105 štev. W*sss« V Ljubljani, sreda 30 aprila 1919. ŽJanaStija številka obsega 6 strani. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: tete , 5*1 teta , tetrf <*« v« sieags K 84- 42 ■ 21 — 7- inozemstvo: **S*teI«4o K 95'- 48 pol lete „ „ 50-- ^ *«trt tete „ „ 86*- ”* srn j»e**« „ t, 9 - » M ■®n*ffqnr Ha pismene n amebe bro> j>o#Ujutve denarja se ne snoreiao ozirati. SSarotallsl aaj pošiljate naročnino SPKT po nakaznici, "mg Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sl--■—xv ter 45 m* i3 enkrat it popust. EtottaBtvo je as Starem trg* štev, 19. Telefon ^tjo. Cpravalištvo je na Marijinem trgs štev. 8. Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem " - *j pri* Mi za odgovor ttepiantea au'»isssfc.v- Dopisi n:ij se frsnkfrajfo. — Rokopisi se ne rraSujo. Narodna vstaja na Koroškem, Koncentracija italijanskega vojaštva ob demarkacijski črti. — Italija popušča. Odprto pismo predsedniku Wilsonu. Osvobojenje slovenskega Korotana. Vstaja slovenskega koroškega ljudstva proti nemškemu fl&silju. — Jugoslovanske čete hite na pomoč. — Osvoboditev Rožne doline. — Boji z Nemci na vsej črti. —- Prvi nemški vojni vjetniki v Ljubljani. Ljubljana, 29. apr. 1919. Slovensko ljudstvo na Koroškem “ i® uprlo nemškemu nasilju in m-02|Io nemške boljševiške tolpe. Kaj morali vse prestati zavedni koroški ^mvenci pod nemškim jarmom 1 Ro-Panie, požiganje, preganjanje na vse nacine, to je bilo na dnevnem redu, ®dkar so zasedle nemške boljševiške ®e,e slovenski Korotan. Naš narod je ‘rPeI in prenašal nemško nasilje v uP£nju, da ga sklep mirovne konfe-I^nce reši končno nemškega jarma, jpdagospodje v Parizu niso hoteli po*Vui„ti njegovega glasu po pravici, « le nas narod na Koroškem r(„ ’?.n ®am >n se uprl z orožjem mskirn četam. Poklical je na pomoč jugoslovansko armado, ki se je z vi-rajocimi zastavami odzvala klicu ubogih trpinov in koraka sedaj po uaši zemlji proti severu — do našega Kosovega polja. Pozdravljeni naši koroški bratje v svobodni Jugoslaviji, pozdravljena naša armada, pozdravljen naš vojskovodja — osvoboditelj! Uradno poročilo o osvoboditvi Korotana. .. Ljubljana, 29. apriia. Ljub-J^ski dopisni urad poroča : Že nekaj urjov je slovensko prebivalstvo po Joških četah zasedenih koroških oze-j"e,j apehraio na vlado in na armado r3ljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi na mirovno konferenco, da naj se terorju, ki ga izvajajo nedisciplinirane nemške boljševistiške čete, stori konec in naj se prebivalstvo osvobodi. Jugoslovanska vlada temu apelu ni mogla ugoditi, ker je smatrala, da jo veže premirje, ki ga je bila meseca januarja tega leta sklenila ob intervenciji neke ameriške misije. Smatrala se je za vezano, čeprav so nemške čete skoro dan za dnem premirje kršile z napadi, z obstreljevanjem in s topniškim ogr.jem med drugim tudi na odprto mesto Velikovec. Ko se je bila na Koroškem razširila vest o najnovejših dogodkih pri pariški mirovni konferenci in je pre bivalstvo videlo, da je izginilo poslednje upanje in da se več ne more nadejati skorajšnjega rešilnega izreka oblastnikov pri pariški konferenci, je slovensko prebivalstvo koroških, od Nemcev zasedenih krajin, zlasti Kožne doline in pa med Velikovcem in Celovcem ležečega ozemlja, seglo po samopomoči, razorožilo le slabotno upirajoče se nemške tolpe — Ki pa so sicer deloma fraternizirale s prebivalstvom, — proklamirale spojitev teh krajin s kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev ter naprosilo ob demarkacijski črti, ki so jo bile nemške čeie zapusti e, sto^če jugoslovanske vojaške oddelke, naj po skrbe za red in mir ter za varnost življenja in imovine in zlasti tudi za nujno potrebno prehrano vsled za- nikamo organizacije prehranjevanja popolnoma izstradanega ljudstva. Na pomoč naprošeni oddelki jugoslovanske armade si niso mogli kaj, da se ne bi odzvali temu nujnemu pozivu, in so zasedli več slovenskih krajev onstran nemške demarkacijske Črte, ne da bi bili naleteli n:i odpor. Prebivalstvo navdušeno pozdravlja osvoboditelje. Med prebivalstvom, ki je jugoslovanske vojaške oddelke sprejelo z oduševljenjetn, se je tekom mesecev zgodil popolen prevrat v čustvovanju in naziranju, in sicer tudi v slovenskih vaseh, ki so bile doslej znane kot nemčurske. Prebivalstvo je namreč od nemško-koroške deželne vlade zaman pričakovalo in zahtevalo red in hrano, koroška vlada pa se je izkazala za nesposobno, preprečiti popolno anarhijo. Končno je prebivalstvo spoznalo, da more red, varnost iu prehrano zajamčiti in dati edinole jugoslovanska vlada. Vladino stališče napram Nemški Avstriji. V tukajšnih vladnih krogih sodijo, da v dogodkih poslednje noči ni videti nikakšne sovražnosti zoper Nemško-avstrijsko reoubliko, s katero želi jugoslovanska vlada prijateljskega sporazuma. Upoštevati je, da je dunajski državni urad za zunanje stvari jugoslovanski vladi ponovno izjavil, da ne mara na noben način jamčiti za početje nemško-koroške deželne vlade in koroške BVolkswekr“, in da se vsa premikanja ob demarkacijski črti kajpada gode brez prejudica za odločitev mirovne konference. Samopomoč proti nasilju. Jesenice, 29 aprila. (Izv. por.) Slovenski Korotan se je uprl naslju nemških tolp, segel je po edinem sredstvu, po samopomoči, ko je videl brezplodno delovanje pariške konference, katere seje lahko smatramo za „paradne“. Vsakemu zavednemu jugoslovanskemu vojaku so v težkem spominu trenotki 14. januarja, ko se je na progi pri Podrožčici sklepalo premirje z nemškimi oficirji. Vsakemu je zadostno znano, kako so Nemci znali držati premirje, znana so nam vsa nasilja in javna pošilja, ki so sl jih dovoljevale nemške čete nad zavednimi slovenskimi d* kleti. Tako so Nemci v Uožu zadnji čas dvanajst deklet z nasiljem odpeljali neznano kam. Nad 60 krat so Nemci kršili premirje. Slovensko ljudstvo se je vsled tega uprlo in pozvalo jugoslovanske čete na pomoč. Podrobnosti o osvobodilnem pohodu. Jesenice, 29. aprila. (Izv. por.) Iz Podrožčice javljajo o osvobodilni akciji jugoslovanskih čet naslednje podrobnosti: Danes ob pol 4. url zjutraj so jugoslovanske čete (zlasti ljubljanski pešpolk) pod poveljstvom junaškega kapetana Miroslava Martinčiča odkorakale brez bojev v vas 1‘odrožčico, zasedle brez najmanjšega odpora kolodvor ter vjele 7 oficirjev iu 200 mož. Osvobodilni pohod drvi dalje proti Dravi. Ob 6. uri zjutraj so jugoslovanske čete zasedle važno postojanko. Jugoslovanske čete zasedle . . . Jesenice, 29 aprila (Izv. por.) Slovensko ljudstvo na Koroškem ni moglo več pienašati brutalnega nasilja nemških čet ter se ie uprlo in poklicalo na pomoč jugoslovansko armado. Nemške čete so položile brez 'UU*4«S. LEVSTIK. Si nadaljevanj« Višnjeva repatica. Ona nereče ničesar, toda ljudje, čenčajo več, Sp prenese dobro ime. Te sramote ne maram na s °10 glavo; Grabunec ne bo čakal, da pride nje-^,°Va hči ob to, 'kar ji gre in se nazadnje iz gole peUienitosti zadovolji s Smučiklasovim tepcem!« U »Vendar enkrat slišim moško besedo iz tvojih 3* je dejala gospa Amalija napol s posmehom, jep°l z zadoščenjem. »Zadnji čas je, da se ojunačiš; si k' j - — j j , j 0 bi hotela vedeti, kaj misliš storiti? Vse, vse 8q *a»hudil, povsod so ti ušli drugi naprej ; družabno ^ §a doktorji priklenili nase, in v drugih rečeh se ve n's' n'ti približal niti prikupil. Eh, dragi, vso r° sem izgubila vate...« 0 »Potrpi le nekaj dni,« je rekel soprog skrivim °' * moje mreže so zdaj nastavljene; ideje si3?’. *iuha moja... ideje—!« Pomežiknil je ter °bliznil prste. ;r .‘Potrpi!... Ideje!« ga je oponesla žena z grenko zete •?' * Pa ideje! Še takšna ne zraste na tvojem mku kakor ongd, Debeljakova —« manšet ?JC Za^0Ž^ >Kiinningsbruchove ovratnike' in CejQ *^sa okna so jih polna! In grofu je poklonil °Pr«mo najfinejšega perila z všito znamko, ’deje° m mon°gramomi to je nekaj, ne pa tvoje »In tole ni nič?« je zategnil Grabunec z ne- nadnim zmagoslavjem ter položil na mizo kos pralnega mila. »Oglej s, preberi! Kiinningsbruchovo milo v treh kakovostih; pralna, ljudska in salonska; jutri zjutraj ga boš videla po vseh izložbah, in preden mine mesec dni, ne bodo žehtali v vesoljni Sloveniji nobene pleničice, ne da bi se spominjali njegovega visokorodja; noben rodoljub ne bo umival svojih umazanih rok drugače kakor v Kiinningsbruchovo slavo... Kaj ovratniki, kaj manšete, ki so tako malo vdomačene po naših krajih; jaz se ne menim za gospodo in nesem njegovo ime naravnost med široke mase — premisli! Grof ni neumen, da ne bi po-tuhtal tega.« »Nu, misel je dobra,« je pritrdila žena, in pegasti obraz se ji je zjasnil. »Ali vse to je premalo; zaradi samega mila ti ne pade okrog vratu.« »Za milom pride^ mazilo za čevlje, zobni prašek želodčna grenčica in štupa za otroke,« je napovedoval Grabunec. »Hotel, ki sem ga kupil na Bledu, prekrstimo v ,Hotel Kvinningsbruch'; slovenske gospodinje bodo kuhale v .Kunningsbruchovih loncih' pile kavo s .Kiinningsbruchovo cikorijo' in posojale svoj nežni zarod na .Kiinningsbruchovo nočno posodo' ker bo neslo tudi v narodne dobrodelne namene lepe stotake na leto... Med tem ko ti zmerjaš Grabunca, da nima idej, se zbirajo v njegovi roki vse niti reklame za grofa; Še malo, in niti on niti špekulant Smučiklas ne bosta megla dihati brez njega, ki je sklenil uveljaviti v slovenski politiki moč in idejo — da, idejo! slovenskega kapitala. In to ni nič? To je tebi premalo?« »Premalo!« je vztrajala mati Grabunka zoper vse moževo pričakovanje. »Dokler ne bo grof pri nas kuhan in pečen, kakor je bil dozdaj pri Smuči« klasovih, je malo, karkoli storiš.« »Saj pravim, da so mreže nastavljene. Obenem z zabojem .Kiinningsbruchovega mila' mu pošljem vabilo, naj nas počasti... in tako dalje !... Že davno mi obljubljaj in če bi ne bilo advokatskih intrig —« Besedo mu je prestrigel hrušč in vpitje, ki se je vzdignilo v predsobi med služinčadjo; hišna je pripovedovala, kuharica in Žan —tako je bila gospa Amalija prekrstila slugo Blaža, odk ir se je bril ter nosil livrejo — sta ohala ter ploskala z rokami. Očividno se je bila zgodila strašna nesreča. Radovedna Grabunka je. pustila ideje in stekla povprašat; ko se je vrnila, je izražalo njeno obličje čudno mešanico groze, ogorčenja in burnega veselja. Toliko da ni planila možu za vrat. »Zdaj je prilika — sijajna, edina je vzkliknila, zadihavaje se od razburjenja. »Veš, kaj je novega?« Soprog je prisluhnil z očmi in usti. »Snoči so vlomili pri grofu ... Denar, srebrnina in zlatnina... vse je ukradeno... izropano... vse, do zadnjega predala!... Grofa in služabnika so našli zjutraj zvazane... z zamaški v ustih... menda so bili tudi omamljeni s kloroformom... Pol mesta je na nogah za tatovi; na Francoskem nabrežju se dranja ljudi kakor mravelj... in mi ne vemo ničesar!« Prevzeta po ogromnosti stjoje novice se je zgrudila v fotelj. ---------------------- (Dalji.) 105 štev. ___ odpora orožje. Jugoslovanske čete sp zasedle važne postojanke. Prvi nemški vjetniki v Ljubljani. Ljubljana, 29. aprila. Danes ob 1. popoldne so prispeli prvi nemški vojni vjetniki v Ljubljano z gorenjskim vlakom. Vsi so bili vjeti v Podrožčici. Transport obstoja iz 7 oficirjev, 163 mož (večina mornarjev), 6 orožnikov, 4 železniških uradnikov in 25 železničarjev. V Ljubljani so menažirali, nakar so bili odpeljani proti Celju. Nemška poročila. — Razvili so se srditi boji na vsej fronti. LDU C e 1 o v ec, 29. aprila. (Dun. KU) Nacijonalni politični odbor poroča: Danes ob 4. dop. so napadli Jugoslovani brez odpovedi premirja našo fronto v njeni celi širini. Posrečilo se jim jo zavzeti železniško j postajo Podrožčieo in potisniti našo varnostne čete zahodno Velikovca nazaj. Na vseh drugih frontnih odsekih so bili napadi zavrnjeni, pri če- j rnur je imel nasprotnik težke izgube; j tudi je moral pustili nekaj ujetnikov j v naših rokah. — Situacija ob 10 dop.: Viakukt pri Podrožčici držimo. Lastne čete, ki so se umaknili pri Kreuzerhof-Tinjah, drže predpolje krške črte. Sicer se drži vsa ostala fronta na svojih zunanjih črtah. LDU Celovec, 29 aprila. (Dun. 1 KU) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča: Situacijsko poročilo z dne 29. apiila ob 8. zjutraj : Rano zjutraj je nenadoma napadal Sovražnik naše straže pri Vovbrah, Dulah, mestu čez Dravo pri Zakamnu, Kočuhab, Bajttšah in Podrožčici. Sedanji položaj: Labudski odsek neizpre-menjen. Pri Vovbrah se bojujejo. — Odsek Trušnje negotov. V Žihpolskem odseku je položaj isti kakor začetkoma premirja. Južno Drave so lastne čete ob glinjski lizijeri zavrnile sovražne oddelke. Pri Bajtišah in Ljubelju se se bojujemo. Podrožčica je sredi srditega boja. Koroška „vina gora*. Pregajanja kateri so morali Slovenci pretrpeti, za časa nemške inva zije, so prikipela do vrhunca, ker ni kdo ni varen svojega življenja. Zlasti trpijo Slovenci v goratih krajih Karavank, kjer Nemci nimajo stalne posadke, ampak prihajajo tja samo ropat in plenit. Mnogo kmetij so popolnoma izropali, skoraj nobene ni, ki bi ne izkusila njih obiska. Naši ljudje v teh krajih, ki se tudi poprej niso nikdar uklonili nemškemu terorizmu, so se proti novemu boljševiškemu nasilju koroških Nemcev postavili jtinaško z orožjem v roki v bran. Zlasti so to storili Selani, poprej v Celovcu znani kot „Windische Republik", sedaj so se pa sami nazvali za Črnogorce. Srednji in vrhnji kot te obširne občine je v resnici prava Črna gora; kdor' more nositi orožje je oborožen. Povod za to črno samoobrambo je dal nemškutarski gozdar Oraže, ki je domačine trpinčil in grozil, da bo dal vse odgnati po nemških vojakih. Ta javno zaprišeženi gozdar je navajal poprej ljudi požigati, i je sam kradel in krivdo valil na nedolžne domačine in je tudi sedaj, ko je pred ljudsko ne-voljo zbežal, obdolžil naše ljudi, da so ga izropali. Sliši se, da je iz tega povoda naše vojaško poveljstvo' preložilo demarkacijsko črto od vrha Orlovca na južno vznožje ob Ribnici, torej v našo škodo. Domačini so zaradi tega čisto obupani, ker je pri tej črti vsako gibanje v občini izključeno, ker pot vodi deloma na levi, deloma na desni strani Ribnice. Zato svetujemo nujn* oblastim, da gredo trpečemu ljudstvu na roko in naj ga ne šikanirajo z ukrepi, ki so kot ta nesmiselni. Nemški civilist ustrelil slovenskega vojaka na veliki petek v Slovenskem Pliberku. Morilec je privandraui delavec Kikel, ki se je med novimi razmerami vsled ueinške invazije razvil v pravega bopevika, hujskača in roparja. Njegovo delovanje je bilo naperjeno seveda samo proti Slovencem, ki so tam brez obrambe. Edina zaščita domačinom so še slovenske patrulje, ki prihajajo črez Ljubelj. In ta Kikcl je ustrelil zahrbtno Korošca Tavčarja, vrlega vojaka, ob takem pohodu. Domačini so priredili padlemu lep pogreb, Kikcl pa jo imel predrznost, da se je pogrebcem kazal s satanskim cinizmom ravno pri pogrebu. Stradanje na Koroškem je postalo že res nepopisno. Na veliko noč n. pr. so v Borovljah in Celovcu delili samo zmrznjeno popolnoma neužitno konjsko meso. Edino vojaki, seveda boljševiki, dobijo še kaj jesti. Ni čuda, da se je pri tem udinjalo k vojakom nčkaj domačinov. Od dne do dne uvi-devajo ti bolj in bolj svoj narodni greh in dosti jih je že priskočilo na slovensko stran. Druge pa držijo Nemci z obljubo, da jim bodo dali par tisoč za „Abfertigung“. Domačini pravijo: »Dober trošt na prazen košt.“ Odprto pismo gosp. predsedniku Združenih držav Wodrowu Wilsonu. Gospod predsednik! Dovolite podpisanim v trenutku, ko se odloči usoda ne samo našega jugoslovanskega naroda, ampak sploh celega sveta, da vam naslovijo sledeče vrstice: Gospod predsednik, skozi stoletja je bil naš narod zatiran po številu in surovi sili tujcev, a vendar je ohranil prepričanje, da bo pravica končno zmagala. Število naših sovražnikov nas ni zlomilo, naša duša je ohranila svojo vero. Gospod predsednik, ko ste med to krvavo vojno predlagali celemu svetu načela, po katerih bi se edino mogel skleniti trajen mir, je bila vera našega naroda znova potrjena, naše moči znova okrepljene. Niso nam dovolili izražali n3Ših čustev, toda pod nasiljem bajonetov in vislic smo vneto delovali na zator trinoštva. Udarec, ki smo ga Jugoslovani zadali svojim brezvestnim zatiralcem, jc bil velikega pomena za stvar Zaveznikov, a posebno odločilno važnost je imel za zmago Italije. Pod stoletnim jarmom si naš narod ni mogel ustvariti organov, da bi z njimi vplival na svetovno mnenje, ker je boj odpora izčrpal vse naše sile. Nismo mislili na to, da bi objavili svoje delo — izvrševali smo enostavno svojo nalogo. Med veliko vojno smo se še manj bavili s to javnostjo, kajti imeli smo vero v popolno odktritost Zaveznikov, ki so si ‘prisvojili načela objavljena najprej po Vas in po mogočnem ameriškem narodu, kateremu spada mnogo sinov naše krvi. Sedanji rod naše domovine tako težko izkušene je rod žrtev. Naše žrtve so brez števila. Gospod predsednik, danes se odloča v Vaši navzočnosti o naši usodi. Ali je treba še žrtev? Kot del te generacije brez imena, ki ne more prosto, pokazati svoje lastne volje na vsem našem ozemlju, smatramo, da izvršujemo svojo dolžnost, če razjasnimo svetu in predvsem našim sosedom Italijanom čustva našega ljudstva. Dovoljujemo si, da Vam predložimo to izjavo, Vam gospod predsednik, za katerega goji naš narod naj-globokejše spoštovanje in čegar načela smatramo za skep svetovnega miru kot evangelij, ki ga ne zapustimo nikdar. MI, to jc ves jugoslovanski narod, Srbi, Hrvatje in Slovenci smatramo vse naše ozemlje kot izključno našo last, ki sc ne da razdeliti. Branili bomo Sočo tako, kakor najjužnejše pokrajine, ki so naše po krvi in jeziku. Dalmacija, zibka naše jugoslovanske prosvete, je za nas sveta in nedotakljiva, nič manj kakor Goriška, poškropljena z našo krvjo in mati naših najboljših sinov. , Primorje, naj se še imenuje hrvaško ali slovensko, nosi skupno ime: jugoslovansko. Izključiti moramo sleherno kompenzacijo, Italija nas ne more odškodovati, kajti celo na njenem predvojnem teritoriju živi naš narod. Udje našega telesa ne smejo biti ra- l njeni. Odklonili bi sankcijo krivice, ki smo jo prenašali cela stoletja. Tla, ki jih zahtevamo, so božja in naša, mi smo orali to zemljo, mi jo še orjemo, tukaj smo bili rojeni, tukaj počivajo naši očetje. Tujec je tukaj napravil in vzdrževal postaje za izkoriščanje: bilo bi nasprotno piirodneinu pravu, ko bi bili prisiljeni postati privesek teh postaj. Ne, gospod predsednik, take odločitve ne bi mogli sprejeti. Ako se je Italija berila za pravico proti zločinu, ali jo bodo nagradili z novim zločinom? Naši odposlanci na mirovni konferenci so Vam ponudili razsodbo o našem sporu z Italijo. Jugoslovanski narod je odobril ta skep naših delegatov zaradi neomejenega spoštovanja, ki ga ima do Vas, gospod predsednik. Oni, ki so prej. 15 Vaša načela, ki pa odklanjajo Vašo razsodbo, oni tudi ne marajo dovoliti, da bi se udej-stvila želja naroda — dobro vedo zakaj. Gospod predsednik, naj se spor poravna po Vaših principih, to se prav: v smislu pravice, mi se ne bojimo ljudskega glasovanja; nasprotno vsaka druga ureditev bi privedla kupčevanje z belimi sužnji v srce Evrope. Trdno verujemo, da ne boste pritrdili takemu činu, pod katerega se ne bi mogel noben Jugoslovan podpisati. Sičer nam lahko vsi!jo mir, toda za koliko časa? Propad nemškega militarizma nam je da! najboljši dokaz, da sila ne premore pravice. Naš narod je prestal vekove v trpljenju ali omagal ni v svoji veri, ostal bo pokoncu vkljub vsemu. Italijanski narod je užival vedno pri nas najbolj žive simpatije, občudujemo njihovega duha, naš narod ne bo ohranil jeze na sosednje ljudstvo, v kratkem se bo lahko pozabil ta hipni nesporazum, upajmo, vendar italijansko ljudstvo naj ve, ako nadaljuje pot na kateri se nahaja danes, da bo njegov samo kratkotrajen, bodočnost pa neznana. Očividno ni to v korist niti italijanskemu, niti našemu narodu. Ob izviru Soče se nahaja na hribovitem pogorju jugoslovanska pravljica o ,.Zlatorogu", ki tamkaj čuva neizmerne zaklade v votlini naših hribov. Lovec, ki bi ga ustrelil, bi našel ključ, ki bi mu dovolil dostop do vseh teh bogastev. Toda gorje mu, če bi samo ranil kozla z zlatimi rogovi. Njegova kri bi oškropita tla, iz nje bi vzklile čudotvorne cvetke, ki bi naenkrat ozdravile rane in v svojem besu bi strmoglavil drznega iovca v zevajoče gorske prepade. Naj torej Italija odreže od našega života kos živega mesa ne da bi tekla kaplja krvi! Go-je ako smo ranjeni! Dobri sosedje vselej — podložniki nikdar! . . Gospod predsednik, ob uri, je svet okrog nas v plamenih, smatramo za svojo dolžnost, posla 11 vam to pismo, zakaj v njem sme. izraz h resnična Čustva našega naroda m ta edina so važna za prihodnos.. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik izraz našega najglobokejšega spoštovanja. Ženeva, 8. aprila 1919. Vlad. Fabjančič 1. r., Ant. Lnšin 1. r. Dr. Matej Šmalc 1. r. Odposlanci Nar. sveta v Ljubljani. Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo. Jugoslavija. Aretirana izdajalca. j Zagreb, 29. aprila. (Izv. por.) Tu so aretirali in izročili vojnemu sodišču poročnika Drag. Doičeka in narednika Vikt. Reinerja, ki sta ob priliki osvobodilne akcije v Prekmurju zakrivila, da se ni izvršila osvoboditev prekmurskih Slovencev. 700 kg amerikanske masti zaplenil v Celju. j Celje, 29. aprila. (Izv. poroč.) Policijski agenti so zaplenili pri vinskem trgovcu V. Koračinu 700 kg amerikanske rnasti, ki je bila shranjena v 28 zabojih po 5 kg. Koračin je kupil mast od nekega Amzrinoviča po 34 K kg. Mast se je oddala Gospodarskemu uradu v Celju. Pod italijanskim jarmom. Pazite na špijone! Prošnjo neodrešenih Slovencev na Deželno vlado v Ljubljani. pi Iz Idrije smo prejeli sledeče pismo: Sele pred par dnevi je prišla v Idrijo vest, da so v Ljubljani ‘aretirali Ivana Podobnika iz Idr je. Imenovani je bil pred vojsko nekaj časa pri ljubljanski policiji. Ob izbruhu vojske je bil poklican v vojaško službo ter je služil pri bivšem 27. pešpolku. Kot štabni narednik je prišel v italijansko ujetništvo. Ker pa imajo Italijani Idrijo zasedeno, so ga spustli domov, kjer je služi italijanski oblasti kot špijon. Kot tak je šel v spremstvu neke ženske proti Zirem. Straža je prijela oba. On se je legitimira! kot špijon, žensko, mater več otrok, pa so aretirali in odgnali v Trst. Podobnik je šel v Žire po pisma in časopise ter jih izročil italijanskemu generalu, katcemu je raztolmačil njihovo vsebino. Hudo se godi danes nam- Idrijčanom, pa to bi se dalo še prenesti, saj ne bo trpelo večno, da bi le ne bilo takih rojakov med nami, ki r,as izdajajo! Imamo pa žal še par drugih, ki nas ovajajo italijanskim karabinerjem. Zato prosimo ntešo vlado v Ljubljani, naj ne izpusti imenovanega, ker bi nam mogel silno škodovati, če se vrne. . Naj se ga obdrži vsaj toliko časa v zaporu, dokler ne odidejo Italijani, saj bomo potem že sami poravnati dolg, ki ga imamo ž njim Italijanska nesramnost. pi Kako nesramni so Italijani, dokazuje tržaški list „La Nazione", ki v svoji številki od 25. t. m. navaja celo vrsto izvlečkov iz slovenskih, hrvatskih in srbskih listov o preganjanju naših ljudi v zasedenem ozemlju.. Dasi naši listi navajajo povst d imena, ima vendar tržaški halijanaški list pogum, da zvija nedolžno oč« ter vzklika: Vidite jih, Jugoslovane, tako lažejo in nas obrekujejo! In vendar se vse te stvari, o katerih poročajo naši listi, dogajajo pred očmi urednikov tega lista! Takih nesramnosti so pač sposobni samo Italijani! Politični pregled. p Nenasitni italijanski imperi- jalizem. Geografični institut de Ago-stini v Novari je izdal zemljevid zasedenega ozemlja. Ne zadovoljujejo se s sedanjo demarkacijsko črto, zahtevajo še celo cirkniško in loško sodno okrožje. Zanimiva so nekatera itali-lijanska Imena za slovlnske kraje, tako se zove Cirknica — Circonico, Lož — Olisa, Stari trg — Borgovecchio, Kozaršče — Cosarsca, Leskova dolina — Val dei Nucuoli itd. Res, zavedni Notranjci so poslovenjeni Italijani ! p Wilson je v glavnem priznal tri principijeme točke jugoslovanske delegacije. »Riječ SHS« poroča iz Pariza. V tukajšnjih jugoslovanskih krogih trdijo — da se mora držanje ameriške misije od vse jugoslovanske javnosti sprejeti s timvečjo zahvaio, ker je ravnokar zavržena italijanska propaganda, ki je z vso močjo do zadnjega delala na to, da prevara svetovno javno mnenje. Wiison priznava naslednja, od Jugoslovanov postavljena načela: 1. londonska pogodba nikakor ne odgovarja več s6' danjim razmeram. 2. na mesto dose-daj neprijateljske — Avstro-Ogrske je prišla prijateljska Jugoslavija, k< «e zasluži od strani aliirancev nikakšn« Treba delavcev, mladih, pogumnih, navdušenih. Hilile, pridite, ki čakate doma in vi, ki stojite v mrzli tujini — v domačiji se odpira delavnica 1 Res — da vas čaka mnogo in ne lahko delo. Pa naj vas bodri zavest, da delate sebi v prid in narodu svojemu v korist. Naj vas vzpodbuja misel na urne može, ki so poki cani. da v prvič predavajo na domači vi Soki šoli, da srečni mladini izročajo plodove trudapolnih kt. In še ena prošnja naj nam bo dovoljena, ko oznanjamo blagovest: Ne zabite, da visokošolski študij ni namenjen zgolj praktični izvežbi. Vse širši je njega namen, višja njegova naloga. Kdor vstopi v visoko šolo, mora imeti v sebi stremljenje po znanstveni naobrazhi, po oni kulturni stopnji, ki jo dosežemo le z resnim, smo-tren m in vztrajmn vežbanjetn uma in duha. Upamo, da nam bo kmalu dana politika, da dokažemo svojo resno voljo i v tem pogledu. Kajti Uhmško-visokošolski tečaj naj pripravlja pot ljubljanski univerzi. Ko si priborimo svoje vseučilišče, ko se nastani v Ljubljani Atma mater laba-ceesls, takrat nam bo pokazati, da smo v vsem pogledu dobri sinovi skupne maltre, da je naša tehniška fakulteta sicer prva po rojstvu, a ne le po rojstvu. In sedaj — na delo I V Ljubljani, 27. aprila 1919. Društvo inženerjev v Ljubljani: inž. Strgar, I. r. Subkomisija za tehniško fakulteto: Sukljo, 1. r. Proslava 1. majnika v Ljubljani. Ob 6. budnica godbe 2veze jugoslovanskih železničarjev. Ob 9. uri shod pred Mestnim domom. Chivorijo zastopniki strokovnih društev. Po shodu obhod po mestu z godbo ZJŽ, Udeleženci naj imajo narodu« trake in zastavice. Zvečer družinski večer v srornjih prostorih Narodnega doma. /iCčetek oh pot 8. m l. Vspoml:Gfo-vori, deklamacije, petje, godba, Sa-loigra ..Brat. Sokol'% prosta zabava. Sodelujejo združeni narodni pevski zbori Ju godba Z.JŽ. Vstopnina 2 Iv. Slovenci, Jugoslovani! Prvič praznujemo v svobodni Jugoslaviji 1. majnik,delavski praznik. Narodno zavedni delavci iu njega prijatelji, vsi, ki so veselite naše svobode, udeležite se innogobrojno majskega slavja. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Naroduo-socijalun zveza. Dft£Vf!£ dn „Narodni SocijaHst" je izšel. Posamezna številka stane 40 vin. dn Proslava prvega majnika v Sloveniji je dovoljena. dn Prvi majnik praznik jugoslovanskih železničarjev. Osrednji bdbor Zveze jugoslovanskih železničarjev je na svoji seji dne 28. aprila 19'9 sprejel enoglasno nastopni sklep: 2JŽ pi oglaša 1. majnik kot svoj de-fsvvski praznik. Nia železnicah praznuje v$e osobje, izvzemši ono, ki je potrebno za vzdrževanje neobhodno poti ebn ega prometa. Predsedstvu Zveze jugoslovanskih železničarjev se nalaga, da se zglasi osebno pri Deželni vladi *n predloži ta sklep. Ta sklep se sj_o roči tudi ravnateljstvu drž. železnice in Pa obratnemu nadzoiništvu južne železnice in obenem haprosi, da se provizorično nastavljenim vkljub praznovanju izplača za ta dan. dn Denarni zavodi v Ljubljani • maJa ne uradujejo. Tako se glasi sklep, katerega so storili vsi denarni zavodi ljubljanski na konferenci dne *4. marca t. I. povodom znanega gibanja uradništva denarnih zavodov. dn Gostilne in kavarne I. maja sprte! Podpisana podiuinca na-nanja, da bode 1. maja 1.1. počivalo vse delo v tej stroki, kar naj si. občinstvo blagovoli na znanje vzeti. — Osrednje društvo natakarjev, hotelirskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev /a Slovenijo, podružnica Ljubljana. dn Afera Svetek. Iz dobrošn-formiranega vira čujerno, da je drž. pravdništvo dvignilo proti stotniku A fonzu Svetku sodno preiskavo. Že dne 26. t. in. je bil Svetek aretiran in odveden v preiskovalni zapor. dn Šolska izpričevala. V stari Avstriji je bila neka posebna navada, da so dajali v izoričevahh nekaterbn predmetom prednost, druge pa su4L-postavljali. Na prvem mestu jif stal veronauk, za tem so bili uvrščeni jeziki, potem so pa prišle na vrsto re-alije; predzadnji predmet ie bii risanje, temu pa so sledili-telovadba in prosti predmeti. Taka razvrstitev je popol rioma napačna. Naše mnenje je, da so za dijaka vsi predmeti, ki se poučujejo v šoli, enakovredni, nobeden predmet ne sme imeti prednost pred drugim, nobenega ne sme zanemarjati v prid drugemu. Zato zahtevamo, da se v naši demokratični državi opusti vsako zapostavljanje vobče, in^ v izpričevalih navajajo učni prti po abecednem redu. i// dn Prošnja za sprejem v skupno vojsko kadetmh aspirantov. Vsi oni enoletni prostovoljci, ki so dovršili častniško šolo, po'ožili tozadevne izpite ter imajo izpolnjene tudi druge pogoje za imenovanje praporščakom oziroma podporočnikom, naj nemudoma predlože komand; Dravske divizijske oblasti službenim potom predpisane prošnje za spiejem v skupno vojsko SHS. Tem prijavam se morajo priložiti vse tozadevne listine ter izjavo častniškega zbora glede službene in izvenslužbene sposobnosti. Oni enoletni prostovoljci, kateri so prošnje za povišanje že vložili, naj predlože samo pravilno izpolnjene formulare prijav za sprejem v skupno vojsko SHS. Predpisani formularji se dobe v ad jutanturi Dravske divizije v Ljubljani. dn Slovenska profesorska stolica nn zagrebškem vseučilišču ..Narodne Novine" priobčujejo regentov ukaz, s katerim se ustanovi pr« fesorska stolica za slovenski jezik in slovensko književnost na zagrebškem vseučilišču. dn Sprememba imena. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila g. dr. Leonu Kalsersbergeriu, jjoročniku v Ljubljani, spremembo rodbinskega imena v ,.Vučina“. dn Društvo orožniških vpoko jencev za slovensko ozemlje bo imelo d e 5. maja t. I. ob pol 3. uri popoldne ustanoviti občni zbor v prostorih gosiilne Mrak na Rimski cesti. Orožniški vpokojenci, ki se ustanovnega občnega zbora ne morejo udeležiti osebno, naj naznanijo svoj pristop po dopisnici na naslov predsednika začasnega odbora g. Martin Majcena v Ljubljani, Marija Terezije c. 10, ter pošljejo na isti naslov 2 kroni za pristopnino in 4 krone kot člana rinu za 8 mesecev, to je, do novega leta. — dn Pri poštnem ur«du Ivanjkovci se je otvorila dne 17. aprila t. !. telefonska centrala z javno govoril nico v vodu 4158 za krajevni in medkrajevni telef inski promet. dn Iz Poljanske doline. O orožniku Stožarju se je razkrilo že toliko lopovščin, da bi navaden človek mislil, da ga bode naša slavna vlada, če ne že zaprla, pa vsaj spodila iz službe Kakor pa se vidi, pozna Stožar našo vlado bolje, kakor mi in se pač ne zmeni dosti, kaj se o njem piše in kaj se mu vse očita. Stožar je ostal star avstrijski žandar, ki še vedno ne more videti Srbov. Na svojem sedanjem službenem mestu ga posebno bodejo v oči srbski vojaki, ki stražijo itali jansko mejo. Ker se nad vojaki samimi ne more znesti, zasleduje ljudi, o katerih zve, da občujejo s srbskimi vojaki. Pri dotčnih ljudeh potem izvršuje hišne preiskave brez kakega naloga. Kdor mu pa pove, da Srbov ne mara in da ne občuje ž njimi, ta pa najde milost v očeh žandarja Sto-žarja ter ne dela pri istih nikakih hišn h preiskav. Znano je namreč, da so kmeti e ob priliki poloma avstrijske armade po vsej Poljanski dolini si prisvojili razno erarično blago, deloma od vjetnikov, deloma pa ga pobrali in spravili, ker ga je vojaštvo pustilo. Stožarju je to znano, vendar pa išče in izsieduje erarično blago samo pri gotovih ljudeh, pr i drugih pa ne. Prvo njegovo vprašanje je vedno, če zahajajo v hišo Srbi. Ce se mu reče, da no, potem odide, če pa se mu potrdi, da h« d;jo Srbi tudi v hišo, potem pa takoj začne preisko vali češ, da dotičrrik /iiili s srbskimi tatovi, Zadnji čas bry menda že bilo, da se takega človeka zapre, ali vsaj spodi iz službe. dn ..Ugrabljena Evelina" zopet na našem odru »Ugrabljena Evelina", ki jo je ljubi anska cenzura prepovedala, a so jo zastopniki vlade, ki so prisostvovali kot strogi sodniki posebni predstavi, zopet dovolili, se je v soboto ponovno igrnla pri nabito polni hiši. Pri ..kočljivi* sceni, ko se odpre zastor in naj bi se kot sicer prikazala postelja v katero skoči Evelina, je bila to pot na njenem mestu — krasna solnčna pokrajina, kjer je stal drog z napisom „Spalnica“. Dobro so jo pogod li! dn Nesramnost nem. trgovca. V izložbe tvidke Adalbert Kassig v Židovski ul ci so še vedno razstavljene razne za nas sramotne avstiijske de-"" koracije. Poživljamo našo policijo, da upre tudi v izložbe tega t«govca svoje bistre oči. dn Tobačne trafike v radgonskem okraju so razpisane. Več se izve pii finančnem ravnateljstvu v Mariboru (okr. glavarstvu, II. nadstr). d i Stranke, ki iščejo stanovanja v Ljubljani, naj se obrnejo za tozadevno pojasnilo na goso. referenta za stdnovanja dr. Rupnika v Liugarjevi uhci, št. 2, II. nadstropje, mestni stavb, urad (Kresija). dn Pri zbornih sodiščih v Ljubljani, v C -lju in v Mat ib «ru je razpisanih več mest jetrriškiti uradu kov. Podrobnosti bodo razvidne iz prihodnjega uradnega lista. dn Primorski Sokolski krožek priredi svoj prvi peši let v četrtek, 1. maja in sicer se zbirajo člani ob pol 2. uri pop. pred kavarno »Zvezda" v Zver d«. Odhod točno ob 2. uri čez Golovec do Škofdjce. dn Poziv. Gažisti bivše vojaške generalne intendanture v Srbiji se poživljajo, da naznan jo svoj naslov uradu pooblaščenca čthoslovaške leoublike ua Dunaju. Te naslove potrebujejo radi likvidacije bivše generalne intendanture v Srbiji. dn Narodna mlačnost, kori-tarstvo in hujskanje 1/. mn -gih kra.ev Slovenije se čuje dan na dan kako se po gostilniških izbah strastno zabavlja proti vsemu, kar upravlja naša deželna vlada v Ljubljani. Pikre be sede o koritarstvu pri oblastih ter poirazumljivo narnigavanje, naj se da javna uprava drugim sposobnejšim ljudern y roke, je nekaj prav navad nega. Če se pa te ljudi vpraša, bi li imeli na razpolago sami zmožnejše in boljše, ti molče junaki. Izvor teh hujskanj je iskati navadno pri temnih individujih, ki uporabijo sleherno priliko, da ščujejo in i ujejo med pri-prostim in neorijentiranim ljudstvom. Nekdo pač mora upravljati javno oblast in to gotovo ne najnezmožnejši. Da bi pa prišla v javne pisarne in služne s protekcijo kar cela žlabta, o tem pa sigurno dvomimo. Ideja, da je živ-Ijeusko srečo iskali !e v drž. službi, ie zginila s proslulo Avstrijo vred. Ne bodimo vendar inalodušni in ne razdirajmo komaj pridobljene narodne samostojnosti in svobode! dn Grščina rešiteljica človeštva. Iz Članka, ki ga ja priobčil g. prof. dr. Pipenbacher v sobotnem »Narodu" zrcali nauk, da bi ne bilo ne zločincev, ne barab, ne sovraštva in niti , preistreiberjev“ ne, ko bi vsi ljudje znali čitati grške klasike v originalih. Ce bi ne bilo škoda papirja in prostora v časopisu, bi g. profesorji lahko z neštevilnimi zgledi dokazali, da je ta trditev — kar recimo —- smešna. Ima tudi očividno tendenco dovesti merodajne faktorje do sklepa, pustiti dijake še nadalje mučiti z grščino samo klasičnim filologom na ijubo. Vemo, da bi nas Čitanje grških klasikov naučilo dokaj lepega (tudi če bi jih bral, v dobrih prevodih) a poznamo ljudi ki se niso učili nikdar grščine, poznamo celo navadne, nešolane l\udi, ki so zelo pošie.ii v vsakem oziru, poznamo pa tudi take, ki so se dosti grščine učili in čitati grške klasike v originalu, pa so brez sočutja in imajo vse polno pregreh nad seboj ter toliko masla na glavi, da je najbolje, da ostanejo v senci. dn Operni zbor slov. narodnega gledališča ima 1. maja na ILžniku ob pol 9. uri slovesno sveto mašo, pri kateri poje oddelek mešanega zbora. Po maši zajutrek istotam in prosta zabava s petjem in godbo. Prijatelji petja in godbe dobrodošli. dn Trgovski gremij poživlja trgovce vseh strok v Ljubljani, da naj imajo i svoje trgovine v proslavo narod «ega praznika dne 1. maja cel dan zaprte. dn Zadruga mesarjev v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da se bode meso prodajalo od 1. maja naprej tudi v ponedeljkih. dn Čuden ukaz. Slovenski rudarji, ki so bili izgnani iz Nemške A/strije — in katerih bo par tisoč — /re dobijo v naših rudokopih nobenega dela, ker je baje izdan ukaz, da se teh rudarjev ne sme sprejeti pii nas v službo. Čuden ukaz in čudna je ta socijalna politika. Na ta način se delavci odvračajo od dela iu se širi po krivdi vlade šle vilo brezposelnih. — Nemška Avstrija je izgnala slovenske rudarje radi njihove narodnosti, naša vlada pa naj jim doma še prepove delo. Res, neverjetne stvari, toda resnične. dn Ustanavljanje društev, V zadnjem času se množe slučaji, da prijavljajo ljudje ustanovitev društev po predpisih starega avstrijskega zakona o društvenem pravu z 15. XI. 1800 št. 134 drž. zak. deže ni vladi za Slovenijo, dasi ta zakon že davno razveljavljen in velja sedaj naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 134 z dne 24. XI. 1918, Uiaiini list št. 14. Določbe te naredbe se glase: § 2. Društvo mora ustanovitev, pravila in sedež društva, dalje člane v dstva tekom treh dni naznaniti pristojnijoblasti. Enako je naznaniti vsakokratno izpre-membo te okolnosti. § 5. Pristojna oblast je okrajno glava« st v o, v mestih z lastnim Statutom magistrat. (Tam, kjer je v n e tu policijsko ravnateljstvo, pa to.) § 6. Vse vloge društva so proste kolka. Občinstvo se opozarja na to naredbo, da se je drži in tako izogne časovnim zam« dam in nepotrebnim stroškom. Ljubljana, dne 19. aprila 1919. dn Varovanci deželne vlade. Zadnje čase opažamo, d.i se zopet nastavljajo razni nemčurji in Nemci v železniški smžbi. Imamo toliko slo-vensich železničarjev, da ne vemo kam z njimi, sloenska vlada pa nastavlja razne poturice in tujce. Posebno veliko nevoljo je zbud I zopetni sprejem v službo vlakovodje Padarja. Ta je med vojno dajal častne izjave, da ne zna slovenski, prisegal je, da se tega barbarskega jezika ne bo nikoli učil, je sovražil vse kar je slovanskega, ni mogel slišati »Zigeuner-sptache", kakor je nazival slovenski jezik. — Res drzno čelo ima ta človek s tako preteklostjo, da si upa med nami ostati in se ne boji ljudskega maščevanja. — Ko se je začela vojna in so začeli zapirati istrsko in primorsko inteligenco — se je ta mož grozno trudil z denuncijacijami svojih stanovskih tovarišev, jih javno zasramoval in kričal, da so prokleti srbofili, katere naj bi dali n|emu v roke, on bi jih znal soditi in poplačati za izdajstvo. Mož je bil voditelj nem-čurjev i.r druge take sodrge, a sedaj pa pride mrd nas srbofue, katere je prej tako sovražil. Prišel je jest kruh med tiste slovenske tovariše, ki so bili prej za njega le cigani. Sramota za vlado, da sprejema rake ljudi. Slovenski železničarji pač nismo duševno tako propadli, da bi delali službo SKupaj s takimi ljudmi, zato zahtevamo od vlade, da odpravi ljudi s preziranje, temveč delavno pomoč. — 3. Merodajna mora biti za državno pripadnost enega področja samo volja tamošnjega prebivalstva — a jezični otoki n orajo pripasti zaledju. p Angleško časopisje za nas. Po londonsKih vesteh s z največjo napetostjo pričakuje v Angliji ra'p!et pariških dododkov. Vsi listi, na čelu pTemps*, celo nam d.sedaj neprija-teijske „Daily Ntwi“ stojijo na strani Jugoslovanov. Zadnji list izieka bojazen, da ne bi v Italiji, v slučaju definitivnega pidoma, prišle na krmilo ekstremne struje, ki bi v Rimu brez dvoma dovtdle do boljševizma. p Pasič o Wilsonovi prokla-rnaciji. »Morning Post'1 pihala razgovor svojega poročevalca s Pasičem glede Wtlsonove prokiamacije o jadranskem vprašanju. Pasič smatra izjavo ameriškega predsednika za definitivno rešitev jadranskega problema. Stališče Wilsonovo temelji na podlagi pravice povsem v smislu njegovih velikih načel. Italijanske aspiracije so v direktnem nasprotju z načelom samoodločbe narodov. Rešitev jadranskega problema v Wilsor.ovem smislu je tudi z vidika splošmga interesa zelo važna, kajti samo v tein slučaju, da se zadosti načelu samoodločbe narodov, je mogoč začetek nove boljše dobe v Evrom. p Reški Hrvatje Wi!sonu. LDU Reka, 29 aprila. Narodno Veče za Reko in Sušak je posiaio predsedniku Wilsonu v Pariz to-le brzojavko: Zahvaljujemo se Vam iz vsega srca, da ste se tako odločno zavzeli za našo pravično stvar. Verujte nam, gospod predsednik, da se s hvaležnostjo omenja Vaše Ime po vsi Jugoslaviji od prve palače do zadnje koče in da ostane vedno v srcu jugoslovanskega naroda. Pokrajinske vesti. kr Gledališče bralnega društva V Mokronogu ponovi priznano dobro naštudirano Govekarjevo ljudsko igro »Deseti brat“ dne 11. maja popoldan v društveni dvorani v Št. Janžu. Cisti dohodek za akademieno menzo v Zagrebu. kr (z Domžal. Naši Tirolci so menda že izgubili upanje na prevrat in revolucijo v naši državi in so se začeli nekako prilizevati uplivnim možem. Hočejo jih izrabiti za svoja dobičkarska podjetja, zlasti so se vrgli na g. Sapljo iz Ljubljane ki jih menda hodi nadzorovat, in ki je potemtakem velika glava. Upamo, da jim navedeui gospod, ki velja za dobrega narodnjaka, ne pojde na limanice, čeprav se bahajo, koliko izzvoznih in uvoznih dovoljenj jim je že izposloval. Nekaterim priseljencem pa Žila ne da miru. Med razgraiači se odlikujeta zlasti znani učitelj Rliom in Ber-gler, preddelavec pri Melitzerjn, ki sploh nima v SHS domovinske pravice. Ta ljubezniva dvojica je pela pred nedolgim časom na kolodvoru „Wacht am Rhein". Ker so se domžalski fantje zakleli, da izzivačem posvetijo, hodijo v Dob v gostilno k »Marinčku" prepevat izzivalne pesmi. Čudno se nam zdi, da ta narodna družina kaj takega dopušča. Izzivačem sekundira neki Servauka. Kolikor znano, je jud, in uslužben pri židovski tvrdki Nagel, ki je kupila Gi-randinijevo kartonažno tovarno na Viču pri Dobu. Nemec je odšel, nasledil ga je nemški žid. Lepa nacijonalizacija industrije! Nekaj nas je navdalo z odkritim zadoščenjem. Tovarnarjem Tirolcem se je predpisal davek od njihovih vojnih dobičkov in sicer tvrdki Ober-walder & Kom. 1,100.000 kron, Lad staetter pa 1,400 000 kron. Vsaj tako se čuje. Iz tega sklepamo, da bo Jugoslavija socijalno pravičnejša nego neslavna Avstrija. Vendar ti davki niso nič v razmerju z dobičkom. Iz zanesljivih podatkov vemo, da je tovarna Ober-vvaldner & Komp. producirala v seziji 1917/18 1,100.000 moških in ženskih slamnikov, Ladstaetter pa malo manj nego 1,800.000. Ker so tovarnarji imeli staro zalogo slame in so delavcem zvišali plače šele po ustanovitvi Jugosla vije, slamnike pa, ki so jih stali v najvišji meri 40 K komad, prodajali po 50 K (moške) in do 60 K (ženske), je dobiček prve tvrdke računan najnižje k K 10 vsak slamnik, v eni sami seziji 11 mil. K, druga pa 18 mil. K. Naj vzame to davčna oblast v imenu soc. pravičnosti na znanje in pojasnjena bo tudi neizmerna razkošnost, šampanizi-ranje in iuksus tirolskih kapitapstov-parvenijev. Kakor nas je razveselilo to dejstvo, tako nas je užalostila okolnost, da je major gener. štaba SHS g. pl. A. šel stanovat, k naj bolj zagrizenemu tirolskemu Nemcu, veletovurnaiju Ladstatterju. Koliko Slovencev bi rado dalo najlepše prostore svojemu ožjemu rojaku na razpolago, ko bi bili le vodeli, da potrebuje in išče stanovanja. A o tem ni vedel nikdo in ravno tako neznano je, kdo je bil nesrečni posredovalec. Opozarjamo, da jo bil g. Ladstatter tisti, ki je kazal med celo vojsko svoje naj-besneje sovraštvo proti vsemu, kar je slovansko in slovensko in pokazal svojo zagrizenost s tem, da zavednega češkega častnika niti ni hotel vzeti na stanovanje in ga odpravil z besedami: „Sie konnen froh sein, dass Sie iiberhaupt hier blei-ben durfen“. češkega častnika je sprejela gostoljubna Mullerjeva hiša, ki bi bila seveda tudi g. A. vsak čas na razpolago. Ker zadnjeimenovanemu najbrž ta slučaj- ni znan, ga navedemo tu in mislimo, da mu že čuvstvo tovarištva ne bo pripustilo, ostati dalj v hiši, v katero niso hoteli sprejeti iz protislo-vanske mržnje zavednega češkega oficirja. kr O hitrosti in počasnosti pošte. Skoro neverjetno, — saj živimo v ‘JO. stoletju po Kr. in povrhu tega še v Jugoslaviji —, a vendar je bridka resnica, kakšna predpotopna poštna zveza obstoja med kraji Rajbeuburg-Podsreda - Sv. Peter pod Sv. gorami in Kozjem in nasprotno. Če oddaš danes popoldne y Sv. Petru pod Sv. g. pismo, nese isto prihodnji dan sel v Podsredo; ker pa je tam pošta proti Koprivnici že odpeljala, gre pismo šele tretji dan naprej, pa ja ne misliti, da bogve kako daleč, samo par kilometrov do Koprivnice. Tamkaj, ali zopet čaka četrtega dne, ali pa ga vzame enkrat črez dan, kadar je pač ravno priložnost, po-stiljon, ki hi moral voziti pošto iz Koprivnice v Rajhenburg, sabo in ga nese še dva kilometra dalje, namreč do Velikega kamna, kjer on stanuje. Peti dan slednjič pride pošta — seveda, če gre čisto normalno —, do Rajkcubnrga in ako Rog hoče, še isti dan na vlak. V nasprotni smeri je brzina ravno ista. Poštnemu vozu, ki pride zjutraj iz Velikega Kamna in kateri pripelje pošto, katero je včeraj vzel v Koprivnici in doma privatno shranil (gospodje od poštnega ravnateljstva ali je to dopustno ?) se zdi menda predolgočasno, da bi čakal na dopoldanski poštni vlak, zato vzame samo pošto od prešujega dne in jo pelje do Koprivnice. Najlepše pri tem pa je, da poštni voz iz Koprivnice v Rajhenburg ne vozi vsak dan, kot bi moral voziti, ker gotovo dobi plačo za enkratno dnevno vožnjo, ampak samo takrat, kadar se to podjetniku poštne vožnje „z(ii“, drugače pa pošlje v Rajhenburg samo z nahrbtnikom po pošto. Zavitki potem seveda obležijo še en dan več v Rajbenbnrgu in Bog ne daj, da bi se kdo, ki pride z vlakom, zanesel, da se bodo lahko s poštnim vozom peljal, če pa že ima eden takšno srečo, da res najde poštni voz, potem je drugo vprašanje, če ga voznik sploh sprejme in če ga sprejme sc mu mora plačati do Koprivnice 12 K ali pa še več, „kakor je pač človek11, če tudi je uradno predpisana pristojbina K 4’50. Ali ni vse to sramota za celo poštno upravo? In kako redno dobavljamo mi časopise! „Jugoslavijo11 od 18. aprila smo dobili danes (25. aprila). (Ureduiš-tvo pa je prijelo ta dopis šele 29. t. m.) Če pridejo ljubljanski časopisi popolnoma redno, jih dobimo četrti ali peti dan; ali niso to sibirske razmere? Mislimo, da smo tudi mi enakopravni državljani ter imamo pravico zahtevati od poštnega ravnateljstva, da to mizerijo blagohotno »prouči" in nam da v doglednem času, če že ne boljše, vsaj takšno zvezo, kot smo jo imeli pred vojsko. kr Celje. Kakor je vsakomur znano, je uradni jezik edinole slovenski. In vendar se naš magistrat še ne zmeni, da bi to vpošieval. Razglase,, različne naredbe etc. razglašuje tukajšnji magistrat še vedno na dvojezičnih lepakih in celo v zloglasnem, iz prejšnjih časov znanem nemš‘ ><• - r* * .v,m. kr Iz Koprivnika. Padli so težki okovi stare Avstrije in razvila se je nova država Jugoslavija, v kateri sc čutimo vsi prenovljeni in kot bi nam sijal topel žarek solnca, a tu se ne čuti tega. Ljudstvo vse nemško oziroma kočevsko: Učiteljstvo, župnik, županstvo, tu vidiš še stare grešnike Avstrije. Govore oni jezik, ki nam je tako ostuden in ki je naredil Slovencem že toliko gorja. Kje ste slovenski učitelji, kje tičiš zaveden slovenski duhovnik? pridite vendar, osrečite uas tukajšne Slo vence! In zaveden Slovenec naj bi se našel ter prevzel uradovanje županstva. Povsod se le razlegajo pesmi in klici »Heil*1 in „hooh lebe das Gottsoheer Land." Otroci; dekleta in odrešeni hodijo po rasi ter imajo sprevode in sanjajo o svoji republiki in regentu. Ali j« to dovoljeno se nehote vprašamo? Kje je železna metla? Kje si Narodna vlada, prihiti nam na pomoč in iztrebi to odpadke stare Avstrije in pošlji nam moči one. ki se z nami strinjajo. kr Iz mariborskih duhovskih krogov. I.) G. stolni prošt, pustite v Marbergu g, kaplana M. V., dokler hoče tamkaj biti. On je zaveden in navdušen Slovenec, ki jc prebil tam že 6 let v hudi in nevarni narodnostni borbi, zato naj uživa zdaj veselje nad zmago naše pravične stvari. Tri javno oblasti so prosile škofijstvo, naj ga puste tam, ker jc kot krajevni izvedenec potreben pni urejevanju šole, toda prišel je na-iven odgovor, da bo to tudi kdo drugi storil. 2.) V „direktoriju“ za leto 1919 se nam še ukazuje, naj molimo pri vremenskih procesijah za —- cesarja — in naj cerkveno praznujemo — cesa lični — god. 3.) Sematizem za leto 1919 je še nemški; le prva in zadnja stran je slovenska. Opravičilo, zakaj je še nemški, je zelo plitvo. — Škofijstvo izraža željo, da bi se odločila duhovščina potom dekanijskih uradov, naj se v bodoče tiska šematizem v latinskem jeziku, ker se vedno nekaj izvodov odpošlje na višja cerkvena mesta. Naša zahteva pa je, naj se tiska v slovenščini, saj ne bo škodilo, Če.izvesta apostolska nuncijatura in Rim, da žive na Spodnjem Štajerskem Slovenci, o katerih doslej nista najbrž nič vedela. —-Prej ko slej se bo itak v cerkvah naše države morala umakniti latinščina glagolici ! 4.) Pri nameščenju župnikov na boljše župnije naj se ozirata ordinarijat in slovenska vlada v prvi vrsti na tiste duhovnike, ki so bili leta 1914 preganjani in zaprti radi svojega odločno slovenskega mišljenja in ne na tiste, ki so dobili za svojo narodno mlačnost — Franc Jožefov red ali kak drugi c. in kr. križec. Doba »tajnih svetnikov" in in »jasnih vitezov" jc minula ! Visoka šola — tehnikom. Deželna vlada za Slovenijo Je v seji dne 26 t. m. sklenila, da se ustanovi teh ni ško-visokošolski tečaj v Ljubljani, ki bo v mesecih maj-november 1.1. izvršil poduk dveh se nesirov l. letnika tehniške visoke šole, oddelka gradbenega, strojnoelek-trolehmškega, rudarsKega in zemlie-mtrskega. Vodstvo in uprava tega tečaja se poverita posebnemu kuratoriju. To je dogodek, ki ga beležimo, da o njem zazna obč nstvo. Bodi nam dovoljeno, da se dogodka veselimo. Da se zahvalimo člani m deželne vlade, ki so pogumno položili temeljni kamen bodi či veliki stavbi, da priča o naši kulturni sili. Bodi nam dovoljeno, daLražamo svoja čustva, ko nam v radosti vztie-petajo srcal Kar ni bilo mogoče v piastarem mehkužnem robstvu pod rodbino tuje krvi in tuje morale, to dosegamo in dosežemo v lepših dnevih, ki nam zasijejo. Vstvanamo si visoko šolo, vstvarjamo si vseučilišče! Sebi kulturno ognjišče, narodu jasnejšo bodočnost. — Na steiaj so nam odprta vrata v nove zgodbe. Treba nam ddavcev, da ugladijo narodu pot, da zidajo železno cesto in mostovo in predore vse do tam, kjer sije solnce blagostanja, zadovoljnosti V mogočnih tvor-nicah ropočejo stroji; iz temnih rovov dvigajo žlahtno rudo, iz peneče vode izvira čudotvnrr a s la bliskovicc. tako umazano preteklostjo leam drugam. Ce so ji tako prirastli na srce, naj jih vzame k sebi, da lahko gleda stare aramotilce našega naroda. Srbofilski sprevodnik. Društvene vestti. dr O moderni in higijeničnl kostnetiki. »Spi Stio slov. žensko društvo* naznanja, sklene gosp. dr. Ivan Pintar ta ciklus svojih predavanj v sredo, 30. aprila ob 8. Ur' zvečer v veliki dvorani Mestnega doma s predavanjem „o negovanju las ‘. K obilni hdeležUi vabi odbor. Vstopnina 1 krono. . dr »©ruštvo Slove iških vpod. umet-®ikov“ v Ljubljani. O društvu se razširjajo Skrbna vprašanja in razne napačne govorice, ‘•ste, ki skrbno sprašujejo, ali drtštvo še •»stoj* ali ne, potolažimo z naznanilom, da •bištv® hc le krepko, ampak čimdalje krepite diha, da je zdravo, veselo ir. blagovnih upov in pričakovanj polno, — katerih Spnlnitev pa žal ni le od društvenega pos-0vanja »dvisna. Tem skrbnim dušam ne Joremo boljšega svetovati nego da se v afuštvo vpišeje kot ustanovnikl (Ustanovama 3oe K, plačljiva tudi v treh obrokih) J°veino jim še to-le: v društvo so upisani do malega vsi pomembni in priznani ?,0ven»ki vpod. umetniki, posamezniki se £ oglašajo. Napačna in smešna govorica o ««štvu je ta, da se društvo s posebnim ••seljenj zanima za gojitev prepir*v med ?*°v. umetniki. Ta govorica je nastala pač 'e vsled neke društvu vsiljene polemike v Plevnikih, vsled nekega nesporazumljenja, »1 se je ps na društveno prizadevanje skoraj v hipu mirno p*leglo. Kar je društvo v kratkem času svojega Obstoja mog o izvršiti, je izvršilo. Tempo “movanja bi bil pač hitrejši, če ne bi bile »Javnj; ceste" polne brun, neprema-ai skal ::i blata! Dozdaj je društvo uvedlo ledeče akcije: 1. PosUlo je poverjeništvu j®, lavns. dela vlogo, v kateri želi. naj se de-zia za Slovenijo pri nameravanem ns „"1’* hiš iz 10 milijonskega kredita ozira nri„° ®he slovenskih vpod umetnikov glede Int. n'h afeljeljev, oziroma da sezida ne-dn,°t umetniško »Kolonijo" v Ljubljani. 2. Je im, , 0 *aJPrej samostojno, nato v zvezi z klubom -Savo" v .jubljam izdelalo "osirno spomenico o ustanovitvi “Akademije umetnosti* v Ljubljani, ki se ji naj {"‘»topijo j ptrebni umetno-obrtni tečaji . . . “°trpimol :t. Je društvo izdejalo obširno ®Potiienico o potrebni regulaciji Ljubljane in I el5lrada. Spomenico so poklicani činitelji ®Po sprejeli Deželna vlada je skiicala ko-I , ki naj obdela vprašanje regulacije dv-> !?ne' ^ 10 komisijo je društvo poslalo in - u?nn’ 'ni81lirja in arhitakta 1. Vurnika le društvo začelo v Ljublb,ma*n0vi,ev »Umetniškega doma" name^čenie m* ,iai obseka prostore za vam ustrezWnr0dne Raierije‘1’ vsem zaste' noiii. i .|)r0il0re za prireditev umet-dru^t.,« -ra5 v i. dr, To akcijo namerava d'." ‘zvesti v zvezi z društvom „Naro-,,l galerija", ki pa dru5tveno tozadevno « 8° *e daij časa temeljito razmotriva. • Je društvo deželni vladi predlagalo, da ®e prideli poverjeništvu za uk in bogočastje Poseben referant za umetn. zadeve. 6. So se nekateri društveni člani udeležili jugoslovanske raztave v Parizu, kjer so pa biii od milih bratov Hrvatov in drugih soudeležencev hudo majorizirani in stisnjeni. Bože sa-Cuvaj 1 To so v glavnem od društva dosedaj vpeljane akcije. Tudi za naprej se bo društvo pobrigalo za vsa aktualna vprašanja, »olika se tičejo vpod. umetnosti in sloven-Opfi’ vobie jugoslovanskih umetnikov. Pos-En,11 hoče družitev jugoslovanskih vpod . cinikov v močno sobijalno organizacijo ‘zdelati obširnejše tozadevne načrte. Pred "em pa društvo zabičuje svojim članom, ^sed** močno delo več nego lepe Narodno gledišče. Dramsko giedališče. 0 apnila, sreda „Moč teine“, delavska Ustava, izven abon. in„ i’ maja, četrtek, popoldne »Krojaček Junacek“, za B/48. maja, petek »Revolucijska svatba ', za abon. 3- maja, sobota, „Moj bebi", za C/51. ua» maja, nedelja, popoldne ..Krojaček ju- izven abon. Zvečer „Moč teme“, za 1 abou. Operno gledališče. dej-30- apr>!a, sreda „Prodana nevesta", °hauaanl raa^a’ v operi »Boherae" v vlogi Drž avno posojilo nosi W 4°/0 Kulturni pregled. „Moč teme“. V soboto se je prvič vpiizorila v letošnji seziji na našem odru Tolstojeva drama. Vtisov, katere bi moralo zapustiti globoko zamišljeno delo, nismo dobili, venda.r je bila to v splošnem zaokrožena predstava, iti se mora prištevati k eni izmed najboljših. Nekaj strašnega je bilo naravnost barbarsko obnašanje občinstva, ki je v najgroznejših momentih (n. pr. prizor) ko se čuje pri usrhrtitvi otroka iz kleti pokanje koščic) kar prekipevalo smeha. V takem slučaju moramo pač ponovno svetovati negodnim študentkom in občinstvu, ki se dolgočasi pri Tolstojevih tragedijah, da se v svojo zabavo izbere drug repertoir n. pr. »Ulico št. 15“ saj je na našem odru zanje itak prav dobro poskrbljeno. Gospod Nučič je postavil na oder globoko proučenega Nikito Akimiča, ki je dosegel višek v zadnjem dejanju, ki se skesan izpove pred zbrano sosesko. Gospa Juvanova je kot Anisja v začetku spominjata na njene prejšnje uloge n. pr. v »Vozniku Henšlu“ in je bila tudi to pot v početku malo preveč robata in odurna, vendar se je pola goma popolnoma uživeia v propalo žensko tako, da je bila na svadbi naravnost sijajna. Aku ina, gdč. Vera Danilova je bila intereresanten tip tope, zanemarjene žene, a je nazadnje kot nevesta nekoliko popuštila Gnspa Bukšekova je bia postna Matrjona nadvse zvita in prebrisana ženska, ki neprestano ščuva iz greha v greh. Gdč. Repovševa je bila kot Anjutka prav zadovoljiva, le v pogovoru z Mitričem preveč kričava, kar je motilo prizor, ki bi moral zgrabiti slehernega gledalca. Danilov Mitrič je bil prav, tip hlapca pijanca z izborno masko. Vbsu, da hoče resno vlogo podleči v komično je mnogo pripomoglo občinstvo, ki se je kar a priori krohotalo najresnejši Danilovi besedi. Gospod Razberger je bil kot Pjotr v prvem dejanju malo preveč tih, a poln tragike ob slovesu z N'kitc. Gospod Bratina je v svoji maski spominjal preveč na poljskega zida in njegov „to se pravi" ni bil pristen; vendar se mu je pa posrečilo podati lepo Tolstojevo figuro. Marjanovi č-Markova je bila kot sirota Marina preveč m rna. Manjše vloge gg. Prek, Mira Danilova, Ločnik i. dr. so bile kolikortoiiko dobre. Pohvali naj se tudi režija, ki jo je vodil g. Nučič. — r. ki Koncert za slovenske akademike. Na korist zagrebški menzi pnrede gdč. Cirila Medvedova (alt), gdč. Ksavera G.tjeva (sopran), g Ivan Karol Sancin (gosli) in g. Lucijan M. Skerianc (glasovir) v petek, 2. maja ob 8. zvečer dobrodelen koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Podroben spored koncerta priobčimo jutri, opozarjamo pa že danes na to, da se pri tej priliki prvič proizvajajo skladbe g. Lucijan M. Škerjanca, enega najnadarjenejšega slovenskega slada-telja. Predprodaja vstopnic je iz prijaznosti prevzela g Hubad Dolenčeva v Prešernovi ulici. Cene prostorom so iste, kot pri koncertih G asbene Matice. Vstopnice se pričuo prodajati v četrtek. ki Glasbena Matica izvrši proslavo stoletnice Valentina Vodfiisa v koncert h v petek in v soboto, dne 9. in 10. maja v Unionski dvorani s sodelovanjem pevskega zbora, govornika in solistov. Vstopnice se prično danes prodajajati v trafiki v Prešernovi ulici. ki Lepa naša domovina SHS. Pred kakimi tridesetimi leti je izdala Slovenska Matica obširno knjigo »Slovanstvo". Tu je odmerjeno Slovencem 47 stnani, Hrvatom in Srbom pa 110. Opisal jih je prof. Maks Pletcršnik ter dodal tudi prav pregledni narodopisni zemljevid. Opis obsega I. Bivališča. II. Število. III. Jezik. IV. Vera. V. Politično razmere. VI. Fizične in duševne razmere. VII. Narodno gospodarstvo (pridelki, obrtnija, trgovstvo). VIII. Politična zgodovina. IX. Književnost in umetnost. Zemljevid obsega v*e ozemlje, koder prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi to je od Zilje do Vardarja. Zaznamo- vane so tudiyvse naselbine na južnem Ogrskem, na Štajerskem sega jezikovna meja nad Radgono, na Koroškem pa čez Beljak in Celovec. Zemljevid je 40 cm dolg in 29 cm širok. Gotovo hvalevredno bi bilo, ako bi Matica ali kdo drugi oskrbel novo in z novejšimi podatki pomnoženo izdajo. Želeli bi pa tudi, da bi se zemljevid izdelal v nekoliko večji obliki. Izdaja bi se gotovo dobro izplačala. Tudi posamezni zemljevidi bi dobro došli, zlasti šolam, katerim sedaj popolnoma primanjkuje. Ker je zemljevid etnografski, bi imel tudi še veljavo, ako bi se politične meje kaj drugače določile. ki Knjižnica prof. Jagiča. Vest, ki jo je po »Slavisclie Korrespondeuz" priobčil list Zeit" z dne 19. t. m., da se je kujižnica profesorja dr. Jagiča na dražbi prodala za svoto 100.000 kron, ni resnična. Izredno bogata in dragocena knjižnica dr. Jagiča, največ jega živečega slavista, je slej ko prej v njegovi posesti, pač pa namerava priletni starosta slovenskih učenjakov, svojo knjižnico prodati znanstvenemu zavodu, ako se mu za njegova raziskovanja potrebni knjižnični deli puste v uporabo za poljubno dobo. Najnovejše vesti. Zrinsko - Frankopanske svečanosti z Zagrebu. Poklonitev naroda —- mučenikoma. Zagreb, 29. aprila. (Izv. poroč.) Krstni zemeljskih ostankov Zrlnskega in Frankopana je položena na sveča-nostni oder v avli palače jugoslovanske Akademije znanosti. Danes ves dati je Akad*rnija odprta in dostopna zagrebškemu in drugemu občinstvu. Od zgodnjega jutra do poznega večera so nepregledne množice obiskale oder. Poslopje Akademije je odeto v žalno obleko in okrašeno z državno in z drugimi jugoslovanskimi zastavami. Na obeh straneh krste stoji častna straža, štirje Sokoli in dva akademika v gala-uniformi. Na stopnjišču pa stražijo Sokoli, vojaki in mornarji. Poznavalci cenijo, da se je poklonilo geniju prvi!- jugoslovanskih mučenikov nad 80.000 ljudi. Belgrad slavi spomin Zrinskega in Frankopana. Belgrad, 29. aprila. (Izv. por.) Belgrajski župan je izdal manifest na obč nstvo, v katerem proslavlja hrv. narodna mučenika Petra Zrinskega in Franja Frankopana kot viteza in prvo-bojevnika za narodno ujedinjenje jugoslovanskega naroda ter simbol jugoslovanskega mučeništva proti podli Avstriji in proti tiraniji Habsburžanov. V oklicu poživlja župan belgrajske meščane, naj jutrišnji dan praznujejo kot narodni praznik. Zapro naj se vse trgovine, gostilne in kavarne. Meščanstvo naj se udeleži svečane božje službe v belgrajski saborski cerkvi. Poljska deputacija pri slavnostih. Zagreb, 29. aprila. (Izv. por.) Poleg češke delegacije, kateri pripada tudi pesnik Machar, je prispela v Zagreb k svečanostim narodnih mučenikov tudi delegacija poljske republike pod vodstvom zastopnika zunanjega ministrstva dr. Bielachovvskega. Jutrišnjega sprevoda se udeleži tudi tukajšnja poljska misija, obstoječa iz 7 oficirjev pod majorjem Kopečnym, Begunci se klanjajo Zrinskemu in Frankopanu. Zagreb, 29. aprila. (Izv. poroč.) Begunci iz vsega ozemlja, zasedenega po Italijanih, se udelpže jutrišnjega sprevoda skupno in polnoštevilno, da tako manifestirajo za še neodrešeno domovino. Zrinsko-Frankopanske svečanosti. LDU Belgrad, 29. aprila. Iz Belgrada so odpotovali v Zagjeb vojvoda Mišič ter ministri Alavpovič, Marinkovič In dr. Kramer, da prisostvujejo svečanemu prenosu ostankov Zrinskega in Frankopana. Popoten narodni praznik. Zagreb, 29. aprila. (Izv. poroč.) Jutrišnji dan slavi ves Zagreb in vsa Hrvatska kot največji narodni praznik. Trgovine in obrtne delavnice, tovarne in uradi, bodo zaprti ves dan. Go-srilne, restavracije in kavarne dopoldne med sprevodom. Delo počiva povsem. K aretacijam hrv. komunistov. Osijek, 29. aprila. (Izv. poroč.) Kakor naknadno poročajo, so bili dr. Fischer, Lustig in tovariši aretirani predvsem vsled hujskajočih govorov, ki so jih imeli pred kratkim na nekih shodih in v katerih so strastno hujskali proti centralni vladi. Buna slovenskega Korotana se širi. Položaj na fronti. Ljubljana, 29. aprila. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira o polnoči: V teku dneva so dovedli Nemci nove moči, med temi Tirolce, da bi preprečili nadaljno širjenje pobune. Pri tem so se začeli lokalni boji med nemškimi in našimi četami, v katerih smo ujeli okoli 300.Nemcev, zaplenili 9 topov iu nekaj topov po-škedovali. V ostalem je položaj ne-izpremenjen. Italijani koncentrirajo vojaštvo na demarkacijski črti. Split, 29. aprila. (Izv. poroč.) Kakor javljajo iz Zadra, so Italijani zadnje dni izkrcali na vzhodni jadranski obali velikanske transporte vojakov in vsakovrstnega bojnega materijala. Cete koncentrirajo proti vzhodu. Zelo številne in močne so čete na vsej demarkacijski črti. Nova italijanska nasilstva. Split, 29. aprila. (Izv. poroč.) Iz Šibenika javljajo, da so Italijani v zasedenem ozemlju začeli sistematično naseljevati „regniko!e“, predvsem zlasti trgovce in obrtnike. V Šibeniku so' kratkomalo rekvirirali 44 jugoslovanskih trgovin in jih izročili italijanskim pritepencem. Itaiijsni sc Iztreznujejo. LDU Berlin, 29. aprila. (Dan. KU) „Vos5ische Zeitung" javlja iz Lugana: Zdi se, da je kljub hrif^fe«-Ijudskim manifestacijam, s katerimi so pozdravljali v Rimu Orlanda, Barzilaia in Diaza, razpoloženje javnega mnenja v Italiji že prekoračilo višek in da postaja mirnejše. „Corriere della sera", ki je še včeraj grozil z nemško-itali-janskim posebnim mirom, ustavlja danes, da je prijateljstvo Fraw$e za ltaiijo neofchodno potrebno in da bo, ako ne bo edinosti z novimi državami, Evropa razpadla in vsa civilizacija propadla. Italija popušča. -- Wilson junak dneva. — Angleško delavstvo --Wilsonu. G e n e v e, 29. aprila. (Pos. por.) Sonnirio in Salandra sta ob 2. pop. zapustila Pariz. Prevladuje mnenje, da Italija konečno popusti v svojih zahtevah. Velik je vtis dejstva v Parizu, da Italija dobi od Amerike posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. — Wilson je junak dneva. Vodstvo delavske stranke v Londonu mu je brzojavno častitalo in se izjavilo ž njim solidarno. — Radiogram iz Lyona ztlo obširno poroča o črnogorski Narodni skupščini v Podgorici dne 20. t. m., ki se je izjavila za ujetiinjenje z ostalimi Jugoslovani v kraljevino SHS. Zaslužena kazen. Zageo, 29. aprila. (Izv. por.) Ko je prišlo do poloma avstro-ogrske monarhije, so odnesli glavni židovski delnčarji Agrarne banke v Vukovaru v Budimpešto vse bankino premoženje v skupni vrednosti 7 milijonov kron, češ, da ne privoščijo denarja Jugoslovanom. Kakor omenjeno, so glavni delničarji te banke žtdje in Madžari. V Budimpešti so denar deponirali v tamošnji Komercijalni banki. Kakor poročajo sedaj iz Budimpešte, so boljševiki med drugim zaplenili tudi premoženje Komercijalne banke in tako je tudi Agrarna banka izgubila ves svoj denar. Zaslužena kazen za Žide in Mažarone. Stran 6 „JUGOSLAV!JA“ dne 30. aprila 1919. nw—,.n—.M.ia.MM-». i 1$ll i„ 105. Štern?. Gospodarstvo. g Tovarna lake. Iz Gradca se preseli v Zagreb tovarna za lak, ki preide v domače roke. g Predavanja o vinarstvu. Tekom prihodnjega meseca predava vinarski nadzornik g. B. Skalicky o perečih vprašanjih našega vinogradništva v naslednjih krajih: V nedeljo, dne 4. maja ob pol 8- zjutraj v šoli v V avti vasi, v nedeljo, dne 11. maja ob 8. zpiiraj v šoli v Metliki, v nedeljo, dne 18. maja ob pol 8. zjutraj v šoli v Tržišču, v nedeljo, dne 25. maja ob pol 8. zjutraj v šoli v Sv. Križu pri Litiji in na praznik, dne 29. maja ob pol 8. uri zjutraj v šoli v Trebnjem. Želeti je, da se vinogradniki predavanj v obilnem številu vdeležujejo. g Promet med jugoslovanskimi in nemško-avstrijskimi trgovci. LDU Dunaj, 24. aprila. (ČTU) V korctpenzacijiki pogodbi med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo sta se za izplačevalnici za kompenzacijsko blago določili Praška kreditna banka v Bel-gradu in pa Deutschosterreichisches Warenverkehrsbureau na Dunaju. Praška kreditna banka v Belgradu ima po vsej Jugoslaviji podružnice in bančne zveze. Promet med nemško-avsrijskimi in jugoslovanskimi trgovci se vrši na ta način, da se jugoslovanski kupec pred sklepom kupčije z nemško av-strijsk m prodajalcem prijavi »Centralni upravi" v Belgradu in od nje zahteva, da se nemško avstrijskemu blagovno prometnemu biroju nakaže fakturni znesek. To nakazilo prejme potem nemško-avstrijski dobavnik. Ko ta predloži prejeto nakazilo, se mu izroči izvoznica. Plačilo izvrši Warenver-kehrsburesu. Obraten postopek se zgt di, kadar nemšso-avstrijski kupec dobavi blago iz Jugoslavije. Za vodjo belgraj&ke podružnice nemško-avstrij-Skega blagovnoprometnega biroja imenovani gospod Edvard Ditich bo 25. in 26. t m. v zborničnem poslopju, soba št. 77, sprejemal ponudbe nem-ško-avstrijskih trgovcev. Aprovlzadj a Amerikanskl Špeh za 1. okraj se bo razdeljeval na sladkorne izkaznice. Ker se bodo pa sladkorne izkaznice oddajale pri krušnih komisijah šele v petek, včeraj objavljena razdelitev za enkrat ni mogoča. Razdelitev špeha se zato še ne vrši v sredo in petek, ampak prihodnji teden. Razdelilni načrt se pravočasno objavi. a Pekarne in prodajalne kruha bodo v četrtek, t. maja ves dan zaprte. a Kruh iz mešane moke se bode prodajal za četrtek in potem naprej Hleb kruha tehta 70 dkg in stane l-48 K Vsaka oseba dobi dnevno četrtinko hleba, ki mora tehtati 17 «/2 dkg. Krušne komisije bodo uradovale v petek 29. t. ra., od 8. do pol l. ure popoldue Izdajale se bodo izkaznice za sladkor. a Špeh se bo delil na prvi odrezek sladkorne izkaznice, ker bodo zamudniki dobili špeh šele, ko bodo odpravljene vse druge stranke Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh' gostilnah, kavarnah in brivnicah / Vabilo na nai'očbo. ..Narodni Socijalist" bo zastopal socijalne, gospodarske in potitične zahteve in pravice narodnega delavstva, sploh vseh onih, ki živijo od dela svojih rok oziroma svojih misli. „Narodni Socijalist“ bo zastopal soci/alno pravičnost in enakost vseh svobodnih državljanov brez razlike. Upravništvo je v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje (v prostorih Narodne Socijalne Zveze). Naročnina za leto znaša K 16•—, za pol leta K 84—, za četrt leta 4 K in za en mesec K 1-50. Unravništvo „Narodnega Socijalist o“ je v Ljubljani, Marijin trg 8. v Naročite ..Narodnega Socijalistas in pridobivajte naročnike! Izdajatdj in odgovorni urednik: Anton Pesek, »Zvezna tiskarna" v UuhHstni, Baterije in vžigalnike vseh vrst zepet v zalogi pri Ignac Vok, Ljubljana Sodna ulica 7. Karbid v vsaki množini dobavlja Breznik & Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 j od l. 5. t. 1. dalje se nahaja ; trgovina na Francovem nabrežju št. l, poleg trgovine I. C Mayer pri frančiškanskem mos:u. 991 GARJE e Opozarjamo na brošuro: | M naj se potepi pravična meja med Jugoslavijo in lig« Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevid*®. Založil odsek za zasedeno ozemlje. Cena 1 krono, ~ .. Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih „Jugoslavije“ v Ljubljani, Celju, Marihcr«, Ptuju in Novem mestu. “OCižk se: Lepa birmanska darila. Nikeluaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr Čuden Sin, nasproti glavne poštev Ljubljani. 469 Kn miijon mnogovrstnih zelenjadnih sadik po zmernih cenah, kakor tudi velike množine cvitličmh sadik se odda pri Al. Korsika v Ljubljani, Bleiweisova ccsia ali Vrtača št. 3. 456 Proda se žaga na dobri vodi z hišo in gospodarskim poslopjem ter nekaj zemlje in večjo množino stoječega in ležečega lesa Ponudbe na upravništvo pod „Žaga“. 450 Gnmi za cepljenje trt večje množina se proda. — Naslov pove upravništvo.44K Domače platno, volneno blago za možke in ženske obleke, kambrike; rjuhe, sukance, fini trpežni Čevlji, pralno in toaletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče zn mast lu med, izboren ru-mesenc, za čaj zadostujeta samo dve kavnni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. ^nadstropje. ________________________ 404 Lepo bukovo oglje, 2 ali več vagonov, kupec mora vsaj polovico vreč dostaviti, dobavlja tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15 304 Kupim ali v najem vzamem strojamo za usnje. Naslov pove uprava Iisia. 401 Kupim vsako množino zlata (Blattgold) za pozla-čenje po najvišji ceni. Ponudbe na črkoslikarja Filip Pristou, Ljubljana, Hotel Malič. Sprejmem tudi učenca za črkoslikarsko obrt 454 Starc, obrabljene gramofonske plošče kupuje po najvišji ceni, ali zamenja za nove do konca meseca maj-nika tovarniška zajoga gramofonov in plošč A. Ras-berger, Ljubljana, S«dna ul. 5. 402 9" J! Službe: tiV Šivilje za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljubljana, Franca Jožefa c. 3. Karbidne svetilko na drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po .'0 K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martm Sumer, Konjice. 414 stu ali na deželi. Vzamem tudi pekarijo z gostilno vred v kakšnem primernem kraju. Oglase sprejema pod .Gostilna' podružnica Jugoslavije v Ptuju. 453 Želim vzeti v najem pro- dajalnico v kakem industrijskem ali drugem prometnem kraju, da bi bil uspeh gotov. Prosim za cenj. nasvete pod »Jugoslovan" na upravo lista. ___________________ 394 U Ljubljana putujnčem sl. občinstva se preporuča. Restavracija a Prešerno voj alici 9. Gospodična Izurjena v trgovini želi službe na Kranjskem ali na Hrvatskem Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo pod „100“. 452 Trgovski pomočnik, star 24 let, vojaščine prost, zmožen nemškega in slovenskega jezika, želi premeniti službo in gre v veliko trgovino mešane ah manufakturne stroke. Ponudbe se prosijo pošino-ležeče .A“ Ormož ob/D 451 Krojaškega pomočnika, ki je zmožen tudi prirezo-vati, (prikrojevati) sprejme takoj v stalno delo, L. Rebolj v Kranju. 444 Dopisovanje :n ženitne ponudbe Ž’ iiit;.a ponudba! 301etni samec, čebe)ar muzikaličen, v državni službi, želi v svrho ženitve znanja z 20—30 letno gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost imajo okoli-čanke Ptuja, če mogoče posestnice. Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne na upravo lista j>od„Sreča“. 460 Seno, slamo, semenski in krmilni OVES (po K 2 — do K 2 40) dokler traja zaloga, oddaja skladišče Balkan V Ljubljani. toi7 Pekarija v večjem mestu na Sp. Štajerskem se proda. Vpraša se v podružnici Jugoslavije, Celje. 10O9 1 urarski pon oči (prva moč) i0i5 1 urarski pomočit (dobro izuijen z večletno prakso) se takoj sprejmeta. Pismene ponudbe na F. ČUDEN SIN j urar v Ljubljani (nasproti glavne pošte). Za uvoz in izvoz prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko« milo, itd. katero imam vedno v zalogi, Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočanj kot tvrdka z !a- referencami. tmport in Ejcport Ferdo Sert, Maribor, 1006 Koroška cesta 21. FRANC BAR Ljubljana, Fran če vo nabrežje S ima v zalogi sledeče pisalne stroje Remington visibie, Undenvood, Smith e Bross, Rojak Mercedes, Erika, Adler, Remington Sholes, Ger-mania Jewett, vse opremljeno za slovensko pi* savo, ter vse strojne potrebčine. Popravila pisalnih in računskih strojev tet kontrolnih blagajn izvršuje točno. m ms n Nudimo po najnižjih dnevnih cenah: iz našega skladišča slivovko, mm, brinjevec pristen, konjak liicdicinal, liker, pelinkoiac in druge razne likerje, lino jedilno olje, marmelado itd. — Točna in solidna postrežba. .Sanio na debelo. Gregorc & Verbič, Ljubljana, cesta na Rudolfovo železnico 7. (preje Buggenig). 1003 Na podlagi dovoljenja Deželne vlade za Slovenijo z dne 18. aprila 1919 bo nadaljevala bivša Ilirska banka v Ljubljani poslovanje s 1. majem t. 1. pod tvrdko Slovenska eskomptna banka na katero naj se odslej naslavljajo dopisi, pošiljatve itd. Upravni svet Brzojavni naslov: EksUomptna, Ljubija^