2G9. številka. Ljubljana, vtorek 24. novembra. VIL leto, 1874. ENSKI Itliaja vsak dan, izv/emši ponedeljke in uuevr po praznikih, ter veija po posti prejeiuau, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 jrold., za pol leta 8 gold. ia 6etrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 go\d., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I £old. 10 kr. Za pošiljanje na doui se računa 10 kraje, za meflec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 *old., za pol leta 10 «old. — Za gospode učitelje na Uudskih šolah In ia dijake velja znižana Cfina in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po posti prejemati za Četrt leta 3 glro naj "e Majrw*>Wi» nošiliao namenin* reklamacije, nanarilla, r, i Administrativne r^či. te v „Naredio tiskarni" v Tavčari irievi hiši. Zidanje železnic in kranjska trgovinska zbornica. Dunajski list „Neucs Wiener Tagblatt" od 22. t. ni. piše pod rubriko: „dcr kleine Actioriiir" mali Članek, kateri je najboljši zagovor za zidanje naših železnic. Glasi se: „Pred nekaj dnevi smo poročali o prihodu več deputacij zavoljo zidanj raznih železnic. Dene« so te deputacije našle svoje nadaljevanje v celi niuf žici peticij, katere bo občine, industrijalci in trgovci iz vseh delov države na državni zbor poslali. Te izjave, ki nijso niti po interesih, niti po številu osamele, dokazujejo jasno, da ue kliče tukaj „lokalno domoljubje ali saniopridua korist" po zidanji železnic, temuč da je vzajeuuiost vseb interesov, katera vedno in neizogibno le v zi danji, to se ve da, pametnem in principijal-nem zidanji železuic vidi edini pripomoček, pridobiluej delavnosti v državi trajno na noge pomagati. Vsi ugovori ozkosrčue tiuan-čne modrosti ne morejo pravca tega aksioma podreti, in vsako polovično obziranje na to in 6uo ne more zavirati, da le železniško zidanje skoro vse vodotoke gospodarstvenega življenja naliva in hrani, in s tem vse go apodarstveno življenje v državi varuje za-spanja in smrti (dass nur die Eisenbahnthii-tigkeit oh ist, vvelehe fast alle Kanale des volkswirthscbaftlichen Lebens speist uud niilirt und dadureb dan gesammtc volksvvirthsehaft-liche Leben des Reicbcs vor Staguation uud Tod bewahrt)u. Ta stavek je zopet dokaz, da je kranj eka zdaj razpuščena trgovinska zbornica prav imela in v popolnem razumljenji svoje na loge ravnala, ko je uaglašala, da železnice v deželi morejo povzdigniti industrijo, trgovino, obrtnost in zcinljcdelstvo. Kaiti deues nij nobenega druzega surogata, ki bi se mogel nasproti posta\iti vedno rastočemu ob-ubožanju v deželi. Za to je trgovinska zbornica kruujska, v kateri ho bili zastopniki narodni, inicijativo poptijea v zadevi zidanja železuic, in v celoti kazala deželi delavnost in vztrajnost, katera je le pri možeh resue volje in odločne delavnosti dob.ti. Ako torej „Laib. Tagblatt", ta smrtui sovražnik vseh mož, ki s slovenskim narodom vlečjo, zdaj priobčuje vrsto psovalnih člankov zoper dozdanjo trgovinsko zbornico, hočemo mu primerno odgovoriti in zvedelo se bode v naši deželi in drugod, kako je baš kranjska trg. zbornica naj p rva v pismu in besedi kazala, da je avstrijska trg o vinska politika kriva bila, in je mnogo let naprej prorokovala gospodarstveno mizerijo, katera se je zdaj res pokazala. Kajti, katera trgovinska zborn ca je prej svoj glas povzdignila /oper sprejem dopol-uilue trgovinske pogodbe (Nachtragscouvcu-tion) k angličauski trgovinski pogodbi, ki zdaj, kakor je v kranjski trgovinski zbornici predsednik V. G. Supan naglašal da bode, — uničevalno deluje? Uže tačas je kraujska zbornica to pogodbo kot Damoklov meč za avstrijsko industrijo zazuamovala. Sicer nij nobena avstrijska komora cuacega trgovin-sko-poltičnega programa objavila. Na napadanja, ki se zdaj od naših političnih protivnik'.v sistematično na trgovinsko zbornico začenjajo, ker je razpuščena, bočeiuo mi še dokazati, da nobeua trgovinska zbornica nij za svojo deželo toliko storila, kot kranjska, drugič pak, da je tudi v trgovinsko političnih zadevah uže davnaj prorokovala to, kar je zdaj v zadnjem času s splošno uarodno-gospodarstveno krizo res prišlo na žalost nas vseh. Ce se, sedaj še le prizuam zdravi pr/ncipi in sveti naše zbornice od strani vlade nijso poslušali, nij kriva zbo mira, katera jih je dajala, nogo krive so tiste naše vlade, katere jih nijso poslušale. Hrvatje o ultramontanizmu in jezuitih. Večkrat so nam naši slovenski jmitiv-niki v svojih listih oponašali, da nij istina, ako svobodomiselniki vseh narodov trdimo, da jezuitizem je oče razporov, oče ultramou-tanizma, in je tudi pri nas Slovan h rodil le slab sad. Da hi p. pež bil pod vplivom jezuitov, — tudi to so tajili iu nas na laž postavljali. Sklicevali so se radi na brate Hrvate, češ, da Vsi tako mislijo kakor oni, iu da imajo doma za to slogo in mir. Naj jim navedemo tore;, kaj piše „Obzor", glasilo hrvatske nuroduc stranke, čegar urednik je katoliški duho u i k, iu čegar pristaši hrvatski (a najprvo narodni) duhovniki, — ob prilici objavljrnja knjige slavnega bivšega papeževega arhivarja patri- Thei-nerja; knjigo smo včeraj kratko omenili, da je v Zagrebu v „narodni tiskarni" izšla. Men mo — to bodi vzgredoč rečeno, — da smemo brez slovenske prestave, k a hrvatski tekst iz „Ooz.ra" navesii, ker ga naši omikani sb venski čitatelji sigurno razumejo brez prevoda v naše narečja, iu ker se tako s kratLnii citati ob eutm tudi realno bližamo zednjeuju literarnega jezika. Saj tudi „Obzor", kadar nas citira, slovenščino pušča neprestavljeno in jo Hrvatje popolnem razume j >. On piše zadnji četrtek v listku : „Još se svi živo spominjemo na 70 godišnjega starca, koji je v babitu oratorijanca (Filipinca) ljetos mjeseca lipuja u družtvu % istek. Pisma iz Italije. vi. V e r o n a. Draga Libcra, ko bi hodila ti zdaj z menoj, ko bi videla to mesto, te razvaline, to zidovje, oklenila bi se boječa z belo desnico nuje puzuhe iu šepetala bi mi: „Ne bodiva dalje tod, tu je vse mračno, tu ni veselja!" Ne boj se draga ljubica, ti si daleč od mene, ti se sprehajaš v prijetni senci domače lipe, jaz sem pa na morišči, v tintej slavnoj areni, kjer je imelo več kot štirdeset tisoč gledalcev prostor zabavati se s krvjo svojega fiobrata človeka, ki se je moral boriti z divjo zverino, „ad majorein gloriam" slavnega K.mu. Rimljani, to ljudstvo je moralo biti v resnici velikansko. Vsak kamen še dan deues priča na tem ogromnem zidovji, katerega časa zob dveh tisoči let ne more razrušiti, O njegovoj duševnej iu telesne) kreposti« V resuici mojster Goethe je pravo zadel, ki pravi: „Wai viiro unsterbllchkelt fiir elne ehre, Wemi jeder lump mistoiblich \viire?" Draga, tudi meni je tesno na tem mestu. Ti temni prostori, te Btrašue ječe, skozi katere moram stopati, da prid.-ni na površje, kjer so sedeli mogočui zapovedovalci Venne, poleg njih uježue krasoti Od. Do poslednjega ue morem skoraj verjeti, kajti ideal, ki ga nosim o žeustvu v svojih prsih, se mi hoče zmračiti pri tem spomina. Da nijsi ljubosumna draga, da ue misliš, da tudi tebe primeijam k nekdanjim li.ni Ijaukain, bežim raji iz tega strašnega mesta tja, kamor sem se uže želel davnej davuej, ko sem bil prvič zaljubljen, da res odgovorim odkritosrčno, v liomejevo Julijo. Ne jezi se zoj>et draga, ta S.kspiiova Ju'ija mi je odkrila prvi idealno ienstvn, ka,ti mislil sem si jo v ist j podobi, z istimi lastuo^tiiui, kakor so tvoji. Hvaležen sem jej daucs o tem, da obličem njeno rojstno hižo, da stopim pod balkon, kjer je toliko noči stal njen Romeo, iu zrem enako njemu, se ve da, zastonj v temuo-resno zidovje, ki se dviguje pred menoj. Stat-davni napis nad vrati v laškem jeziku nn pravi: nQnesto furono le čase Giuzlieta de Ca-polleti" itd., ter pripoveduje, da so ju opevali pesuiki srednjega vena; nc vedoč, da sem jej tudi jaz še v 19. veku n lp sal euo celo odo, katere pa nt upam spraviti mej svet, boječ se tebe predraga, ker slutila bi zopet, da sem ti nezvest. Draga, ko bi ti ne bil uže zdavnaj razodel svoje Ljubezni, imel bi ravuo zdaj najlepši priložnost, o|)isati ti srečo, ki je cvetela na tem mestu Juliji in K.imeju, pripo- rimskoga kanonika N. Voršaka, lučkoga i đr. Zagrebom Šetao, u dioničku tiskaru ho-dio, te se redovito prije i posije podne na čaša plzenJRkoga piva u ovdješnje pivare navraćao. To bijaše glasoviti pater Thei-ner, bivši arkivar tajnoga vatikanskoga arkiva. Na njegov ovdješnji boravak svakojako mi se kombinacije nadovezivale, a osobito kad je skoro iza toga, vrativ se u R;m i u Civitu veccbiu ondje iznenada umro, njemačke i taljanske novine, spominjnć njegovo literarno djelovanje, hvaleč ga i uzvi-šujuč sbog njegove protivštine proti Jezuitom i proti smjeru posljednjega vatikanskoga koncila. Jedni govoraliu, da kani izdati izdati važna odkrića o posljednjem vatikan skom koncilu, čemu mnogi i povjerovaše; jer da mu je prigodom toga koncila, sbog prijateljevanja sa Stros8mayerom i drugimi biskupi od opozicije, oduzeto bezobzirno mjesto arkivara, koje je kroz toliko godina častno vršio, da su uzeli ključe i dali zazidati vrata, kojim i je ulazio u arkiv. Drugi jadikovaha, da su smrću Theinerovom svi njegovi drago ci eni rukopisi dopali n ruke Jezuitom i p a p i , o d k u d jamačno nikad više neće izaći na java. I tako se u nagadjanju izgubiše. Theiner dodje mjeseci lipnja o. g. n Zagreb sa mkopisom, koji sadržavaše pre-p's svihkolikib akta koncila tridentinskoga (1542— 1563), snimljen iz tajnoga vatikanskoga arkiva u namjeri, da ga dade u dioničkoj tiskari utisnuti. Koncil tridentinski jest iza nicejskoga za katoličku crkvu najvažniji, njemu se ona imade zahvaliti za svoju vrstnu organizaciju, za povratu raz-klimatie discipline, napokon i za točno pio ciziranje njezine nauke. Od njega potiče i tendencija centralizacije u katol. crkvi, proti kojoj je u pomenntom koncilu ustajalo mnogo rječitih i učenih biskupa. Ova recimo II-iM'ralna opozicija proti centralizmu u crkvi jest razlog, da je papinska kurija uvir k oklevala oprezovala s publikacijom autentičnih akta toga koncila. Odkad je pako Isusovac (jeznvit). Pallavic ni napisao „po viest koncila tridentinskoga" veoma tendenciozno izkriljujuć i izvraćajuć čine i rieči, da uzmognu graditi na svom ultra-montonlimn, — odtad upotrieblji-vahu Isusovci (jezuiti) sav svoj upliv i svu svoju snagn da osujete publikaciju autentičnih akta koncila tridentinskoga, jerbo već ova sama publikacija bila bi dovoljna, da pokaže uet >-Snost i nevjerodostojnost njihova drnga. Papa Pio IX. bijaše, kao što je poznato, prvo vrirme svoga papinstva dobri genij I i Im-ral ni li Idca, te bijaše kao takav velik prijatelj Theiner u i njegovim p r o t n i s n s o v a č k i m težnjam i radnja m. U tu svrhu potaknu on Theinera, da izpiše iz arkiva vatikanskoga svekolike zapisnike koncila tridentinskoga, kako ih je sekretar istoga koncila Angj. Massareli spisan najvećom vjernošću i revnošću, i koji dosle ostaže s gore pomeuntib razloga ne-publicirani. Theinar to dragovoljno učiini, nabavi si, da uzmogne to djelo v Vatikanu utlačiti, r pomoć d pade i cara austrijskoga vlastitu štampariju, i počne djelo štampati. Nu Isusovci nemirovahu dotle, dok neosujetiSe njim protivnu namjeru. Neprekidnim nastojanjem pod je im za rukom sklonu ti papu, da on sam umoli Theinera, da za sad odgodi publikaciju, do boljih vremena. Tako ostade do dana današnjega. PovieRt crkvena imade veliku jednu škulju, koju ispuniti mogu samo akta tridentinskoga koncila. Bltkup Tlefele pišuć znamenitu svoju cer-kvrnu povjest zape o toj nestašici, izčekujuć željno publikacijo njihovn. Smrću Theinerovom obradovaše se Isu sovci, dočim se krugovi znanstveni prepadaše, da ći namje-rena publikacija zapeti. Nu i radost i bojazan bijaše prerana. Rukopis nalazio se već u mknb dioničke tiskare i smrt Theinernva, koliko god je po znanost vele štetna, štampanje akta triden tinskih nimalo smela nije. Istina, da su izaslanici družbe Isnsove nastojali u svakoj malenkostizapreke utvarati štampanju djela, a i sad nas to j e ote gotiti njegov r a pača nje. Ufajmo se, da jim to neće poći za rukom. Zagreb je dakle zapala riedki sreča, da znamenito ovo djelo iz njegove sredine pod je u bieli sviet.„ Iz tega je jasno, da ne mog6 naši spe cijalni protivn'ki zdaj več ovreči, da smo, kar se ultramontanizma in jezuitov t če prav imeli, namreč da so jezuitje le rovarji. Hrvatsko svečenstvo, posebno kanoniki zagrebški, ki so pri tem Theinerjcvem delu pomagali, ni j ultramontansko, zato se je narodna sloga ohranila. Da, hrvatsko duhovenstvo je patrijotično in razumno. Politični razgled. \rttlMUl«' «fl V Ltinbljani 23. novembra. nržrifni zrtutf še zdaj ni j skončal posvetovanja n akcijski postavi, nego prišel stoprv do § 253. .Zanimivo je, da je proti volji vlade sprejet nasvet o varstva manjšin. O tem hode gospodska zbornica vladi na pomoč poklicana. T)tmnpJttci dopisnik razširjenega nemškega lista „Schw;lbischer Merkur" trdi pozitivno, da je cesar še pred prav kratkim časom z ministerstvom prav nevoljen bil in ga nže hotel odpustiti. Ministri pak vse delajo, da bi se še ohranili vsaj nekaj časa. Isti dopisnik tr i, da Re je Wciss von S harfe enfVlR za to od ultramontancerv zgornje avstrijskih odloČil, da bi bil mogoč kot minister. VnSaftJf! dr£avp. Hrhslen narodna skupščina seje v soboto s pretio Inim govorom odprla v katerem knez Milan omenja svojih shodov v Carigradu z rumunskirn vladarjem, in z vladarji in državniki velevlasti, iz česar bode za Srbijo korist izr sla. Knez obeta več predlog in skupščini na svobodo stavlja v liberalnem smislu uitavo prenarediti. ftitrki kancler je 20. t. m« enkrat v Berolina sprejel Bismarka v daljši razgovor in se ie potem v Peterburg nazaj vrnil. Na fmf.i^cM namerava kralj Jurij uničiti ž pomočjo angleško premembo v državnem sistemu in zrušiti dosedanjo preredikalni ustavo. Anglež' stem menć tudi zlomiti ruski upliv na Grškem. Dopisi. K Dllllts.il* 20. nov. [Izvirni, d op.] Znano je bralcem ^Slovenskega Naroda", da se je v preteklih letih našega Preširna spomin po učeči se mladeži naši na Dunaji prav lepo oslavljal, da morda lepši, nego povsod v domovini. — Dve leti je minulo in Preširen v teh nij dobil dolžne mu svečanosti ; — aranžeri so imeli premagati zapreke, katere terjajo dobrih sto funtov flegma in strpljivosti, kateri se pa v nobenem človeku ne nahajajo in zraven bi si bili morali tenore iz domovino naroČiti. — Kar so pa študentje v zadnjih dveh letih zamudili, kar jim tedaj nij mogoče bilo izvoditi, storilo se bode, kakor se kaže letos. V prvih dneh vedoval bi ti v gorečih poljubih, zaljubljenih pogledih in se ve, to bi hotel porabiti to vse v svojo korist, ko bi me hotela razumeti. Tako pa mi je uničeno najlepše opisovanje, ki bi kinčalo denašnje pismo in jezilo pobožne slovenske mračnjake in nekoliko tudi koketne Ljubljančanko, kajti opravljale bi me pri vsakdanjem kofeti pod Rožnikom, ter de jale: „Ta je tudi vedno zaljubljen." Tako pa ti kličem draga, in vam ponosne krasotice in opravljive kofetarce s Preširnom: „Naj povoc drug vam srečo popisuje, ki celo loto jo evola oboma!" Še nekaj imam na srcu predenj zapustim Verono. Obiskal bi rad Julijin grob in položil nanj rudeči venec, trpeči osode polne ljubezni. A podoba umorjenega Tvbalda nesrečnega Romeja stoji pred menoj in mi zapira pot. Kaj ne draga I.ibera. smijali bi se mi, ko bi se izgovarjal s tacimi uzroki saj me poznaš in veš, da so mi ptuji strahovi, morda še preveč, bi rekel naš Luka. A godi Re mi, kakor se bode kmali Slovencu, če hoče obiskati Vodnikov, Linhartov, Koritkov, Metelkov in Čopov grob na ljubljanskem pokopališču. Jaz ne vem zanj, ne morem ga najti in tudi za vaše grobove blagi možje slovenski, se ne bode vedelo kmalu. Trava in mah zarašča vaše telesne svetinje in na tisoče frankov navdušenih vernih Slovencev roma v leskeče palače bogatega Rima. Sveti spominki se stavijo tebi bela Ljubljana, možje pa, ki so ti izbudili novo življenje, spć tiho, prav tiho smrtno spanje. Kdo si podoba, ki stojiš zdaj pred ma noj, ki mi vstavljaš nogo, vpogujoč glavo polniš s strmenjem? Da, ti si, ti slavni Dante, tvoja mogočna podoba kipi pred mano j v jasno nebo. Šest sto let bode kmalu minulo, kar si se združil v elizijumu s tvojo prekrasno Bea* tricijo, a še dandenes živiš kot nekdaj. Tvoj rod stavi vredne spomine, srpa glava daljnega ptujca se klanja čestitljivo pred taboj. Živel si le petdeset in Šest let, a živel za vse čase, vse narode. Kdo ve, ko bi se vrnil nazaj denes, ali bi poznal svojo domovino, ali bi se ti spol-nili ideali, ki si jih noRil v svojih prsih. Očitujcvati je sicer zunanjo edina, srečna na videz, a notranjost je puhla, žalostna, ne-dovoljnosti in siromaštva ji razjeda prsi. Ko bi živel dandenes mogočni Dante, ne vemo, če bi bil pisal svojo preslavno komedijo. Ako bi jo bil, veljal bi osmi najlepši spev njenih vic neobsojenim dušem, temuč tebi Verona, ki potrebuješ v resnici angelja, da te pripelje nazaj, kjer si bila pred desetimi leti, št srečna, bogata zadovoljna, a denes temna, uboga, mrtva. Kar se tiče ljubosumnosti pa bodi brez skrbi, kajti pozno vnukinjo slavne Romejeve Julije nijso vse podobne njej, nijso vse ideali, saj veš tisti pregovor, ki pravi: -decembra, (dneva vam še zdaj ne vem povedati, ker še nij določen), bode koncert — beseda v spomin Preširna. Kako zlodja porečete je to mogoče! Lehko prijatelji, samo treba navdušenost za pesnika vzbuditi in naenkrat je tenorjev dubiti in 32 pevcev itd. Da ne mislite, da je akad^mično društvo ,,S i.veniji", ki svečanost aranžira, bog si ga vedi kak predsednik in da je ta morda tolicih pevskih žil in morda navdoševatelj k Preširnovej slavnosti, moram povedati, da je „Slovenija" ž njim strašen trno — sicer napravila, ali nij „Slovenije" predsednik, nekdo drugi društva je kriv, da se mej dijaci tako veselo dela in pripravlja za svečanost, navduševatelj je pesnik sam a ne v prvi vrsti svojimi pesni, ampak svojim — testamentom — £.» let — četrtsto-letja — je po pesnikovi smrti minolo. — Slovenec je počasen Človek — ali gotov -po 25 let se bode od slovenskih dijakov na Dunaji napravil koncert — beseda z namenom, čiste dohodke te koncertne besede (stroškov bode prav malo), ki se bodo, ako vsi Slovenci in doBti južnih in severnih bratov h koncertu pride, na kake 200—300 gl. nabrali, posvetili — ubogim, revnim — Pre-širnovim dedom. — Kako? — Povedati le morem toliko, da so hrvatski vseuči-liščuiki prav srčno prijaznostjo odzvali se pozivu k sodelovanju, kateremu dejansko prav pridne moči privajajo, kar bi si nekateri Slovenci — pevci — na papir zapisali in eno noč na njem spali — morebiti se jih kaj prime, — povedati morem toliko, da bode koncertna beseda — morebiti vredna družica onim, v prejšnjih letih, odlikovala se bode pa vsakako po tem od onih, da bodo slovem.ki-hrvatski študent pri tej besedi ponosno in pravom ponosno na druge ljudi v domovini se v duhu oziral, ker on je mej onimi, ki so prvi položili na oltar narodne zahvalnosti svoj še tudi skromen dar. Iz K&iffrclm 21. nov. |Izv. dop.] Antagonizem mej Hrvati in Srbi se je začel vidno in naglo polegati. Iuicijativo so popri-jeli srbski belgradski listi „Bndnčnoet" in „ Vidov dan", in za njimi je potegnila tudi Oseška „Narodnost". Želeti bi bilo, da bi bi tudi novosadska „Zastava" in zagrebški „Obzor" najglavnejša tekmeca drug drugemu katero pomirlj vo izrekla. Enostalno regi-strovanje teh prikazni) od njune strani ne „Tompora mutantur, ot nos mutamitr in \\Y\a.u Večer, oblačen, temen večer se vlega na italijanske nižave in nato mračno Verono. Vendar ti ne spreminjaš mnogo tvojega lica, ti si revna, ti si žalostna, kakor si premišljevala nekdanjo slavo, nekdanjo veliko zgo dovino, ki se je vršila v tvojem zidovji. Dozdeva se mi in prepričan sem, da se tudi senitertja skrivaj, prav skrivaj ozreš na srečne narode „an der blauen Dnnan" in tiho vzdihneš v nesrečno leto 66., in trkaš na svoja grešna prsa: „o culpa mea, ma\ni cul pa." Vsaj mnogemu je prvo drugo in tretje: „Ubi bene, ibi patriau. Draga Libera, jaz pa sedim na širokem trgu pred kavarno, in zrenj na temno areno, na razrušeno zidovje in dalje dalje ob kalni Adiži proti vzhodu in si preganjam temne oblake z gorečim, pogumnim brinjevcem. Tvoj Liberius. zadostuje. Začetek pomir jenja je tedaj storjen bog daj srečni napredek in zvršitek. Brez hrvatsko-srbske sloge se na jugoslovansko politiko niti pomisliti ne more. Za sedajni čas bo zadostovalo dušno zedinjenje, kaj pa prihodnjost v svojih gubah skrito drži, to je se ve da za nas nepristopno. Za sedanji čas jugoslovanskim težnjam popolnem zadostuje če se katoliški Hrvati in pravoslavni Srbi duzno toliko zedinijo, kakor so na pr. ka toliški liberalni Bavarci s protestantskimi Frusi zedinjeni. Kriza, ki O g ers k o in Cislajtanijn v vrtinec neizvestnosti zagnati preti, je začela naše politične kroge vznemirjati. Bojazen da kriza tudi nas ne bi v svoj kolobar potegnila, začenja so pri nas ndomačevati, in ta bojazen jo kaj neprijetr n'gost. Naša autonomija, naše politično stanje še zmirom nij tako utrjeno, da bi mogla vsem nevihtam zmagal no zoperstati. Politična deželna uprava še nij urejena; — poedini udje domačega na kosce razsekanega sovražnika se Še zmirom gibljejo ; — utelovljenje poprejšnjo voj-niške krajino je baje do leta 1877. Kadar izteče finančni ugovor mej O^ersko in Cislajtanijo, preloženo; — železniška mreža, zlasti glavne proge skozi Slavonijo do Zemljana, skozi Zagorje do Kostajnice na bos-n'škej meji, ;n od Karlovca na eno stran do Ljubljane, na drugo do Dalmacijo; — vse te proge eksistirajo denes samo še kot projekti, za katerih izveršenie jo še 10 let treba; če b% vse to v postov jemlje, mora se priznat', da bi utegnila splošna avstro-ogerska kriza za nas jako nepriličua, če ne celo nevarna biti. Tudi glede o r i j e n t al n eg a vprašanja nc moremo v našem sedanjem stauji za Avstro-ogersko tinti faktor biti, kateri bi mogli in morali sicer biti. Avstro-ogerski državniki bi todaj morali geografičnn lego nase dežele, našo narodnost, našo državotvorne sile, tradicijo našega* naroda, in njegove težnje v poštev vzeti, negovati in podpirati, n« pa podkopati. Prnsija bi znala iz nas vso kaj druzega narediti, nego Avstro-ogerska. Kakor je Silezijo v četirnajstUt dneh s svojo vojsko obsedla, isto tako bi is dala Bosna v osmih dneh osvojiti. Za iz-vedenje tega nij treba drnzega, nego energije državniške in pa brzih nog vojnikov. las »t. IN»tc»r1»iii*|FA IH. nov. flzv. dop.] — Morehiti bode le katerega iz bralcev „Slovenskega Naroda" mikalo izvedeti, kako ho se pri nas letos obnesli poljski pridelki. Oiimen posčv je bil večjidel dober, a jaro žito je skoraj povsod dalo slab ali celo ni-kacega pridelka, tako da „Golos" celo poživlja vlado, naj bi sostavila komisijo in iz sledovala to nepričakovano javljenje je bila sploh dobra kolikor se do sedaj vč v 25 gubernijah in slaba v 10, ki so potrpele od pomladanskega dežja in slane ali pa od toče. Jarovina je bila prav slaba v 20 gubernijah. Trave so bile v 10 gnbernijah prav dobre, tudi lan se nij slabo obnesel, samo pravijo, da je malo nižji kot sicer. Opomnim iiaj še, da je v Samarski guberniji, ki uže 3 leta nij skoro Čisto nič pridelala in skoraj lakote izmrla, letina prav dobra in sploh se tacega glada Z3 sedaj nij bati nikjer. Nedavno je bilo publikovano število domobrancev, katere mora Rusija letos dati, namreč 150 000. Vseh r e-kr u tš č i n i podvrženih je okolo 850.000 Ce se bodo tega števila držali (250.000) bode stoječa vojska zna- šala okolo 750000 mož in rezerv črez 10 let 1,500.000, tedaj vsa armada kadar bo treba, 2,250 000 mož in zraven še Črna vojska. Krimski Menoniti in Tartari se jako boje vojaške suknje ; ne glede na ugovarjanje vlade, ki bi jim kolikor mogoče olajšala slnžho, odhajajo v Ameriko, drugi pa beže k svojemu pokrovitelju Sultanu. Nič manje se uo upirajo Židi, se va da po svoje. Do sedaj so živeli in so množili kot ptice pod nebom. Ce se je rodil Židek, sta vedela oča in mati in vč si Rabin, ki je vodil metrične knjige včasi pa tudi ne. Zavoljo tega se je pa letos pokazalo, da 1. 1854 v Odesi na primer mej 48 000 židi nij bilo ni enega poroda moS-kera spola, vsi 20 letniki so se naenkrat postarali. Zato zdaj posebna komisija določuje starost takim Židom, ki so okolo 20 let. Če nii druge poti, pa zidovi radi pobegajo na N 'rnško. Proces moskovske matere opatice Mitro-fsti jasne. Nedavno so poročali iz kivinske me e, da se razbojniški Kirg'zi zopet zbirajo, da bi prešli črrz Amu in ropali karavane. ll*ni nsffiajo nobene ve-ijavo več in zaradi tega vsa kupčija tam stoji. K. DomaČe stvari. — (Dobrodelna beseda.) V našem listu je bilo uže . menj-no, da je slavni, slovanski sklad 'telj Forchtgott Tovačovskv na smrt holan. Čitalnica v Linbljaoi. katere pevci so tolikrnt peli pesni te^a konipoziterja, napravi unesrečnemu umetniku na korist besedo v soboto, t. j. 28. novembra v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Program je: vojaška godba, petje, in velika loterija. Nadejati se je, da bode slovensko občinstvi*, po-Hebno vsi čestitelji pevske umetnosti prav v obilnem številu zbrali se. — (Imenovanje.) Gg. Fr. Vi šn i k ar in Jul. Pole c sta imenovana za avskultanta za Kranjsko. — (Ljubljana — nemško mesto.) Piše se nam od tu: „Da je Ljubljana nnem-ško mesto," kakor je po neniSkntarjih pro- , pokazala je zopet pretekli« nedeljo, ko smo imeli priliko po oglih brati vabila k plesom, katera so napravili tukajšnji navadni krčniarji. Prvo vabilo, ki je šetalcem mnogo smeha napravljalo, se takole glasi: ..lliito Sontag Den 22 Nobr 187 Zum Letcten Mahlo D. J. Kin Geniitlihes Nahbars Kranz-hen Zum Gartner Gradiša. Es vviid ersucht in einfaher Tolette zu ersuchen. Anfang 5 Uhr. Entre frei". Ta „frei" je bil pa na vseh plakatih prečrtan, in zraven „15 kr" pripisano ; najbrž se je dotični krčmar mej notom domislil, da je njegova klasična nemščina veudar nekaj vredna. Celo vabilo, bilo je z ogljem pisano, in krčmar podpisan. — Drugo, gotovo tudi zanimivo vabilo, se glasi : ,.lleut" N • 1 - t:i; bdindet sieh ani Dcutšen Žetev jglašena Plaz ciue Tanzanterhaltang um 4 l 'lir. - — Na tako nemščino se morajo tukajšnji neniŠku tarji z ponosom opirati. Kičmarjem bi pa priporočili, da v prihodnje sami sebe ne i >me šijo, in ako nečejo v domačem jeziku domaČim ljudem naznanjati, naj vabda na plese rajši v kineškem jeziku pišejo, ker bodo oni veseli ljudje, kateri v take „gostilnice" zahajajo, ravno toliko razumeli, kakor to nemščino. — (Policaji ljubljanski.) Piše se nam: „Ko sem šel po zvezdi, vidim nekega kmetskega, a čedno napravljenega mladega človeka, kateri je malo glasno pel. Za njim vidim nekega policaja hitro priti. Ko policaj kmeta dojde, sta nekaj govorila in nazaduje pelje policaj kmeta soboj. Jaz grem naprej in ko pr:dem do kazine, slišim neko vpitje, obrnem se, in vidim, da se kmet za steber Bvctiluice nasproti Strekerja drži in da ga policaj se silo proč vleče. CJrcm bliže, bolj na tanko p< gledat. Ko pridem tja, vidim nže oba na tleh ležati in so ruvati. Kmet je rekel: „saj i.ijsciu nič tacega naredil, da bi me vi tepli; saj grem sam rad not'*. Potem sta se postavila na noge, pa zopet pula. Tako sta se precej dolgo časa tepla. — Potem t zame policaj verigo in hoče pijanega kmeta uklcuiti, a zopet sta se začela za veiigo tepsti. Pijanec piime policaja za žep, ter mu pretrga suknjo, a se da ukleniti. A brž sta se začela zopet ruvati. Slednjič po kliče poiicaj nečega ponti cžčeka na pomoč, a tega pijanec v roko ugnzue. Zdaj prime policaj p janca za lase iu ga lata, tako, da mu pest las izpuli, in se na glavi kri prikaze. Tako ga do Pesijaka privleče. Tu pride drugi policaj : zdajci pijanca vržeta na tla, ga za lase prime iu tolče z glavo ob tlak. — Ljudje so se vačeli groziti iu mrmrati. Potem pi.in.tu oba policaja pijanca iu ga vlečeta eden za roko drugi za lase do frančiškanskega mosta, kjer se jima pa pijanec zopet v brau postavi, ter oba policaja od sebe zr.no, potem prime enega policaja za suknjo in ker neče izpustiti, ga drugi po* lir;*.j toliko časa z nožnico od sablje po roki tolče, da je izpustil. Ko neka ženska policaja svari, da naj nikar tako z njim ne ravnajo, odgovori eden policaj : „pi ebodel bom hudiča, pojte pa še vi ž njim.*' Ciez nekaj časa piide še drugi bolj majhen policaj. Ker nij pijauec rad šel, ga piMneta dva policaja za noge, eden za roko iu četrti policaj za oviatje, in tako ga cefrajo po spitalskik ulicah. Pijanec je zrnu oni bolj plav v obraz prihajal, sra ca na trebuhu je bila uže kr- vava in jaz sem rekel svojemu sosedu: „zadubili ga bodo.- Ko pridejo do konca ulice, rečem jaz nekemu policaju: „saj je uže mitev". Policaji se ustrašijo, položijo pijanca na tla, in gledalci zažeuo hrup: , .mi te v je". Potem so ga nesli nu totovž. Ali je prišel k sebi ali ne, ue vem. Komentar naj si vsak sam dela." >»eiu ..oiina moć in sdravje brex let* iu brex stroškov po izvrstni RuMlesciere in Barry 28 let nže jo nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila tu prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih I »rez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, ni živcili, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespunje, slabosti, zlatu žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slaboBti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shiijšimje, blodičico in preblajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, DegO (lojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnib, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Ur. \Vurzerja, g. F. V. Ueneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbellii, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Custle-stuart, Mar kise de Urehan a mnogo druzib imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zuhtcvunjo zastonj. Kratki izkaz iz »0.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r zc rj a, Bonn, lo. jul. 1S52. Revalescićro Du liarrv v mnogih Blučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalju pri sesalnih iu obistnib boleznih, a t. d. pri kamuju, pri prisadljivem a bolelinetn draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehncin bodenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) It u d. W u r z c r, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842.» Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne &tttnice n vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James 8 li orel and, ranocelnik, 00. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega* Bvčtovulea goBp. Dr. Angelsteina. Bero I in, »».maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Kevalcsciero du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel stein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.981. Obergimpern, (Uadensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Kevalescičrc du liarrv po-polnama zdrav. Viljem Burkart, runocelnik. M on ton a, Istra. Učinki ltevalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Olausberger, c. kr. okr. zdravnik. ot. 80.41«. Gosp. F. V. lieiieke, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piSe v „1* e r 1 i D e r K 1 i n i s e h e W o c h o n n c h r i f t" od 8. aprila 1872 to lo: „Nikdar ne zabiin, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Ivovaleiita Ara-bica" (lievalesciero). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda hevnlescičro gaje ozdravila popolnoma v G tadiiih. Št. G4.210. Markize de lirchau, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtisseldorf*' na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji (hišnika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 7&.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro , hreznadojni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. ti.>. i 1.'. Gospodični do Alontlouia na nepre-bav ljenji, nespanji iu hujšanji. Keviihsdčre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odrušeenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plohasuh puiicah po pol funta 1 goid. 50 kr., I tunt 2 goid. 50 kr., 2 tunta 4 gold. 50 kr., 5 tonov 10 gold., 12 funtov 2») gold., 24 tuntov 96 gold., - Iževaleauioro-Hiacuiten v puiicah A 2 gold. 5o kr. •» kr. — JievaloNciore-Choeolatćo v praha u v ploščicah . •> 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold, >0 kr., 48 tas 4 gold. oO kr., v prahu za 120 ta* •0 gold., ta 288 las 20 gold., — za 576 taa 3ti gold. - Prodajo: B»\irydu liarrv & C o m p. na Mamil, W»lliia«liK«aae it. 8, v LJubljani Ed. ti:.lir, v CJradcl bratje Oberanzmevr, v Ina-bruku Dieohtl A Frank, v Celo vol P. Birn-lacher. v Lonci Ludvig HOller, v Mariboru M Morio, v Merama J. B SlookhauBou, kakor v \8eh iLtbi: pri dobrih lovarjih in tipoceriJBkih trgovcih; tudi razpošilja da.tajska bala na v »o kraje po eo&tnih nakaznicah ali povzetjih istmajsaa ijorssa 23 novembra. ilivniKi telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 99 gld. 95 kr. Enotni diž. dolg v srebru • t „ 45 n 18CO drž. posojilo ..... 109 B 50 „ Akcije narodne banke 994 „ — „ Kreditne akcije .... 28il »75 „ London........110 „ 45 „ Napol.......... 8 „ 90 „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro........115 „ — Stev. 7113. Razpis služb paznikov v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. V deželni prisilni delavnici ste izpraznjeni 2 službi p. znikov I. razreda z letno plačo po 360 gld., IVa funt. kruba na dan, b 6 sežnji trdih 24" dolgih drv za kurjavo m 12 funt. sveč, b službeno obleko in s stanovanjem v delavnici, — in 1 služba paznika I. razreda z enako plačo in vžitki razen drv in sveč. — V slučaju, ako bi se oddale te službe po povišanji sedanjih paznikov iz nižjih služb, pa pridejo na podelitev 3 službe paznikov 11. razreda z letno plačo 300 gold. z 1 Va It kruha na dan, s službeno obleko in s stanovanjem v dclavn'ci. Prositelji za te službe naj svoje prošnje z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke postave, ucomadežvuucga življenja, nvojega obrta (opravila ali rokodelstva) iu popolne zmožnosti slovenskega in nemškega jezika, in z do-stavkom, ali so z uradniki ali služabniki posilne delalnice v rodu ali svaštvu izroče, in sicer kdor more — osobno do 2BO. tLi'Ct'iailaru 1. oskrbništvu deželne posilne delavnice. Od deželnega odboru kranjskega v Ljubljani 10. novembra 1874. (3^7) Mm 11 eneffger m. p. Za pljučne, srčne in živčno bolezni neprecenljivo! Libijiov Kumi-izleČek. K Ker Imam zali valit i inojo ozdravljenje in ohranjanje niočij Vašemu e .slanemu Kumi, 80 sedaj namreč nu morem nič jesti, naročam toda] aledi naročilo). Opo- menjam. tla boleham užu 10 let na fcelodečni bolezni In da Va« Kumi bl.igodarno učinkuje. Frane Hohr. Kar sem užu 20 steklenic Vašega Kumi lalečka porabil, so počutim preoej dobro, toraj mi zopet polljito (.sledi naročilo). E. H u 11 i (j Vaš Kumi i^lečok je mojoj gospej prav dobro kori-8til, su boljo počuti, po uživanji treh steklonie Kumi dobil Beni okivpčajočo spanju a nagnenje k jedi. Toraj mi pošljite (sletli naroči.o). W. Diesbach, lastnik tis- urne. lilugovolito mi poslati 12 flaoODOV, ako mi bodo tako koristili in lajšali, kot ne-diiviio poslani 4 llaeoui, nij nobenemu peresu ujuč popisati ta čudež. J. F. Wend8Chuh, tovarmk. Vaš iitleček jo pri prvih 0 flaoonih meni tako izvrstne službe izkazoval, da se mi nij moč zahvaliti iu v imenu bo-lehnega človečanstva moram le prositi, naj so vso poskusi, da IiimIh prav mnogi deležni to dobrote. S. Lowinsky. Knjižicu tul dr. W o i I a brezplačno in 1'raneo. Cena 1 llaeona 1 golil. a. v., v zabojili no manje, nego 1 nao., razpošilja Cmluvmt zatU»sr-»a UlUlvovetftl laiinii-lBlc£kfl, Bcrolin, Friedrichstrasse 196. ltCM'u "''^ Be aaročenji takoj blagovoli vpoalati, ker za Avstro-Ogersko ne pošiljamo noitnim povzetjem. ► NB. Kasih zavodov zdravniki eo pripravljeni veaki čas, po vposlanej zdravilnej vesti dotičneinu bolniku podati zdravniško informacijo in J A-ift'i' velu Itfi'ii»ln* nu. ^yif,_.j) ► V prospeh občinstva samega suio pripravljeni, dobro priporočanim liiinam i/roČiti prodajo. ;)!XXXK«xx«K)CXXXXXXX>tatatatatatMMM^ititatMMatMMM^iMeit^ai^^ii la.asii.«tij in ia uiM)anaW«i «.<=.., *»»«•,