»lorek, Mrtok ini.iVut.i ■trnja In relja T M ii. buli brei poailjani > ta J0B1 t»T=» leto M«l. - k. it pol leta . . 4 ,, - ,. ,i Jrtrt 1M» . v ., N ,.
PO po-11 i
|i ?*< loto 10 gl. - k. i« pol i'i j 5 ,. — ,, M Mit leta it .,  ho „
Vrrdniatvo in tfTftfvUlft in nt atolnem trgu(l)om-pliti) uii. it. 17«.
&t. 11.7.
Oznanila:
(
V VIai*iV>oiMi   r>.   oktobra 1869,
u navali . drtitopi?-
vr*t.> •« platoje i kr , te se i itiina 1 krat,
.'. kr. ?o io tioka Škrat 4 kr. r> no tlaka Škrat, »p.» pisTi.ertka se plačujejo po prostora.
Za »»»k tiiek j* pla.'at-
kolek (»tempelj) M a* k.
Itokopisi ar no trarjajo. lopint naj a« blagovoljno fraokojojo.
Te*5aJ II.
Modrica pošilja zlatoktilo rajnko ptico nosečo lielo pismico črstvi in bistri mladezni, vrlim m!adenceiu,y'prijavo" in vabo v svoj glatni vedolirani, v svoje vilinsku svetišče, da slaTaJto^si' pbčinovši v rahlem naročaji milih roditeljev ali l.h/.niih sorodnikov, ogrevši in okropivši se pri domačem ognjišči posvetita odmerjeno dobo zlatega časa jenemu častju, jeni slavni in blago-nosni službi, da si nadaljo jačito vedični duh, nabirate in jasnito zdravo pojmove, vedrite nazore, gludite govorno in pisno besedo, srčete koristno znanosti in je volito za svojo najiskrenejše ljubico, učito  spodobno  se klanjati resnici, poštonosti, pravičnosti, nravnosti in čislati umno svobodo, da se vadite pravilno in  modro misliti, da množite in krepite ljubezen do svojega naroda, narodnosti in očevine, da si priskrbite pravo in vsestrano omiko, ki je človeku najdragšo blago, najvrednejši zaklad nasvetu, vzdigajoči zemljana k praumu, — da se spopolnite za dostojne in dičuo sinovo svojega roda in doma. — Kar človeka vzvišuje nad vse druge stvar«, bliža božanstvu, zove se in je um, kteri je dolžen vsakdo rabiti, kar mladenič vrši, ako dobro iti resno razume svoje pozvanje, vsled kterega si more nekda pozomeliski bitak srčno ustanoviti ter koristiti svojim sodržavljanom.  Duhu je troba luči, brez ktere bi duša bila krepena, mrzla, jalova, mrtva; luč pa se prižiga prosvetoj, kteroj najprvlje razsvetimo sami sebe. da bodemo potle mogli razsvečevati druge. Razsvetila pa so dobre knjige, modri učitelji, prebrisani možje in ne-opešana [marljivost kot pogodba povoljnomu uspehu.   Naš duh bodi vedno plameneči ogenj, ki čisti, greje in razsvečuje sebe in okolico.   Proti duhovi svetlobi se greši, ako kdo zanemarja od narave podeljene darovo in sposobnosti, jih no razvija in no omikuje, ako duševno lenjari in druge ljudi dela brezumne in lene, ako od stvarnika dani duh zatajuje, kruli, pri sebi in drugih tlači, nko svoje življenje v brezumji presenjari; teh pregreh je treba toliko več Be pozorno ogibati, ker v človeškem društvu lazijo cele črede hudobnih svetohlinavcev, da ukanjujejo druge ljudi za njih dušno življenju ter je v prah gazijo h sebičnosti, lakomnosti in vladohlepja, kar daja mračnjake, potuhnence, hlinavce, ali živineko bedasta bitja, kterim Krist na glas kliče: Vi gadovo zležonje, kako morete dobro govoriti, ker ste hudobnik? Tako »trupno in odurno zleženjo zastopajo še obilno razni stanovi. — Sokrat kterem gataliŠčo pravi: Sofokel je moder, Evripid še modrejši, vendar vseh
•) Tem laruostavoiu ruzumevam ne samo giuinuzijce, nogo i vsoh drugih učnih zavodov učence; učiteljske pripravnike, realce, vseučiliičnike; beseda dijak ima izvor v   grSkem  glagolu  dmxoita, W titnxovitr i•^,o,• zuači čcgn učenec biti. Pii
ljudi uajmodrejši je Sokrat, slovel je kot najveći modrijan ne samo na Grškem, nego vse starodavnosti, v kteri je Bil glava in izvor vseh modrcev imenovan. Kaj pa jo dalo povod jegovi velikanski modrosti? Sokrat nedovoljen t omiko svoje dobe in s svojim prizadevanjem, utopiti! nekoč v sveto-hram delfskega ' a opazil je napis: spoznaj samega sobo. To besede so ga stresle, spregledal je in hipoma vedri, kdor je iskati težišče vsega znanja. — Da bode duh čemu. morajo jegovi ustroji zdravi, soglasno »brani, črstvi in krepki biti: v zdravem telesi biva zdrav duh; živci so ne smejo preveč dražiti, pa tudi no brez dela puščati: oko v sobico gledeče opeša, kakor v vodni temi drneče. Stalen in neskvarljiv značaj se pridobiva, ako se početo delo celo in popolno dovršov.n, ako so dolgo in ponavljavno bavi istim predmetom, ako je telo krepko, nko ie večkrat čita in uči življenje velikih značnjev, svetlih vzorov: Sokratu, Krista, Havlička itd., kteri so za svojo blage pomisli, za zlato svobodo človečjega duha. za svoj narod in narodnost umeli živeti, junaški in brez straha umreti, ker bili so značajni in navdušeni za svoje prepričanje. Krv, pepel in grobovi velikanskih modrcev so najčrstvejše krepilo sedanjim borilcem za duhovo luč. resnico, svobodo in narodne pravice v tožnik razmerah, črnih dnevih. - - Nikdor ne zamudi blažiti srca, brez srca ni časf.nih in krasnih činov, ni toploto v umovih pridelkih, kar očivestno kaže francosko slovstvo poslednjih pet zarodov ki je podobno mrzlemu lošču severne zarje zrcaleče se v ledenem grudji. Itazsvečcn duh objenilji um in srce.
V nemških učiliščib nimate priliko toliko se izuriti v slovenščini, da bi mogli \sako misel, vsak stavek, vsako besedo iz raznih učnih predmetov javljati v snažni narodni obliki, ker črna krivica, prokleta hudoba ovira naravni razvoj na narodni podlogi, zato jo sevseina potrebno, da se v nji za-sobno vadite, namreč vsak za se, in da sc shajate na tako poskuse; bodi vam prva skrb, da so morete udobno iu prilično gibati v materinščini. Urjenje v govorjenji in deklamovanji svojih in drugih del bodi vam nonasitljiva strast, ker krasni, dovoljo začinjeni in prepričal ni govori so nezmagljivo orožje v ustavnih in skupnovladnili državah. Svojito si radi bogato draginje sorodnih slovanskih narečij; kdor na Dunaji pohaja vseučilišče, nikakor no opuščaj Miklošičevega razkladanja o starinski slovenščini. — Prirodne vede razkrivajo božanske zaklado vsemodrčovega stvorstva, spopolnjujo um ter blažijo in morajo srce, da spodobno čisla in ljubi pranačelo večnih in nespremenljivih zakonov, \'9e lepoto iu slavo v prirodi; pridno je gojite. Zgodovina združena s strogim modrstvom, učiteljica življenju, luč resnici, prijateljicu umni svobodi, goreča ljubiteljica domovine, stvarnica značaiev učini
Kaj bodo ljudje rekli?
Povest. (Dalje.) VI.
Lepi čas je bil prišel z zelenimi travniki . klijočim zeljenjem na drevji in jasnim, čistim zrakom, skozi ktori je sijalo prijazno solnce. Tilcar-jevi so bili Bliskovo pozabili. Enkrat, »o Bliskom družino na cesti srečali in strašno uljudno pozdravili. „Začutili so streljivo" djal je Blisk nekdaj po tretjem izpitem kozarci „zato so odtegujejo. Nimajo nobeno misli in razuma kaj je lepo ime."
Madama Bliskova , ki ni nikoli o tem govorila, rokla je samo zanič-ljivo besedo: „judjo i"
Vsa namera je bila torej gotovo opuščena, zanemarjena od Tilcar-jevih. Bodočnost rodbino je otemnela v sredi pomladno solnčno svitlobe Ukor pajčevina okoli hišo. Lo Jadviga je bila včasi vesela kakor mlad •vit narave, kader je smehljajoč so sedela pri oknu svoje sobe, pred kterim °e je majala veja bližnega drevesa kot zastor gori in doli. V tretje, in v deseto je brala noko Julijanovo pismo, ki se je glasilo:
„Milostljiva gospodičina! Vi veste, da so najini roditelji imeli nekaj časa namen, naji približati. Jaz moram priznati, da sem vas tačas še premalo poznal, da bi bil mogel imeti za to posebno veselje, ali neveselje. Ko 8em vas potem spoznal, bilo mi je juno, da vas ljubim — da ste boljša, ponosnejša. Idaža in poštonej«, uego vse deklice, kar sem jih dozdaj spoznal — da ste leP»a, to sem v prvi trenotok videl. In zdaj vem. da vas ljubim. Slučajne in premalo blage, la stara srca prevladajoče razmere so moje starišo navedle, da so svojo namero popustili in še po vrhu meni ukazali ravnati se po njih volji. Dasiravno to mono zavira v prostem ravnanji, vendar jo mojo srco že zdaj Prosto iu uevozano iu samostalno. V šestih mesecih som advokat, som neodvisen iu potlej pridem k vam in vas vprašani: „Gospića Jadviga, hočete 11 mi dovoliti, da vam z oči v oči povem, ka vas ljubim ?" — Ljubeči sta-r& so trdovratni in so no dado preprositi, ne pregororiti. Ali to samo tako J°lgo, dokler se stvar ne da premeniti. Potlej pride zopet njih ljubezen na ,r«. Recite mi samo eno besedo : hočeto z menoj k*ati in čakati, mi morete zaupati in ali mi boste dobri mogli biti. — ■
Čroz štiri ure jo Jadviga odgovorila edino besedo. „Da!" Nečega dne pride med dritzimi novicami, ki jih jo kakov jud iz mesta ali iz apotoke prinesol, tudi ena. ki je poročala, da bogati župan noče več v mestu ostati in je prosil  naj so mu dovoli preselitev v Krakovo ali kam drugam. —
„To jo prenoumno" reče Ignacij Blisk, ktori je bil vos blaten s polja prišel.
„To jo takt!" reče madama Bronca Bliskova. „Mi moramo tudi eno potovanje napraviti.   Svoje vsakoletno potovanje k Ostrovskomu."
Jadviga ni rokla ničesn. \ šla jo v svojo sobo, vzela pismo, prebrala ga in ga mimo zopet zgenila. Potem so je naglo vsela k svoji mizi, naslonila glavo v roki in britko jokala. „V Krakovo gredo. On gre ž njimi. Pol lota! On bo druge videl, iu ljubil, dal sobo prodati, proč gre, izgubljen jo zame.   Kasija .lankovičeva mi io rekla, da ženin, ki odide, ne pride več."
Hitela je še pet minul. Potlej jo vstala , jer.no rastrgala pismo na štiri kose, potlej pa — vse štiri kose zopet skrbno spravilu v svojo listnico, v kteri je bila tudi ena mali božja.
VII.
Vasilij Ostrovski ki je bival po zimi v glavnom mostu, po lotu pak na svojem lepem gradiči Ostiov, bil je BO let stvar, malo siv, velik pa vesel kakor mladenič. Videlo se mu je, da ni nikdar nesrečno, pa tudi ne slabo ljubil. Vdovec jo bil. Ni bil ostroumen, pa pameten; ni gospem komplimentov delal, pa prijazen jim je bil in prijeten družnik. Bil jo baron, baron biti pak jo na Poljskem malo, ni ptič ne miš. Vitez jo blagoglnsneje, vitez je lebko iz kraljevske krvi; baron jo lehko lo po denarji, Vasilij Ostrovski pa jo bil bogat, pa Judvigin boter jo bil. Včasi je kakšen dolg plačal za Iguacija Bliska, in vsako poletje jo Bliskova družina stanovala pri njem. Z Vlazom vrod. Kuhar je tačas sam gospodaril na Bliskovem in je hodil obedovat v judovsko krčmo.
Na gradiči Ostrovo jo inadania Brouča lehko nobol živela, Ignacij jo pil, igral in kočijažil okoli In kader so jo kaj družbe nabralo, je Jadviga pela, igrala in mladi gospodje so jo zelo malikovali.
Zvečer je bilo tako lepo, da se po kartanji so dolgo ni šlo spat, tudi čo ni bilo sosedov in gostov na Ostrovu. Nekega večera, dobro pozno že, povedal jo Vasili Ostrovski Ignaciju misel, ktera mu jo bila žo po zimi v sredi zabav glavnega mesta v glavo pala. j ti ta misel jo bila vsa in cela ta: da bi malo Jadvigo za ženico vzel. Ta misel so mu jo bila — kakor
175720
«' lo veka pametnega državljana za društveno življenje, zgodovina na videlo uosi častna in junaška dela davnih sprednikov na posnt-m, obsoja hudobna dela temnih oblasti na ("rt in 9tud ; radi razgrebajmo jene listove. Čitanjo grških in rimljanskih spisateljev lika, krasi in venca govorno zmožnost, kar je sedaj še edini namen, za kar so toliko dragega časa brezkoristno trati s slovnicami starinskih jezikov, predmetna vednost se lehko jemlje iz dobrih prevodov; morebiti ne spomrje on zarod, in na srednjih učiliščih ne bodo mladina več morana toliko časa moriti t suhoparnimi, slokimi in nam nepotrebnimi oblikami mrtvih jezikov, ktere prepuščamo hrodečim jezikoslovcem strokovnjakom ; lasiuščino si vrh toh naj miluje romanski narodi, grščino pa novi (Irki, mladezou bodo so porubnih in koristnih naukov učila; skup-uovladne države tametajo to učenje, v samovoljnih državah je mladezen ubijala s tem lepe dneve. Komur sodijo sposobnosti in ugaja čas, loti se francoščine ali angleščine, ktera ima najporabnejše slovstvo.
Učiteljski pripravniki! vi bodete na skorem voditelji nežni rasti slovenskega naroda, hrabrite so uabiraje si venec blažečih znanosti, posebno skrbno se urito krasiti si govorno besedo, navdušujte se za narodne svetinje, da osramotite in glavo zdrobite gnjusnomu nemškutarstvu, ktero se je globoko zarilo izlasli v govorjenji in pisanji mod prece brezznačajno ljudsko učiteljstvo, vedite, ka v kratkem stopite v službo narodu, nikar vladi ali urednikom: mati me slovenska je nežno dojila. Vsakdo so dostojno, pro-svečeni dobi primemo pripravljaj zn bodoče svoje pozvanje ; znikni mrak, tema, noč, nevednost, predsodki, praznoverje in podobni družniki hudobnih poglavnikov. Izvoli si vsakternik za ljubimca nek prednici, do kterega čuti ljubezen in sposobnosti, in v kterem so kani sčasoma izuriti do dna, vsaj v njem živeti in umreti Znanosti množiti, omiko si vršiti in širiti mora biti edino in sveto geslo vsakega razumnega mladeniča, ker lo tem potem dobimo umne blagomcstnike, modre poselnike, krilate varuhe svojemu narodu. Ne treba vas menda oporainati na stalno, vsaj strastno marljivost, samo taka stvarja duševne velikane, nadično nravnost, da si ohranite trdno sdravjo, ktero je mramorno stalo bistromu duhu, nezmajljiverau značaju, na dostojen red in potrebno poslužnost učiteljem; skušnja uči, ka 6i je treba včasih nekoliko zatrpeti, vsaj neugodne prikazni to biro so navadno kratkega bivanja.
Mila mi raladezon! roditelji so vas naukom poročili, da okrepljeni znanostmi branito zakon in resnico v domovini in odbijate vsako krivico, nikar za to, da sami radi šijak devljete v žulečo igo nasilnega Urjenja in grdega mračnjaštva, učite se pridno, da bodete neskaljena radost in krepilna tolažba iskreno vas ljubečim roditeljem in sorodnikom, rumena zarja, zlata upazen boljše srečo slovenskega naroda, sebi pa plamen : kres novenljive slave. Duh plamenik in duh modrnik hodita tebi stalna sprevajalca in zvesta stražnika na raznih modriščinah! Božidar.
Iz deželnih zborov.
Deželni /bor kranjski
Uovor posl. ilr. 'Zamiku v 4. seji tO. sept. o postavi zarad priga-njanju občeSkodljivih oseb v posilnu delavnico. *) častita gospoda, danes stopim kakor novinec pred to slavno skupščino in to ni malenkost . če so ogledam *) Po stenegrafičnem zapisniku. Vred.
rečeno — vodilo to zimo in vrli Slahtič je čutil, da mu je po nevedoma že davno v srci tlelo. Vasilij Ostrovski je bil šo čeden, življenja vesel, in za boga, na vsem svetu ni nikogar rajši imel, kakor svojo Jadvigo. Snj je še zavoljo nje rad imel prcjovijalnegn Ignacija, z njegovo prazno mošnjo. Zdaj pa je še videl, da je Jadviga šo vedno tako ljubila, ponosna, lepa, ter da nima še nobenega ljubimca.
Ignacij Blisk je ostrmel, potom pa je bil ves ve9el: „Na mojo dušo, kum Ostrovski, govori z deklino!"
„Tega pa baš nočem prejo kakor vem. da mo hoče."
„Kaj hudiča, ali si boječ?"
Lepi, veliki plemenitaš se zardfin mlknšljuje. „Pa bodi, — sem . . . Svoje žive dni so nisem ženski ponujal. Moja prva žouh mi jo bila namenjena. Ti z Jadvigo govori, jutri, Ignacij, in če me noče, naj nihče nič vpč o tem ne opomni in vso pri starom ostane . .
„Boro."
In zares pride Ignacij, Blisk take j s jutranjem jolncero v 3obo k svoji hčeri, ko jo jo šo v svoji jutranji obleki lase vredovala. Razodene joj stvar previdno in delikntno.
Jadviga jebila pogumna, vrla deklica, pravega srca; ravno tako brez sentimentalnosti kakor prosta brezčutja. Pri raiodevanji očotovom pa se je vendar tako prestrašila, da jej je sape zmanjkalo. Misel, da jo bodo silili, dala jej je hitro zave9t in rekla je: „Jaz se imam omožiti ž njim? Z botrom? To vi tirjate?"
„Tirjati! Jaz mislim, da pač tukaj ni vprašanja, kaj hoS storila. On je tvoja sreča in nawa. Le hitro mu obljubi. Jaz grem takoj k materi, da brž zve."
Boter Ostrovski je bil lep, vrl, bogat, bil je sreča; Jadviga je videla, da bi vsaka njena beseda našla odbijalen ugovor, da celo, da bi se temu svetu smešna zdela, ko bi se branila — smešna po vseh Župančicah! — Reče torej le prav bleda in prav mirno in z velicimi, prav temnimi očmi, ki so očeta gledale: „In jaz smem botru sama odgovor nesti ?■
„To se ve da; on te čaka že od polnoči, srečna deklica. Poljubimo. Ti si naš zlati otrok. Še enkrat mo poljubi. Tako. Zdaj grem k materi, ti pa se brž obleci. Šo onkrat me poljubi. Jaz bora tukaj stanoval. Vlaz mora imeti cilinder z zlato porto, in juduMendlju bom brado izpulil.
(Konec prih.)
na desno in levo stran videč v devetletnem parlamentarnem življenju vajene može in renomirane govornike, — nego jaz mislim, nekoliko poguma je treba in stvar bode šla, začeti so mora. Dalje omenim, da sem bil večkrat nazor pri raznih zborih semtertje v celi Avstriji in še pri prvem Reichsratu ali državnem zboru, ter rečem toliko, da me niti ohoklici od te niti živioklici od one stranke ne bodo iz konteksta spravljali ali cel6 ostrašili brez trepeta zastopati interese našega naroda.
To predposlavSi pridem na postavo samo in rečem, da tukaj v jako malenkostni in no važni postavi se razodeva princip, po kterem vlada ravna, namreč da mi Slovenci ne doženeroo n i č. Ako mi prosimo za pašnike , za posilnico , za upeljavo slovenskega jezika v šole in urade, ako prosimo dalje, da bi se volitni red, vsled kterega tukaj nazoča nam protivna stranka v zboru sedi (na levico kazaje), demokratiziral, liboralna era nam pa ni potrdila. (Dobro!) Slavna gospoda iz te velike torbe postav, kterih vlada potrdila ni, imamo danes pred saboj postavo, zastran priganjanja obče škodljivih oseb v posilno delnlnico.
Mi vidimo tu postavo, ktera je jako indiferentna, jednolične, v kteri ni nič narodnega, nič političnega, in jaz rečem , ako bi v Sudanu Zamorci črne ali Amerikanci rdeče, ali v nebeškem kitajskem cesarstvu rumene lun. pacivagabnndo poboljšati hoteli, bi bili ravno tako postavo sklepali in bi gotovo potrjena bila; ali tu, ker sojo Slovenci sklenili, potrdila se ni. (Dobro! Slava! - Gut! Slava I)
Jaz sem postavo ogledal, ker nisem član visoke skupščine takrat bil, kader so je delala, ali je iz političnega stališča nevarna, a našel sem, da je jako nedolžna. Pregledoval sem, ako je morebiti kteri radikalec naše ultra-montanske, klerikalne, feudalne, reakcionarne narodno stranke, k kteri imam tudi jaz čast pripadati, predlagal v kterem paragrafu, da bi se morali posiljene! učenja ruskega jezika poprijeti ali tega nisem našel. Ali ker sta ravno takrat bila tabora v Ljutomeru in Žalcu, da bi posiljenci morali taborske medalje ali svetinjo nositi, pa tudi tega nisem našel. Ali morebiti morajo posiljenci opirajo se na naš program zarad vstvarjenja zedinjeno Slo-vonijo v jutro, o poldne in na večer vsaki dan skoz okna kričati: „Živela zedinjena Slovenija!" Tudi v tem smislu jo postava pohlevna, prav nič nevarna, idealno nedolžna, da si bolj nedolžne misliti ne moremo. (Dobro - Gut!)
Gledal sem postavo pazljivo tudi iz državno-pravnega stališča. Vlada namreč pravi, da te postave ni potrdila iz tega razloga, ker načrt postave, ki ga je izdelal vlani deželni zbor kranjski, sega v one določbe policijskega kazenskega zakonika, ki spadajo v področje državnega zbora.
Slavna gospoda, kar se tega tiče, ali ima vlada prav ali ne ? more samo tista postava dokazati, ktera je 21. decembra 1867. leta na dan prišla, in to je decembrska ustava, na kteri vsa liberalna era stoji, ta pravi v §11 —- ker je nemški izvirni tekst, slovenski pa žalibog dozdaj le prestava,.jo bodem nemški bral — (se bere); „Es gehoren daber zuin Wirkungskreise des Reichsrathes: lit. k dio Straf-, Justiz- und Polizeistraf- sowie die Ciril-rcchtsgetzgebung, mit Ausschluss der Gesetzgebung tiber die inuere Ein-richtung der bffentlichen Biicher und iiber solebe Gegenstande, vvolehe auf Grund der Landesordnungen und diesesGrundgesetzes in den Wirkungskreis der Landtnge gehoren, ferner die Gesetzgebung iiber llandols- und Wechselrecht, See-, Berg- und Lehenrecht".
V juridičnem smislu, častita gospoda, treba je gledati, v kterem redu besedo sledijo, ae pa le na besede same. Litera k pravi: „Mit Ausschluss der Gesetzgebung iiber die inuere Einrichtung der bffentlichen Biicher und iiber solehe Gegenstande, welche auf Grund der Landesordnungen und diesos Grundgesetzes in den Wirkungskreis der Landtage gehoren u. s. v."
Zarad tega poglejmo zdaj, kaj pravi deželni red. Tu velja § 18. — Bodem tukaj tudi prej bral nemški tekst, ker je izviren —: „AIs Landes-angelegenheit vverdon erklart: I. Alle Anordnungen in Betreff: 3. der ;m» Landesmittoln dotirten Wohlthatigkeits-Anstalten" iu pozneje : „II. Die naheren Anordnungen inner der Grenzon der allgemeinen Gesetze in Betreff: 1. der Gomeinde-Angelegenheiten;" — das sind Landesangelegenheiten — in § 19-zopet veli: „Der Landtag ist berufen: 1. zu berathen und Antrage zustellen: b. auf Erlassung allgemeiner Gesetze und Anordnungen, welcbe die Bediirfnisse und die VVohlfahrt des Landes erheisehen", in to je gotovo več nego jasno, du spada ta zakon v področje deželnega zbora. Ako bi v policijsko-kazensko postavo-dajstvo spadal, bi moral tu o kazni govor biti, ali § 1. te naše postave se glasi: „Posilna delalnica, ktora uo namerava, da bi se ljudje kaznovali, ampak zboljševali, ima nalogo , da se osobe, ki pridejo v delalnico, k primernemu delu s silo naganjajo iu k nravnemu poboljšanju napeljujejo". Zavoljo tega je to dobrotna naprava in spada pod § 18. I. 3, deželnega reda, „dcr au» Landesmittoln dotirten WohUbatigkeit8-Anstalten — dobrotnih naprav, ktere se zakladajo iz deželnih novcev", ker o kazni, kakor sem rekel, ni govora. Gotovo bi jurist, kteri to kazen imenuje , da morajo obče škodljivi ljudje » posilni delalnici biti, moral tudi nehoteč norišče za kazensko napravo šteti; kajti ti so na duhu bolni, oni so pa moralno bolni ljudje. To je po mojem umenji in po državno-pravnem stališču popolnoma dokazauo, da se je vlada motila, ako trdi, da ta postava no bi spadala v področje deželnega zbor«.
Drugič bi kdo mislil, da vlada zna drugače tolmačiti, to je res; tukaj vlada lahko reče, jaz sem o 11. § tega mnenja, vi pa druzega, ako ne hi *e mi za to precedensa ali predsledja imeli.
Namreč kakor je ona našega deželnega zbora sklop zavrgla, ravno tako jo poprej isto poBtavo sklenjeno v dolenjo avstrijanskem deželnem zboru, skoraj z istim tekstom brez vsega okolišanja in odlaganja potrdila dne lo> oktobra 1868. To je praecedens, s kterim vlada jasno izreka, da ne spada ta stvar v državni zbor terauč v deželni zbor; ali ker so pri nas to postavo Slovenci, tam pa Nemci sklenili, mislila je vlada, da je to vse kaj druzega, -• „ja, Bauer, das ist vvas anderes". (Veselost.) Zarad tega jaz mislim . • (besedo mu preseka dež. glavar, češ da ne more dopuščati, ka bi se d*0^ podtikalo nepošteno ravnanje).
Dr. Zamik nadaljuje : Jaz mislim, da bi se tu smelo rse tolmačiti po svoji vesti, kaj se o vludi in njenem delovanji drži, ker nismo tukaj zbrani, da bi vladi komplimente delali, ampak da bi kakor poslanci slovenskega naroda očitno in brezstrašno povedali svoje misli; kajti vlada, ki danes obstoji, 3>na jutri pasti in morebiti pride druga, ki bode tej stvari in nam Slovencem vgodnejša. (Dobro! dobro! — Prvosednik zvoni.)
Zarad tega sem, slvna gospoda, menil, da ako mi vidimo, da vlada neće potrditi postave, vsled ktere bi prišli naši lumpaci vagabundovci v po-silno delavnico , da nam neče čisto uič realističnega in koristnega nakloniti, ker so Slovenci to sklepali, ako vidimo, da tako rekoč zastonj tukaj sedimo; pristavljajo še k temu, da so se naši državni poslanci mnogo trudili in da so vse z najboljšo voljo delali, vprašam, kaj so dosegli? facit je nič! (Veselost.) Nego o tem bode drugokrat pozneje prilika govoriti. Da pridem dalje na to postavo, ktera se ni potrdila pri nas, da si je indeferentna in neutralna, kakor si jo le človek misliti more, in ktero potrditi je bilo prav lahko mogoče po sklepu doljno avstrijskega dunajskega zbora, uvidjamo iz tega, da nam vlada neče nič potrditi, ter da nam misli le tako postave potrjevati, s ktero je bila pred par. leti počastila naš deželni zbor, namreč t rodom za konje-derce (Schinderordnung) — slavne uspomene! (Veselost.)
Mislim toraj, da mi wo enkrat pri tem ostanemo, kar je lanski deželni gbor izdelal in jaz podpiram denašnji predlog deželnega odbora, da to postavo, kakor jo on nasvetuje, priporočamo slavni vladi.
Na zadnje še moram ene stvari omeniti, da vam naznanjam, kako malo se v obče vlada za nas Slovence briga. V poročilu se namreč bere l r Ker načrt postave, ki ga je izdelal deželni zbor kranjski, sega v ono določbe policijskega kazenskega zakonika, ki spadajo v oblast državnega zbora in ker §§ 2. in 10. zapopadata določbe, v ktere so ne more privoliti.
Povem tu, da se je vlada sama zmotila, kajti § 11., ne deseti, je bil tisti paragraf, kteri vladi ni bil všeč in šo le pozneje je deželni zbor sam to pomoto razvozljal.
Toraj, kakor sem se žo poprej izrazil, primoran »em po svojem prepričanji, podpirati predlog deželnega odbora, da so postava sprejme, kakor jo on nasvetuje.
(Osma seja 1. okt.) Prebere in potrdi so slovenski zapisnik. Vladni zastopnik p. Conrad omenja vsled ministerskega dopisa, da je treba tudi nemških zapisnikov. Zbornici predloži načrt postave za brambo poljskih pridelkov zoper hrošče.
Pri prvi točki dnevega reda, dopis ministerstva zarad nemških za-zapisnikov, vname ae dolga debata. (Dopis sam je znan iz zadnje štev „Narod.")
Dr. Gosta stavi predlog, naj se ta dopis izroči kot nujni predlog ustavnemu odseku , da ga brž pretrese in v prihodnji seji poroča o njem Vujnost predloga se pripozna broz ugovora, a vendar je zoper predlog vsa
Dr. Kalteneggor je proti temu da se izroči to pismo ustavnemu od tuku.  Zahteva je pravična (?).  Nemški tekst  je avtentičen za postavo Ravnopravnost noinškega jezika s slovenskim tirja po §. 19, da se koj ustrože ininisterskemu zahtevanju.   Zato stavi predlog: Naj se vzame to pismo na znajo in naj prvosednik skrbi za to, da bodo zapisniki tudi nemški.
Dr. Gosta: Ker se je začela debata o tej stvari, naj se razjazni tudi naše stališče.  Kaj imamo pred seboj?  Samo ministrovo pismo, a nikakor ne vladin predlog, ker nima niti podpisa, niti potrjenja Njih Veličanstva l.ehbo bi kar naravnost prestopili na dnevni red čez to pismo, vendar sem jaz za to, da ustavni odsek o tej stvari prevdari in poroča. Minister Giskra si hoče prisvajati in prilastiti s tem pismom nekaj, za kar nikakoršne pravico nima, namreč nekako nadzorništvo na deželnimi zbori.  Temu pa mi nikakor ne pritrdimo.  Presvitli cesar ima pravico in moč končati delovanje zbora in sklicati druzega po novih volitvah; ministri sami pa nimajo prav opraviti s zborom.  Kje je kakšna postava, ki bi govorila, da zapisniki mo rajo biti tudi nemški?  To je notranja zadeva zbora, in deželna ustava nima nobene točke, ki bi to tirjala.  Ustava uaša podpisana od presvitlega cesarja je tudi slovenska,   in imamo jo ravno tako zn izvirno, kakor nemško Da bi bil samo nemški tokst postav avtentičen, ni ros.   Minister Giskra bi !"1 moral že lani tirjati nemške zapisnike, ki so se pisali deloma slovenski deloma nemški.   Tačas je bil on tih.  Zakaj dalje ne tirja slovenskih zapis nikov v štajarskem in koroškem zboru, če mu je  ravnokarnost in §.-49 res tako pri srcu.  Dokler se to ne zgodi, naj se ne ozira na ta §., ki ga rabi le »oper Slovence.  V Trstu, v Gorici in Istri pišejo se le laški protokoli, a vendar je povsodi tod veliko več Slovanov nego pri nas Nemcev.   A vendar g. Giskra tu nič ne piše, da bi se vpeljali tudi slovanski zapisniki. Kako 'edaj more tirjati ravno od nas nemške.  To je kakor sem že rekel notranja rec zbor.  Izroči naj se pismo ustavnemu odseku.
Vladin zastopnik pl. Conrad: Nujnost predloga se je pripoznala, in iz lega sklepam, da se hoče o stvari prevdarjati, ki je važna in ktero nasledki so premisleka vredni.
Dr. Toman: Lo to, da se predlagajo zapisniki zbora tudi presvitle-"» cesarju, nas je napotiti moglo, da prevdarjamo to pismo, in ne stopimo "»ravnost na dnevni red. Minister so sam ne vjema s tem, kar nam je go-tu vladui zastopnik. Ali so hočejo ministri šaliti z deželnim zborom? K][ mislijo, da bomo mi tako hitro odpovedali se svojim pravicam. Ali ve "»luster, kako smo se morali mi boriti za slovenske zapisnike, brez da bi bi'i milost našli ? Deželni zbor sam ima pravico govoriti o tej zadevi, ker j« čisto notranja. Sklicevanje na ravnopravnost je smešno, ker ravnopravnosti Pr> nas nikjer ni! (Dobro.)
Kromer pripozna, da omenjeno pismo ni vladin predlog, vendar pa i« izšel od eksekutivne ali izvršivne oblasti, ne da bi se posvetovalo o njem
nego da bi se ubogalo. (Smeh.) Za to. kar se godi na Štajerskem in Koroškem, se mi nimamo brigati čisto nič. (Ohol Smeh.) Nemški jezik jo po stoletni navadi pri nas bil uradni (klici: Žalibog). V novejšem času izšlo je več ukazov o upeljavi slovenskega jezika v uradnije, kakšen uspeh so imele, ne bom pretresoval. (Smeh.) Djansko žaljenje ravnopravnosti smo trpeli, ko so se delali samo slovenski zapisniki, zdaj pa jo treba, da se potegnemo za pravice nemškega jezika.
Dr. Zarnik: Vladin zastopnik izustil jo pomenljivo besede: nasledki so premisleka vredni (die Folgen sind zu ervriigen), to so pravi po domače: Co so no uklonite, pa Vas bomo razpustili. Toga so pa jaz ne strašim. Mi smo zato poslani od naroda, da po najbolji vesti ravnamo za narod in se ne bojimo nobenega vladinoga žuganja. Če bodemo delali res za korist naroda, ravnal bo tudi naš narod po izgledu češkega, ki jo slavno zmagal te dni. (Slava Čehom I med poslušalci. Prvosednik zvoni in opominja k redu.) Zakaj Giskra v Galiciji ne zahteva nemških zapisnikov, kjer vendar prebiva okoli 100,000 Nemcev? Ali je tam drugo pravo. Stara parlamentarna šega spoznava vprašanje o zapisnikih in enacih stvnreh za notranjo zadevo zbornice, v ktero se vlada nima mešati. Na Ogrskem so zapisniki raagjarski, v Belgiji bili so francozki, dokler zbornica sama ni tega predrugačila, na Danskem danski itd. in povsod prebivajo tudi drugi narodi, nego imenovani. Vlada le takrat ve za § 19, ki je sicer sam na sebi lep, knder je treba kratiti nam pravice in vrivati nemščino. Če pa jo troba dajati nam jih, pa nič ne ve zanj. (Dobro.) Pravilo se je celo, da je ta § postal lo zarad Cehov, da bi se jim podrla šolska postava, po kteroj so se Nemci na Češkem morali učiti tudi češkega jezika. Deželni zbor je poatavodavni faktor, vlada ima le izvrševati to, kar ou sklene. Izvršilnega zakona k § 19 še zdaj nimamo. Če g. Kromerjii ne briga, kaj se godi z našimi slovenskimi brati, briga nas, ker mi smo poslanci slovenski. (Dobro.) Žalibog je istina, da je vladal pri nas kot uradni jezik nemški, ali to je historična krivica. Na Ogrskem je bil latinski, a vendar ga zarad tega zdaj nihče ne bode hotel vpeljevati V uradnijah res nismo kaj nič dosegli, a zakaj ? ker vlada nima resno volje in ravno nasprotnike ravnopravnosti podpira in povišuje, narodnjake pa preganja. (Dobro.) Kako more g. Kromer potogati se za pravico nemškega jezika ? Edino zastopnik Kočevskega mesta ima to pravico, vsi drugi poslanci desne strani, so poslanci slovenskega posestva, akoravno se štejejo za Nemce! Kader mi zahtevamo narodove pravice , vedno so nam očita, da motimo mir. Tistega miru pa nočemo več, ki je vladal, ko smo trpeli vse in molčali kakor v grobu. (Dobro.)
G. Conrad se zavaruje zoper izrek g. Zamika, kakor da bil žugal z razpustom. Kaj tacega ni imel na misli.
Govorita še g. D e ž tn a n in K a 11 o n e g g e r in potem so debata sklene ter sprejme predlog dr. C o s t e. Druga točka je sporočilo deželnega prvosediŠtva na deželni odbor, da se postava zarad razdelitvo pašnikov ni potrdila.
Dr. Toman. Žalostno je, da so tako važna postava ni potrdila. Izroči naj so gospodarskemu odseku, da predlaga, kaj se ima storiti. Ta predlog se sprejme. Prošnja g. Dr. Bleiveisu ml. za onomerno postavljenje z drugimi nadzdrnvniki se izroči finančnemu odseku, ravno tako tudi sporočilo deželnega odbora o prevzetji normalkincga fonda.
V komisijo ki bode uravnavala gruntne davke se volijo: gg. prvosednik Wurzbach, Peter Kozler, dr. Costa E. H. in Andrej Brus, in za namestnike: gg. Langer Viktor, dr. Orel, gozdar Seitner in dr. Razlag.
O predlogu deželnega odbora zarad naprave mitnice na železnični postaji v Rakeku so vname zopet daljša debata. (Konec prihodnjič.)
Deželni /i»or itajerakl.
(Deseta seja 2. oktobra.) Predsednik naznanja pismo rektorja na graškem vseučilišči, v kterem priporoča zavod, iz kterega dobivajo ubogi študentje brezplačno kosilo, tako imenovan „Freiticshinstitut." Potem dobi poslanec Herman besedo za interpelacijo glede učiteljev na realni gimnaziji ptujski. Herman pravi: Učilnice so napravljajo zarad ljudstva. Ptuj pa leži sredi med slovenskim prebivalstvom. Torej bi imol deželni odbor na tej učilnici le tako može imenovati, ki so slovenskega jezika popolnoma zmožni. Vlada v enakih priraerljajih vsai na videz nekaj stori in konkurse razpisovaje tirja znanje slovenskega jezika: deželni odbor še tega ni storil in je oddal mesto direktorja in učitelja na ptujski realki ljudem , kterim jo slovenščina čisto neznana. — Toliko nam o tej stvari poročajo graški listi, kader kaj več zvemo, poročimo več, zlasti pa celo interpelacijo, na ktero hoče deželni odbor v eni prihodnjih sej odgovarjati.
Vladni predlog zarad porabe vode se izroči deželnemu odboru, ki se ima v zvezi s zvedenci o njeni posvetovati in v prihodnji sesiji poročati.
Nadaljo se izroče še nekteri vladni predlogi doličnim odsekom. Za zapisnikarja se izvolita Fric Brandstatter in dr. Schenkl. Prihodnja seja v ponedeljek ; na dnevnem redu so nokteri jako važni predmeti.
Dopisi.
Is Rogatoa 30. sept. [Izv. dop.] — Ko so lani v dež. zboru naši vrli slovenski poslanci povzdignili svoj glas za zedinjenje vseh Slovencev v eno kronvino, oglasilo so jo več ko 1O0 občin, trgov in okrajnih zastopov, ki so vsi pritrdili svojim poslancem. Samo iz našega okraja ni prišla ik luna prošnja, kakor da bi se tu nikdo ne brigal za to velevažno vprašanje. In vendar so bile pri vseh občinah našega okraja prav živahne razprave o zedinjeni Sloveniji in razen rogaškega trga ino slatinske občine so se v s e
druge k m c i k e n b č i n e odločilo z a z ed i n j e n j o. Bilo je to o priliki, ko je de/, odbor razposlal ti^ti glasovati poduk. Nas okrajni /astop, ki jt> po večini noin>kutaisk . razdelil j" poduk na vso občino in ob enem jih povabil, so javno i/im proti raz deljenj i štirskf vojvodine. Sklicali so se občinski odlion. namesto |■ a . da bi po želji okrajnega zastopa protestiral) zoper slovensko poslance, M protestirali zoper omenjeni podnk. Nekteri župani, ki jim ti nepričakovani sklep ni bil po volji, ostavili so glasovanje, rekoč: da ni treba glasovati, ampak lo na IMinjfl vzeti ta poduk. Vprašani, ko bi slovenski odborniki se dali vasbipiti iu bi pritrdili poduku dež. odbora, bi župani tudi ne bili zoper glasovanje V (»otovo bi hitro spisali protokol in ga poslati dež. zboru V Kosi ri 1 n i< i, ki je ena najrečih občin našega okraja, prišli BO k seji vsi odborniki, kterih je 18. Knzpvava je bila prav živahna; končno je bil poduk zavrtan t lo' proti 2 glasova Da so se naši kmetjo tako vrlo obnašali, se imamo zahvaliti slovenskomu taboru v ZaVGU h kteremu so jo podalo precej veljavnih mož i/ našega okraja, ki poprej niso spoznali pravico in važnost slovenskoga programa. Od tabora pa se vrnivši bili so navdušeni za svojo narodnost in poj olnoma prepičani, da edina re šitov za Slovence je zedinjenjo vseh v rno kronovino. Tabori so tedaj jako koristni, da so po njih podučuje ljudstvo in so začne zavedati svojih pravic. Naj bi nam prihodnjo leto prineslo tabor v S m ar j i, pri kterem se bo iz našega okraja vdeleiilo obilno ljudstvu.
Is Šoitanja, 80. sept. [Izv, dop.] Naznanjal sem Vam, da pri vo litvi šolskega okr. svotovnlstva so izvoljeni bili šlirje narodnjaki z večino glasov, peti pa g. Ncckcinun. sedanji šoitanjshi župan, ki ni poseben prijatelj slovenskih tirjntev, jo od 23 pričujočih zastopnikov lo osem glasov dobil, todaj 11 o absolutno večino , ktero jo pri vseh tacib volitvah treba. Vendar so ni takoj pri isti seji še enkrat volilo. Zdaj pa so nekteri okr. zastopniki sprožili to stvar in sliši so, da bo, ker jo ta volitev neveljavna, se pri prihodnjem občnem zboru na novo volil eden svotovalec. Pričakujemo, da so pri tej pri liki izvoli naroden mož, kterih število se v našem okraji od ieta do leta množi. Od našega dež. poslanca g. Rak-a, pa pričakujemo, da bo z m i-rom odločno stal nastrani s 1 o v e n k i h p o s 1 a ri c e v, ker smo ga mi Slovenci, volili 110 pa Nemci, so tedaj mora ozirati na to, kar mi Slovenci želimo, ne pa morebiti na innrcriberško nemškutarske volilo*., ki mu niso dnli ne onega glasu. Šo neko smešnico, ki prav karakterizira nemškega liberalnim g. Lohninger-ju vam moram povedati. Po volitvi našega šolskega svotovalstva pride g. Lohninger v Velrnjo in strašno zabavlja , kako so se mogli 7.voliti taki nesposobni možje v šolsko svetvalatva. 0, S. okrajni šolski svetovalec v Velonji mu na tO piše ostro pismo, tor tirja od njega, naj prekliče svoje razžaljivo besede. In res, g, Lohninger odpišo prav ponižno , da ni hotel nikoga razžaliti itd. So pač /mirom kaže, da ti možjo le imajo korajžo, dokler mislijo, dn je drugi nimajo, —- VV aser-jevo sirovo napadanj« naših slov. poslancev izbudilo jo nepopisljivo nevoljo. Po pravici vprai« ljudstvo: kako jo mogoče, da ta mož, ki nima pazili, da se ne prelomi postava, jo sam t nogami tepta in so krivnega stori zločinstva javnega po-siljenja. Naj se varuje, da se siln no obrne proti njemu in ga pest slovenskega kmeta, ki jo zdaj kliče na pomoč proti našim poslancem, ne spodi s slovenskih tal.
Iz Planine. 1. okt. — Prostoslnv. — [Izv. dop.] Čudila so jo vsa tukajšnja okolica, ka g. Ogrinc iz premodrih, nikakor umevnih obzirov ni mogel strpeti, da bi ljubljanski „Sokol'' obiskal domoljubne Cerkljane. ,laz se temu odbijanju nikakor nisem čudil. marveč čudno bi se mi zdelo, čo bi bil g. glavar temu pritrdil. Kajti kdor jo lo enkrat s tem gospodom govoril in sli.šal mogočno rožljanje ključev po širocih žepih njegovih (stara navada nekdajnih vsemogočnih), spoznal bo, da je izšolan v bivših starokopitnih, z nemško kulturo partiuiiranili učilnicah, da je zvest učenec v Kranji, Loki in dr. dobro znanoga g. Pajka, da jo .služil v uradovih, kjer so je in še vedno
Politični razgled.
Na Dunaj i se delajo voliko priprave, da bodo slovesno sprejeli pruskega kraljeviča in prestolnega naslednika, ki bodo skozi Avstrijo potovaip nalog imel utrditi novo prijateljstvo obeh oblasti.
Iz Češkega se zdaj poroča, da ni istina, kar so nemški časopisi trdili, dn mislijo namreč čoski deklarnuti poslati posebno adreso do cesarja. — Prnžkega župana dr. Klnvdija odpoved županove česti je bajo cesar sprejel.
t-^BKaj bodo pa z d a j Č e h i s t o r i 1 i?f To je vprašanje, ktero so 100 in lOOkrat sliši med nami. Praškn KPolitik,, na to vprašanje relo jasno sama odgovarja in pravi: „2e davno so nas tje spravili, da smo je 11 misliti samo za-so in nehali biti odvetnikom iu svetovalcem vsej Avstriji Razumljivo, je, zakaj tako delamo, zakaj mislimo samo na dežele češke krone Kje pa zdaj stojimo? Dogodki so storili, da je postal ves češki narod kompaktna celota; v popolni edinosti se kože v najzavedneji, odločneji in najbolj strogi opoziciji proti cislajtaniji in njenim izvrševalcem. Zadnje volitvo so pokazale, da je ta opozicija glavna misel vsega češkega naroda, in da jo naša opozicija tako intonsivna, ka si je na svojo zastavo naravnost zapisala po polno negacijo vsega tega, kar je cislajtanizem. Ljudstvo se odstranujo od vsako postavodejne delavnosti, ono nima nobenega zastopnika v ekseku-tivi, „parlamentarna," vlada mu jo samo fizična moč, ljudstvo rabi se svobod-nostine pravice samo v to, di ž njimi kar nuj krepkejo pobija vlado in njeno sistemo, s kratka: i/, ustavo smo naredili pokveko. Denes češki narod ne pozna nobeno sprave s cislajtansko vlado, nobene sprave z državnim zborom in „pemskim" brezglavnim deželnim zborom i češko ljudstvo pozna samo še spravo o krono samo in nemškim narodom v deželi, ta pa ne pozna nobenega okvira ustavnega.   Toroj čeških deklarantov no bo v deželni zbor.
Skoraj ravno tak je program moravskih deklarantov. 31 teh moj je v „Polit." razglasilo pismo, v kterem j»rnvijo, ka stavijo svoje upanje na modrost vladarjevo, ki bo svojim narodom ua korist poprijel ona sredstva, ktera bodo peljala do spravo ter do deželne in državne ustave. „K tuki spravi bomo radi pripomogli, med tem pa bo naš narod potrpljivo prenašal, kar so bo o njem sklepalo*. Torej tudi na Moravskem „kompromitirani" vladi no rasto rožice. Pri takih okoliščinah bo menda vladi malo koristil uradni češki časnik, kterega jo napravila v Brnu.
V L v o v u se je ustanovil vladen časopis, kteremu je baje Ziemial-kovski spisal program. Koristolovje, klanjanje vladi in prepiranje deželnih pravic državnem zboru na ljubo — to so glavni potezi novega časnika. Politika, ktero ho časnik zastopal, ni nova: poljski korislolovci so jo že dolgo tirjali v državnem zboru.
V bavarski zbornici so volili predsednika že v šestič, pa ker se ni ilerikalna niti ne liberalna stranka drugi ne uda, niso mogli do nobega konca priti. Zbornica sebnde torej morala razpustiti.
Kazno stvari.
* (V i nor o j s k a šola pri Mariboru odbor deželnega zbora
M ar i bo nO- Zadnjo nedeljo jo bil graškega, ki je sam pregledaval zemljišča, ktera naj so nakupijo za deželno vinorojsko šolo. Kakor so nam poslanci in odborniki pravili, no bode se boje kupila nezdrava in tudi sicer ne prilična Pikardija, ampak tako imenovani „Hazerhof" blizo Maribora iu Kamnico, kteri je zdaj lastnina benediktinskega samostana v Admontu na gorenjem Stirskem.
* (Za začasnega vodja mariborske gimnazije) j« imenovan tukajšnji profesor Gutscher. Kako da so je prezrl občespoštovam, pri učencih in kolegih jako priljubljeni , kot pedagog in učenjak čislani sta-
kako
(Gos p. d r. .1 a n. K u 1 a v o c), zdaj vodje-namestnik v ljubljanskem
rjnctl gotovo ne dišečem jeziku, ka ni j bogoslovskem seminišču, je imenovan za ces. dvornega kaplana in vodjo viših Ravno g. Ogrinec je, kakor v BSlov.|bogoslovskih študij na Dunaj.
(S o d n i j i  v Senožečah  in Ko s t a n j e v i c i) se odprete
stavi slovenščina za vrata in da jo poslovni z. gospodi, ki so še zdaj srditi ja
ničari v vrstah zoper „v šole iu uradovc vpeljani slov. jezik."  Da ga bo pa j rej i profesor in senior g.Essel, to moro samo ta prevdariti, kdor svet še bolj poznal, povem tu očitno, daje ravno on nekemu rodoljubnemu Opvi «11 šolski organi čislajo diskreditirani institut — protekciji županu rekel, naj odprav; iz občinske pisarnice tajnika, iskrenega domorodca,! ki vedno uradujc v slovenskem, g, 0 mogočo  obstati v glovarski pisarni.
Nar." že enkrat omenjeno, planinske „Sokole" odpeljajočo so na pivški tabor. 1 ironično pozdravil: ,.Nu die vvenlcn  gleioh morgen zu l.uidcsdoriclitsrathenj 1. oktobra.
omamit;" g. Ogrinec jo, zoper kterega jo cirkniškn županstvo zaprosilo po-' * (Od sv. Trojice v slov. goricah) se nam piše, da oudotm
moči pri deželni vladi, ka na mnogo prošnje, naj bi se odpisavalo slovenski,'župan VVolI—Vuk sam sojino oklicuje iu preklienje, nebrigaje se za okrajno vendar pošilja nemške dopise; g, Ogrinc je, ki kljubu vsem prošnjam in za- jglavarstsvo. ki ima v takih zadevali govoriti kom potentno besedo.
htovam omenje.no županije pošilja razglase njej v nomškutarskem jeziku, med!___________ ____—
tem ko druga županstva dobivajo slovenske. Ako se kljubu vsem prošnjam odreka pravičnim tirjatvam slov. ljudstva, kaj se godi šo po pisarnicah, kjer ljudje očitno in neustrašeno 110 tirja jo izvršitev na papirji znčrkanega, že tolikrat prebavenega §. 1!).
Naj pa tudi g. Ogrinec ve, da se taki nemški ukazi strogo spolnu-jojo in da se tudi tako razglasi'-, kakor jih on pošlje, namreč nemško, brezobzirno, čo kdo razunio ali no; kajti kdor o razglašeni stvari natančno po-zvediti hoče, naj se potrudi do g. glavarja, naj mu 011 še enkrat zabrenči nemško, morebiti ga bo bolj razumel.
Tako tedaj dela se z nami, ki vedno prosimo in beračimo za upe-ljavo Bv šolo in uradovc vpeljanega slov. jezika." Naj bi rc visoki gospodje potrudili lo po deželi. Iu bi so znalo jim temoljito dokazati — če imajo sploh še posluh za pravične zahteve slov. ljudstva, da če jo tudi na vsili vogalih ljubljanskih hiš prilepljeno, „vaš jezik jo vpeljan v šolo in uradove," vendar ni lako, marveč nasprotno, in da se s tacim početjem ne pridobivajo srca „podložnih" Slovencev.
Vinograd prostovoljno na prodaj I
•reiijl
ponuja svoj, v dačni slavnoznani Preraški gori
JLJulh .im gospod Jožef HertiČ Tihol«-«- okraja orimižk«mi., na vinograd prostovoljno na prodaj.
Vinograd je V9 uro od želozniško postaje v Možganicah oddaljen, ima veliko gosposko hišo, dvo vincariji in vsled stoječega katastra ta-le zemljišča :
1 oralo 5617/,0 tik. »Jiv. 1 oral° 78*7io Ok. travnikov, 1270% XJt' pašnika, lo4'/,0 Jk. hosto, 2849/,„ Qk. vrta in konečno 4 orala 1392 vinograda; vsega zemljišča  vkup  torej 8 oral 1247 9/,0 Lik. Vinogradi" najbolje obdelan in v najlepšem redu; na pašnikih in na vrtu rasto več kor 1O0O sadnih dreves najžlahtnejše baze.
Cena in pogoji plačevanja so izvedo pri g. Francu Rodošeku-c. k. notarju v Ptuj i (Pettau).
Izdatelj in vrednlk Anion TomAlć.
Tiikar Eduard JanAl*.