The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 5^LUME XXIII.—LETO xxin. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 20, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 197 12 življenja in sveta norman thomas 0 kandidatih iHageW ^ork- — Norman Tho-preLT-,aUstični kandidat za je j,- . a Zedinjenih držav, jev „ ' komentirajoč Willkie-rjm °Vor v Ellwoodu, s kate-PubliŽ! ?rejel nominacijo, da rempj ima nobene resne izbi-8kih of andidatoma obeh večin-vora jerank'Iz Willkiejevega go-l^^no, daje v "takš- R°oseve1tnSJUS Predsednikom debata m' a bi bila vsaka bi m0f,ime^ odveč, in da glavnf a talta debata služiti v notn j^1 Sam° osebnim name-stim" oratoričnim zmožno- SED\?IT Na PRED sik0vem potu ke ob!nSburS. N. Y. — Vojaš-najdbo T1 preiskuJejo danes odltrjij samita, katerega so stičern ^ nekim cestnim mo-tiekaj^re^° katerega je vozil ts ,r P°zneje avtomobil s kom. Pod mostičem je MEHANSKO ČASOPISJE JE PRIŠLO Z BARVO NA DAN Današnji "Plain Dealer" je priobčil na svoji prvi strani velik uredniški članek, v katerem objavlja svojo izjavo, da bo podpiral kandidaturo republikanca Wen-della L. Willkie-a. V članku so naštete razne ugotovitve, zakaj da ne bo podpiral kandidature sedanjega predsednika Roose-velta. Ves dolgi uvodnik je slavospev predsedniku Roo-seveltu in njegovi administraciji, končno pa "Plain Dealer" vendar ugotavlja, kje ga čevelj žuli. Navajajoč, da je Willkiejeva kariera "tipično ameriška," pravi, da potrebuje Amerika v sedanjih kritičnih časih takega voditelja kot je Willkie, in sicer zato, "ker predsednik Roosevelt ne more pregovoriti in pripraviti delavstva do večje produkcije. Roosevelt in njegovi svetovalci so namreč potratili preveč let v prizadevanju, da izposlujejo delavstvu več zaslužka za manj dela." "Roosevelt ne more pričakovati, da bi "business" kooperiral ž niim, razen ako je do tega prisiljen, ker gredo Rooseveltova prizadevanja za tem, da se ovira business." POMOŽNI VOJNI TAJNIK bil, qHq vj . e * ruu mosticen Možno ■ a^St pa^c dinamita. — ki je ^Je' so pustili dinamit, cijslji d T Zabo-iu' tam konstruk-li v bjjv. avci' ki so bili zaposle-je di,, J!ni' možno je pa tudi, da %% i kdo ukradel na bliž-ter ga °nskripcijskem projektu 2neip : ,ain skril, da ga pride po- KR^at. etl,«e^VET0VN,M !S Mlch- — Tukajšnja Zavne bolnišnice ima "'svet 1 "*6 Najboljša mlekarica "ajst J' ^rava, ki je stara tri-fUtit0v Ve dala doslej 228,915 ^iwmleka. tU .3 ^ ČUTI [5 blokade -^uoa 0 , Nova nemška od-"°betie? '°kadi Anglije nima v°z v 4j.a npmka na španski iz-®jo jn g y°- Trgovina med An-• Vl>Ši yan^° se nemoteno da-•i° aitoi'v. 80 trgovino oskrbujete ladje. v^akor?mrtna kosa k?a ManTn-že poročali- Je u" t Us> d LlmPerman, rojena Sv °^a iz Hudega konca, .a v Qi reSor, odkoder je pri-% 1e ^.fand pred 41 leti. — tS dob," 58 let" Njen soprog ' ^ bil ° P°znan gostilničar, 3 predna Marquette Ave., je ^ 2apugv ema mesecema. Tu-m ^n>a ^nove Johna, Anto-Vol3, m Louisa in hčere cl'e» Atin,,ar' Bertho Glau, Jen-w' ^elen in Marie, se-I 4),s ha ter brata Franka b.%Q q vf- 130th St. sestro >, je 5]° !c in več sorodnikov, t; v6» ani°a društev Srce Je-? V%i5- 172 KSKJ, Valen->e7k. St. 35 SDZ in Slo-Se b^ke zveze, št. 21. Po-\V ^6Setih°-Vr®^ v sredo zjutraj h' l3otv, 12 hiše žalosti na 4770 Nflje 0-- L kl^ uznanenje in potem Oj^ka ^ P°kopališče. Naj ji a%eriška zemlja. Pre- ^ , ®t. pod vodstvom rajška in sina v cer- Z drugimi besedami rečeno: Ameriško meščansko časopisje bo s pomočjo Wall Streeta in ogromnega denarja, ki mu ga bo dal na razpolago ameriški velekapital, pričelo križarsko vojsko za poraz Roosevelta, ki deluje na to, "da izposluje delavstvu več zaslužka za manj dela." Plain Dealer sam priznava, da je Roosevelt v vseh ozirih O. K., toda v tem grmu pa tiči zajec. Delavstvo ima "preveč pravic in svoboščin, Narodni delavski odbor preveč oblasti, zato naj se postavi delavstvo spet tja, kamor spada, — v kot, iz katerega ga je potegnil predsednik Roosevelt. Roosevelt hoče izposlovati delavstvu več zaslužka za manj dela, in on je nasproten prizadevanju ameriškega biznesa. To so edini razlogi, ki jih je navedel Plain Dealer, zakaj si "je treba prizadevati, da ne bo Roosevelt več izvoljen. Upamo, da bosta delavec in mali človek v splošnem storila svojo dolžnost ter ob volitvah oddala svoje glasove Rooseveltu, ki se je res izkazal za velikega prijatelja delavstva kakor tudi za prijatelja vsakega "pozabljenega moža." Willkieja oglašuje Plain Dealer v svoji dobro plačani politiki za briljantnega moža in rojenega voditelja, dasi ni o njem znanega ničesar drugega, kakor da je po poklicu wallstreetski odvetnik in visok eksekutivni uradnik raznih utilitet. Torej takega človeka naj delavstvo v sedanjih resnih časih zamenja za svojega največjega prijatelja in pobor-nika, ki je izza predsedništva Abrahama Lincolna še kdaj sedel v Beli hiši! ■M - ANGLEŠKI BOMBNIKI SO BILI ZAVRNJENI V BLIŽINI BERLINA Angleška zračna sila je tekom noči izvedla četvero napadov na nemško bazo v mestu Boulogne. NEMCI GROZIJO Z OJAČENIMI NAPADI ■s? » > Robert P. Patterson, novo imenovani pomožni vojni tajnik Zedinjenih držav, se vežba kot državljan-vojak v vojaškem taborišču v Plattsburghu, N. Y. . KNJIŽEVNOST: PO ŠIROKEM SVETU Kakor smo pretekli teden o-menili, smo prejeli v oceno knjigo "Po širokem svetu", ki jo je spisal Mr. Jože Grdina, lastnik znane slovenske knjigarne. Avtor beleži v tem potopisnem delu svoje spomine in vtise, ki jih je dobil v deželah, katere je prepotoval. V knjigi je nanizal svoje vtise iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, iz Italije, Palestine in Turčije, kamor je prispel skozi slovite Dardanelske ožine. Celoten opis potovanja, ki temelji na odločno verski in katoliški po- dlagi, je zanimiv in pester, da se z užitkom čita. Jezik je gibčen, lep in gladek, slog poljuden in razumljiv, vtisi opazovanja so krepko začrtani ter nudijo jasno sliko prepotovanega sveta in njegovih ljudi. Knjiga "Po širokem svetu," ki vsebuje 612 strani in katero krasi mnogo lepih in zanimivih slik krajev, katere je avtor prepotoval in opisal, je trdo vezana ter jo je dobiti v Grdinovi knjigarni na St. Clair Ave. Cena knjige ni navedena. CHURCHILL PRED ZBORNICO LONDON, 20. avgusta. — Angleški minister Winston Churchill je izjavil danes v nižji zbornici, da znašajo dosedanje angleške izgube 72,000 mož, ki so mrtvi, ranjeni, pogrešani ali u-jeti. V tem številu so všteti tudi civilisti. Premier Churchill je podal tudi poročilo o Hitlerjevem blitzkriegu na Anglijo in pričakuje se, da bo objavil tudi odobren je vlade Velike Britanije nad obrambnim sporazumom, ki sta ga sklenili Amerika o-ziroma Zedinjene države in Kanada. Vojni tajnik Anthony E-den pa je izjavili da so bili podvzeti vsi potrebni koraki, da se zavaruje pred nemškimi padalci vse angleške vodne rezervacije, e-lektrarne in druge naprave. Ickes označuje Willkieja za advokata Wall Streeta REGISTRACIJA NEDRŽAVLJANOV DEKLE IŠČE ŽENINA, KI GA BO GRELA Pa % .%ixnruinisnicl e bolnišnici je bila S$3včar ^ slepiču Miss Olga 't*i stanuje pri svoji Ilaše sožalje! .X bolnišnici hl'°8L Mrs. Leo ^Hi«ailac Ave. — °krevanje. Kausek, Želimo ji V% L'Vf rUtraj 0b 9:30 iZ tO _lQha pogrebnega za-tot t>, Cerkev sv. Ignacija, ^ 7^- in Lorain Ave. in alvary pokopališče. NILES, O., 19. avgusta. Zavedajoč se, da se bliža letošnje prestopno leto svojemu zatonu, je tukajšnja Miss B. sklenila, da ne bo več čakala in da si bo sama preskrbela zakonskega moža. V "The Niles Times" je objavila sledeči oglas: "Išče se fanta, ki bi hotel postati ženin prestopnega leta (leap year bridegroom). Jaz mu obetam, da mu bom naredila življenje prijetnejše doma kakor bi ga imel v vojaškem taborišču. Stara sem 21 let, lepo zrasla, malo jem ter imam v toplih nočeh mrzle, v mrzlih nočeh pa tople noge. Vse, kar potrebujete, je poročna licenca, ostalo jaz poskrbim. Ponudbe naslovite na Miss B. The Niles Times." Naznanilo Mr. Joepsh Šeme naznanja vsem prijateljem in znancem, da je prevzel gostilno od John Močnika na 6507 St. Clair Ave. in jo vodi sedaj pod imenom Seme's Cafe. Postregel vam bo z dobrim pivom, vinom in žganjem. Se priporoča za obisk. Na počitnice Mrs. Frances Globočnik, 426 East 160th St. je odpotovala k svojemu bratu in prijateljem v Wisconsin in sicer v spremstvu Mr. in Mrs. Peter Cerjan. Želimo mnogo zabave in srečen po-vratek. Justični department naznanja, da oni inozemci, ki niso državljani ter se morajo registrirati, ne bodo plačali za to nobene pristojbine. Justični uradniki so izjavili, da so se v več mestih primerili slučaji, ko so se razni odvetniki ponujali nedržav-ljanom kot posredovalci pri registraciji, kar pa ni potrebno. Delo registracije bodo opravili poštni uslužbenci na poštnih u-radih, in sicer popolnoma brezplačno. "Gotove osebe se tudi ponujajo, da vzamejo odtise prstov nedržavljanov. To je protizakonito. Vsi odtisi prstov, ki bodo vzeti drugje kot na poštnih u-radih, bodo neveljavni," izjavlja justični department. Kakor smo že včeraj poročali, se nedržavljani registrirajo lahko tudi na poštnih uradih drugih mest, ne le v domačem kraju. Vsak, ki je v dvomih, dali je državljan ali ne, naj se registrira, da bo tako za vsak slučaj varen. Celo oni inozemci, ki so prišli nepostavnim potom v deželo, naj se registrirajo. Ker so s svojim nepostavnim prihodom itak že kršili imigracijsko postavo, bi bilo skrajno nespametno, če kršijo zdaj še registracijski zakon, zlasti ker se utegne prej ali slej vseeno dognati, kako in kaj. Ako se uzakoni konskripcijski zakon, bodo te osebe itak morale razodeti, da so prišle nepostavno v Zedi-njene države. Registracija se bo pričela v torek, 27. avgusta ter bo trajala do 26. decembra. Ali se nevarnosti, pred katerimi je Roosevelt svaril, niso uresničile? — Ali je vojna "sfabricirana panika?" vprašuje Ickes. WASHINGTON, 19. avgusta. — Tajnik notranjih zadev Ickes je imel danes govor po radiu, s katerim je odgovarjal na Will-kiejeva izvajanja v Elwoodu ter dejal, da je Willkie čisto "navaden, bosonogi wallstreetski advokat" in "nepatriotičen demagog," ki je zagrešil neodpust-ljive očitke" napram predsedniku Rooseveltu. Glede Willkiejevega pozivanja Roosevelta na debato, je Ickes dejal : "Nihče ne more pričakovati, da bi pričel predsednik Roosevelt po cirkuškem načinu van-drati po deželi, kakor je bil običaj pred dobo radia, ter se pri tem izpostavljal očitkom, da išče cenene reklame. Predsednik ne more izpustiti iz vidika bitke za Anglijo samo zato, da bi se prerekal z Willkiejem. Predsedniš-tvo ni posel za vsakega Pavliho in bombastičnega gromovnika. Predsednik Roosevelt učinkovito debatira z Wendelli Will-kieji te dežele že dolga leta in bo debatiral še nadalje. "Ali se nevarnosti, pred katerimi je Roosevelt neprestano svaril, niso uresničile? Ali je Hitlerjev napad na Anglijo samo "sfabricirana panika?" Na južnovzhodni obali Anglije, 20. avgusta. — (Poroča William H. McGaffin). — Angleška zračna sila je izvedla snoči tri silne napade na nemško vojaško bazo v Boulogne, v Franciji, četrti napad pa zgodaj danes zjutraj. Nebo nad mestom je bilo vso noč žareče razsvetljeno. Istočasno pa so razbijali nemški bombniki po vseh kotih Anglije. Ljudstvo na angleški obali je vso', noč opazovalo, eksplozije onkraj kanala, ki so sličile gigantskemu ognju. Po neki eksploziji so šinili proti nebu o-gromni plameni, iz česar je sklepati, da je moralo biti uničeno kako municijsko skladišče. Ti napadi angleške sile na francosko obalo, so bili najhujši v zadnjih treh nočeh. Angleži nad Berlinom BERLIN, 20. avgusta. — Angleški bombniki, ki so hoteli bombardirati Berlin, so bili zavrnjeni v severnih predmestjih, kjer je bilo slišati približno 40 eksplozij. Nemci grozijo, da bodo kmalu s tako silo napadli Anglijo, da se bodo zdeli dosedanji nemški napadi letalcev igrača proti tem, ki še pridejo. Istočasno Nemčija svari, da bo pričela izvajati stroge represalije, če se bo civilistom dovolilo bojevanje proti nemškim padalcem. Nemški padalci so redni vojaki ter so kot taki tudi uniformirani, zato se mora postopati ž njimi kot takimi, svari Nemčija. Svarilo državnega departmenta WASHINGTON, 19. avgusta. — Nemško poslaništvo je posvarilo ameriški državni department, češ, da bo ameriški par-nik American Legion, na čigar krovu je 897 ameriških beguncev, ki so se vkrcali v finskem pristanišču Pečamo, v prihodnjih dvanajstih urah v veliki nevarnosti, ko bo plul ob škotski skozi vodovje, ki je posejano z minami. TURČIJA BO POMAGALA GRČIJI, ČE SLEDNJO NAPADE ITALIJA Rusi skrajno skeptični glede poročil o nemških letalskih zmagah v Angliji, zato so tudi Rusi prisluhnili govoricam, ki krožijo na Balkanu, da nameravata državi osišča posvetiti zdaj svojo pozornost Balkanu, ker jima ne gre z Anglijo vse tako, kakor bi želeli. Da je Turčija danes drugače odločena kot je bila še pred tednom dni, je vzrok Moskva, ki gleda z nezadovoljstvom italijansko poseganje po Balkanu. BUKAREŠTA, 19. avgusta — *■ Grki se bodo borili, ako bi Italija hotela vdreti v Grčijo skozi Albanijo, kakor naznanjajo zaupna poročila, ki so dospela semkaj. In kar je še važnejše, je to, da so se Turki obvezali dati Grčiji oboroženo pomoč v slučaju njene vojne z Italijo. Še pred tednom je bilo negotovo, da-li bi bili Turki pripravljeni do take drastične akcije. Da so se Turki odločili za drastično akcijo, je vzrok zagotovitev Moskve, ki gleda z nevoljo na italijansko drezanje na Balkan. Stališče Rusije Grškemu poslaniku v Moskvi je bilo namreč rečeno, da Rusiji ni vseeno, ako se prične izpre-minjati status quo na Balkanu. Dalje je rečeno, da postajajo Seja Redna mesečna seja direkto-rija Slov. društ. doma v Eucli-du, se vrši v sredo dne 21. avgusta ob 7:30 zvečer. — Tajnik. V bolnišnici V Charity bolnišnici se nahaja Mrs. Theresa Prijatelj, 1022 East 68th St. Obiski so sedaj dovoljeni in prijatelji jo lahko obiščejo. Nahaja se v sobi št. 7, drugo nadstropje. Želimo ji skorajšnje okrevanje. Povratek iz New Yorka Miss Maxime Steinitz, tajnica jugoslovanskega oddelka mednarodnega instituta (Jugoslav secretary .of International Institute), 1620 Prospect Ave., nam sporoča, da se je v soboto vrnila iz New Yorka ter bo dne 26. avgusta zopet nastopila svojo službo. Gospodična Steinitz nam obenem naznanja, da pridejo lahko vsi oni rojaki, ki niso državljani, v omenjeni institut, kjer bodo brezplačno dobili pole, ki so potrebne za registracijo. Seja V sredo, 21. avgusta se vrši redna mesečna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 2 v Slov. nar. domu. Članice so prošene, da se gotovo udeležijo. Čas pogreba Pogreb Josepha Rebolja se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzetje in potem na sv. Pavla'pokopališče. Italijani so z ogromno premočjo zavojevali Somalijo Italijanske zmage se ne more imenovati slavne, ker se je 1,500 Angležev umaknilo pred 20,000 Italijani. — Ne more se pa utajiti, da bo trpel prestiž Anglije. RIM, 19. avgusta. — Eno uro pred polnočjo je naznanil italijanski radio, d aso Italijani zavzeli angleško Somalijo, nakar se bodo zdaj kmalu pričeli italijanski napadi na veliko in važno angleško bazo v Adenu. Italijansko časopisje pravi, da bo Angleška Somalija, kakor Etijopija, kmalu inkorporirana v italijanski imperij. Angleži pa naznanjajo, da so se v redu umaknili iz svojih postojank v Somaliji, ki so postale nevzdržne proti silni italijanski premoči. Te postojanke je branilo namreč 1,500 angleških vojakov proti 20,000 Italijanom. Važnost Sueškega prekopa Z zavzetjem Somalije po italijanskih četah bodo Angleži iz- nim domačim prebivalstvom, česar se ne da utajiti, toda stra-težko in gospodarsko pa je Somalija brez veljave. Italija je vpregla tako rekoč voz pred konja. Preden more Italija govoriti o kakih resničnih uspehih v Somaliji, mora zavzeti Sueški kanal, da bo lahko dovažala živež in vojne potrebščine svojim četam v Afriki. Bitko za dominacijo Afrike bo najbrže odločila moč angleške in italijanske mornarice. Abesinski četniki na sudanski meji Na sudanski meji se nahaja slavni abesinski borec Beru z 200,000 abesinskimi četniki, pripravljenimi, da se pridružijo o-stalim četnikom v boju proti I-talijanom. Te bojevnike oboro- gubili na prestižu med ondot-1 žuje zdaj Anglija. # Š;!M? 2. ENSK0PKSVN0S16 20. avgusta, 10 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ANU PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašaleu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.....................:.................r$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4 50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ..........................:.................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 bova več premlevala, kaj ne, da Broun, znani liberalni duh in na mojo ugotovitev, da je zdaj podrl to, kar je vse svoje življe nje gradil. Molek pravi: "Kaj naj pa mi rečemo o onih, ki Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 1 04 RUSIJA IN JUGOSLAVIJA ne? Mi vemo, pri čem smo, pa altruistični človekoljub, je krat-tudi naši in vaši naročniki in ko pred svojo smrtjo objavil iz-člani vedo, kako in kaj; bom pa javo, da so prizadevanja Rusi-jaz priznal, da sem se zmotil, ko je "največja prizadevanja za iz- sploh nimajo kaj podreti, ker še nfeo ničesar zgradili?" Viš ga pava, kako je razkošatil svoj pisani rep! Kdo pa je rekel, Mo-lek, da ste vi kdaj kaj zgradili ali dogradili ?' Graditi in dograditi ali zgraditi ni vseeno, cenjeni uredniče! To je tako enostaven pojm, da ne bo treba nobenih razlag in besednjakov, ker ga bodo ljudje tudi brez teh razumeli. Mi smo gotovo zadnji, ki bi vam odrekali morebitne za- sem trdil, da je voda mokra, sa- boljšanje človeške usode, ki jih mo da tudi mene ne izključite iz je mogla ali jih bo še mogla za-občestva časnikarjev, kakor ste beležiti zgodovina." Da, v Rusiji te dni mojega "bossa." — Prav je tekla kri, ampak tudi v fran-tako se ne bova več zamujala pri coski revoluciji se nista cedila sinekurah. Kar pustiva to, ker med in mleko, in kakor znano, je se ne moreva zediniti; sinekura tam obratovala giljotina "over je sinekura, vi ste pa "sinekur- time." Zakaj vedno istovetite nik" v onem smislu, kakršnega Stalina z Rusijo? Stalin vendar sami tolmačite, ker nočete biti v ni Rusija, urednice! Ali ne bi bi-onem, kakršnega sem imel jaz v i0 bedasto, Molek, če bi kdo, ki nikar se tako samozavestno ne-precenjujte in ne podcenjujte j hkratu dela drugih, ki poleg vas . tudi prispevajo h gradnji strukture ameriške Slovenije, in nikar se ne postavljajte v pozo napihnjenega petelina na domačem dvoriču. Tone Šabec Ljubljanski dnevnik "Jutro" piše: Vest o obnovi diplomatskih odnosa jev med Jugoslavijo in Rusijo je napravila v vsej domači in tudi v vsej tuji javnosti izredno velik vtis. "Pravda" obeležuje razvoj dogodkov zadnjega časa, ki so dovedli do obnove diplomatskih odnošajev in list pri tem naglasa, da je politika miru in nevtralnosti ter dobrega prijateljstva z vsemi sosedi od Jugoslavije naravnost zrhtevala, da uredi diplomatske odnošaje tudi s Sovjet-?] o Rusijo. Sovjetska unija je vodila politiko miru in je ob vsaki priliki pokazala svojo nevtralnost kakor tudi svojo voljo, da ne sodeluje v sedanji vojni. Razen tega je, k lkor je izjavil Molotov, sovjetska Rusija želela vzpostaviti dobre odnošaje z vsemi državami. Politika miru in r 3vtralnosti, ki jo izvaja Jugoslavija, je bila z vzpostavitvijo diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo samo tv3 utrjena. Vzpostavitev odnošajev s Sovjetsko Rusijo bo < ugoslaviji omogočila, da še bolj poglobi svoje dobre ( dnošaje tudi z drugimi sosedami. Skoro vsi sofijski listi objavljajo komentarje o tem dogodku. V njih naglašajo, da bo obnova diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo pripomogla, da se 'io politika miru in nevtralnosti na Balkanu in v Po-. luna v ju še bolj stabilizirala. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako pametno je Jugoslavija postopala, ko si je ob pravem času uredila svoje diplomatske odnošaje £ Sovjetsko Rusijo, ki je postala zelo važen faktor v evropski mednarodni politiki. Rusija je dokazala tudi že z dejanji, da želi mpu in*tia želi, da se vojna ne razširi na Balkan in na Podunavje* To svojo politiko je Sovjetska zveza izvajala tudi tedaj, ko je bila prisiljena z energičnimi ukrepi skrbeti za večjo varnost svojih meja. Ureditev diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in SSSR bo znatno utrdila jugoslovenski zunanje-politični položaj omogočila pa bo Jugoslaviji tudi, da si preskrbi vse ono blago, ki ga ji Rusija lahko nudi, a ki ga sedaj zaradi vojne od drugod ne more uvažati. Tudi turški tisk objavlja že obširne komentarje o najnovejšem dogodku, o katerem pravi, da pomeni znatno konsolidacijo prilik na Balkanu. Ni dvoma, da na diplomatskem terenu že dolgo ni bil storjen korak, ki bi v večji meri pripomogel h konsolidaciji miru kakor prav ta vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo. . STATUS QUO V NEVARNOSTl Molku sem stavil zadnje dni pravnost priobčila iz Napredka, nekaj njemu neljubih vprašanj jpravi Molek sledeče: "Ni samo zaradi njegovih izjav o sociali- j to, da ni treba uredniku E. pi-zmu ter1 nekoliko vprašanj v; sati uvodnika za tisto številko, zvezi z našim listom. Tem vpra- temveč E. dobi tudi postavek mislih. , se ne strinja z vašimi postavka- Gospodine urednice, zakaj ne mi, zato zasovražil SNPJ? Saj' sluge, ki ste si jih stekli, toda odgovorite ničesar na vprašanja, v*' Molek, niste Jednota, ali ste . , ^ ki sem vam jih stavil v enem Če Je Stalin slab, o tem vendar | f predidočih člankov, namreč, za- ni rečeno, da je vsa Rusija od kaj se tako satirsko norčujete hudiča. Glejte, Molek, ogromna že vsa dolga leta iz naših na- masa naprednih liudi v Ameriki prednih ustanov in naprednja- je na primer neomajano uver- Rock Springs, Wyo. — Tukaj je 3. avgusta umrl rojak Anton Završnik, v starosti 60 let. Doma je bil v Virmaših pri Stari Loki na Gorenjskem. Umrl je nagloma za srčno napako. Tukaj zapušča ženo, pet sinov, dve hčeri in dva brata. ŠKRAT P u Zanimive vesti iz stare domovine j Uvoz bombaža kov, ki jih stavite v ušesca; za- kolonah jena, da ste vi s svojimi zavože- nimi smernicami, s svojimi u- jec in se nastanil v enem naj- Leta 1937, ki je bilo še pri-! hotelov. Njegov potni lično normalno leto, je Jugo- l'=t je b,l v redu. Izdal mu ga je francoski komisar za Sirijo na ime Munib bej el Solh, po po klicu trgovec. Mož je kmalu sklenil z nekim ljubljanskim tr govcem kupčijo za 18 vagonov mesnih izdelkov za francosko armado v Siriji, zakar naj bi 3ti SNPJ, posredno pa tudi za vas, in zakaj tako besno in stru- kaj dajete v svojih prostor vsaki šlevi, ki si hoče ' ""7 " ~'~J 7 1 slavija uvozila iz inozemstva privoščiti naše napredne ljudi, staljenimi doktrinami in s svojo , približno 44 milijonov kilogra- ki so podpirali in še podpirajo pasjo logiko velika cokla Pro- mov bombaža. Zaradi raznih vse slovenske napredne in delav- sveti in SNPJ, ampak zato nihče' UVoznih težkoč je uvoz bombaža ske ustanove; zakaj grizete, teh ne trdi, da ker ste vi izjalo- lani padel na manj kot 34 mili- smešite in zafrkavate že 23 let vitev> da je tudi jednota zanič,' Jonov kilogramov, letos pa, od- Enakopravnost, ki se je vsa ta kar je nastalo vojno stanje vi"": " ' tr.liri:,Q vat-i ker Pac vsi vedo, da vi niste J J J „ nakazala plačilo neka svicarska leta trudila neposredno za kon- Sredozemlju, je uvoz bombaža' ... f , M . , ,.v dnota. ui t * • i • , ' . , T 1 kreditna tvrdka. Nekaj shčmh ^ - iz normalnih virov odrezan. Ju-;, ... . ,, ., „ , , ... . , . , . kupčij je sklenil tudi v Manbo- Preden končam, moram kon- goslavija je zdaj odvisna ^ j rU in drueod Te kunčiie so mu peno sovražite Rusijo? Kako je statirati še eno ugotovitev. S uvoz bombaža skoro izključno! to, da sta Prosveta in Ameriška tem, ko trdite, da mi je Grill ( na Sovjetsko Rusijo, s katero je Domovina, torej ultra - napre- "diktiral" one članke, se postav- j nedavno sklenila trgovinsko po-den in utra - "katoliški" list ta- jjate v pozo smešne samozave- j godbo. Za enkrat je predviden ko solidarna v tej tekmi sovraš- sti, da se vsi uredniki strinjajo j letni kontingent za uvoz ruske-va, in kako se počutita v prilež- 7j vami in z vašimi mentalnimi a- < ga bombaža na 55 milijonov di-ništvu v skupni postelji ? Ali vas krobacijami ter da se ne bi ni- j narjev, toda ta kontingent bo nič ne skrbi, kakšen bastard se hče teh drznil zapisati kaj take-; najbrž zvišan, ker ga Jugoslavi-utegne zaploditi v tem konkubi- ga, kar ne bi bilo vam všeč, če' ja potrebuje, Rusija pa ga vsa-natu? Ali vam ni znano, da je mu ne bi bilo to "diktirano." Za | ko leto več pridela. Glede sve-oretežna večina našega napred- božjo voljo, nikar si ne delajte tovne proizvodnje bombaža je Ickes "hlapcuje" Na drugem mestu v da® izdaji lista je poročilo o # , vem govoru, ki ga je imel notranjih zadev snoči P° r' Ako je Ivan Molek, urednik svete, logičen, mora Ic^esa^ značiti za Rooseveltovega ca, ter izjaviti, da mu je w govor naročil in diktiral K velt. Rusija na tretjem mestu. Dediščina iz Amerike V državi Arkansas je leta nega naroda v Ameriki, v čigar takih smešnih utvar, če nočete imenu baje vi govorite, kardi- doživeti še bridkih razočaranj.! nalno drugačnih nazorov kot ste Sicer pa moramo priznati, da vi? Ali vam ni znano, da gleda če se res zibjjete v takih iluzi- nariborska socialistična "De- jah, ne nosite krivde sami, tem-11QL umrl" JurTf Sanič ki -e le 'avska Mitika" s popolno dru- več tudi pretežen del sWenske'l^^^^^ ?ega, objektivnega vidika ^napredne javnosti in vsi uredni- ^^ ^ g^otice v Ame- ruski položaj kot gledate v,. In ki našega naprednega caaopis-j^o. V Arkansaou si je pridobil ce citate Cank^jev glasnik m ce ja, ki so vam iz nikoli pojas- j^ko farmo in. ko je umrl, je 3te ze kdajosebno govorih znje- njenih, nepojmljivih in nezasli-^.^^ zapuščina po odbitku Tovim urednikom, bi morali ve- šanih vzrokov tolerantno in bla omogočile, da si je tu in tam izposojeval večje in manjše zneske za hipne zadrege. Ker denarnih nakazil za sklenjene kupčije predolgo ni bilo, so prizadeti po informacijah iz Švice dognali, da se gre za prevejane-ga mednarodnega sleparja. Mož se bo za greh nekaj časa pokoril v jugoslovanski ječi, nakar bo izgnan iz dežele. jO 4 le1 Mačka doji zajca V vasi Vrelu pri Korenici v Srbiji se je v hiši poljedelca Milana Štete pojavila nenavadna ljubezen domače mačke do zajčka. Mačka, ki so ji odvzeli mladiče, si je nekje našla mladega zajčka, ki ga prav materinsko doji in goji. Pa tudi zaj- njegova zapuščina po v. . M1. v" aH11,n V^UKUV LuteiaiiLuu m um- jvseh stroškov znašala še okrog *™." *" ----""J" ieti, da se vasi in njegovi toza- gohotno dovoljevali, da ste jih g tisQČ dolarjev. Njegovi vdovi 1 .Je pr^v zadovoljen s svojo ievni pojmi razlikujejo ko noč brezobzirno krcali in smešili na ^ je živela v skromnih razme- ma^° mačeho. Zadeva vzbuje v n dan. Ali hodite brezbrižno desno in levo. Zdi se, kot da' je , raj1) je nedavno na srezkem mimo otipljivega dejstva, da je na krilih vetra priplul od r&kod aodlšču v gubotici izplačana za-Kristan izkušen, resen mož in nekak nepisani zakon, ki je vele- j pUščina po možu v znesku 256,-oriznan socialističen intelektu- val, da se o dognanjih, smerni- qqq d^arjev alec, ki ima že davno za seboj ^ in namenih čikaških sveto- — šanjem pa Molek izbegava ali pa jih popolnoma prezira, kakor da zastonj! SSPZ plava postavek za Napredek, svoje glasilo, in za jih sploh ni, in samo venomer Enakopravnost! Ali ni imenitno, tišči, da sem "Grillov hlapec" in;če je boss Enakopravnosti obeda pišem pač tako, kakor mi j nem tudi urednik glasila S. S. "narekuje moj boss Grill." Da p.Z?" ga je vsa stvar zadela v živo, iz- , , , , sti ne sme razglabljati, pac pa vihravo m nepreudarno mladost, . , / r se mora vanje slepo verovati m %ato ve, kaj govori in piše.? Ka-1 ---- j. . . , , . v Smrt narodnjaka V Colu nad Vipavo je nedav- MOLCATI . . . Ampak, brate,, ■ , , * ... ko je to, da vidite v Rusiji samo stare Edicije se rušijo v prah "° "T VakS Ž?"r' . j. gostilničar in postni upravitelj kri m diktaturo, njenega epohal-,m tudi stare, ustaljene vere se v ^ ^ ^ gg Pokojnik nega industrijskega, agrikultur- j dobi, v kateri živimo, nevarno je M znana osebnost v vipav. nega ter umskega napredka in majejo. Tisti, ki umejo citati pi-! gki dolinii bremenit narodnjak, napredka v pobijanju nepisme- na steni, so o spozna, i, ov-, Ug-ie njeni gospod sodnik! r je, mutastega se samo d ^ ne semnju je pa lahko % se drl." ,|](A Zdaj se je sodnik obm1 ma s vprašanjem: "Kaj pa je kričal ?" J "S poti! S poti! Dajte moji brenti mesta! je WlC se je ko raztrgan Vlah • "Če je pa tako, P°*enL dve pač sami krivi, da s .j. ? v cestno blato!" je so ključil pravdo in prelT,e Drašičana je oprostil. ---- 10^' ŠTIRJE LETALCI VP / 10' w; SHREVEPORT, La-gusta. — Danes so je v Putting teeth isto the declaration of Pan-American unity in defending the Monroe Doctrine, Brazil leads ! no v Evropi za svoje namene, štirje armadni letalci, * .-,jl « rt. J1- M_____i ___ ------»vonarprlnocc Kn ln<>N«USn» « tiaur t lin IVI 1 rPllln J ■-£$ the parade of South American nations in speeding preparedness by launching a new destroyer, the Marcilio , • , d bodo an£r]„xUi tr j™ mi1, nH p11Qfnna tre* Bias, at Rio De Janeiro, one of the six class "A" destroyers being rushed to completion. Mrs. Getulio Var-jKot izgleda, Odo angleški tr- dem milj od hustona ^ gas, wife of Brazil's president, Christened the vessel. | govski interesi kmalu popolno- zemljo njihov bombnik, ma izrinjeni iz Kitajske. takoj vnel. J 20- avgusta, 1940. HNXKOPKXSSOB8 STRAN 3. Nekaj zanimivosti o ženskah ricuJ°^ podatki so glede na a žensk zares zanimivi, v 1)1 hm zanimivi, če bi te P°datke primerjati s bo h i1 ° ^^venkah. Mogoče se dalo kdaj tudi to doseči? aoZt/co žensk se poroči 100 žensk 5= 1 3 žensk; na Nemškem Shšhm^^mST, na An- Japonskem' W. ' ^ Ceskem se loči od 143 po- škem , ^na. Na Nem- 1 od ° 200 1» na Francoskem 80, v 1 04 iQftn ° m na Japonskem im Poročenih žena. ^ar°st dosežejo ženske (4^™ 4» kt 10 mes. 8 mg ' na Nemškem 49 let 4«®4°t fa"cosk™ 47 M secev v a ^ !ji 49 let 9 me-cev j* meriki 48 let 5 mese-ttiesec na JaP°nskem 42 let 1 čaja in kave Na l3eJ° ženske na leto Vsaka ž6Skem P°PiJe na leto vina, 40e,nska Povprečno iy2 1 in 43/ , P*va> 35 gramov čaja f % kave. Na Pa 4 1 Nemškem gramovVaVlna' 50 1 piva' 100 Na pr ln 1 kg 860 g kave. Piva, i/ c°s^eni: 100 1. vina, 5 1 V A6glHi ?7^a in 4 kg kave. 25 j . ' "O stotink litra ^a&iov^'. 5 kg čaJa in )t & loškem: nič vina, 2 vina, 350 "0 sW,v,kaVe' Y Ameriki pa: 2 kg g . litra vina, 20 1 pjva, Na t. 'n 5 kg 340 g kave. 1 piva, 4 in en četrt kg čaja in 400 g kave. Koliko ženske pojedo Na Češkem poje na leto vsaka ženska povprečno 100 kg kruha, 49 kg fnesa in 22Vz kg sladkorja. V Nemčiji: 130 kg kruha, 34 kg mesa in 22 kg sladkorja. Na Francoskem: 190 kilogramov kruha, 43.3 kg mesa in 20 kg sladkorja. V Angliji pa: 105 kg kruha, 55 kg mesa in 39 kg sladkorja. V Ameriki pa: 155 kg kruha, 54 kg mesa in 50 kg sladkorja. Na Japonskem: nič kruha, 25 kg mesa in 20 kg sladkorja. Koliko obleke si kwpijo ženske na leto Na Češkem si kupi povprečno vsaka ženska na leto 1 obleko, 1 plašč, 1 klobuk in 2 para čevljev. V Nemčiji: 1 obleko, 1 plašč, 1 klobuk, 1 par čevljev. Na Francoskem pa: 3 obleke, 1 plašč, 3 klobuke, 2 para čevljev. V Angliji: 2 obleki, 1 plašč, 2 klobuka, 2 para čevljev. V Ameriki: 4 obleke, 2 plašča, 4 klobuke, 4 pare čevljev. Na Japonskem : 1 obleko, nobenega plašča, nobenega klobuka, 1 par čevljev. Rojstvo otrok in poroke Čehoslovakinje rodijo na leto 280,000 otrok. Nemke 1,279,000, Francozinje 630,000, Angležinje 600,000, Amerikanke 2,150,000 in Japonke 2,190,000 otrok. Na Češkem je na 100 prebivalcev 1.6 novoporočencev; v Nemčiji 1.82; v Franciji 1.34; v Angliji 1.73; v Ameriki 3 in na Japonskem 1.6 novoporočencev na 100 prebivalcev. Lepotila Čehinja si kupi na leto za (približno) 60 din lepotil. Nem- ka za 50 din, Francozinja za 400 dinarjev, Angležinja za 150 din, Amerikanka za 3000 din.in Japonka za 120 dinarjev. Koliko žensk na 100 moških? Na Čehoslovaškem 106, v Franciji 107, na Švedskem 103, v sovj. Rusiji 110, v Angliji 109, v Nemčiji 108, v USA 98, na Japonskem 99, v Španiji 106, v Argentiniji 87, v Luksembur-gu 94, na Holandskem 101, v Italiji 105, na Bolgarskem 100, v Turčiji 108 in na Letonskem 114. Torej je najmanj žensk v Argentiniji in največ na betonskem. Država kupuje dekleta uts Sponsor Hemisphere Ties m ..We 6 hi (hnal enea^, friendship will be the slogan of the annual inter-V.WSW of Giri Scouts and Girl Guides from 15 countries to th '*> ton .m>sPhere which opened at Camp Andree, N. Y., on I r; CaHiT) con''nue for two weeks. Girl Scouts are shown en route Scoutgr-Unds- Mrs. Eleanor Roosevelt, honorary president of ^ s> 's shown in inset. V nekih delih Severne Avstralije vladajo nenavadne razmere. Tam so odprli postaje, ki je njih nalog trgovina z dekleti. Vodje teh postaj morajo preprečevati, da bi dekleta domačinov prodajali tujim rodovom ali lovcem na bisere. Postaje ponujajo čisto preprosto višje cene nego drugi "interesenti" in dekleta, ki jih kupijo, postanejo tako "last" države. Država pa jim poskrbi za vzgojo in za delo. Ideja izvira od nekega misijonarja, ki je kupil že kakšnih dve sto deklet in jih na svojem domu vzgojil za razna dela, ko so ga obtožili zavoljo trgovine z dekleti. Mož je sodnikom razložil, kako je prišel do svojega sklepa in je oblasti znal prepričati, FOR SALE Liquor Store D-5 License on Payne Ave. ....................$4200 D-5 on Broadway ........$6000 D-5 on Madison Ave. ______$4500 D-5 on Superior Ave. ______$6500 D-5 on St. Clair Ave. ______$5000 All of these Stores are good going businesses. MIHALJEVICH BROS. CO. 6031 St. Clair Ave. NAPRODAJ Po nizki ceni se proda poslopje z dvema trgovinama in stanovanjem za 4 družine po 5 sob za vsako; 4 zidane garaže; gorkoto ima vsaka posebej. Proda " se zaradi bolezni. Poslopje se nahaja na 9114 St. Clair Ave. Za več.pojasnila se oglasite na 9703 Elizabeth Ave. da je njegovo delo koristno in potrebno. Misijonska postaja je bila v najoddaljenejši goščavi in malokdaj je minil dan, da ni pri-bežalo tja kakšno dekle, ki ni hotelo, da bi jo prodali lovcem na bisere. S sulicami in drugim orožjem oboroženi možje so zasledovali ta dekleta in so se u-maknili šele tedaj, ko jim je misijonar sam dal kupno vsoto. Vlada sledi sedaj njegovemu dobremu vzgledu in se bori proti trgovini z dekleti s tem, da sama nastopa kot kupovalec. Ko dekleta izobrazijo, jih običajno vračajo njihovim plemenom in vlada meni, da je to najbolj uspešni način, da zanese med divjake nekaj civilizacije, zlasti pa nekaj znanja o higienskih zadevah. ni tako drago, kakor je smetana, ki je za marsikake jedi predpisana. Uporabiti ga moremo povsod, kjer nam kuharsko navodilo določa smetano; kjer je torej napisano: "... žlico ali skodelico smetane ..." Žlico ali1 kozarček belega vina daš v omako k mesu, k možganom, je-tram, k črnemu korenu, v telečjo obaro, v juho, zelje in slastne omake. Rdeče vino spada v temne omake, v ragu, juhe iz čebule, golaž, v jedi iz leče in v jedila iz mesnih ostankov. V prejšnjih časih so devali vino v močnik in sleherno juho in omako. Kjer je torej vino doma, kar v kuho z njim! Taka majhna količina ne škoduje zdravju, je manj škodljivo kot kava ali čaj in rum. jtovo napadel Ameriko, ako porazi zdaj Anglijo ter je nujno a-j peliral na ljudstvo Zedinjenih i držav, naj slednje zahteva od kongresa, da se proda zastarele ameriške rušilce nemudoma angleški vladi. Vino namesto smetane? Najbolj je, da uporabljamo v gospodinjstvu taka živila, ki nam jih nuja domača zemlja in ki jih imamo kot cenejša pri rokah. Tako je tudi z vinom in smetano. Vina nam daje sonce obilo zoreti in ni treba, da ga uživajo le pivci za omamljanje in zapravljanje. Uporabljajmo ga tudi v kuhi in prav je, če ima gospodinja v shrambi steklenico belega in steklenico rdečega vina za kuho. — Vino niti ANGLIJA MORA DOBITI RUŠILCE PHILADELPHIA, 18. avgusta. — William C. Bullitt, poslanik Zedinjenih držav v Franciji, je izjavil, da bo Hitler prav go- Ceneje je lastovati električno ledenico kot pa kupovati led. Pri nas dobite razne vrste rabljene ledenice, garantirane, od 19.95 naprej. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St. Kidneys Must v Clean Out Acids The only way your body can clean out Acids and potaonous wastes from your blood le thru 9 million tiny, delicate Kidney tubes or filters, but beware of cheap, drastic, irritating drugs. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Backache, Circles Under E>es, Dizziness, Rheumatic Pains, Acidity, Burning, Smarting or Itching, don't take chances. Get the Doctor's guaranteed prescription called Cystex (Siss-Tex). Works fast, safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality, and is guaranteed to fix you up In one week or money back on return of empty package. Cystex costs only 9c a day at druggist« and the guarantee protects you. * Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 NAZNANILO Naznanjam vsem prijateljem in' znalicem, da sem prevzel gostilno od dobro poznanega John Močnika na 6507 St. Clair Ave. Od sedaj naprej vam bom najboljše postregel z dobrim pivom, vinom in žganjem ter se vljudno priporočam za obilen posest. — Joseph šeme. SEME'S CAFE 6507 ST. CLAIR AVE. Naročila za premog od Erie Coal & Coke Co. sprejemam in se priporočam vsem Slovencem. Premog je sedaj $9.20 ton za neodločen čas. FRANK FENDE 19307 Muskoka Ave. KEnmore 1669 J O, Gee/— Grandma's Walking . Downstairs— Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom €612 ST. CLAIR AVE, v HEnderson 2978 Sold by Druggists Use WELDONA Tablets _ _ Write for HIM, fully Illustrated 34-page book, "History of RHEUMATISM," wltb chapter discussing germs of rheumatism, to # WELDONA CORPORATION a Desk 7. Atlantic City, N. 1. * VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje NEW TOOTH PASTE CLEANS DANGER AREAS EVEN WATER MAY NOT ENTER Imagine a delightfully different tooth paste that foams into a "bubble bath" fine enough to clean pits and cracks so tiny even water may not enter them I That's exactly what happens the instant saliva and brush touch the NEW formula Listerlne Tooth Paste, supercharged with amazing Luster-Foam detergent. You wouldn't believe how it cleans, brightens, polishes . . . leaves the entire mouth so much fresher and cleaner. Ask for the big 25t tubeor, better still, tho double size 40)S tube containing more than H pound of tooth paste. At any drug counter. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. THE NEW FORMULA LISTERINE TOOTH PASTE SupeS,8%s^2^w OPENS SATURDAY, JUNE 8 DANCE TO THE famous MUSIC OF CEDAR POINT Jtakc TED WEENS AND HIS "BEAT THE BAND" ORCHESTRA JUNE 8 to 14 NIGHTLY • MATI N £ E SUNDAY FINEST BEACH IN THE WORLD • AMUSEMENTS SPORTS • 1000 Rooms at Hotel Breaker* On Ohio Route 2, U.S. 6. Auto entrance, 6 miles east of Sandusky. Rail or bus connection to Sandusky. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE SANDUSKY, OHIO t as* Side, West Side' Takes a Walk % Pif: eW ii*' N: .čal;, \»K if v S »Sf s 'Alfred E. Smith of New York, who announced his in-V Ct act? lnK Wendell L. Willkie for President, is shown at the ^ ^'ornF as judge in the Barber Shop Quartet contest at the xNsto8 in ..t fair- The Happy Warrior made a quintet by joining \ ®e0tiai fl,e Sidewalks of New York," his campaign song In J11 race of 1928. • M i 1 I i i » i!i i „ # M l i i i # M m Hi Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Glair Ave., HEnderson 5311 - 5312 !1! I i i e I !U i rAN URGENT MESSAGE- to women who suffer FEMALE WEAKNESS Few women today are free from some sign of functional trouble. Maybe you've noticed YOURSELF getting restless, moody, nervous, depressed lately—your work too much for you— Then why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound to help quiet weary, hysterical nerves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weak dizzy fainting spells due to functional irregularities. For over 60 years Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of weak run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difficult days." Why not give this wonderful "woman's friend" a chance to help YOU? Try iti r SW1 WHAT A DIFFERENCE MIRACLE WHIR MAKES IN SALADS! ...its flavor is so lively So zestful! T^illiono prejW i±! rOBOac o HAIR-BREADTH HARRY 11 / "j/ p* I'M GOING TO POSE AS An officer of the lavj! KANTGITSKI WON'T DARE Refuse to see me !! open! IT'S THE OUR DOUBTS! ! \ Knjige:- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po 10£ vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio —AO! STRAN 4. ENAKOPRAVNOST EMERSON HOUGH MOŽJE RDEČE KRVI ROMAN Ozrl sem se, kamor so mi ka- ba. Moj konj, ki ga je bil že strel zale njene oči, in zagledal glavo, prestrašil, se je ob tem maha-roge in vrat viloroga, ki naju je nju s klobukom do dobra splašil radovedno opazoval z vrhunca in spustil v skok. Stekel sem za skalnega griča, kakih sto kora- i njim, kolikor hitro sem le mo-kov od naju. Stal je in gledal na1 gel, a on me ni hotel razumeti in naju, njegov trup ni bil videti' je napenjal vse moči, da bi ostal dosti debelejši od noževega re- v varni razdalji od mene. Dekle govorili, da reka nedaleč od kra-zila. J^adrno sem zdrknil na tla j je to videlo, prijahalo k meni, in snel svojo dolgp, težko puško j skočilo s svojega konja in mi ga iz toka. Začul sem njen glas, ki j ponudilo. trdil, zakaj spominjal sem se, da i mi je med jahanjem svetilo soln-| ce v obraz. Naposled sva se ven-jdarle zedinila in res našla ubito žival kako miljo od kraja, kjer me je čakala. Naglo sem jo odri, izrezal nekaj najboljših kosov, jih zavil v kožo in privezal meso za sedlo. "Nu, ali se vrneva?" je vprašala. "Če pojdeva proti solncu, prideva na cesto. Ti griči so vsi enaki drug drugemu." "Reka teče z vzhoda na zahod," sem dejal. "Zato bo nemara bolje, da kreneva proti jugu." "A slišala sem ljudi, ko so je bil postal od napetosti trd. Naglo sem se ozrl na njeno o-bličje, ki se je rjavo črtalo v o-kvirju kit. Kakšna prelestna divjakinja je bila! "Hitro! Utekel nama bo!" je zašepetala. Grabilo me je prav tako kakor njo, a vendar sem premišljeno vzdignil dolgo cev v vodoravno lego in se dotaknil petelina. Slišal sem udarec svinčenke v lopatico antilope in niti malo nisem dvomil, da jo pobereva mrtvo, zakaj v trenutku strela je izginila; očividno je obležala na mestu. Skočil sem na sedlo in zdirjal s tovarišico na vrh skalnega griča. A glej ga spaka, antilopa je bila med tem že dve "Ostanite tu!" sem ji zakli-cal, seda je na konja. "Vrnem se naravnost semkaj!" Z vso naglico sem se spustil za pobeglo živaljo. Zaman! Njen konj je bil že i-tak hrom in upehan; tudi moja teža ga je ovirala, da se ni mogel približati svobodnemu tovarišu.' Spomnil sem se, da ga sko-ro gotovo ne bi mogel udržati, ja, kjer smo jo prebrodili, zavija in teče daleč na jug. Če poj-deva naravnost proti jugu, se nama utegne zgoditi, da bova hodila z reko vštric." "Ali cesta ne gre naravnost proti zahodu?" sem menil. Nobeden izmed naju ni vedel, da teče severni rokav reke daleč proti vzhodu, popolnoma v stran od ceste v Laramie. Najino posvetovanje je bilo očividno jalovo. Hodila sva proti jugozapadu, dokler sva se tega če bi ga dohitel, ker nisem imel l^e zavedala; priznati moram, nikakevrvi. Dolgo sem jahal za ^ me je kmalu obšla resna V tej enolični pokrajini njim in posrečilo se mi je celo, da sem ga zavrnil, a to mi ni nič pomagalo. Naposled sem se za vedel, da nimam niti pojma, kako daleč in v katero smer sem zašel. Naj mi je bilo konja še tako žal, treba je bilo najprej je, da si priznava; izgubila sva se." XXV. POGLAVJE ki je toliko tisočletij dremala v Ona mi je vse j hladnem kamnu sredi prerije; Nikakega vzkrika ni bilo iz;čez nekaj trenutkov se je iskra njenih ust. Videl sem, kako je j razgorela v plamenček in v o- Nato sem udaril z jeklom od ka- tesno pritegnil k sebi in ji polo-1 ogenj. Ogenj je bil' raju111 sto korakov daleč in je tekla po misliti na tovarišico. Kamen se dveh prav tako hitro kakor najina konja po štirih. "Dirjajte, podvizajte se!" je viknila Ellen in se z vratolomno brzino spustila v pogon. Jahal sem za njo; teh nekaj trenutkov naju je bilo izpremenilo v divjaka, ki sta mislila samo še na lov. mi je odvalil od srca, ko sem jo zagledal na oddaljeni skali, kako mi maha s klobukom. Vrnil sem se k njej; videl sem, da se je vsa utrujena sesedla na tla. Sama se je bila oddaljila od kraja, kjer sem jo bil pustil. "Bila sem vsa obupana," je Vilorog je begal z griča na spravila iz sebe. "Šla sem za va- grič in dirjal miljo za miljo, dokler nista jela najina konja težko dihati in nista bila najina o-braza pokrita s pptom. Drevila sva tesno vštric; pna je jahala z nekoliko pobešeAmi rokami, s težiščem sklonjena naprej, mojstrski kakor kak žokej. Klaj pa kdaj sem slišal, kako je od napetosti zakričala. Morda bi bila ta dirka še dolgo trajala, da se ni njenemu konju zadri kamenček v kopito. Jel je šepati in Ellen ga je ustavila ter mi velela, naj jaham sam dalje. Po majhnem premoru sem se približal vrhuncu najbližjega griča in tam zagledal to, kar sem že ves čas slutil. Najina antilopa je ležala na tleh, z glavo obrnjeno nazaj. Škočil sem s konja in lahkomiselno pozabil, da bi mu skopčal noge. Pomeril sem in še enkrat ustrelil. Vilorog je to pot obležal mrtev. Vstal sem, maha je s klobukom, in začul od daleč njen navdušeni, presunljivi vzkrik, kakor bi zakričala domačinka svojemu rdečekožnemu lovcu v pohvalo. Toda gorje nama! Najin u- mi. Ali ga ne morete ujeti?" "Ne morem," sem dejal. — "Najbrže se bo vrnil na cesto." "Težko da bi se vrnil," je rekla ona. "Taki konji navadno podivjajo. A kaj nama je zdaj storiti ?" Tesnobno sem jo pogledal. Že mnogokrat sem bil bral o strašni usodi ljudi, ki se izgube in obnemorejo na prerijah. Zdaj mi je bilo usojeno, da jo izkusim! "Oh, ranjeni ste!'" je vzkliknila. "Glejte, va^a rana krva- vi v» In res mi je bil vrat moker od krvi, čeprav se nisem zavedal. "Sedite na konja in jahajte," je rekla. "Zdaj morava iti!" A jaz sem ji z nasmeškom po-držal stremen: "Zajašitef" — in se m jo posadil na sedlo. "Ali se vrneva v tabor?" je vprašala nekam zmedeno, po-zabivša, da tabora ni več in da so morali biti vozovi ob tem času že daleč na cesti. Meni se je zdelo bolj pametno, da se vrneva k ubiti antilopi. "To mora biti tamle," je dejala, kazoč v smer, iz katere je mi skrb naju je moglo voditi samo soln-ce in zvezde. Čeprav je bilo težko dopustiti takšno misel, sem se vendar zavedal, da bova neizmerno srečna, ako še nocoj za-gledava našo karavano. Imel sem pri sebi uro in sem si napravil iz nje potni kompas, ravna je se po kazalniku in številki XII; a to mi je malo pomagalo, ko nisva vedela, v kateri smeri naj iščeva ceste. Verjetno je, da sva se v resničnosti držala nekoliko bolj na zahod kakor na jugozahod, in tako sva tisto popoldne prepotovala več ko dvanajst milj vzporedno z reko in cesto. Dekličin obraz je bil zelo resen in zdaj pa zdaj me je opazovala, ko sem z naporom vseh moči korakal in šepal ob njeni strani. Obleka mi je bila vsa krvava od rane, ki se je bila odprla. Neprestano sem se oziral po kakem potočku, ki bi naju prive-del do reke Plate, a do vode sva prišla šele pozno zvečer in niti tedaj se nisma mogla prepričati, ali sva naletela na pravi vodni tok ali ne. V majhni dolinici je stalo nekaj kaluž; nemogoče je bilo dognati, ali imajo zvezo s kako strugo ali ne. Vsekako se nisem upal dalje. Videl sem, kako se na zahodu zbira nizka, črna stena oblakov. Nebo je bilo videti pregrnjeno s tenkim zastorom. V vsej pokrajini ni bilo opaziti ničesar, kar bi mi moglo služiti za vodilo. Želel sem si, da bi bil kjerkoli na svetu, samo ne tu, in grenko sem si očital, da sem s svojo nerodnostjo zapeljal dekle v tak položaj. "Gospodična Meriwetherjeva, ta reč ni prida," sem ji dejal, ko sva se ustavila, ter položil roko sklonila obraz med dlani. "Kaj bova zdaj storila?" je vprašala naposled. "Ne vem," sem mirno odvrnil. "Ker je tu voda in nekaj drevja, bo morda najbolje, če si izbere-va ta kraj za prenočišče.." Ozrla se je po sivem enoličju, ki naju je obdajalo, proti obzorju, ki je postajalo neusmiljeno in grozeče. Oči je imela razširjene, vse te stvari so ji vidno tiščale na dušo. Nazadnje se je obrnila k meni in mi podala roko, da bi ji pomagal s konja. "John Cowles iz Virginije," je dejala, "žal mi je, da sva se izgubila." Kaj naj bi ji bil odgovorili Molčal sem, le v srcu sem si obljubil, da se mora, če ostanem živ, vrniti domov nepoškodovana. Zavest, do kolikšne obupnosti se utegne razviti najin položaj, mi ni dala niti misliti na kon-vencijonalne šege. Tiho sem razsedlal konja in ga privezal s pomočjo uzde, kakor sem vedel in znal. Nato sem ji razprostrl sedelno odejo, da bi imela kam sesti, in stekel po oktilici nabirat kurivo, kakršno najdeš na ■i.1 CLUV OViil UV4U1 11 " J ^ j 17 o J fr I o ^ J* o J .» men in res dobil iz njega iskro, žil sedlo pod glavo, trudeč se, da sih, ogenj življenja — neUK . koprneč ogenj je gorel v naju beh! Tisti , ki je bil storil, da ju je burja podvrgla okrutn kušnji in naju stiskala in # dila, da bi naju porazila, s moral jezno zasmejati, ko Je, har odnehal, pregnan po k"1 zmagi neizpremenljivih in ne rušenih zakonov. ZaSaj og® najinih telesih je še vedno Pa gen j, ki nama je dajal vsaj trohico udobnosti. Na žerjavici sva si spekla meso, kakor sva vedela in znala, čeprav nisva imela niti zrnca soli. Dekle je postalo nekoliko bolj veselo, čeprav je bilo še vedno udržano in molčečno. Kolikor-krat sAn vstal in se za trenutek oddaljil od ognja, sem videl, kako me neprestano spremljajo njene oči. Slutil sem vse njene strahove, čeprav se ni niti z besedico pritožila. Človek je izmed vseh živih bitij najbolj brezmočen, dasi je obenem najbolj iznajdljiv. Potrebovala sva strehe, pa je nisva imela. Nočilo se je. Veliki sivi volkovi, lovci bivolih čred, so nama divje tulili v pozdrav; njih zavijanje je bilo tako strahotno, da bi se bila duša sleherne žene zrušila od groze. Ko je nastala tema, se je mladenka tesno stisnila k meni. Govorila sva le malo. Skupna nevarnost nama še ni bila pregnala navad omikanega sveta. Najhujše je bilo to, da se je iz oblakov naposled strnila temna zavesa in zagrnila ves zvezdnati obok. Komaj je solnce zašlo, je bi jo kar najbolje zavaroval pro ti burji. Drugega varstva ni bilo zanjo in če bi niti tega ne bilo, bi bila nemara umr^. Izprva sem čutil, kako je otrpnila v mojem objemu, a nato se je zgrudila nazaj in se skrčila kakor majhen šolarček, vsa drhteča od koprnjenja po varstvu, udobnosti in toploti. Slišal sem, kako je lovila sapo in vzdihovala, O, ka- ,lal! prerijah. Vode sva se napila iz | zapihala p0 preriji rahla, hladna ko se mi je smilila! Najin ogenj je ugasnil že ob prvem sunku burje, zato pa so se užigali drugi ognji: taki plameni in vzbuhi bledih električnih krogelnih bliskov, da se mi ne prej ne pozneje ni sanjalo o njih. — Hrup besnega navala razbrzdanih elementov je bil tako grozen, da si nikoli nisem predstavljal, da bi se moglo odigrati na nebu kaj podobnega. Nad nama je zavladala noč, smrt, sila prvin, z e-no besedo, vsi pradavni činitelji sveta in življenja, ki so naju iz-kušali, se trudili, da bi naju uničili, in naju dušili, slepili in mra-zili tako, da nama je bilo res u-mreti. Toda ugonobili naju niso. Pod vso to zmedo in bedo je še vedno gorela nekje človeška duša. Jeklo za mojim pasom je bilo mrzlo, a svoj ogenj je bilo ohranilo. Led v kremenih okoli naju je bil v svojih globinah takisto ohranil nrai* . Ko je dež prestal in # huje pritisnil, sem vedel, naju bo jela polaščati otip "Hoditi morava," sem deP "Trese vas, prehladih se "Tudi vi se tresete," Je ona. "Zebe vas, hudo vas "Hoditi morava, da ne va," sem spravil iz sebe. 1^ mojega klobuka in se tako vsaj nekoliko pokrepčala. Jed m vodo sva potemtakem imela, a potrebovala sva ognja. Ko sem jel brskati po žepih, se mi je zazdelo v prvem trenutku nemogoče, da bi ga dobil, ker nisem imel vžigalice. "Tega sem se bala," je rekla Ellen, ki je bila pri mojih očeh uganila, česa iščem. "Kaj naj napraviva? Umrla bova od gladu!" "Kaj še!" sem prevzetno vzkliknil. "Toliko Indijanca sva pa vendarle, da si bova znala zakuriti ogenj." V torbi sem imel težak lovski nož; ko sem gledal okoli sebe po bregu dolinice, sem našel nekaj trdih, belih kremenov. Nato sem iztrgal iz svojega suknjiča kos podloge, ga nekoliko zmočil, ga posul s smodnikom in ga tri, dokler ni bil popolnoma suh. U-pal sem, da dobim tako dobro nadomestilo za kresilno gobo. speh je bil obenem najina pogu- slila, da je prišla. Nisem ji pri-1 na hruško njenega sedla. "Čas SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... sapa. A kratka trava se ni v vetru niti ganila. Toplota je kar čudno pojenjavala, dokler ni postalo mraz, pošteno mraz. Čutil sem, kako me izpreletava po vsem telesu. Ellen me je vznemirjeno pogledala in rekla: "Zebe vas." "O ne," sem odvrnil, "samo jezi me, da sem tako slab." Sedela sva in sva le redko kaj iz-pregovorila. Naposled je vzdignila roko in pokazala. Ves spodnji del neba je bil počrnel. Bližalo se je bučanje, kakor bi rjovelo nešteto zveri. Preden sva se utegnila pripraviti, se je ulila neusmiljena ploha, kakor bi naju hotela utopiti — naju dva, poslednji človeški bitji na svetu! Val mokrote in teme naju je bil zajel, valil se je preko naju in naju tri, čeprav sva se upirala. Pobral sem odejo s tal in'jo vrgel dekletu preko ramen. Ležeč s hrbtom proti burji, sem jo sem jo končno odpeljal po bregu ob potočku, kJer ni imel take moči. (Dalje sledi ' najem Odda se v najem O' žini single hiša s 7 sob& -palnica, garaža in furneZ' v dobrem stanju. — na 7718 Aberdeen Ave. DC V Oglašajt "Enakoprav#J $1 m i ■ ' Enakopravnosti' NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM ' V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. ^ .^UX-BEAfV, THE HANDLE THAT WONT BREAKL o RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik = a —a NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk CANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece Z avgustovo številko se bo pričelo objavlj3 zgodovino naših kulturnih, gospodarskih org3^ zacij in drugih naših ustanov. Pozneje pr^ na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo ŠteVl ko v kateri 'se bo pričelo z zgodovino. Ko zgodovina končana boste imeli zbirko na boste upravičeno ponosni — bo vredna vec boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: ' i CANKARJEV GLASNIK Cleveland, 6411 St. Clair Ave. Vi D •r Ravnokar je izšla ... vclepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOClM HISTORY" i O o D spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. . :el Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer i rojena mladina, da se mladina seznani % zgodovino Slovencev. I Knjiga je vezana stane $1 m oi Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue [ocaoi aoi