152. številka. Ljubljana, v petek 6. julija XXVII. leto, 1894. Uhaja vaak dan »veeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemali za avstro-ogercke dežele ta vse leto 15 gld za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., njita ■ »ter i eld 40 kr — Ža Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr „„ m«spr no 30 kr. ta Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor pofitnma znafia. i)()bl IjillJ lil 11» uuiu mm — r»*"■ l ——-----—— — o-—- — — t--,..—-----, na mesec po 30 kr. ta Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafia. Za osnanila plaCuje ne od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali većkrat tiski Dopisi niti se izvole frankira:i. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 18. U p r a v n i fi t v u naj se blagovolijo pošiljati naroči ine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Germanska temeljitost! Koalicijska doba odlikuje se tudi po tem, da naši „prijatelji" iz levičarskega tabora Slovence v svojih listih in glasilih na vse mogoče načine napadajo iu psujejo. Koliko se sedaj mej Nemci o nas laže, toliko se ni še nikdar lagalo! Nedavno priobčila je znaua Graška tetika, katere lučico prižiga od dno do dno naš .rojak* pl. linah, članek o slovenskem jeziku, v kojem je bilo nakopičene tol'ko neresnice, in oslarije — čemu bi iskali druzega izraza, ko je le-ta najprimernejši, —da smo se le čudili nad tumpasto nem Ako inteligencijo, ki živi v nagi soseščini, pa vendar ni sposobna, općiti tisto, ksr mora vsak razBodeu človek opaziti. Ali prepričani smo, da nemški očetje tam zunaj priBezajo na Grafiko „Ta-gaspost", in kot evangelij trosijo po svetu, da slovenskega jezika, — v kojem se tiskajo knjige sv. Mohora! — sploh ni, da pri nas ljudstvo nema svoje govorice, da je to, kar govori, bolj lajanju podobno, nego človeškim glasovom, da je tolpica narodnih kri-čačev sama sebi skuhala neko mešanico, koji pravi slovenski jezik, in kojo mnogokrat Se kričači izmej omenjene tolpice pravilno iu tekoče govoriti ne umejo. In tako dalje in tako dalje. Da, nemška temeljitost, ta je prva na svetu! To pokazalo se je tudi sedaj, ko biva presvitli cesar mej svojimi tirolskimi Lahi. Hoteli so južno-tiroluki poslanci imeti avdijenco, da bi vladarju potožili svoje težave in krivice, koje jim je prenašati pod koalicijsko vlado. Ta avdijenca pa se jim ni dovolila, kar je grozno razkačilo Dunajski židovsko-liberalni liat „VViener Allg. Zeitung", ki piše, da sedanja vlada tirolskim Lahom niti te avdijence ni privoščila, mej tem, ko izliva na nas Slovence „e i n Fiillhorn von Concessionen." Če nemški filister, srebajoč na večer teško pivo, kaj tacega čita, pridobi si o Slovencih pojmov, kakor jih nima o nikakem drugem narodu v Avstriji! Izmej vseh teb narodov in narodičev smo naisrečneji! Naš gospod deželni predsednik, da Bi je le kratko časa mej nami, pozabil je nemščino, in doma v obitelji govori skoraj vedno le slovenski, izjemoma časih malo ruski, da se vsaj za sito ohrani spomin na grofa Apraksinal V Ljubljani se gradi na troske LISTEK. F e n i č k a. Povest. Ruski spisal O. 1*. Danilevskij. Poslovenil J. J. Kogoj. II. (Dalje.) V tej opombi se je slišala nehote neka radost. Jakov Antonovič je ljubil polne in ukusne, kakor jej je večkrat zatrjeval. Ko jo je pozdravila s par besedami in izprašala o roditeljih, je ustala z divana Lukerija Romanovim Čerpakovska, katera je imela v pegah rudeče obličje, kakor holandski mornar, in sivkaste brkice na gorenji ustnici, otresla se, dejala: — „ Beda j pa pojdimo v šolo!" in šla v stransko sobo, katera je bila odločena za odgojiteljico. Dečka bo predstavili odgojiteljici 8 knjigami, obrezanimi svinčniki, s peresi za ušesi, z umazanimi prsti in jopicam). Zavita v bel plašč iz kopriv-nika, katerega je tajno sešila mati na račun na-davka pomeščiee, jo sedla Feničks k mizi, naslonila na njo svoje blede, še suhe roke in začela poučevanje z nemirno bijočim Brcem in s skoro tresočimi države velikanska palača, in Že je dognano, da bode imel tu svojo rezidenco cesarski princ, ki bode živel mej Slovenci, kakor nekdaj Konštantiu Aleksandrov ć mej Poljaki v Varšavi! In vojno ministerstvo je dobilo ukaz, organizovati čisto slovensko vojsko, v kateri se bode čisto slovensko zapovedovalo! Da priporoča ministerBtvo Njega Veličanstvu, da naj pokliče profesorja Šukljeja mej viteze zlatega runa, iu da grozi ministerstvo za unauje reči, da bode z Vatikana poklicalo avstrijskega poslanika, če ho kanoniku Klunu pri prvi priliki ne podeli purpur, tu je umevno samo ob sebi, pa je tudi le bolj postranskega pomena! Take in jednake misli polnijo nemško glavo, če čuje neprestano, da vlada izliva nad nas Slovence koncesijo za koncesijo (eio Ftillhorn von ConceBsionen.) In koliko je resnice? Da imamo mi Slovenci toliko Bvobode in avtonomije, kot je imajo južni Tirolci že sedaj, bi se veselili, in od veselja bi od zemlje skakali ! Tako pa niti slovenskih paralelk na Celjski gimnaziji dobiti ne moremo, in če nas rubi kak birič, in potem na svoje BodiŠČe slovensko poroča, pa pride v nevarnost, izgubiti svojo službo. Za Ljubljano nam imenujejo uradnike, ki ne umejo slovenskega jezika, in v šolah ce dopuščajo otrokom, da bi rabili besedico „vinai" z« nemški „heller*. In tako dalje in tako dalje! To so naše koncesije, in vse to skupaj imenuje uemška temeljitost „eiu Fiillhorn von Con-cessionen!" In taki ljudje naj potem pravično in objektivno sodijo o našib potrebah? In s takimi ljudmi bratijo se naši koaliranci, v nadi, da izbera-čijo pii njih vse ti.-te pravice, koje si mora naš narod neobhodno Se pridobiti! Vsaki dan se bolje prepričamo o tem, da je podlaga koaliciji nezdrava in nenaravna ! Isterski pristani pošte —javni napisi. V poslanski zbornici je posl. gOBp. prof. Ve-koBlav Spinčić dre 18. maja govoril: Visoka zbornica! Z ministerskib klopij so je letos slišalo, da bo ministerstvo skušalo ustreči zahtevam, glede* katere so ho vsi poslanci kake dežele zjedinili. Sodim, da bo moralu vlada ustreči opravičenim in v zakonu utemeljenim zehtevam tudi ako poslanci dotične dežele niso gledo njih jedini, zlasti poslanci dežele, v kateri prebivata dve narod- nosti. Ako pa se za kako stvar ne izrečejo samo poslanci dotične dežele, ampak cela zbornica, če stori ta v dotičnem oziru kak sklep, potem ima vlada v Se večji meri dolžnost, da dotični sklep legislative, državnega zbora izpolni. Glede pristau-skih del na avstrijski obali Istre, in sicer v Baski, Malinski, Valunu, Moščeniški Dragi, Lovranu in Berseču se je dno 4. marca 1. 1. storil poseben Bklep, kateri sem v Beji dne 3 marca osvetlil. Da so ta priBtanska dela potrebna, to je priznal tudi proračunski odsek, ker je dotičnemu nasvetu pritrdil. Ker pa nikjer ne vidim, da bi bila vlada kaj storila v tem oziru, kakor je bilo že pred letom sklenjeno, ker se v to svrho ni postavil v proračun za I. 1894 noben krajcar (Čujte!), vprašam trgovinsko ministerstvo: Kaj Be je glede* sklepa poslanske zbornice z di.e 4. marca 1893, ki zadeva pristanska dela v BaŠki, Malinski, Valunu, Mošče-niški Dragi, Lovranu in Berseču, storilo V Kar se tiče Baške, reklo se je že večkrat, da se je mnogo potrosilo za mulo, ki se je zgradil v najnovejšem času. Priznam, da se je tam primeroma mnogo izdalo, ali da se dela popolne, da bi kaj koristila, v to treba storiti, česar še nedostaje. Stvar je sedaj taka, da molo, ki je veljal doslej 150 000 gld., prav nič ne koristi, ker ni v nikaki zvezi z obalijo. Lansko leto, ko sem si hotel ta molo ogledati, moral sem se z ladjo k njemu peljati. Podjetnik je pač tam nekaj nasul, ali to je vse njegova laat, katero sme zopet odpeljati, če hoče to storiti. Primeroma visoki znesek 150.000gld. ne bo izgubljen le v tem slučaji, če se napravi zveza in ta se nBpravi najlaglje, če ho zgradi obrežje od starega mola k novemu Ta 240 metrov dolgi molo se imenuje tudi varnostni nasip, kakor da bi imel varovati breg, hiše, kraj in za njim stoječe ladije. Gospoda moja! Z napravo novega mola se ni zavarovalo obrežje niti hiše, dasi so bile že poškodovane, ko so bile pcdkupane (Čujte!). Odkar Be je napravil novi molo, udarjajo valovi na severnem delu pristana močneje ob breg. Raztrgali so breg in to jo, kakor rečeno, uzrok, da je in sicer nuno potrebna neka druga naprava, namreč bankina mej starim molom in izkladalnim molom. Pomorsko oblastvo je ustnicami. Starejši žovasti Miša prišel je prvi na vrsto. — Ali ste se že učili zapovedi božje ? — Da; pa še več, še vero. — No, kako se glasi peta zapoved? Učenec se je zapel. — Ne, ne, te se nisem učil; učil sem bo samo do tu! In vtaknil je svoj umazan prst v umazano in skoro odtrgano stran. — Da, učila sta se samo do tu! — pripomnila je mati, katera je sledila prvemu pouku z nemirno radovednostjo. Nastopil je Kolja z modrimi očmi in velikimi, kakor steklena jajca. Ta se je že kar kazal bolj sposobnim, vrtati v nosu in gledati okolo sebe, kakor poslušati in razumeti to, kar se je poučevalo. Vso svojo pozornost je obračal časih na muho, katera je oživela tam kje za pečjo in začela letati, časih na ramena učiteljice, časih na glavnik v njenih laseh, časih na peščnico in razrezano knjigo geografije. Trikrat ga je vprašala odgojiteljica, koliko je dvakiat tri, potem pp neko glavno mesto v Rusiji. Deček se je popraskal za ušesi, prestopal Be z noge na nogo in nakrat mu je začel nos bre-. vidnega vzroka sopibati. — Ah, kmalu bi dobil bezgavke! — dejala je nežno mati in ukazala mu, da naj se usekne v Bvoj robec, poljubila ga in odšla, rekši učiteljici: — Dušica, njega mi varujte in manj mučite z učenjem; on je podoben svojemu očetu! — Zadnje besede je izgovorila francoski. Pouk je bil kmalu končan in pustil v misMi FeniČke samo puščavo in neizmerno dolgočasuost. Ona je jasno videla, da boj z otročjimi buticami je boj za drugo življenje, a še bolj je videla, da ona nima niti najmanjšega poklica in sposobnosti za poučevanje, da je še sama dete, katero se mora učiti, in da naposled — gor;o! in to je najbritkejša resnica — v teh dveb letih so spubtele iz njene glave VBe knjige in naloge, katere se je naučila v zavodu, in to v tolikej meri, da je dvomila, ali bo je že kdaj učila po teh knjigah in nalogah, ali ne; in ko je stavljala otroku kako vprašanje, mislila je bojazljivo: ,kaj pa, ako mi vzame knjigo iz rok, jo zapre in poreče: no, pa mi povejte sami, ne da bi gledali sem, kdaj je bil Rim osnovan, koliko patrijarhov je bilo v starem času in kdo je zasedel ruski prestol po Ivanu Kaliti ?" Jakov Antonovič Semerenjkov, zdravnik, zahajal je, kakor nekdaj, k Čerpakovski in nahajal 1 C /7VK' v dopisu z m^sca avgusta 1893 reklo, da to ni stvar, ki se direktno tiče trgovinskega miniBterstva ali pomorskega oblastva. Meni je vse jedno, ali ima to storiti trgovinsko ministerstvo ali m nisterstvo notranjih del, sudim pa, da ima za to skrbeti trgovinsko ministerstvo, in sicer zategadelj, ker je v imenovanem dopisu rečeno, da bi 20 metrov prostora, ki bi se dcbil, če bi občina breg nasula, moralo služiti trgovinskemu prometu, torej trgovini, zato pa bi moralo trgovinsko ministerstvo naprav ti lai.kmo. Upam, da se tudi ni miBlilo tako strogo, kakor se je pisalo, saj se je pristavilo, da se bo morda dobil kak prispevek za napravo bankine. V istem dopisu se je tudi reklo, da se na« pravi obrežje mej starim in novim molom, ako se bode, kakor ja upati, pri likvidaciji f;nda za novi molo kaj prihranilo. Dubro, če sh kaj prihrani. A ko bi h-- tudi nič ne prihranilo, bi moralo ministerstvo uabrežje vender napraviti, sicer bi bila iz dana svota 150 000 gld. vržena v morje, vlada pa ni upravičena metati denar davkoplačevalcev v morje. Pri napravi tega nabrežja bi se pač dal tudi varnostni zid pri starem molu odpraviti, da bi se svoj Čas podaljšal molo za izkladanje tako, da bi bil zavarovan ves pristan. Kar se Malinske dostaje, sem že lani dokazal, da je važna točka za promet mej otokom Krkom iu Reko. Ukrcuje se tam mnogo lesa, a prostora za izkrcanje tega lesa in za njega naloženje ni. Dobil bi se, da se napravita dve bankini, jedna na vzhodni, jedna na zapadui strani pristana. To je toliko bolj potrebno, ker bi se sicer zlasti na vzhodni strani luka sčasoma zasula, tako da bi bila polagoma vsa zasuta. Pri zadnjem potovanju po otoku so mi ljudje pripovedovali, da so bile v Malinski že večkrat ko-ln sije, ki so merile. Za te komisije se je morda že tol ko potrosilo, kolikor bi bila dela veljala. Čas bi bil torej, da ho že z delom začne. Kar se tiče Valuna ua otoku Gresu, sem že lani dne 3. marca dokazal, kako potreben je ta pristno. Potrebnosti tega pristana mi ni treba še dokazati, saj so jo oblastva sama priznala, ko so obljubila, v jeduem prihodnjih proračunov predlagati dotične troške, in to še leta 1885 in vsled prošnje na cesarja. (Čujte 1) Naše ljudstvo veruje besedi vsakega moža, najbolj pa besedi cesarjevi, in če se mu je obljubilo vsled prošnje na cesarja, pričakuje, da se ta obljuba vender že izpolni. Prebivalci Voluna so tudi meseca oktobra lanskega leta zbornici in vladi predložili primerne prošnje. Zbornica je prošnjo odkazala proračunskemu odseku, ta pa vladi. To je vse, kar se je glede" te stvari zgodilo. V tej prošnji se je tudi povedalo, da je Valun Zi ogladuvanje jezera Vrana najpripravnejše mesto, da je bila I. 1888. tam nadvojvodinja Štefanija in da bi prišli tudi drugi ljudje, ker je od tod lahko priti do jezera Vrana. V dokaz, da je naprava mola potrebna, se v prošnji navaja, v kaki nevarnosti so bile zadnji čas tam razne ladje. Meseca avgusta 1890 je bila ladja .Justina" nekega Vidvića v nevarnosti, dne 23. septembra 1891 Balonova ladja „Samaritana", dne 23. septem bra 1891, torej isti dan, Krivičicava ladja .Gloriosa", dne 4. februvarja 1893 več ladij in dne 22. avgusta Feničko pri poučevanji. Približala se je spomlad; okrog so čivkale ptičice. Zrak je bil kakor napojen a parom novega vina. Ž lice na Feničkinih sencih so močno bile. V ušesih jej je šumelo, v srci jo je vznemirjal neznan jej mučen strah. Dočim je učanec pred njo naglo govoril: „Skakuuja kobilica vse poletje je prepevala ... Ti si vedno pela, mesto delala, sedaj pa pojdi — pleši!" šepetal je Semerenj-kov od strani sedaj ruski, sedaj francoski: — Kako dobro, kako drago je, dušica, da ste vi tukaj in se vidiva! A to nalogo so pač mislili rešiti otročiči, kdo je za Boga vsaj vsakdanjega kruha proBil, ko je čelado Belizarju nosil! Sedaj ima vaš oče dovolj in midva bvb ueločljiva, pojdiva v vrt! Miša in Kolja sta hitela pogledat, kje je mamica, a zdravnik in odgojiteljica sta končala, dočim je bila ona v zatožni čumnati, poučevanje in šla v vrt nabirat cvetice. Sploh je Čerpakovska malo sumila na Jakova Antonoviča in bila popolnem mirna Tako bo minili trije ali štirje meseci. Časih je odgojiteljici celo kaj razodela. (Dalje pri h.) 1893 ladji „Samaritana* in aBožja pomoć". Ljudje so v vednem strahu za svoje ladije, za svoj zaslužek in za svoje življenje. :Dalje prib.) Politični razgled« Notranje dežele. V Ljubljani, 6. julija. „Vaterland" o javnih napisih. Odkar so „ Vaterlandovi" pokrovitelji in inspi-ratorji zasnovali koalicijo in za skledo nezabeljene leče prodali svoja načela, se je tudi ta nekdaj tako odlični list popolnoma premenil. Oblekel je čifutski kaftan in tudi njegova pisava je dobila tisti specifično orijentalski aroma, ki se krščenemu človeku nad vse gabi. Kar je „Vateriand" v tem času, odkar je Hohenvvart koalicijski angelj varuh, že grešil zoper ravnopravnost in avtonom jo, to odvaga popolnoma vse zasluge, katere si je za te dve načeli pridobil v boljših Časih, odvaga vse, kar je spl)h dobrega storil tedaj, ko je na mestu, kjer zdaj zamazani židovski ,šnoralisti' prekladajo svojega rojstva kosti, deloval baron Vogeinang. Sedaj se je „Vaterland" lotil tudi vprašanja o javnih napisih. Unema se za to, naj bi se to vprašanje rešilo od Blučaja do slučaja (to se pravi: Nemci naj imajo Bamonemške napise, v slovanskih mestih pa naj bodo dvojezični) a ker ve, da se ta predlog ne da izvršiti v zakoniti obliki, svetuje, naj se na podlagi Številk o ljudskem številjenju izda poseben državni zakon, ki bi varoval interese vsega prebivalstva. Ne glede na to, da te Številke nič ne dokazujejo — saj je znano, kako so Nemci in Italijani postopali — se moremo le čuditi stališču „Vaterlaudo vemu". List. ki se je poganjal za avtonomijo dežel in občin, zahteva, naj se izda centralističen zakon, kateremu bi tendenco določila gospoda Piener in VVurmbrand in svetuje, naj se dotlej vzdrži status quo, oziroma obnovi status quo aute. — Zabeležili smo to, da spoznajo bralci pravo lice „ Vaterlanda". Ur kavno sodišče je včeraj imelo razsoditi o zanimivi pritožbi Praški občinski Bvet jo bil začetkom leta »kleuil peticijo na češki deželni zbor, v kateri prosi, naj se razve ljavi isjemuo stanje. V utemeljevanji je izrekel, da smatra naredbe za uezakonite. Vsled tega je namestnik Thun sklep razvel;avil, češ, da je občinski svet prekoračil svoj delokrog in meje peticijske pravice s tem, da je od drž. zbora odobreno naredbo imenoval nezakonito. Pritožba obč. sveta na ministerstvo se je odbila, vsled česar se je občinski svet pritožil na državno sodišče. V pritožbi bo povdarja, da ima vlada le tedaj pravico sistirati kak sklep, če ta nasprotuje veljavnim zakonom ali občinskemu redu ali če bi po njem imela občina škodo; to se z rečenim sklepom ni storilo; sicer pa pristoja občini pravica, izreči svoje mnenje o tem, ali je iziemno Btanje opravičeno alt ne in odločilne kroge opozarjati na Škodo, katera se je z naredbo prouzročila prebivalstvu. Tu gre za pravico, izražati svobodno svoje mnenje po čl 13 drž. osn. zak. — Juridični krogi so zelo radovedni, kako se izreče drž. sodišče. Vitanje države. Bolgarske vesti. Z nekim posebnim cinizmom priznava Stam bulov v svojem listu, da je za Basa' svojega paše-vania sistematično kršil tajnost pisem, jih odpiral in koutiskoval ter Be jih posluževal za preganjanje svojih nasprotnikov. Pravi, da bi ga veselilo, ko bi ga vlada tožila radi tega, Češ, da bi potem dokazal popolno resnico o zaroti ustreljenega majorja Panice in da so bile vse njegove sicer protiustavne in nezakonite naredbe le v korist domovini in vladarju. O tem, da je on, prej siromak, tekom let Bi prisvojil iz drž. blagajnice 28 milijonov frankov in je dal na svoje ime naložiti pri raznih bankah, o tem seveda ne govori Stambulov. — Dne 4. t. m. bil je v Sofiji po dolgih letih zopet volilni shod za bližajoče se občinske volitve. Shod je soglasno vzprejel listo vladnih kandidatov in zanje se je izreklo tudi glasilo — Stambulova. Najbrž hoče na ta način Stambulov približati 83 vladi, da bi njegovih lopovščin ne dala edno preiskati. Prebivalstvo je na dan shcia zopet uprizorilo demonstracijo zoper Stambulova. Da zmagajo vladni kandidati, o tem ni dvoma. Reakcija v Italiji. Včeraj se je v italijanski poslanski zbornici začela razprava o zakonski predlogi glede razširjenja policijskih pravic. S to predlogo hoče vlada ugonobiti anarhizem. Mej drugimi ostrimi določbami je postavila v svoj načrt tudi to, da je smeti osebe, ki so bile c jcijalnop iliuških hudodelstev obtožene zaradi pomanjkanja dokaz iv pa zatcSbe oproščene, administrativnim potem prisiliti, da morajo prebivati na got jvem kraju, to je, sme jih pregnati kamor hoče in je pcotaviti pod policijsko nadzorstvo. Ča obvelja ta predloga, bo konec politiški Bvobudi v Italiji, zakaj s takim zakonom je moči vladi uničiti vnrkega kt^ar hoče. Mi v Avstriji vemo to dobro iz časov reakcije. Amnestija na Francoskem. V včerajšnji seji miniaterakega sveta francoskega je podpisal predsednik Cisimir-Perier dekret, s katerim je pomilostil 374 osob, ki so bile zaradi izgredov pri štrajkih obsojene v zapor. Ta parcjelna amnestija ni naredila dobrega utiša. Nihče ni želel, naj bi se pomilostili zaprti anarhisti, pač pa se je pričakovalo in tudi želelo, da se amnestirajo vsi radi političnih činov obsojeni možje, v prvi vrsti boulangisti, mej njimi v prostovoljnem prognanstvu živeči Rochtfurt. Da se to ni zgodilo, ne postavlja Caeimir-Perierja v posebno dobro luč. Dopisi. Iz Krškega, 1. julija. [Izv. dop.] (Nem-škutarjenje. — Dva spomenika.) Upliv Ljubljanske „koalicije baronov" kaže Be že tudi pri nas po raznem cvetji in sadu. Pričelo se je to, ko je prišel k nam kot voditelj okr. glavarstva gosp. baron Schdnberger. Res, da pri nas nemčurstvo nI bilo nikdar popolnoma izumrlo; pod mirnim pepelom krotkega narodnega miroljubja tlele so vedno nem-čurske iskre in iskrice in ni dvoma, da se nam kmalu nad pepelom pokažejo lepi rudeči jezički; razpibal bode iskrice uaš g. baron. Da ni v sedanjem času nevarnosti dovolj za nas v L:ubijani in na Dunaj i, ne bi se na našo nemčurčke niti oziral; v sedanjem času pa je vender dobro naše mole opozoriti na nevarnost. Koga pač zadene krivda? Le nas jedino. Časa smo imeli do v o j, da očistimo naše lepo mestece nemčurskih peg — da izbrišemo zadnje sledove nekdanjemu krškemu nemčurstvu. Ali kaj se je storilo? Prav čisto nič. Kaka je naša požarna bramba? Kdaj pač boderoo slišali g. Ruperta prvič slovensko komandirati? Pač je vse jedno, ako škropite po nemško ali po slovensko — a vsaj govorite slovensko. Kadar je kaka parada v Krškem, tudi „garda in fajerber ausruka" — pa „Ilabt achtl Acbtung! Rrecbts schaut!" itd., da kar boli poštena alovenska ušesa! In izgovor? Po nemško se bolje „komandira- in pa — — ta je zajec — — „Orodje nam je kupila g. Hočevar?* — še vedno nas podpira, morebiti bi nas ne podpirala več, — če bi zavrgli nemški jezik! To je! Gospod urednik 1 Kolikrat ste že zabavljali Čez kake siromašne hribovce, ki so sprejeli od šulferajna „Ju-deževe groše* — a kaj pa porečete tu? Uboga hribovska vasica tam — a mesto tu! Kaao je z županstvom? Uraduje pač slovensko s strankami — a kako z državnimi uradi — ne vem. Toliko pač vem, da se ne brani sprejemati od glavarstva nemških dopiaov. In zdaj sem pri baronu. O blaženi g. Weiglein! Marsikdo je že zdihoval po Tebi. Prej \Bi slovensko, a sedaj vse nemško: županstva, krajni Šolski sveti, šolska vodstva in D »g ve kdo še vse, dobivajo sedaj le nemške dopise od glavarstva in okr. šolskega sveta. Kam meri vse to? Gospoda državni poslanci, koji prisegate na sveto Koalicijo — sprosite nam vender pri tej svetnici pomoč proti g. baronu! Se nekaj! Odbor nabira prispevkov sa spomenik pokojnemu g. M Hočevarju in za spominsko ploščo Valvasorju, Kdo je bil le-ta drugi, ve pač vsak — a kdo je bil prvi, se je menda že pozabilo nekoliko. Bil je to tisti mož, ki bi bil rad nekdaj naš poslanec, seveda kot nemčur najčistejše krvi. Sem ter tje se še govori o onih burnih volitvah in koliko so imeli dolenjski možje posla, da so se ga ubranili. In danes it mu stavi — ali bolje — ae mu je postavil in se bode slovesno odkril spomenik. Zakaj pač? Menda za to, ker nam je podaril pravo danajsko darilo v obliki nemške mefičanske šole. Tu je zopet drugi povod k primerjanju z onimi ubožnimi hribovci I Udova rajneega Hočevarja je res vrlo dobrotvorna gospa; že marsikak tisočak je darovala v dobrodelen namen zlasti za cerkve, tudi ni čutiti, da bi bila kaj posebno navdušena sa nemčurjenje — a tu se vpraša — hočete 11 živeči g o s p o j H. bi ljubo in v zahvalo za njene dobrota Btaviti spomenik umrlemu nasprotniku našega roda, proti kojemu se je marsikateri izmej nas Še sam boril? Ubogi Valvasor! Menda bi ae v grobu obrnil, da izve, kaj ae godi v Krškem. Oo, ki je žrtvoval leta in leta najmar-Ijivejšega delovanja in ves avoj imetek, da oslavi pred svetom dično našo Kranjsko, imenuje se aa« jedno — da, po materijalni cenitvi, stavi se nisko pod moža, ki si je prizadeval našemu narodu, lati dični Kranjski zakriti pošteno slovensko lice! Bolje bi bili storili, da ste pustili obema možema spominka, katera sta si bila postavila sama: Valvazor a svojini domoljubnim književnim delom — a Hočevar s zlatim napisom na kamenitoj plošči, ki jo je dal vaidati v nemško svojo meščansko Solo. Čas bode odločil čegav bo trajneji! Domače stvari. — (Pevski sestanek in sSlavčeva desetletnic s".) Priprave kažejo, da bo „Slavčeva desetletnica" pravi narodni pevski praznik v Ljubljani. Za alavnostoi koncert zloženi prolog, ki ga bode govorila gdčna. Slavčeva, se bo dobival zvečer pri blagajni, takisto tudi .Slavnostna knjižica" (spisala gg. A. Trstenjak in A. Slatnar), izvod po 25 kr. Pri veliki vrtni veselici pri Koslerji v nedeljo pelo bo velika skupna zbora: Jenkov „Naprej" in Hajdrihovo „Jadransko morje" nad 2 00 pevcev, spremljevala pa jih bo popolna vojaška podba. Tako številnega moškega zbora že dolgo nismo čuli v Ljubljani. Pri vrtni veselici nastopijo posamezna pevska društva iz Hrvatske, Primorske, Štajerske in Kranjske. Kot nekaj posebnega pa nam je omenjati, da hode krasni spol, narodne dame Ljubljanske v slikovitih naroduih nošah, vrtno veselico visoko povzdignil. Posebno se trudi dekora-cijski odsek za okrašenje vrta, kjer bode i/.redno velik oder z baldahinom postavljen za pevske nastope; vrt bode zvečer sijajno razsvetljen, vojaška godba bode svirala več komadov za ples, poleg tega pa se bode užigal umetalni ogenj. Slavnostnega odbora glavna skrb je, da bode v vsakem oziru zadostil prostor tudi pri največji udeležbi. V pone deljek 9. julija bode na čast došlim gostom izlet na Bled, katerega se udeleže skoraj vsi Hrvatje, ž njimi pa gotovo tudi druga narodna društva. — (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) napravi, kakor smo že naznanili, svoj letošnji društveni izlet v Novo mesto v nedeljo dne 15. t. m. V Novem mestu osnoval se je poseben odbor, kateri blagovoljno pripravlja potrebno za sprejem, obed itd. V odboru so naslednji gospodje : dež. sod. svetnik dr. K. GeBtrin (načelnik), c. kr. notar dr. A. Poznik, odvetnik dr. Šegula iu sod. pristav 13. Dolinšek. Ker ae mora gostiluičarju naznaniti število udeležencev, da se more pripraviti obed, prosi omenjeni odbor vse č. g. člane, kateri se bodo udeležili izleta, da javijo najkasneje do 10. t. m. pri načelniku g. dr. K. Gestrinu v Novem meBtu svojo udeležbo in število oseb. Ljubljanske gosp. člane vabil bode odbor „Pravnikov" po posebni poli, ter se bode potem skupno število naznanilo v Novo mesto. Oibor izreka toplo željo, da se blagovolijo udeležiti izleta tudi č. dame g. društvenikov. Program izletu naznanimo v jedni prihodnjih številk. — (Osobne vesti.) Dvorni svetnik in finančni ravnatelj v Gradci, g. Alojzij Obris t, stopil je v trajni pokoj ter bil tem povodom odlikovan s komturnim križem Fran Josipovega reda; njegovim naslednikom imenovan je finančni ravnatelj v Solno-gradu Jonip vitez Kofler pl. Felaheim. Leta 1878. in 1879. bil je Chriat finančni ravnatelj v Ljubljani; služil je pozneje nekoliko časa v Trstu, od leta 1887 pa v Gradci. — Bivši vodja računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, sedaj višji računaki avetnik v Gradci, Rissmsul, prosil je za umirovljenje. — (Iz deželnega Šolskega sveta ) V zadnji seji sta se glede mesta ravnatelja na c. kr. učiteljišči Ljubljanskem in izpraznjenega mesta učitelja veronauka naučnomu ministsrstvu stavila predloga. Imenovani so bili: Učitelj in vodja jednoraz-rednice v Beli peči, Alfr. Eisenhut def. nadučiteljem in dosedanja učiteljica pri Sv. Marjeti Ana Rauscher pl. Steiuberg za drugo učiteljsko mesto na razširjeni dvorszrednici v Beli peci; učitelj na deški Šoli v Kamniku, Ludovik Stiainv, za drugo učiteljsko raeato na ljudski šoli v Radovljici; Ana Petrovčič, podučiteljica v Podsredi na Štajerskem za drugo učiteljsko mesto v Smledniku; Jož. Pintar, učitelj v Koprivnici na Štajerskem učiteljem v Tujnicah pri Kamniku; pomožni učitelj na mestni ljudaki Soli v Ljubljani Alojaij Sachs za drugo učiteljsko mesto v Vipavi; učitelji Jakob Dimnik za osmo, Alojzij Ke-celj za deveto in nadučitelj v Dobu, Ivan Janežič za deseto učiteljsko mesto na drugi mestni deški Šoli v Ljubljani; dosedanja začasna učiteljica Ivana Furlan kot definitivna učiteljica aa Četrto učiteljsko mesto v Senožečah. Za prvo mestno deško ljudsko Solo v Ljubljani se je dovolilo novo učiteljsko mesto z dohodki III. plač. razreda. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništva našega lista So poslali: Cirilček U k m a r v Reki aa praznik svojega imen-data 10 kron — Is St. Petra na Kras« pod geslom „Bog i narod« aa god av. Cirila in Metoda, da bi izprosila nam Slovencem potrebni mir in slogo, 6 kron, nabranih v družbi zvestih Kristijanov. — G >8pod Ive Tomšič v Ilirski Bistrici 4 krone, zložene v veseli družbi praznujoči dan sv. Cirila in Metoda ; darovalci so gg. Jaka Miboveev, Tone iz Tržiča, Jure Česnik in Ive Tomšič. — Skupaj 2 0 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: Gosp. dr. Benjamin I pa vi c v Gradcu 2 0 kron. — Živio vrli rodoljubi — (Člane „Ljubljanskoga Sokola") opozarjamo na poziv odbora glede udeležbe pri Blavnosti desetletnice ,Slavca". Vaja za kretanje po novem pravilniku je danes zvečer ob 1 .'J. uri v telovadnici. — („Slovensko planinsko druitvo") zgradilo je na Črni Prsti nad Bohinjem prvo slovensko ji 1 a n i n h k o kočo ter jo kolikor mogoče prikladno opravilo. To je pa storiti zamoglo le t velikodušno podporo dobrotnikov in planinskih prijateljev. Darovali so v ta namen p. n. gg. Vašo Petričić 12 žlic, 12 vilic in 12 nožev; gosp. Fran Goričnik 3 gld.; g. A E. Skaberne 5 gld.; g. Frd. Sosb 5 gld ; g. Josip Lanče 1 vedro vina; g. Fran Kollraao 12 krožnikov, 12 skledic in 12 kozarcev; g. Kajzelj 12 skledic, 12 podstavkov, 6 podob in drugo; gg. Jeglič in Leskovec 5 kil Bladkorja; g. Andrej Drušković kuhiniBko posodo; g. Alojzij Zaje 1 svinjsko stegno; g. Lovre Zdešar steklenico liri -njevca; g. dr Ivan Tavčar 5 gld.; g. Feliks Urbane 4 brisače; g. Oroslav Dolenc 1 steklenico brinjevca in 1 steklenico medenega žganja; g. Fran PetriČ 2 koca; gg. brata Kosler 1 Bodček piva; gosp. A. Lenček 1 steklenico ruma; g. Ivan Seunig 1 steklenico Blivovke. Tudi drugi gospodje so še obljubili darila in objavili se bodo dalji dobrotniki. Odbor „Slov. plan. društva" pa izreka tem potom vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. B-jg jih ohrani še mnogo, mnogo let! — (Detomor?) Včeraj zjutraj sta dva delavca pri luteranskem pokopališču zapazila neko damo, ki je skrivaj nekaj zakopala v pepel. Stvar se jima je sumna zdela. Ko je dama, zapazivši ju, hitro odšla, hitela sta gledat, kaj je zakopala in našla v prt zavitega otroka. Ovadila sta stvar prvemu redarju. Ta je to damo — iz znane nemške rodovine, aretoval. Preiskava je dognala, da dete ni te dame, čegavo pa je, tega neče dama povedati. Izročili bo jo sodišču. — (Nova firma.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je vpisalo v zadružni register firmu „Regiutrovans Vipavska vinarska zadruga z omejenim poroštvom". Ravnatelj in načelnik upravnega odbora je g. Anton Uršič, posestnik v Št. Vidu — (C k r. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic) javlja, da se je glasom razpisa, objavljenega v „"NViener Zeitung", razpisalo pod-krepljenje železnih mostnih poverkov na progi Gmiiad Prag c. kr. avstr. državnih železnic. Ponudbe se vzprejmo najdalje do dne 18. julija t. 1. pri c. kr. glavnem ravnateljstvu teh železnic, kjer so tudi na vpogled pogoji in dragi pomočki. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 24. do 30. junija. Novorojencev je bilo 19 (= 3120 •/••). mrtvorojenec 1, umrlih 25 (=41 O8°'O0), mej njimi so umrli za vratico 1, za jetiko 8, za vnetjem sopilmb organov 1, za želodčnim katarom 2, vsled starostne oslabelosti 3, ca različnimi boleznimi 10 Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (=20°/,), iz zavodov 12 (=48 V,)- Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 1, za škrlatico 1, aa vratico 4. — (Nagrobni spomenik pokojnemu učitelju Francetu S c h m i d u ) odkril se bode s primerno slavnostjo dne 3 1. julija letos, dopoludae v Ž i r e h nad Idrijo. Te alavnosti ae udeleži večina učiteljstva logaškega okraja ; otvori jo pa t. č. načelnik „Zaveže slov. učiteljskih diu-fitev" g. nadučitelj V. R i b n i k a r iz Dol. Logarri. — (Nesreča) Iz Trzina se nam piše: Danes 4. t. m. se je zgodila pi* nas velika nesreča. Osemoajstletni I. Dime, posestnikov sin iz Trzina, šel je v gozd s konji po drva. Nazaj grede pal je z voza ter prišel pod kolesa, ki bo mu strla prsa. Revež je danes zvečer umrl v groznih bolečinah. — („MoravSko pevsko društvo") priredi dne 8. julija 1894 pri Karku v Moravčah veselico s petjem in prosto zabavo. Začstek ob 4. uri popoludne. Vstop prost. — (Strela je n b i 1 s) aa polji pri Crngrobu poleg Škofje Loke v torek popoludne ksjžarja Ženo Marijo Benedičič in njeno 161etno hči Barbaro. Delali sta na polji in bežali pod neki hrast, ko je nastala nevihta. Kmalu potem je treščilo v hrast. Ko so ljudje prišli na kraj nesreče, našli se obe mrtvi ob drevo uaslonjeni. — (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Krškem) ima v nedeljo, dne 8. t. m. v gostilni g. Fr. Gregoriča ustanovni občni zbor s koncertom. Začetek zborovanja je ob 5 , koncerta ob 6. uri popoludne. Vstopnina h koncertu je 50 kr. za osebo. (Z ozirom na koristni namen ee velikodušnosti ne stavijo meje.) — (Častimo, Slovenci, dostojno 8 v. Cirila in Metoda!) Pud tem zaglavjem prinaša včerajšnji „S'ov. Gospodar" na prvem mestu članek, v katerem spodbuja Slovence, da se spominjajo slovanskih blaguvestnikov posebno tedaj, ko se gradijo novi Božji hrami. Če se ne more Btaviti jima cerkev, naj se gradijo vsaj kapelice njima na čast. Konečno priporoča tudi s toplimi besedami našo šolsko družbo, ki nosi ime sv. C rila in Metoda. — (Ustanovni zbor slovenskega ^delavskega in bralnega društva" v Mariboru) je bil prav dobro obiskan. V veliki spodnji dvorani hotela npri nadvojvodi Ivanu" se je zbrala lepa družba raznih delavcev in obrtnikov, a tudi mnogo posvetnih gospodov in duhovnikov. Začasni predsednik gosp. SkrbinŠek je pozdravil navzoče in zaklical slava vladarju, ki je omogočil ustavno življenje, na kar erj odzdravljali burni Živio« klici. Slavnostni govor je imel g. Drag. Hribar iz Olja ter je reŠ 1 svojo nalogo na splošno zado-voljnoBt, kar je kazalo žtvahno odobravanje Bilo je še nekoliko govorov in deklamacij, potem pa se je vršila volitev odbora. Predsednikom je bil izvoljen g. Št fm Skrbinšek. Oglasilo se je že mnogo članov, kar je najbolji dokaz, da je bilo društvo res potrebno. Naj bi se krepko razvijalo! — (Boj za bI o venske šole v Trstu.) Tržaški „Piccolo" javlja, da je namestnišlvo zavrnilo prošnjo slovenskih roditeljev, naj se v meatu osnuje slovenska ljudBka šola, češ, da vlada ne more občine prisiliti, naj osuuio tako šolo. — (Otroška slavnost v spomin godu 8v. Cirila in Metoda) se je vršila včeraj v novih prostorih otroškega vrta na Belvederu v Trstu. Otroci li Rojanskega in GretArskega otroškega vrta izvajali so jako obsežen vzpored prav povoljno. Udeležilo se je mnogo roditeljev in prijateljev Bloveneke mladine te lepe šolske slavnosti, ki je zopet pokazala, kako blagodejno delujejo družbini zavodi za vzgojo B'ovenske mladine v Tržaški okolici. — (Ve lice ga morskega v o 1 k a) je videlo moštvo parobroda „Pola" te dni blizu Ike poleg Opatije. — (Za spomenik dr. Račkemu.) Oibor za spomenik dr. Račkemu prijavlja v „Obzoru" na čelu lista poziv za doneske. V odboru so gg. dr. M Amruft, dr. Š. Mazzura, T. Padavic in dr. J. Zabar. — (Ženski licej v Zagrebu) je imel v diugi polovici letošnjega leta 154 javnih učenk, 1 privatno, 1 frekventantinjo in 15 hospitantic. Z od- lič nim uspehom je izvršilo šolske nauke 78 učen k. r i i Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe av. Cirila ln Metoda 1 L J i Razne vesti. * (V Karvinskih premogokopih) začeli so te dni zopet iskati pri grozni katastrofi ponesrečene rudarje. Ko je analiza pokazala, da ni več ogljenih plinov, spustilo se je več gorečih svetilk in dva živa goloba v rov, da se preveri o kakovosti zraka. Še le potem, ko svetilke niso ugasnile in sta goloba tudi ostala živa, so šli prvi delavci v rov in prodrli kakih 300 metrov globoko. Prišli so do mesta, kjer se je ponesrečil iožondr Rišek in našli tudi njegovo listnica. Mrliča do tja niso nobenega našli. Kmalu pa je analiza kazala, da so se ogljeai plini začeli množiti in bo narasli do štirih odstotkov. Komisija je torej odredila, da se takoj vrnejo val delavoi. Rudarski svetnik Meyer meni, da se je požar znova oživel vsled pristopa zraka. Oba rova sta se potem zopet zaprla in ostaneta zaprta kake tri dni. Potem se bodo dela nadaljevala a potrebno previdnostjo. • (Za veliko razstavo v Nižjem N o v -gorodu) ae je položil dne 28. junija temeljni kamen za razstsvino glavno poslopje. Po zdravicah carju in finančnemu ministru napil je guverner ruskemu narodu. Trst S. julija. Včeraj se je ta vršila kaz. obravnava proti 13 V«letnemu učencu ljudske šole, Edvardu Ercolessiju iz Vidma, toženemu radi žaljenja Velečanstva. Kakor znano, se je o tej zadevi govorilo tudi že v Tržaškem občinskem svetu. Ercolessi je bil obsojen na dva meseca težke in poostrene ječe, izgon iz Avstrije pa se iz ozirov na obtoženčcve roditelje ni izrekel. Pariz 6. julija. Poslanska zbornica je volila bivšega iinančnega ministra Burdeau-a predsednikom. Burdeau je dobil 259 glasov, Brisson 157. Pariz 0. julija. Posl. d' Ilervin je naznanil predsedstvu posl. zbornice, da misli predlagati, naj su razveljavi predsedniku republike pravico pomiloščevanja priznavajoči zakon. Kim 6. julija. 1'reiskava zoper napadalca na Krispija, Pavla Lego, je dognala, da je bil Lega član anarhistične zarote in da je ravnal po naročilu te zarote. Policija je prišla tudi morilcu urednika Baudija na sled. Zove se Krnico Luchesi, a ujela ga policija še ni. London 6. julija. Tajnik Grey je v pailamentu naznanil, da je ruska vlada pozvala Kineško in Japonsko, naj umakneta svoji vojski iz Koreje, da bi potem mej spornima državama pomirjevalno uplivala. Novi York 6. julija. Štrajk železniških delavcev se razširja čedalje bolj. Na nekaterih progah se je moral promet popolnoma ustaviti. Strajkujoči delavci so mnogo vlakov oplenili in požgali ter podrli razne mostove. V grofiji Negobic je 400O štrajkujočih delavcev napadlo ondotue premogokope in prepodilo delavce. Prišlo je do boja, pri katerem je bilo mnogo osob ranjenih. Bratje Sokoli 1 Rndi korporativne udVI- žbe |»ri »Slavcev«* deaetietn"ci se zbiramo v nedeljo »^n» 8. t. m. zjutraj ob 7. uri v bolni dru-(1/7) stveni opravi v ,Narodni čitalnici1', ftrl-'\\ Jv dite v čim največjem številu! Vaja za kretanje je danes v petek zvečer ob l/aJ) uri v telovadnici. __^iit /,, in da pogledajo nje ilustrovani cenik, ki se na zabtevanje poSlje brezplačno. (16 —19) 1 murnu nor itoli && vso lete 4 £ld. 60 kr.; sa yol lela 2 gld. 30 kr.; aa četrt leta 1 gld. 15 kr. MlflllMIll 8l'llllfl' 0aV" Opozarjamo naše spoštovane čitatelje na to, da bode žrebanje Dunajskih srečk s 5 glnviilmi dobitki po 10.000 kron že dne 12. julija. TlIjCl: 5. julija. Pri Mlonu: Brannegger, Mungltheimer, Kohn z Dunaja. — Ilavas, Uirschler iz Velike Kaniže. — Mandler, Benedičič iz Trsta. — Kudlich, Bossi iz Pulja. — Valduga iz Gradca. — Sedlak iz Beljaka. — Kotnik i* Vrhnike. — Lenz iz Buditnpefito. Pri Mallčl: Matuschek, Fleischman. Mihi, Krenn, Essinger z Dunaja. — Leder iz Prage. — Edy, BUrger iz Gradca. — Meyer iz Monakovega. — Klein iz Reke. — Lackner, Schweiger iz Črnomlja. — Devetak iz Trsta. — Marti iz Plzna. Meteorologično poročilo. Dan Ča« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 5. julija 7. zjutraj 9, po pol. 9. zvečer 739 5 m. 738 5 Tt.i 739-0 »k. 17 8° C 23 8" C «0 81 G si. vzh. si. vzh. si. zah. obl. jasno obl. 0 00 mm 1 Srednja temperatura 20-7 °, za P8° nad normalom. Onnajska "borza, doc 6 julija t. I. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 05 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 98 , 05 Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 , . . Ogerska zlata renta 4°/0 .... Ogerska kronska renta 4u/0 . . . Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... 121 97 121 95 1001 351 125 61 12 9 44 Dne 5 julija t I. državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 90 „ 80 , 25 , 15 ; ~~" n 25 „ 30 „ 42«/, , 28 , •*•/■ „ 85 „ 92 . Državne srečke iz i. 1864 po 100 gld Dunava reg. srečke 5% po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4I,'>°/o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke ....... Ki iilo I to ve srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 148 gld. 25 kr 197 . 50 . 126 124 196 24 22 155 300 1 80 25 75 34 »/« Na prodaj jo več malo obrabljenih, politiranih StolOT (ker so ravnokar dosli novi stoli v sUrokranjskem slogu) po nizki ceni; dalje se oddajo prav po ceni že prebrani časniki, kakor „Narodni I*isty", „Deutaohea Volka« blatt", „Orazer Tageapoat", ,.Amerikanski Slovenec , „Glas Naroda* v Kranjski vlnarnl v Stonovih ulicah it. 52 v Ljubljaui. (737—1) uajem so vzame gostilna na Kranjskem. Ponudbe naj se hlagovole poslati upravništvu ,.Slovenskega Naroda". (736—1) Učenca krepkega, lepega vedenja, veščega itlovunskega in nem gkega jezika, vzprefin*- lak»| pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom Tomo 'I'ulla/./i v 1 >ol •> n\*- m I.o^ji««-!. (727—3) C. lr. glavna ravnateljstvo avstr. drl, železnic. Izvod iz voznega reda vel?a.-vn.og-a. od 2.. j-u.za.iTav 1394;. Nastopno omenjeni prlhajaj-il in odhajala! časi oanačeul «» « arertnjeerrapskem pomi. Sreilnjeovropgltl Ca* Je krajiinnm rami v LJubljani s* 3 minuti naprej. Odhod lz Idnbljane (jm. kol.). Ob 1». uri S min. po noči osebni Tlak ▼ Trbiž, Pontnbel, Boljale Ce-loreo, Frauienifeata, Ljubno, oaa Selathal » Anaaee, Iaclil, amiin-den, 8 ,, HO ,, tvrr.r ,, a BS „ zvečer „ „ (slednji vlak le ob nedeljah iu praznikih.) Pristno in ilohi'o clolejriLJ«l«:o vino toči se (782—2) na. Starem trg-u. ^t. 34t. voščilo sveta? |l Fernolendt ^ voščilo za čevlje. ^^MMi Ce--kra,J i^. tovarna utem. S dež. priv. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iiHiiJe trpežno. = Povaod v zalogi. (801-48) Zaradi ponnrtjaii j naj 8e pazi natanko na moje ime \WW St. Fernolendt. Za naravno usnje svetle boje (Naturleder) izborno mazilo (creme). 1. n p. 11 ■' .i po nizki ceni .Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Dunajske srečke a 1 krono. lPredzadni' teden i K glavnih dobitkov po 1Q 0QQ kron. B™1™ "™ bi)-)—17) Srečke priporoča J. G« MAVER v Ljubljani. L. Luser-jev obliž za turiste. •i- ''"^Sa Dobiva se v lokar- « t* C>otovw in liilro upli vajoče sredstvo proti hiirjiin uicMom, #.u11*/in na pod- >XyV plutih, petah in ^^js^ drugim trdim jSJt' ° prHskHui i kože. z:^^ ^ v A Veliko pri znatni n piHum jo na ogled v glavni razpniiiljaliiici: L. Schwenk-a lekarna (40-27) Meldllng-DnnaJ. Pristen samn, če iinata i.u»od in oblifc varitveho »-huiko in podpis, ki jo tu zraven; ton*.) naj ae Ml) zavrne vso manj vredno punareibe. Pristen v LJubljani: Jon. Mayr, J. Švvobodtt, U. pl.Trnkt\czy.G.I>iccoli,L. Grenel; v Itmlolfoveni S. pl. SladoviC, F. ilaikn; ¥ Knutulku J Močnik; v Olovci A. Bjfgerj W. Tiiiinnwa]d, .1. Hirubn-clier; v Hreanli A. Aich-inger; v Tritn (mi Koroškem) C Meuner; v Il4>l|»ku P, Scholz, Dr. E. K n umi; v CJorlel (1. 11. Pontoni; v WoIIn-l>er|ru A. i Iu' h ; v Kruliti K Slivnik; v Kad* Koui C. E. Aiulriou; f Iliriji Josip vTarto: v ICHilovljis-i A. Roblek; v C'elji J. Kuptcrscluuiit. HENRIK KEroi7L«ra5jA»^ j Jutri v soboto in sledečih 8 dni velika razprodaja. H Iadajatelj ia odgovorni urednik: Josip No 11 i. I . ii • n jlvioJ t Lastnina in tisk MNdrodne Tibkame".