\ oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine XXIX.—LETO XXIX. Rusija pristala na razpravo glede veta Pfed Zdr. narodi New YORK. — Sovjetski Podminister za zunanje zadeve, . Višinski je elektriziral O delegatov zbornice Združe- narodov, ko je v petek na- da Rusija ne bo vodila ppozicije proti predlogom Kube Avstralije, da oblast veta, ^ daje carter Združenih •^arodov veliki petorici, pride v ^zpravo na sedanjem zasedanju. Višinski pa je poudaril, da js Predlog Kube za odpravo veta ^0 nevaren in naznanil, da se Rusija borila za pravilo, po . se morajo važna vpra- razpravljati le tedaj, ako Petorica velesil soglasno iz-*^•^6 Za to. v Višinski je na isti seji Zdru-^nih narodov pristal tudi na ^6 nadaljni koncesiji. Umaknil je resolucijo, katero skušalo držati z dnevnega predlog Južne Afrike za ®®eksijo Južnozapadne Afrike, ^ 0^ tudi proti predlogu Kana-2a pospešen je zborovanja z °®iejitvijo debat. I^'oblem atomske kontrole ■^Jvainejši, pravi Anglež britske delegacije Noel aker je izrekel svarilo, da je že atomskega oboroževanja v teku ter podal zagotovilo, bo Velika Britanija podprla ®tem za mednarodno kontrolo ^^niske energije v vseh fazah ^^^^ukcije. - l ^'"itski delegat je izjavil, da ^%ka vlada smatra, da je Pisanje atomske kontrole naj-^^znejše vprašanje, kar jih pri-Ha dnevni red pred zbornico ^(iženih narodov. ^^odukcija premoga ne bo ustavila j^^^ASHINGTON, 28. okt.— ^^dsednik Truman je naznanil ^ popoldne, da premogar-b stavke ne bo. Naznanilo iz ^ ® hiše je bilo podano pol ure slf predsednika premogar-Hot John L. Lewisa, da je fanji tajnik Krug pristal na Ho pogajanj za novo delov-pogodbo, kakor je zahteval zadnji ponedeljek, g Smislu Lewisove prvotne bi se bila stavka v pre-Sovnikih začela 1: novembra, "ma pet dni pred kongresni- ^ Molitvami. JJJJJKa naklada n&onskega lista ^.f^ONDON, 28. okt. — Nedelj-"News of the World" po-s' cirkulacija tega lista ^ 7.412,383 dnevne izdaje. to svetovni rekord t®vilo naročnikov, kateremu "^ore približati noben drug °Pis na svetu. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 29, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 212 zajeta v gg ^ E. 65 St. in Beaver Ave. so (jg, ^ Nedeljo zvečer sešli trije P^iv in dva policaja. Tedai bil ^ veliko hitrico avtomo-je ' L preje naznanjen, da jI ^^^&den. Detektivi in polica-ka ^ "a lov in prisilili vozni-je ustavil pri Kinsman V02 Griswold Ave. Tedaj je avta pobegnil preko plo-(Jv ' Policija pa je v avtu našla Ml stara 15 in 13 let. da ^ ^ njih je bil tako pijan, mogel hoditi. Sodniki, katere vam priporoča Enakopravnost'' V torek 5. novembra bomo v Clevelandu oziroma okraju Cuyahoga volili tudi sodnike za okrajno in mladinsko sodišče. Kandidatov je mnogo, zato je treba, da so državljani informirani, predno gredo v volilno kočo, glede kvalifikacij in značaja mož, ki se nahajajo na kandidatskih listah za razne sodnijske urade. JOSEPH A. ARTL JOSEPH H. SILBERT BURT W. GRIFFIN LOUIS PETRASH V zadnjih dneh ste lahko čitali oglase in priporočila raznih organizacij za enega ali drugega kandidata, danes pa želi podati "Enakopravnost" svoja lastna priporočila glede mož, ki so v tekmi za urade okrajnih in mladinskih sodnikov. Večina kandidatov nam je osebno znana in imeli smo priliko opazovati njih delovanje v preteklosti. Na podlagi tega vsem našim slovenskim državljanom, ki bivajo v okraju Cuyahoga, priporočamo, da volijo za štiri kandidate, katerih slike vidite zgoraj. Ti so: Joseph A. Artl, sedanji mestni sodnik, bivši član mestne zbornice in izredno sposoben jurist češkega porekla, ki kandidira za okrajnega sodnika. • Joseph H. Silbert, med našimi ljudmi obče poznani mestni sodnik, odobren od številnih civičnih in delavskih organizacij, ki je istotako kandidat za okrajnega sodnika. Bur t W. Griffin, ki je že dolgo let predsedujoči sodnik mestnega sodišča, izkušen in preudaren jurist, ki poseda vse kvalifikacije za okrajnega sodnika. Louis Petrash, eden najbolj popularnih moči Cleveland-ske mestne sodnije, bivši councilman in licenčni komisar, ki kandidira za novi urad na mladinskem sodišču. Zapomnite si ta imena, na dan volitev 5. novembra pa napravite križ pred imeni vseh štirih in sigurni ste lahko, da < boste volili za može, ki so vredni vašega zaupanja. Stavka pri Bryant Co. Včeraj zjutraj je odšlo na stavko 300 delavcev pri Bryant Heater Co., 17825 St. Clair Ave., ki so organizirani v Local 337 ClO-United Auto Workers uniji. Po treh urah pa je bila stavka že izravnana. Delavci so zahtevali, da se jim prizna 15-odstot-no zvišanje plače. je človekoljub,, daruje 'Otroško bolnico v Sloveniji ŽALOSTNA VEST John Tanko iz 19600 Arrowhead Ave. sporoča, da je prejel pismo iz stare domovine, da mu je 9. oktobra umrla mati Ana Tanko v starosti 74 let. Bivala je v Prigorici pri Ribnici. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Razstava ledenic in hladilnih naprav Danes se je pričela v Mestni dvorani prva povojna razstava električnih ledenic in hladilnih naprav za domove, industrijo in selil ne vozove. Te vrste industrija zelo hitro napreduje in pravijo, da bo v nekaj letih ustvarjanje "vremena" na domeh nekaj običajnega, tako da ljudem ne bo treba trpeti vročine. Obeta se tudi razširjenje posebnih hladilnikov, v katerih se bo moglo držati večje količine živeža za nedogleden čas. Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! PRAVICA BO KONČNO ZMAGALA, ZAGOTAVLJA TITO JUGOSLOVANE BELGRAD, 28. oktobra. — Tukajšnji listi so danes objavili obširna* poročila o govorih, katere je te, d n i obdržaval premier Tito tekom ture po Hrvatski in Sloveniji. V govorih je Tito z ozirom ha udarce, katere je zadala Jugoslovanom mirovna konferenca v Parizu, poudarjal, da bo ' pravica končno zmagala, ako ne danes pa jutri. Na ljudstvo je načelnik jugoslovanske vlade apeliral, da posveti vse svoje moči ojačenju prijateljstva z Rusijo, Poljsko ter vsemi drugimi slovanskimi in svobodoljubnimi narodi. Jugoslovanska delegacija je v Parizu odšla z zadnje seje mirovne konference v znak protesta proti določbam v italijanski mirovni pogodbi, ki so naperjene proti Jugoslaviji. Rusija ima 60 divizg na zapadu; nima atomske bombe, izjavlja Stalin 1,200 delavcev na stavki v Trstu TRST, 28. okt.—Danes je odšlo v tržaškem pristanišču na stavko l,20o delavcev, ki protestirajo proti namestitvi "beguncev iz Istre," ki jih vposluje zavezniška vojaška vlada. Gre očividno za Italijane iz vzhodne Istre, ki so bili naseljeni tamkaj tekom fašističnega režima. VAJE MLADINSKEGA ZBORA SDD Danes popoldne ob 5. uri se bodo vršile vaje Mladinskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se starše, da pošljejo otroke ob času. O novem sporu med Ameriko in Jugoslavijo BELGRAD, 22. oktobra (O. N. A.)—Bistvo spora med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami leži v načelnih razlikah ocenjevanja, kdo je jugoslovanski državljan in kdo ne. Beograjski uradni krogi trde, c|a je izvir spora o nekih ameriških državljanih, ki so bili baje izkoriščani kot "suženjski delavci," ravno v. tem vprašanju. Jugoslovanske oblasti odgo-*-- varjajo, da pretežna večina ljudi, katere navaja ameriška nota, nikakor niso ameriški državljani, temveč takozvani "Volks-deutsche", ki so bili prej nekoč ameriški državljani, ki so pa tekom vojne prestopili na stran Nemčije in zaobljubili svojo zvestobo nacizmu. Po zlomu Nemčije so Jugoslovani zaprli te ljudi, predno bi jih iztirali iz dežele, in sicer v Nemčijo. Belgrajski uradni krogi odločno zanikava jo, da bi obstojalo nekaj, kar bi se moglo nazivati "suženjsko delo", ali pa da so ameriški državljani odposlani v Rusijo. Jugoslovansko zunanje ministrstvo tudi naglaša, da po mednarodnem zakonu pripada Jugoslaviji pravica, da odloča o tenj, kaj je državljanstvo teh oseb. v ameriškem seznamu so vojni zločinci, pravi Jugoslavija Eden predstavnikov zunanjega ministrstva je tudi povedal. da je jugoslovanska vlada predložila ameriški ambasadi predlog, da izdela seznam vseh takih "Volksdeutsche", katere ambasada priznava kot ameriške državljane, ter da je pripravljena, jih predati ambasadi, ako bo poskrbljeno za to, da se jih takoj potem odpravi iz dežele. Zunanje ministrstvo naglaša, da je mnogo oseb, ki se nahajajo na ameriški listi, vojnih zločincev, ki so se v času nemške okupacije izjavili za "dobre in zveste Nemce", a zdaj skušajo s tem, da se zopet izjavljajo za (Dalje na 2. strani) SEJA ČITALNICE Članstvu čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se sporoča, da se bo jutri večer, 30. oktobra vršila seja. Pričetek ob 7:30 uri v čitalni-ških prostorih. Prosi se članstvo, da se udeleži polnoštevilno, ker je več važnih stvari za rešiti. Reuther pozval Trumana, da vlada odpravi vsako nadaljno kontrolo nad mezdami Sovjetski premier ožigosal hujskače k novi vojni, med katere je prištel Churchilla; zagovarja veto oblast LONDON, 28. oktobra—Predsednik "United Pressa" Hugh Baillie je danes naznanil, da je po povratku v London- s ture po Nemčiji, Franciji in skandinavskih deželah 21. oktobra brzojavno stavil na premier j a Stalina 31 vprašanj in da mu je Stalin odgovoril na vseh 31 vprašanj. ' Premier Sovjetske unije je iz-**^ javil, da Rusija nima na zapadu 200 divizij vojaštva, kakor je namignil Winston Churchill pred nekaj dnevi, temveč samo 60 divizij. Stalin je dalje rekel, da Rusija ne poseda atomske bombe in da je še vedno zainteresirana v dobavo posojila v Zedinjenih državah. Rusija se ne vznemirja radi ameriških ladij v Sredozemlju Glede vetne oblasti je Stalin zanikal, da se je Rusija pretirano poslužuje ter udaril po hujskačih k novi Vojni ter v tej zvezi z imenom navedel bivšega britskega premierja Winston Churchilla. Sovjetski premier je med ostalim izjavil, da se Sovjetska unija ne vznemirja radi navzočnosti ameriških bojnih ladij v Sredozemskem morju, glede okupacije Japonske? ki se naha-' ja pod ameriško kontrolo, pa je rekel, da bi bila lahko bolj uspešna. Na vprašanje, kaj je po njegovi sodbi najbolj nevarno miru, je Stalin odgovoril: "Hujskači k novi vojni, predvsem Churchill in oni, ki mislijo njemu enako v Veliki Britaniji in Zedinjenih državah." Jugoslavija ima vzrok za nezadovoljstvo, pravi Stalin Na vprašanje glede odločitve Jugoslavije, da ne podpiše italijanske mirovne pogodbe, je sovjetski premier rekel: "Jugoslavija ima vzroke za svoje nezadovoljstvo." Stalin je izrazil nado, da bodo sedanja pogajanja vodila k sklepu mirovnih pogodb, ki pri-neso prijateljske odnošaje med državami, ki so bile zaveznice v drugi svetovni vojni. Glede Nemčije je priporočal upostavitev uprave, ki bo v rokah Nemcev samih, toda pod zavezniško kontrolo, ako pa se hoče preprečiti, da Nemčija ne bo iznova postala nevarna miru, tedaj je predvsem treba, da se dežela očisti zadnjih sledov fašizma ter temeljito demokratizira. DETROIT. — Predsednik unije avtnih delavaev CIO Walter P. Reuter je naslovil na predsednika Trumana zahtevo, da se ukine vsa nadaljna vladna kontrola mezd, obenem pa pozval avtomobilski korporaciji Packard in Hudson, da se pričneta z unijo pogajati glede nove mezdne pogodbe. Reuther je svoj poziv na Trumana za odpravo mezdne kontrole podprl z izjavo, katero je podal predsednik v govoru z dne 14. oktobra, ko je naznanil odpravo kontrole nad mesnimi cenami ter obenem rekel, da se bo spričo pospešene produkcije moralo ukiniti tudi kontrole nad delavskimi mezdami- Reuther je dalje opozoril, da je delavstvo med vojno brez ugovarjanja sprejelo mezdno kontrolo kot del borbe proti inflaciji, dasiravno je bila kontro- la mezd veliko bolj stroga kot pa cen, in da je vlada že zadnjo pomlad popustila ter se podala pritisku tovarnarjev, ki so zahtevali višje cene za svoje produkte. "Kar so vladne agencije utegnile smatrati za strategičen umik", je izjavil Reuther, "se je kmalu spremenilo v beg, in cene so začele skokoma napredovati mnogo mesecev poprej kot pa je kongres preklical zakon za kontrolo cen." Vsled tega so vse mezdne pridobitve, katere so priborile unije prošlo zimo, kmalu postale brezpomembne, je dejal Reuther, in nujno potrebno je torej, da se ukinejo tudi kontrole nad mezdami. Koliko zvišanja bo unija avtnih delavcev zahtevala od Packard in Hudson korporacij, Reuther nr naznanil. Wallace-ov govor v Californiji LOS ANGELES. — Henry A. Wallace je imel tukaj prošli četrtek večer prvi govor, odkar je zapustil Trumanov kabinet. Govoril je na shodu pod avspicijo državne demokratske organizacije, kateri stoji na čelu James Roosevelt, najstarejši sin pokojnega predsednika. Wallace je v svojem govoru med ostalim rekel, da je še vedno demokrat, še bolj pa progresi-vec, in da ako demokratje zgubijo večino v prihodnjem kongresu, tedaj bodo morali pač postati bolj progresivni. Poudarjajoč v čem obstoji razlika med progresivnimi demokrati in konservativnimi republikanci, je Wallace rekel: veruje,""da je bil človek narejen za dolar, progresivni demokrat pa veruje, da je bil dolar narejen za človeka." ODLIČNA IGRALKA SE POTEGNILA ZA CRNCE WASHINGTON, 28. okt.— Znana igralka Ingrid Bergman, ki nastopa v glavni vlogi Maxwell Andersonove "Joan of Lorraine," je danes izjavila, da če bi bila vedela, da prakticirajo v Washingtonu rasno diskriminacijo napram zamorcem, oziroma da se jim ne bo dovolil vstop v avditorij George Washington University, kjer se vrši predstava, bi ne hotela nastopiti v igri v tem mestu. ODHOD V FLORIDO Jutri se bosta podala v Florido, kjer nameravata ostati preko zime, poznana Mr. in Mrs. John Peterka iz E. 68 St. Želimo jima mnogo zabave in razvedrila v krasni Floridi' ezan e s telesom in dušo iz aomacem jeziku l radedo, v sinove in vnuke. Ce vir,, u prodaja materinščino za «a , kakor b. vedel m znal da ^ s^e jemati „_sa mah razumel, m po kri-j j ki zavzeti sede ne sodili. Hotel bi se raz- uc soaui. riotei ui se raz- , Jokati . .. .1 pred njim in ga ne razumejo: •• Kati, obleti vse po vrsti, nato'f . •' . , , , '"»Žati k a«, if vasi, ven vj^'] takega stonl. da je Mje. Premagal se je, zatajil " J®'""* s^ega sebe in rekel trdo: capisco." Otroci so se tiho spogledali. splošnim molkom se je /%nil Peterček in naredil dov-P' kakor svoj čas pri črnolasi, obceni učiteljici s Sicilije: Maka!" Ha Stisnil je glavico med i-ame-'*1 se potuhnil čisto v klop. so se zasmejali, drugi vedno zrli v učitelja. Ta razburil in z roko udaril Se Po ftiu ftiizi: "Silenzio!" Zdelo se da razume vso nemo go- mi? Peterčku so se na njegov "silenzio" udrle solze, ko se je hotel le pošaliti. Prav je imel! Nekoč je slišal igrati "Lepa naša domovina." Jokal je. V čitalnici je pel: "Buči, buči, morje Adrijansko" — mravljinci so mu lezli po životu. Zdaj je občutil mrščavico ob slednji tuji besedi, ki jo je spregovoril pred prepadlimi obrazki, ob zamrlem smehu otrok . . . Čutil je, kako se mu stiska grlo, zapeklo ga je v očeh. "Cari bambini ..." Gledal je po klopeh in se zavzel. Deklici, ki ga je bila prej vpraša- britkeje zgrabilo za srce. Oči so se mu tako zameglile, da je videl obraze otrok le v nejasnih obrisih kot skozi motno steklo. Tedaj se je Rafael Leban zave del, da joče pred otroki, da mu solze silijo iz dna duše, ki se mu krčevito zvija, še trenutek —pa bo glasno zahlipal in za njim ves razred . . . Vzel je klobuk in stekel na hodnik . . . Nikoli več ni stopil v šolo, zaprosil je za upokojitev. Čudili so se mu. "Še dve leti — zakaj ne bi počakali?" Toda Leban je bil v enem samem dnevu doživel za deset let, ni se dal pregovoriti. "Ne morem več", je ponavljal, "res ne morem več . . ." In je pristavil; "Živci, srce ..." Ni lagal. Srce, srce! Odlok o upokojitvi je visel na steni poleg izpričevala o učiteljski usposobljenosti. Med obema je iežala siva lisa: osem in trideset let službe. Mejnik dveh svetov. Rafael se je nasmehnil. Nemščina, hišica in pokojnina. Nemščine ne potrebuje več, hišico mu je posula vojna, ostala mu je borna pokojnina. "Ali je vredno živeti?" se je vprašal, kakor iz čjisnika, ki ga je pravkar bral. In si ni odgovoril. Rafael Leban se je predramil kakor iz mučnih misli. Zavedal se je, da mora slednjič stopiti k ženi. Morda je med tem zaspala. Tihota v stanovanju ga je navdala s tesnobo. Morda se je Rezi onesvestila . - . Pred dnevi mu je bila prišla, kakor da mu je iznenada vstala iz spodnje zavesti, grda misel: želel si je ženine smrti. Zakaj? Zato, da bo lažje živel. Nizko mu je klonila glava, sramoval se je v dno duše. V tem sramovanju in ke-sanju je sebi priželel smrti. Na tiho je odprl vrata v spalnico, vstopil in se ozrl na posteljo. žena je ležala vznak, s široko odprtimi očmi ga je pogledala naravnost v obraz. Rafael je bil uprl pogled na njene prsi, nato na roke, slednjič na obličje. Molčala sta; razumela sta se brez besed. ^'^co obrazov in oči. Tega nI /^gel prenašati. ^ Da bi zatrl |Knci, ki ga je ona prej vpr fahoten občutek, ki ga je pre-jla: "Prosim, gospod učitelj . ^^Hial, je začel znova: "Garijso tekle solze po licih. Čemu ,^nibini . . . adesso . . . cari joče? Ali ji je Petrčkovo kisa- ^^bini ..." nje sio tano ao srca: im uum ] bilo mogoče, beseda mu je solze, ki je bila njemu pritekla j^Ma na jeziku. Občutil je, ka-]iz oči. In vsi obrazi, kakor da ^ j®' kako mu slednji zvok tr-. bodo zdaj planili v jok. To ga nje šlo tako do srca? Ni čutil 1 "1" a.vuwj. vi. j JI J ° telesa, kos srca in duše. je neznansko razburilo in ga se JUNIOR MISS IN VELIKE MERE OBLEKE gladka in nabrana krila — bluze in jopiči klobuki — zlatnina in torbice WATERLOO STYLE SHOPPE 15333 Waterloo Rd.. KE 3130 VOLITE ZA Benjamin D. NICOLA bivši U. S. komisar ZA SODNIKA ^ Common Pleas sodišča X Benjamin D. Nicola Podpiran po Clevalandski ODVETNIŠKI ZVEZI PRAVIČEN — IZKUŠEN — DELAVEN O. M MOE, tajnik Tako — od poteze do poteze — je ženo opazoval le enkrat, ko je bila še dekle. Potem nič več, ko je nastopilo trdo življenje. Porodi, vsakdanje skrbi so se ji vrezale v obraz in ga ji spreminjale. Zdaj je imel občutek, da je že dolgo ni videl take, kakršna je v resnici. Kaj mu govorijo njene oči, ki so izgubile mladostni blesk, a sije iz njih mirna vdanost in živ-Ijenska modrost ? Kžfjmu pravi njena bledica, velika brada, usta z ugaslim smehom? In drobne gube na čelu in na licih tako ostre kot bolest, ki je človek sam prenaša, ker je nikomur ne more razodeti. Niti trohe radosti ni bilo več na njenem obrazu, ampak nekaj drugega, podobnega pričakovanju. Pričakovanju — česa? Da bi umrla oba! Bilo je že v drugo, da je Rafaela sprelete la ta misel. Strepetal je pred njo. Cemu beg iz življenja? Da bi se skril ženinim očem, ki so ga zrle, kakor da mu očitajo, nekemu tihemu, globokemu ne-j sporazumi jen ju, ki je ko senca I leglo med njiju ? . . . Rezi je bi-! I la Rafaela vzela iz ljubezni. Ni j si tajila, da si je obetala ob I njem lepih breskrbnih dni. Od-i kar je bila odrasla šoli, je stre-I gla gostom in sanjarila. Doži-; vela je nekaj tihih razočaranj, : tedaj je prišel v vas Rafael. ! "Kako je videti dober!" si je dejala. Oklenila se ga je z vsem ^ srcem. Polagoma se je zavedela, da življenje ni tako, kot si ga je ; bila zasanjala. Morala je dela-, ti, veliko delati, otroci so ji prinesli bolečine in skrbi. Mož ni , bil slab, ni grdo ravnal z njo, a tako angeljsko dober, kot si | ga je bila v deklištvu zamislila, | le ni bil. Bil je človek. Včasih se ji je zdelo, da se ji je sreča ! že zrušila in se brez sledu sesu-j la v prah. Polagoma je spozna-j la, da je življenje pač tako, da ; nikoli drugačno ni bilo, vse raz-I lično od sanj. Vdala se je. V j te j samoodpovedi je doživela i nekaj najlepših trenutkov. ! Vendar je bolestna poteza ni več izginila z obraza. Rafael jo je opazil komaj tedaj, ko je bil tudi on razočaran nad življenjem". "Kakšna pa si?" jo je vprašal. A ona je trdila, da je taka, kakršna je zmeraj bila. Zbolela je in tedaj se je Rafaelu zdelo, da se ji je ta poteza še bolj poglobila. Ali ne izraža užaljenosti, in razočaranja ? Ni se varal. Bila je v resnici razbolena tudi njena duša; čutila se je ogoljufano za najlepše upe, za življenje. Bolj kot so ji pešale telesne moči, bolj ji je rastla ta zavest. Včasih ni mogla prenesti moževih besed ne pogledov. Ponoči ji je bilo strašno pusto med tistimi stenami, vendar je bila vesela, da si je mož vsak večer postiljal v svoji sobi. Včasih je obrnila obraz v zid in na vse njegove besede trdo molčala. To je Rafaela jezilo in hkrati čudno vznemirjalo. Hotel je, da bi govorila, iztresla svoje očitke. Ugovarjal bi ji, ji odkril svoje misli in občutke; tesnobno vzdušje, ki je viselo med njima, bi se očistilo. Še je stal na vratih, a ona ga je gledala, samo gledala. Ta pogled je razumel kot očitanje. Spregovoril je, hotel biti trd, a mu je glas milo zapel: "Rezi, nisem ti prinesel. Nisem pomislil, da nimam nič denarja . . . Presneto!" "Saj se mi je zdelo", je rekla mirno. "Nič si ne delaj iz tega." V njenem glasu ni bilo užaljenosti, niti očitanja. Da, res, saj vedno ni bila taka. Rafael bi moral to vedeti. Včasih se je docela vdala v usodo. V takih trenutkih je sprejela vse za dobro . . . Upokojenec je bil prijetno iznenaden. Kamen se mu je odvalil od srca. "Kaj pa si prinesel v kuhinjo?" Skozi dve steni ga je slišala. Ali ve tudi, kako dolgo je stal v sosednji sobi, preden je vstopil? Bilo mu je nerodno; z roko si je segel v konico brade. "Oglje sem pobral na cesti", je povedal. Rezi je uprla pogled v strop. "Pa zakaj ti bo oglje?" "Ali ne potrebujemo kuriva? Manj drv pojde." "Oglje? Ali znaš z njim ravnati? Da se ne zastrupiš! Pazi!" "Ogljikov dvokis", je pomi-Al Rafael. Pred oči mu je stopila njegova kemična formula. Še je ni bil pozabil. In kakor da ga je to navdalo z zadovoljstvom, si je znova segel v konico brade. Nekoč je bral v dnevniku: "Naveličana življenja. Starejša zakonca Peter in Ana Humar sta vzajemno sklenila, da zapustita to solzno dolino ..." Slog je razodeval, kako je pisec brez misli nizal besedo k besedi. Kakor da bi pisal o pretepu v krčmi. Vsakdanjost, a k o dva neprodušno zapreta okna, postavita v spalnico posodo s tlečim ogljem in posled- njič ležeta? Rafael se je čudil, kako se je po dveh letih še natančno spominjal te notice. "Saj bi bilo najbolje, da bi oba umrla", se mu je izvilo ta ko iznenada in nehote, da se je ustrašil lastnega glasu. Žena je okrenila glavo. Nekaj trenutkov ga je, zrla nepremično, nato je vzkliknila; "Rafael, kako ti pridejo take misli?" Čez hip je dostavila: "Potrpi! Saj bom kmalu vstala." Ni verjela v to, kar je rekla. Toda tedaj je morda prvič zaslutila, da je mož bolj potreben tolažbe kot ona. Njene besede, da bo ozdravela, so bile kot pesem za Rafaelovo srce. Da bi to življenje nadaljeval, se mu je zdelo nemogoče. "Če ozdraviš, bo vse dobro", je dejal. "Tudi s pokojnino bomo lažje izhajali." "Počutim se boljše. Ne potrebujem več zdravnika. Ali si mu plačal zadnji obisk?" "Da, da." "Ko prejmeš pokojnino, moraš takoj plačati stanovanje." "že prav, že prav. To se po sebi razume. Ne skrbi!" Včasih mu je po vrsti naštevala, katere dolgove naj poray-na, ni bilo konca. To je Rafaela dražilo, kakor da mu s tem nalaga dvojno skrb. Kaj ni dovolj, da se že sam ubija s tem? Opazila je, da moža tak pogovor vznemirja, zato je umolknila. Bila sta tiho. Rafael je primaknil stolico k postelji in sedel. "Ne bodi hud, če te nekaj vprašam", je Rezi zopet spregovorila, a tako počasi, previdno, kakor da se dotika boleče rane. "Vem, da potrebuješ denarja. Koliko, da bi bili za silo — na nogah?" "Toliko kot prejmem za en mesec. Potem bi lahko poravnala vse dolgove." (Dalje prihodnjič) Glasbeno šolstvo v Sloveniji (Nadaljevanje z 2. strani) V. Barsova glede na uspeh lanskega glasbenega konkurza v Moskvi. Čeprav je med 600 udeleženci bila več kot polovica pevcev, sta bila nagrajena le dva glasova in to šele s tretjo in četrto nagrado kljub temu, da so mnogi konkurenti pokazali iz-vanreden glasovni material. "Mojstrstvo petja je v tem," pravi pisec, "da pevec zavestno izrabljava jo naravno nadarjenost. Mojstrstvo petja omogoča ohraniti svežost glasu, in zagotovi polnovredno in dolgo pou-Stvarjalno življenje." Zato obsoja vzgojo vokali-stov "na hitro roko" v štirih do petih letih(!), ko vendar pianist ali violinist takorekoč celo življenje od najzgodnejše mladosti vztrajno in neprestano de- la in se izpopolnjuje na svojem glasbilu. Pomanjkljivosti solo pevske vzgoje in pomanjkljivo zanimanje zanjo posebno izven Ljubljane se maščuje na opernem polju, potem na koncertnem, kjer danes nimamo pionirja za svetovno in slovensko moderno so-lopevsko literaturo, končno pa tudi v zborovski kulturi. Da gre pri tem vprašanju očitno tudi za pomanjkanje glasovno, glasbeno in splošno izobraženega solo-spevskega kadra, je na dlani. Mnogo drobnejših vprašanj je še, ki se jih na tem mestu ob pogledu na položaj in razvoj glasbenega šolstva nisem dotaknil. Poleg šolsko vzgojnega pomena pa ne smemo prezreti pomena, ki ga glasbene šole morajo vršiti v ljudski prosveti. Postati morajo središča glasbenega življenja kot iniciatorji, organizatorji, svetovalci in izva- jalci. Seznaniti se morajo z vsemi zahtevami in pomanjkljivostmi v glasbenem življenju na svojem ozemlju in jim zadostiti ali jih odpraviti na primer tudi z uvedbo tečajev na svojem zavodu (pevovodski tečaji in dru-gi). Stalen stik s prosveto pristojx nih ljudskih odborov in pravilen naslov na masovne organizacije, ki ne bo oviral šolskega dela ali odtegoval predvsem mladino od nalog, ki ji jih glasbena šola nalaga, temveč jo rajši podprl in bodril k dosegi zastavljenih si ciljev, bo vsestransko okrepil vlogo glasbenih šol. Za izvrševanje vseh svojih nalog in uspešno delovanje po takem načrtu pa so glasbene šole potrebne največje pažnje in podpore s strani vseh organov ljudske oblasti od mestnih do vladnih, pa tudi v^eh masovnih organizacij. Pavel Šivic. 8AN ANTONIO HIT BI WORST FLOOD IN HISTORY ... San Antonio citizens are occupied by trying to make some sort of order out of the chaos caused by the worst flood in the history of the city. Nearly a score of lives were lost and damage was reported at six million dollars. Photo shows crowd on bank looking at the wreckage of a bridge which was swept away and was washed along for a quarter of a mil* by the raging flood waters. FEIGHAN ZA SODNIKA Izvolite EDWARD F. FEIGHAN SODNIKOM Common Pleas sodišča _★_ ENERGIČEN — NEODVISEN — KVALIFICIRAN XI EDWARD F. FEIGHAN | VETERAN II. SVETOVNE VOJNE ZAVAROVALNINO proti — ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicoH 0718 The EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheim, Calif. v SREDIŠČU ORANŽNE* DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101 Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana « * * PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJL ZA OBISK ♦ • » Lastnika: Sitter in Chas. Lusin bivša Clevelandčana Jiriiiiiiiiiiiumimmmuiimnu DRUGA IZDAJA ENGLISH SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 29. oktobra 19^ NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Ponatlf Iz "Slovanikega poTuievalca" NOVA BOLNIŠNICA V MURSKI SOBOTI Prekmurje — do nedavna dežela berošev (kolonov) in sezonskih poljskih delavcev, ki so si desetletja služili svoj vsakdanji kruh na veleposestvih doma in v tujini, je zdravstveno najbolj zaostali predel Ljudske republike Slovenije. Ob osvoboditvi so našli v Murski Soboti najbolj zanemarjeno bolnišnico v vsej Sloveniji, ki je tudi mnogo premajhna. Glavno poslopje sedanje bolnišnice v Murski Soboti je bilo zgrajeno leta 1893. Nato je bilo večkrat prezidano in dozidano. Leta 1936 je bila bolnišnica šele deljena na tri oddelke: kirurgičnega, internega in infekcijskega. Prekmurci so imeli tam na 140,000 prebivalcev na razpolago samo 140 postelj, to je manj kot ena na vsakih 1000 prebivalcev. Pa še tistih 140 postelj je bilo strpanih v prostore, kjer bi smelo biti le okrog 70 postelj. Po šestih mesecih težkega j dela ljudski množic pri obnovi | in izgradnji gospodarstva v Slo-1 veni ji, je ministrstvo za 1 jud-1 sko zdravstvo že lahko začelo s pripravami za zgraditev novei bolnišnice v Murski Soboti. Ta-! ko so v Rakičanu pri Murski | Soboti koncem junija začeli graditi novo bolnišnico, v kateri bo 480 postelj in bo imela vse oddelke, tako da ne bo več treba bolnim Prekmurcem iskati zdravljenja v Mariboru. v DVE NOVI SLOVENSKI DRAMI Nedavno so igralci iz Št. Ilja v Slovenskih goricah prvikrat vprizorili dramo "V burji", ki jo je napisal France Filipič. Drama zajema snov iz dobe osvobodilne borbe na skrajni severni meji ob Muri, iz časov, ko so domači vaški mogotci v službi nemškega nacističnega osvajalca izdajali svoj narod in to še takrat, ko je nacistična Nemčija že padala pod udarci protifašističnih sil. Težišče Filipi-čove drame je preneseno v sredino izdajalskega kroga z županom, okrog katerega se zbirajo gospodarji, krajevni predstavniki Hitlerjevega rajha od gestapovskega komandanta iz domačega kraja nekoč pobeglega izdajalskega učitelja doorts-grupenfuhrerja. Središče dogajanja je županova hiša. V tej hiši vladajo zločin, strast in pohlep. Izdajstvo se plačuje z ve-rolomnostji. Vse moralne kvalitete trenutnih krajevnih mogotcev so na ravni zločinstva in prevare, pa naj gre za odnos ortsgrupenfuehrerja do županove žene Helene ali pa za županov pohlep po vinogradu mladega kmeta Ribiča, ki mora prav zaradi tega pasti. V nedeljo 4. avgusta je slavilo ljudstvo vasi Rače pri Mariboru, delavstvo in vodstvo tovarne "Pinus" značilen dogo- dek, ki pomeni posebno v gozdnem gospodarstvu velik korak naprej. Tam imajo tovarno "Pinus" za predelavo smole v ter-pentin, kolofonijo in nešteto drugih proizvodov. Tovarna je le po malem obratovala. Predelovala je razne ostanke smole iz prejšnjih časov. Do te k nove smole iz inozemstva, odkoder je prej prihajala je bil za enkrat še nemogoč. Tega dne pa so slavnostno okrašene Rače pozdravile prvo večjo pošiljko smole iz domačih borovih gozdov na Dravskem polju in v Prekmurju. Ta je nova surovina, nujno potrebna za industrijo papirja, lakov, kolomaza, mila itd. Šele v maju 1946 zapo-četo delo je dalo prve uspehe in obeta v najkrajšem času osamosvojitev glede potrebne surovine od vseh zunanjih tržišč. Ob tej priliki je bila podana v dvorani Pokojninskega zavoda v Mariboru krstna predstava nove drame iz narodno osvobodilne borbe "Marte", ki jo je napisal tov. Dreva. Kljub hudi vročini je bila dvorana natlačeno polna. Obiskovalci so prisrčno pozdravili in s priznanjem nagradili pisatelja. Avtor je podčrtal, da je drama povsem resnična, tako v osebah, kakor tudi v dejanju, ki se je odigravalo v Savinjski dolini in v Celju. * NA CAVNU SO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO V nedeljo 4. avgusta so se ajdovski planinci in planinke oddolžili spominu svojega planinskega tovariša, domačina Toneta Bavcerja, ki je padel med osvobodilno borbo kot, talec v Trstu. V ta namen je Planinsko društvo Ajdovščina — Šturje organiziralo izlet na Čaven, kjer je bila odkrita padlemu tovarišu spominska plošča. Izleta se je udeležilo mnogo domačinov, kakor tudi članov vipavske in goriške podružnice. Dela in priprav je bilo mnogo, požrtvovalni planinci so jih vzgledno izvedli, posebno se je trudil Ivo Kovač, ki je napravil načrt za krasno spominsko ploščo in vodil vsa pripravljalna dela za vzidavo plošče in okras TIGER TURNS BOUNTIFUL . . . Gen. Claire Cheiinault, retired ex-commander of Cliina's famed Flying Tigers, and later commander of the U. S. 14th air force, is back in China to head an airline for flying relief supplies in China. dveh partizanskih grobov, ki se nahajajo v bližini skale, v katero je bila vzidana plošča. Na predvečer je v spomin padlega tovariša in vseh padlih borcev zagorel na Cavnu velik kres, ki je žarel še pozno v noč. V nedeljo zjutraj so se začele zgrinjati množice planincev in planink in napolnile ves prostor pred Cavensko kočo. Otvoritvenemu govoru je sledil kratek program, recitacije in žalne pesmi. Na spominski plošči so mu posvetili kratko kitico: "Ker si verjel v vstajenja dan, si pal — a ne zaman. Najboljših fantov kri je dala zarja novih dni." * BEVKOVA: MED DVEMA VOJNAMA Gregorčičeva založba je v Trstu za leto 1946 izdala France Bevkovo: Med dvema vojnama, Novele in črtice: Na Prelomu, Domotožje, Obračun, Me-daljon, Pismo in Nevihta ter Slabič. France Bevk je bil za časa italijanske okupacije Slovenskega Primorja najvzestejši in naj-plodovitejši oblikovalec slovenskega življenja pod fašistično peto. To daje njegovemu ob- sežnemu pripovednemu delu do-kumentaričen značaj in pomen, ki bi ju bilo treba čimprej ugotoviti in uporabiti. Bevkovo slovstveno deI5 izraža veliko domotožje primorskega Slovenca po skupni domovini, prikazuje njegovo sto in stoletno borbo z brezobzirnim laškim fevdalizmom in njegovimi kapitalističnimi poganjki in fašističnimi izrastki v našem stoletju. Najpogosteje pa oblikuje Bevk socialni in duhovni prelom v življenju našega primorskega ljudstva po italijanski zasedbi leta 1918, ki je pretrgala vse žile in kite, spadajoče ta del slovenstva z njegovo celino in je bila uvod v nasilno uvrščen je v tuj gospodarski in kulturni sistem. Najnovejša Bevkova knjiga je po naslovu, vsebini in obliki značilna za njegov način misli in dela. Ubrana je na vodilni motiv domotožja in občutka izkoreninjenosti, ki jo je doživljal primorski izobraženec doma in po svetu, na motiv gospodarske negotovosti in krivice, ki sta ju občutila primorski delavec in kmet. Prispevajte za otroSko hol-nja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! PISMA IZ STAREGA KRAJA Sestra s štirimi otroki gradi progo Mrs. Tončka Šile, 1273 Norwood Rd., Cleveland, je prejela pismo od prijateljice sestre Pavle Anžič iz Predovičeve ulice v Ljubljani, kjer se je ob tistem času sestra Pavla s svojimi štirimi otroci nahajala na prostovoljnem delu na Mladinski progi Brčko-Banoviči, kot kuharica, njen mož Maks, ki je preživel strahote taborišča v Dachau v Nemčiji, se ob istem času nahaja v službi na Bledu. Pismo od prijateljice se glasi: "Ljubljana, 22. avg. 1946. "Cenjena tovarišica Šile! "Čudili se boste, ko prejmete to pismo, kako pridem jaz do tega, da Vam pišem namesto Pavle. To je pa tako. Pavla se s svojim otrokom nahaja v Brčko-Banovičih pri mladinski delovni brigadi, ki je šla tja graditi progo. Saj ste sigurno tudi kaj čitali pri Vas v Ameriki o tem. To je borba za gospodarstvo. Tam so ljudje, ki so razumeli klic našega največjega junaka tovariša Tita, udarniki dela. Tam vse tekmuje, da bi bila proga čimpreje dograjena. Tista proga je za nas zelo velike važnosti, ker v tistih krajih leži veliko bogastvo, katerega pa stara Jugoslavija ni znala izkoristiti. "Pavla je hrabra žena, ko-rajžna, dobra in poštena Slovenka. Mara in Peter sta se najprvo javila za to delo. Maksu pa je bila služba obljubljena na Bledu. Pavla pa ni hotela ostati sama doma z Nado in Lidijco, se je pa tudi ona jevila za delo v kuhinji. Tako sta šli tudi Na-dica in Lidijca s Pavlo na grad njo te železnice. Vrjemite, to je bilo zelo plemenito od Pavle. Meni je pisala eno pismo, v katerem je poročala, da so vsi zdravi in da jim nič ne manjka. Vsega imajo, kar rabijo Samo čas prehitro, teče. Za pisati nima nič časa. Zato pa se Vam ne sme čuditi, če Vam ne piše, ker imajo res malo časa. Pisala mi je, da zjutraj vstane že ob 2:30. Ob tri uri zjutraj imajo prvi zajutrek; ob 6. uri pa je drugi. Potem pa že pripravlja za kosilo. Popoldne ima dve uri prosto, to pa pora bi za počitek ali pa takrat kaj zašije. Ker je Pavla odsotna iz Ljubljane, Maks pa je na Bledu v službi, me je prosila, da prevza mem vso pošto in pakete. Pisma ji pošljem v Brčko-Banoviči, pakete pa spravim v njeno stanovanje, o d katerega imam ključe. Ker ta delovna brigada pride nazaj v Ljubljano 1. septembra, ne bom tega pisma poslala Pavli, ker bo ona preje doma, kot bi pa prišlo pismo do nje. Zato Vam pišem, da ne bi bili v skrbeh, ker ne vem ali Vam je pisala iz Brčka ali ne) Zato oprostite, da sem Vam napisala in Vas pozdravim, čeprav Vas osebno ne poznam, slike sem pa že videla Vaše. To-val-iški pozdrav od "Julke Majdič. * * * (V naslednjem je pismo, ki ga je pisala Pavla svojemu mo- DEKLETA IN ŽENE za fine Sterling suknje, suits ali FUR COAT, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu. na Will-Call pokličite Beiuto B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 žu Maksu in je bilo priobčeno v nekem slovenskem listu v stari domovini.) "Mati in njeni štirje otroci gradijo mladinsko progo! (Tovarišica Pavla Anžič iz Predovičeve ulice v Mostah, Ljubljana, je odšla skupaj s svojimi štirimi, otroki na gradnjo Mladinske proge. Svojemu možu piše: "Dragi mož! "Tvoje pismo sem prejela. Zelo me je razveselilo in verjemi mi, da so mi Tvoje besede, ki si jih tako lepo napisal, segla prav do srca. Da tudi sam lahko gospodinjiš, to me prav veseli. Tudi jaz Ti obljubljam, da bom dosledna na poti, ki sva si jo začrtala in katero sem za edino pravo spoznala že pred desetletji. Saj si mi vedno pripovedoval, da more zmagati le delovno ljudstvo. Uresničile so se naše nade. Ponosna sem, kadar gledam tukaj zbrano mladino in med njo kar štiri svoje otroke. Tukaj z veseljem udarniško delamo, kajti mladina se zaveda, da jo opazuje ves svet. Tudi jaz z velikim veseljem v kuhinji skrbim za II. brigado "Majde šile",' ki šteje 250 mladincev in nobeno delo mi ni pretežko. Trudim se, da bi bila mladina kar najbolj zadovoljna s hrano, ker potem tudi boljše dela. Hočem biti vsem tukaj na progi kot mati. "Povej v Mostah in v Ljub Ijani vsem tistim, ki so pred našim odhodom raznašali neresnične vesti o nemorali in drugem, da so veliki lažnjivci in naši sovražniki. Ker tu na pro- VASI ČEVUI bodo scledali kot novi, ako Jih oddastc r popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno Izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clalr Ave. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. Al's Radio & Electric Service 1011 East 64th Street Albin Zbacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 •••••••••■•••■■It4 NAGRADITE ZVESTO POSTREŽBO PONOVNO IZVOLITE SODNIKA FRANK S. CLEARED OF NAZI CHARGE ( . . Constance Drexel, 51, once Indicted by a federal grand jury as a traitor to the U. S. for broadcasting Nazi propaganda, is shown as she arrived at New York City cleared of all charges made against her. BOB HOPE WINS HIGHEST AWARD . .. Bob Hope, left, "per-aonal court jester" to the millions of U. S. servicemen on bat-tlefronts of World War II, shown as he received the American Legion's highest award, the Legion's Distinguished Medal. POLTEN DAY COMMON PLEAS COURT NEODVISEN — KVALIFICIRAN FRANK S. DAY TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vbod t«mo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tal.: EN 5013 gi je disciplina in red in nika-kega pohujšanja. Povej pa tudi materam, katere imajo tu svoje sinove in hčere, da se jim za njih ni treba prav nič bati. Tu je za mladino v resnici preskrbljeno, saj imajo vse: delo, šport, fizkulturo, političen pouk, kakor tudi moralno vzgojo. Mladinci sami z največjim veseljem tekmujejo, kdo bo kateri dan več koristil. Tako bo proga lahko veliko pred dogovorjenim časom dograjena. "Tudi jaz sem se odločila, da ne bom zapustila mladine prej, da bo proga gotova. Hočem se vračati po novi železnici domov. Ponosna sem, da sem se mogla s svojo družino udeležiti gradnje mladinske proge. "Mislim, da bo tudi mladina drugih bratskih narodov ponesla najlepše vtise o naši mla- GREEN BEVERAGE 256 EAST 156th ST. PIVO—VINO—ŠAMPANJC Pripeljemo na dom PAULINA IN ANTON JANSA KE 2570 CVETLICE ZA VSE PRILIKE Park View Florist J. J. stare, lastnik 9320 KINSMAN RD.. MI 2469 na domu 1096 NORWOOD RD.. EX 5076 Telegrafiramo cvetlice po celem svetu Dvoje deklet želi dobiti v najem spalnico, med E. 55 St. in E. 82 St. Kdor ima za oddati, naj blagovoli poklicati po 4. uri popoldne — EX 0771. Naprodaj je dobroidoča grocerija in mesnica; zraven je stanovanje s 6 modernimi sobami. Se lahko takoj vselite. V slovenski naselbini. Kogar zanima, naj pusti svoje ime in naslov v uradu tega lista. Pomivalke posode dobijo dobro delo polni ali delni čas. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther. Farma naprodaj Hiša, hlev, kokošnjak in druga poslopja. 17 akrov zemlje; vse v dobrem stanju. 2 akra trte in 300 dreves. Cena zmerna, poizve se pri Anton Sturm, R. D. 2, Padanovan Rd., Geneva, Ohio Proda se —Berea, O., 26 akrov; 4 sobe hiša; tekoča voda; elektrika; dober hlev, nekaj sadnega drevja in vinograda. $11,500. —Mentor, O., 27 akrov; 7 sob hiša; "tile" kuhinja, tekoča voda, fornez, hlev in kokošnjak. JOSEPH GLOBOKAR, 986 E. 74 St., HE 6607. dini v svoje dežele. Ti se imenu mene zahvali vsem ^ nam AFŽ, katere so mi odhodom v Brčko-Banoviči P"' skočile na pomoč in so mi tak" hitro sešile vse potrebno za pot za vso družino. Pošilja® najlepše pozdrave vsem žena® iz AFŽ, kakor tudi Tebi! Tvoja žena "P. S. — Ce bi me Ti kam morje poslal ali kamorkoli, nikdar se ne bi počutila tako srečno. GORDON PRESS FEEDEB Mora biti zmožen urediti dela. Stalno delo: plača od ur ■ S+effan Print Shop 1452 Davenport Ave. Dekle za knjigoveze; se lahko dobra plača od ure. S+effan Print Shop 1452 Davenport Ave. MOLDERS HEAVY DRY SAND FLOOR & GREEN SAN^' Plača od ure The Kilby Mfg. 4623 Lakeside Ave. LICENCIRAN KUBJA<5 dobi delo 48-urni tednik Plača od ure—poleg overt^® ATLAS CAR & MFG. CO-1140 Ivanhoe Road Moški in žensk© Izkušnja ni potrebna Dobre delovne razmef® Dobra plača od ure Stalno delo American Box C®: 1900 W. 3 St. Scranton Rd. hus y IŠČE SE izurjene DIE-REPAIRMEN Dobra plača od ure dobre delavce za NAPRODAJ Za 2 družini na Dibble Ave. Fornez in garaža. E. 75 St.—Za 2 družini, fornez, garaža. E. 63 St.—Za 4 družine, 4 kopalnice, garaža. Sylvia Ave.—Za 2 družini, 2 for-neza v prvovrstnem stanju. 2 garaži. Lahko takoj prevzamete. — Poizve se pri TISOVEC REALTY 1366 Marquette Rd.. EN 4936 ČE KDAJ MISLITE PRODATI VAŠE POSESTVO. SEDAJ JE ČAS ZA TO Te cene ne morejo trajati Mi imamo kupce z gotovino la hiše za eno druiino, 2 družini, apart-mente in viakovritne biznete ter prazne lote. Za zavarovalnino in zemljišča, se obrnite na SINTIC REALTY Glavni stan xa domov« 18419 St. Clair Ave. KE 0974 Izvrstne varnostne na vseh strojih GEOMETRIC STAMPING CO. 11II E. 200 St. POMbčNICE URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prij®'' ozračju. Morate biti vešči Samo čedne, snažne m * j^j žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo- Plača $29 za 40 ur Dobi se obede in unito""'' leseessMMeMMSsseeeeisMieeeeseMMeiee* Zglasite se pri THE OHIO BELj-TELEPHONE C«?' Soba 901 700 Prospect A^^'