenskih dušnih pastirjev rnsgr. Anton Ore-har, ki je v pridigi osnovnošolskim otrokom podal vzor tega škofa: veren Slovenec, ki tudi v tujini ne pozabi na svojo narodnost im materinski jezik.
Sledila je proslava, ki so jo pripravili pevski zbori posameznih osnovnošolskih tečajev.
Uvodno besedo sta ljubko podali Kristina in Vera Breznikar iz Ramos Mejie, nakar so se na odru pred polno dvorano otrok in staršev zvrstili pevski zbori: iz Hurlinghama pod' vodstvom gdč. Anice Šemrov je zapel Siničjo tožbo, Pojte dobne ptice in Balonček; iz Buenos Airesa ob spremljavi s kitaro ge. Marjane Batagelj Zimsko ter Ipavčevo Jaz vem za deželo; otroški zbor iz Riamos Mejie pod vodstvom g. Valentina Selana je podal Ave Marijo; gdč. Angelca Klanšek je vodila zbor iz San Justa, ki je zapel Kje dom je moj, Kaj veseli bi ne peli, Kukavica in Na zeleni gori; zibor iz San ¡Martina pod vodstvom g. Borisa Pavšerja je zadonel z narodno Lipa zelenela je, Pregljevo Sonce čez hribček gre in Foersterjevo Ljubezen do domovine; zbor iz Castelarja pa je
Rev. ¡fiarko Kranjc — 80-letnik
Tih in skromen je bil vse svoje življenje. INlikdar ni govoril o sebi, ampak se vedno razdajal drugim. Tako je bil tih tudi o svojem nedavnem življenjskem jubileju, o svoji 89-lebnici. Ta pa ne sme iti neopazno mimo nas, ker mož zasluži, da se ga spomnimo in se mu zahvalimo za veliko delo, ki ga je opravil za slovensko ljudstvo.
Rodil se je 11. maja 1888 v Veliki Zimici v župniji sv. Barbara pri Mariboru. Gimnazijo in 'bogoslovje je Študiral v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen 11. septembra 1910. V teologiji se je nato spopolnjeval še na vseučilišču v Gradcu, medtem pa deloval v dušnem pastirstvu v Središču ob Dravi, v Ribnici na Pohorju ter v Makolah. Med prvo svetovno vojno je bil Vojaški kurat. L. 1919 je prišel v Maribor ter je prevzel uredništvo 'Slovenskega gospodarja in Straže. Postal je tudi član izvršilnega odbora Slov. ljudske stranke za Sip. 'Štajersko. Leta 1921 je bil imenovan za tajnika stranke za južno polovico Sp. Štajerske s sedežem v Celju. Pritegnjen je bil tudi v osrednji izvršni odbor stranke. Med tem je na ljubljanski univerzi študiral in dokončal tudi pravo. V Celju je obnovil mladinsko glasilo „Naš dom“, ki ga je že pred
prvo svetovno vojno v Mariboru ustanovil dr. Korošec. Po treh letih (1924) se je list z urednikom Kranjcem preselil v Maribor ter je postal v teku časa glasilo Prosvetne zveze.
V Mariboru je rev. Kranjc prevzel tajništvo SLS za vso Sp. štajersko, Prekmurje ter tiste dele Koroške, ki so pripadli Jugoslaviji. Na tem položaju je vsa leta v največjem soglasju deloval s strankinimi tajniki v Ljubljani: dr. Kulovcem, Fr. Gabrovškom, dr. Krekom in Jožetom Košičkom. Postal je tudi član načelstva Zadružne zveze v Ljubljani, v Mariboru pa Tiskarne sv. Cirila in Spodnještajerske ljudske posojilnice. L. 1927 je bil izvoljen za poslanca mariborske oblastne skupščine in Oblastnega odbora. V letih kraljevega režima od 1929 do 1935 je bil član “šti-rinajstorice“, ki je tajno vodila stranko. Dokler je mogla v začetku tega režima 'delovati še Kmečka zveza ter Prosvetna zveza, je bil Kranjc pri obeh tajnik. V Mariboru je bil tudi član Narodne odbrane.
L. 1938 je bil g. Marko Kranjc izvoljen za poslanca za ptujski okraj. Ob izbruhu vojne je bil leta 1941 v Ljubljani član Narodnega sveta, nato pa Slovenske zaveze. Maja leta 1945 je na
i:*
Umrli so. V Ljubljani: Alojzija Jager, gospodinja, Jožica Grum, Marija Vižin roj. Posar, Cvetka Novak, Mija Pečlin, Gabrijela Bečaj, Alojzija Uranič roj. Bostič, Marija Lubej roj. Šinkovec, Anton Dremelj, elektromonter, Štefan Hegediš, strojni stavec v p., dr. Leo 'šavnik, redni vseuč. prof. za rakasta obolenja Jože Marinčič, Jožica Suhadolnik, Edvard Ropič, upok., Dol-fe Verbič, upok., Frančiška Modic, Svit Jože Javoršek, Jože Pečnik, upok., Franja Valenta, upok., Matija in Marija Žnidaršič, dr. Albin Smole, odvetnik v
p., dr. Pavel Pance zdravnik, Dušan Kravanja, Frančiška Modic roj. Podlogar, Ciril Vehar in Pepca Lužar v Mengšu, Zofija Mamič roj. Centa v Ravniku, Janez Jemec v Trzinu, Franc Makuc v Dol. Logatcu, Stane Pezdir v Podsmreki, Jože Pangršič, finomehanik v Zalogu, Tone Natek v Šoštanju, Danilo Bre-zovački, strojnik v Kamniku, Eva Šer-gan roj. šentjurc v Hrastniku, Alojz Uršič v Preserju, Ivana Gašperič roj. Tepina v Kranju, Anton Cimprič v Zg. Kašlju, Jože Zagoda, kmet. inženir v Rogaški Slatini, 'Ivan Turk v Idriji, Cecilija ¡Černe v Sostrem, Edmund šker-bec pos. na Pokleku, Alojz Baumkirher zid. mojster v Šoštanju, Alojz Šteblaj na Igu, Maša Strohal roj. Negovetic v Brežicah, Jože Juvančič v Zagorju, Karlinca Jazbinšek roj. Kranjc v Br-šljinu, Rozalija Rapovž v Renkah, Alojz šmigoc v Celju, Jožica Zorc v Škofljici Viktor Vrankar mizarski mojster v Radečah in Angela Bracika roj. Živko-vič v Metliki.
A « O ■ N T I N I
pripeljala na oder ga. Marija Geržinič s pesmicama Čebelice rojijo in Pobra-timija; zbor iz Slovenske vasi v Lanusu je pod vodstvom ge. Zdenke Jan recitiral Baragi na čast zborno deklamacijo Radi 'bi te poznali ter čudovit si v svojih svetnikih in zapeli pesem.
Z dveumim pestrim programom, ki je bil primerno podan in prilagojen otroškemu dojemanju veličine svetniškega škofa Barage, so tako slovenski ljudsko-šolski tečaji izpolnili svojo dolžnost v Baragovem letu.
Osebne novice
Poroka. Jorge Carlos Brinšek, sin znanega slovenskega industrijalca-sta-ronaseljenca Bojana Brinška, in gdč. Liliana Ménica Servente sta se poročila v soboto, 29. junija t. 1., v baziliki Ntra. Sra. del Socorro v Buenos Airesu. No-voporočencema čestitamo ter jiima želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
f Alojzij Avanzo. Po daljši bolezni je umrl 'dne 27. junija Alozij Avanzo, ibiv. magistratni uradnik v Ljubljani. Zadnje dni je prebil v 'bolnišnici Fernández. Za srečanje z Bogom ,ga je pripravil g. Jože Košiček.
Rajni Avanzo je ležal na mrtvaškem odru v svoji hiši v mestu Florida, kamor so ga hodili kropit rojaki Ido pogreba naslednji dan dne 25. junija pop.
Za rajnega je imel pogrebno sv. mašo v kapeli na pokopališču Olivos g. Matija Borštnar, ki je rajnemu spregovoril v slovo tople poslovilne besede. G. Borštnar je tudi blagoslovil njegov 'grob in pred njim opravil pogrebne molitve.
Rajhi je begunska leta preživel v begunskih taboriščih v Italiji, odkoder je leta 1948 emigriral v Argentino. Tu je imel zaposlitev v privatnih industrij -
skih podjetjih. Bil je tih in miren. Vsi, ki so ga poznali, so ga imeli radi.
Svojih domačih v Argentini ni imel, v domovini pa ženo, nečaka in svakinjo. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajnemu pa naj 'bo lahka argentinska zemlja.
MENDOZA
Spomin obletnice slovenskih komunističnih žrtev
Na argentinski narodni praznik, 20. junija, smo se v Mendozi spominjali vseh naših bratov in sestra, ki so prelili kri in dali življenje v najstrašnejši dobi slovenske komunistične revolucije. Zbrali smo se k večerni maši. Ker je bil naš dušni pastir g. Jože Horn službeno Odsoten, je prišel med nas g. župnik Ivan Tomažič. Imeli smo slovesno .mašo za rajne. Pred sv. opravilom je zbor zapel v priredbi M. Tomca spev Psalma 114 za pogrebni sprevod. Med mašo je zbor pel 'Tomčevo „Drugo mašo za rajne“. Po končani »v. maši je g. župnik odmolil spominske molitve za rajne, zbor pa je za sklep počastil njihov spomin z Jelenovo (v Bajukovi priredbi) „Oče naš — Usliši nas, Gospod“.
Po evangeliju je i mel g. župnik Tomažič pomemben nagovor, v katerem je med drugim navajal: Spominjamo se žrtev slovenske tragedije. Molimo zanje; tudi za tiste, ki so jo zakrivili, in za vse, ki so spremljali te žrtve s trpljenjem in solzami ter potem odšli za njimi v večnost. Nas pa, ki smo takrat trpeli z njimi in še nismo pretrpeli tragedije našega naroda, pa tudi vse tiste, ki so he samo vztrajali v zvestobi domu in veri, ampak so tudi ostali na naši, s krvjo prepojeni zemlji: nas vse ipa čaka dolžnost, da izročimo to pričevanje resnice in zvestobe do vere in naroda rodovom, ki nam sledijo.“
Zatem je govoril o pomenu žrtev padlih junakov za slovenski narod ter polagal zlasti slovenski mladini na srce prošnjo: „Dragi mladi slovenski rod: za vas je ta zaklad; da bi vi, ki ste
tukaj in vaši bratje in sestre v domovini — kljub materialističnemu okolju tukaj in doma — vero in svobodo vesti ohranili, gojili in krepili z nekrvavo borbo in junaško odločnostjo. Saj so vam vaši predniki z življenjem in smrtjo pokazali, kako veliki vrednoti sta vera in svoboda“	Bb.
SAN MARTIN
Novomašno slavjte v San Martinu.
¡Dne 7. julija bo imel v Ajdovščini v Sloveniji novo mašo g. Pavle Čibej. Številni njegovi sorodniki in sovaščani v Argentini z novomašnikovim stricem g. Pavlom Čibejem na čelu, bodo to novo mašo proslavili tudi tukaj v Argentini. V ta namen bo daroval sv. mašo g. župnik Gregor 'Mali, nato pa bo novomašno kosilo v Slovenskem domu, ‘kjer bodo zbrani svatje, ki se ne morejo udeležiti nove maše v domovini, poslušali glasove domačih zvonov, posnetih na magnetofonski trak. Novomašnik izhaja iz znane in zavedne slovenske Čibejeve družine iz Zapuž pri šturijah. Njegov oče Janez tudi v času fašističnega režima ni nikdar klonil. Ne samo v svoji družini, ampak po vsej soseski je krepil narodno zavest in odpor proti fašizmu. Po poročilih od doma, pripravljajo novomašniku doma veliko novomašno slovesnost. Tudi Svobodna Slovenija se pridružuje temu lepemu slavju in toplo čestita novomašniku in vsemu njegovemu sorodstvu.
Predavanje gospe Anice Kraljeve na sestanku Lige Žena-Mati dne 20. junija t. 1. je bilo lepo obiskano in je imelo v vsem sanmartinskem okolišu velik odmev. Ga. Kraljeva je govorila o ženi in njenem poslanstvu. Posebno pozornost je posvetila družinski vzgoji naše mladine. Po končanem zborovanju se je nato ob čaju nadaljeval razgovor o mnogih aktualnih vprašanjih.
V Slovenskem domu v San Martinu je vsako soboto zvečer in vsako nedeljo dopoldne na razpolago topla domača hrana.	1 j rj
Vsak teden ena
POGLED NA MESTO
Joža Lovrenčič
Nml mano milijon zvezd blesti, ped mano milijon luči blesti. Milijoni zvezd
pojo melodijo končanih cest, milijoni luči žaipiijk)1 neskončnih poti melodija.
Milijonti zvezd, vašo pesem poslušam: rrAolčim in ja sanjam; nvilijom luči, vašo pesem okušam: trpim in se1 ji klanjam.
Nad milijoni luči in milijoni zvezda je tema —
daleč, daleč je do neba.
Koroškem storil vse, kar je bilo mogoče pri angleških oblasteh za zaščito slovenskih domobrancev in civilnega prebivalstva. iPo vojni je postal tudi član narodnega odbora za Slovenijo, 1. 1951 pa tudi zastopnik Zveze krščansko demokratskih strank Srednje Evrope v New Yorku s področjem za Italijo in sedežem v Rimu.
Poleg vsega svojega vsestranskega delovanja v katoliških prosvetnih in mladinskih društvih in organizacijah, pri zadružnih ustanovah in politični organizaciji na svojih dušnopastirskih mestih ter pozneje v Mariboru v uredništvu Slovenskega gospodarja, Straže in Našega doma ter v tajništvu Slov. ljudske stranke, je jubilant razširil svojo delavnost tudi na kulturno področje. Tako je s češčine prevedel v slovenščino „Marijin vrt,“ delo priljubljenega češkega pesnika Julija Zeyerja; od nemškega asketičnega jezuitskega pisatelja Meschlerja je poslovenil njegove „Tri temelje duhovnega življenja“. Delo je izšlo v založbi , Mohorjeve družbe. Neposredno pred drugo svetovno vojno je pa slovenski mladini opisal Svetopisemske junake. Knjiga je bila opremljena 's številnimi umetniškim lustracijami. Izšla je prav tako pri Mohorjevi družbi v Celju.
Vse jubilantovo delo jo stalno prevevala velika ljubezen do slovenskega ljudstva, zlasti do njegove mladine. Vse je tudi storil, da bi bila varnost meja slovenskega ozemlja na severu čimbolj zavarovana. Zato so ga zaradi narodnoobrambnega dela zaprli že Avstrijci ob izbruhu prve svetovne vojne; nekaj časa je bil zaprt tudi pod kraljevim osebnim režimom in pozneje pod italijansko o-kupacijo. Z vsem svojim delom je ¡bil najtesneje povezan z dr. Korošcem in banom dr. Natlačenom ter je užival njuno polno zaupanje.
Jubilant živi v Rimu, kjer še vedno razvija živahno delavnost, v kolikor mu le zdravje dopuša.
K njegovi 70-letnici mu poleg številnih osebnih prijatelev in znancev iskreno čestita tudi Svobodna ¡Slovenija ter se mu najiskreneje zahvaljuje za vse nesebično in požrtvovalno delo, ki ga je doslej opravil za (koristi slovenskega naroda v domovini in v izseljenstvu. Boga pa prosi, naj mu zlasti nakloni zdravja, ¡da bi to svojo delavnost mogel opravljati še naprej in ¡doživeti dan, ko bo slovenski narod znova strl okove komunističnega suženjstva in prišel do svoje prave ter resnične svobode.
SLOVENCI
MSGR. I. KUNSTELJ V BRAZILU
(Nadaljevanje in konec)
Po maši je inž. g. Slivnik monsi-gnorja hitro odpeljal v središče mesta, kjer je bila zadušnica za mater treh slovenskih rojakov, trgovcev Pregljev, ki je 15. 5. umrla v SV. Luciji oh Soči. (Bratje Preglji so sorodniki pisatelja Preglja.) Njegova pozornost do žalujočih Vojakov je 'na vse rojake napravila najgloblji vtis.
Naslednji dan je msgr. Kunstelj obiskal še dve družini: Bernik-Stamenko-vičevo in Jančarjevo. V torek opoldne pa Mestnilkovo. Po kosilu je odšel v 400 kilometrov oddaljeno mesto Volta Redonda obiskat družino Savellijevo. V sredo je že bil v mestih Río de Janeiro in Niteroi, da obišče ondotne rojake. V četrtek je v mestu Resende obiskal 'Ča-mažarjevo družino. V istem kraju so mu razkazali tudi razkošno grajeno vojno akademijo z zgodovinskimi zanimivostmi.
Tako je msgr. Kunstelj že pred glavno službo božjo za Slovence spoznal številne rojake in si s svojo mirnostjo in skromnostjo, s prijazno in prepričlji-
P O SVETU
vo besedo povsod takoj' pridobil njihovo zaupanje.
V nedeljo, 9. 6., je bil msgr. Kunstelj na kosilu v družini g. inž. Slivnika. Glavno srečanje s Slovenci pa je bilo določano za isti dan ob 5 popoldne, ker je na drugo nedeljo v mesecu redno služba božja za Slovence v cerkvi Najsvetejšega Zakramenta, ki jo že 7 let vodi g. Ilc. Za t0 slovesnost se je zbralo izredno veliko ljudi. 'Nekateri so prišli prvič v življenju, drugi spet po ¡daljšem izostanku. Vseh skupaj je bilo okrog sto. Najdlje je potoval podravnatelj filozofske fakultete v 'Sao Joao del Rei v državi Minas, salezijanski duhovnik in profesor Alojzij Zver, ki je potoval vso noč, da je mogel somaševati z msgr. Kunstljem. Navzoč je 'bil tudi duhovnik jezuitskega reda Valentin Rozman, ki je odšel kot majhen deček z Gorenjskega v Italijo in je materinščino skoraj docela pozabil.
Ob tej .priložnosti sta dva otroka prejela prv0 sv. obhajilo, osem pa sv. birmo. Dvema sta1 bila 'botra Slovenca, ki živita v Argentini. Eden od njih je poslal birmancu uro kar po msgr. Kunstlju. Z monsignorjem sta somaševala
p.	Zver in dušni pastir za brazilske
Slovence g. Ceglar. Petje je vodil prof. Emil Savelli, ki je s svojo družino že prejšnji dan prišel skupaj z msgr. Kunstljem v ISao Paulo.
Vsa maša je ¡bila v slovenščini, kar je bil0 za mnoge prijetno presenečenje. Po lepem monsignorjevem nagovoru se je slovesno izvršil obred sv. birme, natančno tako kot se vrši v Sloveniji.
Po maši je bila v moderni kinodvorani pod cerkvijo prireditev v čast mon-signorju. Z govoroma sta ga pozdravila dušni pastir in inž. g. Slivnik, ki se je monsignorju najtopleje zahvalil za obisk in ves trud s Slovenci ter ga prosil, naj pride še večkrat v ;Sao Paulo. Večino točto programa so posamič ali skupno izvajali člani Savellijeve družine. Obe hčerki in oba sinova So nastopali v novih narodnih nošah. Sodelovali pa so tudi otroci in odrasli iz 'Sao Paula. H koncu se je monsignor vsem zahvalil in navzoče navduševal, naj ohranjajo slovensko pesem in se radi zbirajo k slovenski službi božji.
'Po prireditvi so se Slovenci zbrali v sosednji sobi, kjer jih je čakala polna miza najboljšega peciva, katero so pripravile neutrudne in za vse dobro vnete Slovenke. Ob prepevanju lepih pesmi so se mogli 'posamezniki 'pogovarjati z monsignorjem do pozne nočne ure. Tudi otroci so mu zapeli nekaj pesmi. Pre-
ljubo veselje, Barčica po morju plava in podobno.
Navdušdnje nad monsignorjem je bilo splošno. Ljudje ¡bi ga najrajši kar obdržali v ¡Sao Paulu in se ¡kar niso mogli od njega posloviti.
Monsignor je napravil najlepši vtis tudi na župljane župnije g. Ilca. Cerkveni ključarji so ga pozdravili že ob prihodu. Vabili so ga na zajtrk, ko ga že niso mogli dohiti za drug obed. V ponedeljek opoldne je vendarle sprejel vabilo enega od njih in se z njim že kar dobro pogovarjal.
V torek sta bila gostitelja g. Daneu in gospa. ‘Nato je g. Daneu zapeljal v avtomobilu gosta še na nekatere kraje po mestu. Zvečer pa je bila poslovilna večerja pri g. Francu Cotiču, staronase-Ijeneu, ki je od vsega začetka najzvestejši obiskovalec službe božje za Slovence. Naslednje jutro ob 5 je g. Daneu odpeljal monsignorja na 100 ikm oddaljeno letališče Viracopos, od koder ga je letalo z dve in pol urno zamudo odpeljalo v Venezuelo.
Uspeh obiska generalnega direktorja dušnih pastirjev za slovenske izseljence je bil izredn0 velik. Slovenci so bili vesieli, da se zanima tudi za tako majhno skupino, kot je njihova. Veseli jih, da je Vatikan v skrbi za dušni blagor Slovencev imenoval vrhovnega duš-
nega pastirja. V skrbi, da bi se monsignor od vsega začetka pri njih dobro počutil,, so se od srede, 29. 5., dalje vrstili tako, da je pri vsakem prihodu letala iz Argentine čakal eden od njih, dokler ni prišlo njegovo ekspresno poslano pismo, ki je po južnoameriški Evropejcu nerazumljivi navadi z letalom potovalo celih 7 dni.
Monsignor je v letu vere rojake utrdil v veri .in jih družil v novih vezeh ljubezni. Čeprav je bil namen njegovega obiska prvenstveno verskega značaja, je bil silno koristen tudi v narodnem oziru. Otroci, ki se preje kar niso mogli pripraviti k učenju deklamacij, so zadnje dni prosili še novih deklamacij in sle jih pridno učili. Vsi so govorili le o monsignorju in se veselili njegove navzočnosti. Msgr. Kunstelj je pokazal zanimanje za vsakega rojaka in je bil pripravljen iti v vsako 'hišo. čeprav ni več mlad, se nikoli ni pritožil nad nobenim trudom in nobeno potjo, tako da je vzbujal občudovanje.
Vreme j'e bilo ves čas dobro, čeprav ob jutrih precej hladno. Na njegovih dušnopastirskih potovanjih ga je ves čas spremljal krajevni dušni pastir. Naj bo na tem mestu msgrju. Kunstlju ponovno izrečena hvala za njegov obisk. Bog mu plačaj ves trud in vsako stopinjo in besedo.
23, Branik (Maribor) 19, Fužinar (Ravne) 17, Grafičar (M. Sobota) in Olimp iz Celja po 15, 'Partizan (Šoštanj) 13 in zadnji Peca iz Črne z 8 točkami.
Na finalnem lahkoatletskem tekmovanju srednjih šol v Varaždinu je zmagala XIII, gimnazija iz Beograda. Doseženi so 'bili tudi trije izredno dobri rezultati. Tako je Jure Novak iz Nove Gorice skočil v višino 207 cm, Nenad Stetič v daljino 716 cm, Snežana Hre-pevnik ,pa v višino 171, oba iz Beograda.
PO ŠPORTNEM SVETU
V	Linzu v Avstriji je bilo 16. junija končano VII. svetovno prvenstvo v kegljanju. Večino medalj so odnesli kegljači Vzh. Nemčije, ČSSR in Romunije.
Jugoslovanska reprezentanca je odnesla eno zlato medaljo in dve srebrni. Vendar so pričakovali več, posebno v ekipnih tekmovanjih, kjer so moški zasedli četrto mesto, ženske pa peto. Najbolj se jie izkazal Miro Steržaj iz Ljutomera, ki je novi svetovni prvak med posamezniki, skupaj z Jožetom Turkom pa je osvojil drugo mesto v parih. Go-rintka Kovrlja je dobila srebrno medaljo; novinec Jože Farkaš iz Ljubljane je tudi zadovoljil ter je zasedel častno osmo mesto.
V	Sloveniji so 15. junija zaključil nogometna prvenstva v vseh treh ligah: v republiški, v vzhodni in zahodni conski ligi. V slovenski republiški ligi je s 33 točkami v 22 kolih osvojil naslov železničarski klub Ljubljana, dve točki manj je zbrala Mura iz Murske Sobote, na tretjem mestu s 26 točkami je Celje-Kladivar, slede Slavi ja (Vevče) 24,
Triglav iz Kranja s 24, Koper 22, N.
Gorica 21, Železničar (Maribor) 19,
Rudar (Trbovlje) 19, Kovinar (Maribor)
in Svoboda (Lji) 17, zadnji z 12 točkami pa Hrastnik.
V	zahodni conski ligi je prva Ilirija iiz Ljubljane s 34 točkami, slede Zagorje 31, Tabor 29, Izola 26, Slovan (Ljubljana) in Piran po 23, Litija 22,
Tolmin in Kamnik po 21, B. Krajina (Črnomelj) 16, Nanos (Postojna) in Novo mesto po 9.
Prvak Vzhodne conske lige je Nafta iz Lendave s 36 tokami, slede Velenje z 32, Steklar iz Rogaške Slatine 31,
Drava iz Ptuja 28, Šmartno 27, Žalec
•«e®«®®®#«®®«*®®®®#«®®«®«®®®®®®®#®®«««®®®«®«
TEČAJ ZA VADITEIJE-ice
telesne vzgoje se nadaljuje v nedeljo, 7. julija db 12 po skupnem mladinskem sestanku v Slovenski hiši. — Tokrat pridejo dečki iz San Justa od 10. leta naprej. Ker je število valdiiteljev(ie) doseglo maksimum, novih priglašencev ne moremo sprejemati.
Kot uvod v folkloro ho imela predavanje /o tem zanimivem področju ga. Danica Petričkova.
V	Našem domu po maši predavanje za starše šolskih, pred in pošolskih o-trok. Predava dr. Jože Krivec 0 našem branju.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 16 družinski popoldan s kolinami.
V Slomškovem domu ob 18. Moč teme.
Torek, 9. julija 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 17 čajanka SKAD-a.
Sobota, 13. julija 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 19 čajanka SFZ in SDO.
V	Slomškovem domu roditeljski sestanek s predavanjem dr. Krivca o branju.
Nedelja, 14. julija 1968:
V	Slovenski hiši ob 17 koncert dekliškega pevskega 'Zbora iz Castelarja za Vincencijevo konferenco.
OBVESTILA
Sobota, 6. julija 1968:
V	Slovenski hiši 2. diskusijski večer j temi „Dialog med nami izseljenci v irgentini. Predavala bosta Božo Fink iri dr. V. Brumen.
Nedelja, 7. julija 1968:
V	Slovenski hiši po mladinski maši ob 9,30 zvezni sestanek SFZ in SDO. Okrogla miza: Slovenska mladina sodi: Spolna vzgoja doma ali na cesti,
Na Pristavi v Castelarju 7. družinska nedelja. Ob 9 sv. maša, nato družinski sestanek s predavanjem ge. Anice Kralj, zatem skupno družinsko kosilo.
SKAD
VABI ČLANE — PRIJATELJE
STARŠE
8
I
9. julija ob 17 na
PLES !A MLADINO
V SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU — CORDOBA 129
sodelujejo: The Golden Toneš ®*99®®®®®®®
V	Slomškovem domu družinska ne— delja.
Sobota, 20. julija 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu
spominski večer ob 10-letnici smrti duh. svetnika Karla Škulja.
Nedelja, 21. julija 1968:
V	Slovenskem domu, Carapachay,
koline. Ta dan bo v domu tudi sv. maša.
Nedelja, 28. julija 1968:
V Slomškovem domu družinska nedelja.
ESLOVENIA UBRE
Editor
Redactor: José Kreacij
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4166, Bueno*
T. E. 69-&50S
NEDELJA, 14. JULIJA:
Koncerl
v
dobrodelni
namen
Pel bo: dqkliški pevski zbor iz Castelarja, ki ga vodi ga. Marija Geržiničeva
•	čas: ob štirih popoldne
•	Kraj: Slovenska dvorana
•	Vabi Vincencijeva konferenca

je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blaži na
lig OBIŠČITE EVROPO — posloma ali kot turiati. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO tja in nazaj
VOŽNJA Z LETALOM tja in nazaj
427-50 USA dolarjev
CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev
Vse na odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov a 12% obrestmi
LADJE: G. Cesare — Augustus — Anna C Eugenio C
Augustus -- Enrieo C
Avenida Córdoba S51 Airee
Tal.: 32-6070/6077/0078/6079
SLOVENSKI DOM
V SAN MARTINU
v soboto, 20. julija
SPOMINSKI VEČER
ob 10-letnici smrti duh. svetnika KARLA ŠKULJA
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalk 2327/33, p. 5o. Of. 10
Ena kvadra od podzemske postaje Pasteur
Uraduj« ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
jVII. družinska nedelja na Pristavi
v nedeljo, 7. julija 1968
Ob 9 sv. maša, nato družinski sestanek, na katerem bo predavala ga. Anica Kraljeva Po družinskem sestanku «kupno družinsko kosilo. Na razpolago ¡bodo domače koline. Zato bo cena kosilu po izbiri.
Prijave za koline na dom do 5. julija na telefon 629-4077
o o Za »L- lil ° So <	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Co—«4n N’ 3804
Registre Nacional 4« la Prapiedai Intelectual No. 955-451	
Naročnina Svobodne Slovenije u 1968: za Argentino 3 2.500— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Z« ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev c« pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje s navadno pošte. Talleres Gráíieoe Vilko S.R.L., Estad— Unidos 425, Be. Air—. T- E. 33-7913
DAROVALI SO:
G. Pavel Čibej za tiskovni sklad Svobodne Slovenije en tisoč pesov. Hvala!
JAVNI NOTAR
Franelseo Raúl Caucante
Escribano Público Pta- baja, ofie. 2
Cangallo 1642	Buen— Air—
T. E. 35-8827
Sobota, 13. jnlija
Orkester
Srednješolski tečaj ravn. M. Bajuka
sporoča: Dijaki 1. letnika imajo obvezne polletne izpite iz slovenščine v soboto, 6. julija ob 15.
CD* CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD S CD ■ CD E CD ■ CD 9 CD ■ CD ■ CD ■ CD B CD B CD ■ CJ U	D
■
0
BS
0
B
0
m
0
0
m
o
m
0
m
0
w
0
CDHCDSCDElCDiiCDHCDHCDBCDHCDBCDBCDSCDBCDHCDBCDBCDBCDIBCD
90999099m9900mmmm^*&3&S)90®m9m9m90999®90900
V Slovenskem domu v Sam Martinu v nedeljo, 7. julija
DRUŽINSKI POPOLDAN S KOLINAMI
Klobase za dom bodo na razpolago že v soboto popoldne
PLANIKA
(EDELWEISS)
II. OBLETNICA
V prostorih duba „Sociedad alemana de gimnasia de Villa Ballester“
(José León Suárez)
Sodelujeta orkestra SANS SOUCI in THE GOLDEN TONES
I
Dr. FRANC KNAVS j
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital j
T. E. 35-2271
Uradn« ure od 17—20
Na telefonu tudi dopoldne (10—12) :
■
■
■
Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
■
V petek in soboto od 9—13. ure. |
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in ¡mučni bolezni dne 27. junija za vedno zapustil naš dragi mož, stric in svak, gospod
Alojzij Avanzo 9
hiv. magistratni blagajnik
K zadnjemu počitku smo .ga spremili 28. junija na pokopališče Olivos. — Vsem, ki so mu ob težkih urah stali ob strani, naji Bog Bog obilo povrne. Njemu pa naj bo lahka argentinska zemlja.
Žena Ana, nečaka Miha in Bernardka, svakinja Sonja Ljubljana, 30. junija 1968.
-■___"■
PRED PETDESETIMI LETI:	13
POT DO PRVE SLOVENSKE VLADE
Dr. Tine Debeljak
Ta spor je dobil tako ostre oblike, da je vodil do ločenih listov: „mladini“ so imeli Slovenca in Jugoslovana, ki ga je urejeval dir. Jež; „starini“ Resnico in Novice, ki ju je urejeval Štefe. Razbili so stranko, in so „mladini“ iz SLS ustanovili Vseslovensko ljudsko stranko, „starini“ pa Slovensko kmečko stranko; imeli dve Zadružni zvezi itd. itd. Bil je tak •boj, da so bili kaplani proti župnikom, in dijaki proti profesorjem, d'a smo na tablo napisali — petnajstletniki — „Starihu“ dobremu profesorju Rebolu: „Resnica je, da Resnica ni' resnica“ ter smo mu pripeli hrošča ¡na niti na škrice pri fraku, dta mu jie hrošč brnel ob ušesih in ga ni mogel odgnati... Danes nam je tega žal, ampak tako je bilo.. . Cankar je redno .pisal feljtone dr. Ježu v Jugoslovana in Župančič je pel o Kreku kot srcu v sredini in ki je ljudi kot knjige brati znal... ter klical, „naj izlajamo pismo tem našim, ljudem... in naj jih zavržemo kot „izprijeno vino, kot vino zavrelico... “
Kako so denunciacije prihajale celo na najvišje instance, naj priča primer škofa Jegliča: duhovniki mu sporočajo, da njegovi nasprotniki mnogo šušljajo, da bo sv. stolica škofa Jegliča zaradi njegovega nastopa prisilila k odstopu (Jagodic, 222). Jeglič se obrne na nuncija, pišoč mu, da se ne bo upiral sv. stolici, želi samo, da ga prej zasliši. Ta mu je zanikal, češ, da o tistih ljubljanskih govoricah na Dunaju ni nič znanega, toda prosi, naj pride k njemu. Ko se je' 8. maja oglasil pri nunciju, mu je ta sporočil „ostro svarilo“ kardinala Gasparija, ker se v teh nevarnih časih vpleta v politiko, ki utegne Cerkvi škodovati.“ (Jagodic, 223.)
Tudi mu jie naročil, da naj „sv. očetu pošlje podroben opis svojega dela“. Jeglič pravi v dnevniku, da je to storil. Sledili sta tožbi kanonika E. Lampeta in župnika Pibra, in obe je
škof dobil. Pač pa so tedaj pritožbe prihajale iz cerkvene na politične instance. Tržaškemu škofu Karlinu je rekel ministrski predsednik Hussarek, da „ga sil jo, naj izvaja nad Jegličem politične posledice“. Tega ne bo naredil, ampak Karlinu je na ročil, naj spotoma v Trst posvari Jegliča od njegove strani. Medtem je prišel odgovor iz Vatikana od kard. Gasparija, da je sv. oče zadovoljen z Jegličevim poročilom in z njim (junija). Ko je Jeglič nato izdal pastirsko pismo vernikom, in v njem deklaracijsko gibanje označil za „življenjske važnosti za Slovence“, je dobil od ministrskega predsednika Hussareka pismo' (24. septembra 1918), v katerem škofu Jegliču očita, da podpira ljudi, „ki se ne pogajajo zastonj z revolucionarji in da se niso zastonj pobratili z bdljševiki..ki pravijo, „da se bodo z Italijani že dogovorili... ko bodo sami svoji gospodarji. .. ko bodo zunaj vlade našli pot v bodočnost... in se istovetijo s cilji zveznih (antanta h) držav“. Nato posvkri škofa omenjajoč, da bo njegovo pastirsko pismo poostrilo politične struje, proti katerim se bo moral z vso odločnostjo upreti“ ter da bo on odgovoren „,za težke posledice za Vas in za Vla-m izročeno čredo“. (Jagodic, 224/5)
Ge je Jeglič še 12. julija 1918 napisal v Škofijski list: „Mi bomo močna in nepremagljiva obramba za Avstrijo“ (kot poboča partizanska knjiga The Vatican and Yugoslavia, Beograd 1953, citat pri Škrbcu II, 90), priča Hussarekovo pismo o drugačnem umevanju deklaracijskega gibanjia v škofovem listu.
„Mladini“ so šili korak naprej: zaradi izjave Seidlerjeve, ki Slovence izvzema iz bodoče Jugoslavije, in Hussarekavega načrta, dla jugoslovansko vprašanje reducira samo na hrvatsko ter bi rad Slovence razdvojil z novim mestnim statutom, ki bi v slovenskih mestih in trgih dal večjo moč Nemcem (Mal), so dosegli’, da so 27. maja vse stranke izjavile, da Slovenci „ne opuste že omenjeno izjavo, da hočemo rešiti golo narodno življenje. Samomora nočemo napraviti“.
Spričo dogodkov v svetu, je tedaj nastopil odločilni tre-
mutek, ko so slovenske „jugoslovanske“ stranke začele realno ustvarjati pott k zedinjenju.
Po češkem zgledu in ob udeležbi gostov iz Češke in Poljske, so v dneh 16. in 17. avgusta ustanovili v Ljubljani NARODNI SVET, katerega predsednik je bil dr. Anton Korošec, podpredsednik pa Ivan Hribar. (Kot vem, je bil član tudi prof. B. Remec.) Ta Narodni svet je obsegal tudi Istro in Dalmacijo (vse slovensko-hrvatsk» ozemlje, ki j:e spadalo tedlaj pod Avstrijo) in naj bi imel 50 članov: n.a Dalmacijo naj bi prišlo 12 članov, n,a Istro 5, na Trst 2, na SLS 18, na JDS (Jugoslovansko demokratsko stranko) 10; (socialni demokrati pa bi dibili 3. — Socialni demokrati nis0 poslali na zborovanje delegatov, pač pa so se ustanovitve udeležili.) Narodna' svet je imel poleg predsedstva več odisekbv in podedšekov, pokrajinske odseke pa v Mariboru, Trstu in Gorici. — Ta Narodni svet v Ljubljani naj bi bil tako naj višja politična ustanova za Slovence in Avstrijske Hrvate, dočim se najviŠji forum za vse Jugoslovane v Avstro-Ogrski državi ni mogel ustanoviti tedaj, ker Hrvatstoo-srbska koalicija v Zagrebu, ki je ¡bila pod vplivom Srba Svetozarja Pribičevča, ni bila voljna zapustiti zvezo z Budimpešto. Tako je bil Narodni' svet prva Stopnja k bodoči reprezentativni vladi v Zagrebu, kateri bi se narodni svet takoj podredil, kakor hitro bi bila ta reprezentanca vseh Slovencev, Hrvatov i'n Srbov v državi ustanovljena.
Šušteršič je ob tej ustanovitvi zapisal, da je to „Svet brez naroda.. .. ker ni v njem nobenega delavca ali kmeta...“ ter ponovno potrdil, da bi „zmaga Antante pomenila za Slovence pogin, ker bomo s tem bostali Lahi ali Srbi, medtem ko imamo v monarhij i' še vedno upanja na federalizacijo države... “ (Mikuž 35).
Župančič pa je mislil na to Zgodovinsko dejanje, ko je zapisal verze:
„In treh najmlajši brat
je šel za vse svobode Iskat. . .“