rrr
Pesame*»» šlevillm itene §0 vinarjev*
Inserati {dl oznanila
se računajo po K 1.80 od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pon* deljek, sredo in petek* Rokopisi se ne vračajo*
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
99« številka.	Maribor, dne 6. septembra 1920.	Letnik XU*
Naročnina listu:
Cdo leto . . K 50-— ffol leta . . . a 26 — Četrt leta . .	„	13*—
Zunaj Jugoslavije: Cdo leto . .	,	66.—
Posamezne številke
m itlrtti straneh 60 v.
Uredništvo iupravništvo: Maribor, Koroška ulica it S. — Telefon št 220.
STRAŽA
Meadvteen političen list sa slovensko ljudstvo.
Boljševik!
gredo prav čisto gotovo in zamoremo reči hladnokrvno, da pridejo če tudi ne v kratkem, pa prav gotovo v doglednem času. Komunistično gibanje narašča ne s§mo od zunaj, ampak tudi od znotraj. Ne samo, da se vedno bolj bliža povodenj od vzhoda, ampak tudi go zahodno-evropskih državah narašča komunistični plaz od dne do dne. Ker ni mogoče najti nobenega sredstva, ki bi moglo povzročiti protireakeijo, mora -mo reči, da se z neizprosno gotovostjo bliža komunistična povodenj zahodni in južni Evropi.
Ta zavest prodira med naše ljudstvo vedno bolj. Malodane vlada že splošno prepričanje, da „pridejo“ boljševiki. A to prepričanje ne izziva pri nas nobene bojazni, naš človek ne misli pri tem čisto nič, kako bo takrat z nami in ž njim — s celo našo domovino. Zdi se mi, da vlada sedaj med našo družbo približno tako razpoloženje, kakor je vladalo v francoski družbi pred veliko revolucijo. Po salonih elegantnih lahkoživih dam, med dvorskimi lakaji in v plemenitaških klubih se je govorilo z zanimanjem in z radovednim pričakovanjem o bližajoči se revoluciji. To je bilo nekaj modernega, pikantnega, zanimivega, revolucijo so pričakovali kakor interesanten dogodek, ki ima priti. Ni ga bilo preroškega pogleda, ki bi bil rekel: „Revolucija pride, toda ta revolucija bo posekala v enem dnevu na javnem trgu 10.000 glav teh plemenitašev; dam in lakajev.“
Tudi pri nas si predstavljajo prihod boljševi -kov zelo naivno. .Vsakdo, koipur se je 'vsled njegove narodne gorečnosti priogabila neznačajna politika entente, ki pusti naše kraje in vasi pod tujim jarmom , kdor je doživel žalostne izkušnje s carino ali železnico, se je naveličal čitati neprestano o ministrskih krizah, ne more dobiti primernega stanovanja, ali se je opekel pri računanju z valuto — zarenči: „Naj le pridejo boljševiki!“ Tako postaja pri nas boljševiško vse, a nikdo ne misli, kako bo, če res pridejo. Mislite, da bodo pregnali Italijane čez Nadižo in Tarcen-to, odvzeli Madžarjem. onih devet vasi pri Monoštru, nam podarili Gosposvetsko polje in Ziljsko dolino, a doma pa omehčali nekoliko trde glave raznih Pribi -čevičev, na radikalen način odpravili draginjo in navijanje cen, popravili vagone in zvišali plače — pa Se bo!	? »>
Slovence je vsak veliki dogodek našel nepri -pravljene. Nepripravljeni smo bili na Napoleonove francoske vojske in na dogodke 1. 1848. Koliko bolje bi te dogodke lahko izrabili, ako bi bili nanje bolje pripravljeni ! Nepripravljeni smo bili na vse faze razvoja avstrijske ustave, nepripravljeni na izbruh svetovne vojne in jako slabo pripravljeni na razpad Avstrije. Ko bi bilo potreba že imeti vse organizirano, in poseči v razvoj, smo šele začeli iskati smernic!.
Tako se bo zgodilo tudi s komunističnim giba -
njem.
Eno najvažnejših vprašanj bi bilo, kako pod komunizmom ohraniti celoto in neodvisnost naroda? Zelo naivna predstava je, da bodo komunisti pod ges -lom „samoodločba narodov“ dali naši državi Koroško in Primorsko in ne vem kaj še. Beseda „samoodločba“ sama na sebi je nejasna iraza, ki se lahko razume zelo različno. Saj je že grof Cernin za časov blagopokojne Avstrije iznašel tri čisto različne definicije te besede, a bi jih’ lahko iznašel še trinajst. Nekaj jasnega pomeni tam, kjer je narod v svoji etnični sestavi in zavesti Še odločen. V tem slučaju pomeni, da noben narod ne sme biti suženj drugega. Tako je to
gredo . « .	. , |||
menda razumel Wilson. Toda kaj tam, kjer etnična ; sestava ali narodna zavest še ni izrazita? Ali naj v j iakem slučaju odloča ljudsko glasovanje ? Gotovo je, jj da bi pri ljudskem glasovanju, ako se ne vrši pod jj našo upravo, izgubili celo Koroško, Prekmurje in ne j vem kaj še vse. Ako bi sedaj našo celo Jugoslavijo dali pod tujo upravo in potem uvedli ljudsko glasovanje, kam hočejo pripadati posamezni deli, bi zadobili zelo presenetljive uspehe. Mi namreč še nismo narod v tem pomenu, kakor so narod Francozi ali Angleži, nego imamo samo sestavine, iz katerih lahko nastane narod.
Predstavimo si nekoliko fantastično sliko, da je v Italiji izbruhnila komunistična revolucija. Obenem so ruske rdeče armade udrle v Rumunijo in na Ogrsko in tam vpostavile vlado sovjetov. V takem slučaju bi tudi naša država ne mogla ostati nedotaknjena od tega gibanja, ki ima dovolj netiva v notranjosti in bi bilo podžigano od zunaj Fantazirajmo dalje in si predstavimo, da [e tudi v Beogradu prevzel vlado: „kamitet savjetov.“ Ka‘ bi bilo v tem slučaju z našimi obmejnimi kraji ? Madžarski boljševiki bi s skli -cevanjem na pravo samoodločbe vkorakali v Banat in v Bačko. Najbrže tudi v Medmurje in v Prekmurje! Seveda bi to ne bilo nobeno pravo samoodločevanje , ker ljudje, ki nimajo še nobene narodne samozavesti, tudi ne morejo narodno samoodločevati, oziroma bi sa-raoodločevali tako, kakor bi hoteli njihovi poprejšnji patroni, razni madžaroni in nemškutarji,
V Celovcu bi se n. pr. sestavil „savjet“ za Ko-1 roško, ki bi nastavljal, oziroma potrjeval komisarje | in savjetnike po občinah. Razumljivo je, da bi ti komisarji bili nemškutarji, ker naš hribovski kmet, krščanski delavec, konservativni buržuji ne bo prišel do vloge v komunističnem gibanju. Lahko si predstavimo, kako bi odločili taki krajevni „savjeti“ po narodno mešanih krajih, kjer predstavlja slovensko ljudstvo konservativni živelj, ki bo potisnjen v ozadje. — .Vsakdo prizna, da bi komunistični prevrat postavil našo severno mejo v zelo veliko nevarnost, toda, odgovarja se: „Zato pa dobimo Primorje!* Tudi to je zelo dvomljivo.
Predstavimo si, da.se sestavi „komitet sovjetov* v Trstu za celo „Julijsko Benečijo.“ V tem od --boru bodo zasedali večinoma tržaški italijanaši, njihova „rdeča garda“ bo obstojala iz tržaške druhali, komisarji, katere bodo pošiljali na deželo, bodo isto-1 tako italijanaški. Povdariti je še treba, da so vsi I-talijani, — niti skrajne stranke ne izvzemši — v nacionalnem oziru duševno bolni na neki hipermegalo-maniji, nočejo nas videti, ne razumeti, vtepeno jim ie bilo v glavo, da je vse laško in te hipnoze se ne morejo iznebiti. Res, da so socijalisti in komunisti v tem oziru So najtreznejši, toda tudi oni gledajo skozi pobarvana očala, a v viru revolucije ne bodo imeli časa,, da bi študirali narodna vprašanja. Jaz si nikakor ne morem predstavljati, da bi ustanovitev „kami-teta savjetov* v Trstu takoj prinesla našemu slovenskemu prebivalstvu narodno svobodo.
Komunistična revolucija bi torej nikakor takoj ne rešila našega narodnega in obmejnega vprašanja. Obratno. V marsikateri točki bi ga še bolj komplicirala Priznajmo: Komunizem je na pohodu, računajmo z možnostjo, da zmaga, toda nikar ne glejmo na to prihodnjost s staro buržujno lahkomiselnostjo. — Mislimo raje na naloge, pred katere bi nas ta raz -voj postavil.
Nravna vzgoja Sokolov.
Sokol ima za sabo svojo preteklost. V začetku je bil od svojih ustanoviteljev pač zamišljen kot neke vrste narodna bojna organizacija. To je bila ideja 'Jahna med Nemci in Tyrša, na Češkem. Vsled vladajočih razmer ji seveda ni bilo mogoče dati jasnega iz raza niti v programu niti v postopanju. Takrat je bila doba državnega absolutizma, vsako društveno življenje je bilo silno ovirano in tudi še v prvi žaru avstrijske ustave, ko se je snoval „Ilirski Sokol“ je bila cela državna uprava prepojena absolutističnega duha. Moral je torej kazati bolj pohlevno barvo in na glašal je telovadbo kot šport in zabavo na neki bližje ne označeni narodni barvi, katero je izražala garibaldinska srajca veliko bolje, kakor pa pisani program in zunanje nastopanje društva. Prvi ljubljan-
ski Sokol je bil zelo mešana družba. Poleg konservativnih malomeščanov in na razne plati' radikalneje navdahnienih mladičev iz inteligence najdemo med njegovimi člani neznačajnega narodnega renegata dr. Vincenca Kljuna. Prvi predsednik mu je bil dr. Etbin Costa, mož po rodu Lah, po vzgoji Nemec, po svetovnem naziranju — če hočete, da rabim vulgarni izraz — konservativni klerikalec najizrazitejše barve, ki je postal vodja slovenskih Kranjcev, ker radi svojega okrnelega konservatizma. odurne ošabnosti in | majhnih zmožnosti drugje ni mogel priti do veljave. Vendar je bilo v tej maloštevilni, drugače pisani
I družbi, tudi zelo mnogo narodnega idealizma, ki je našel najbujnejši izraz v razgrajanju po ljubljanskih gostilnah proti nemškutarjem in v nekaterih slavnih
narodnih pretepih, kakor na J an čem in na Ježici Vlada je pa prišla do prepričanja, da ni neobhodno potrebno, da bi nemškutarji izzivali Sokola in biii potem od njega tepeni, ter ga je razpustila. Ustanovil se je kmalu novi, pričel delati gnezda, preživel vse faze narodnega razvoja do zleta, na Teznu, ga -ribaldinska srajca je bilo edino stalno in nepremen-ljivo na njem. V žalostni dobi narodnega zastoja je zastal tudi Sokol in garibaldinska srajca je prišla samo ob redkih prilikah na dan za posebne parade. Bili so časi, ko so glavni znaki njegovega življenja bile običajne predpustne maškerade, narodno delo mu je obstojalo v Štafaži pri različnih narodnih prireditvah ali pri pogrebih slavnih prvakov. Prišla je zopet doba živahnejšega razvoja našega javnega življenja in poživljenje je prišlo tudi za Sokola. Prišlo ni iz njegove lastne notranje moči, bil je vedno neke vrste tuja rastlina v našem cvetličnjaku, ki se je vzdrževala samo vsled posebno skrbnega negovanja vrtnarja. Znak garibaldinske srajce je bil našemu občinstva tuj in nerazumljiv. Splošno narodno prero-jenje je prišlo med naš narod potom krščansko soci-jalnega gibanja, ki je našlo v Kreku genijalnega voditelja. Gibanje je seglo med ljudstvo, začelo se je narodno izobraževalno delo po različnih društvih , mladina je zahrepenela po organizaciji, v kateri bi na temeiju svojega svetovnega naziranja lahko goji -la telovadni šport, se vadila v disciplini in si ob -enem vzgajala duha. Iz tega1 hrepenenja si je vstva-rila. „Orla“, ki se je naglo razrastel in postavil veliko število gnezd — najboljši znak, da je vzrastel iz potrebe in ima korenine. Sokol je medtem sameval m drvenel brez živahnega poleta. Pravzaprav ni vedel kaj bi in bil je nekaj, kar pa ni bilo mnogo. Ker je v njem delovala inteligenca, ki je študirala po nemških vseučiliščih in bila prežeta duha nemškega li -beralizma, je zavladal ta duh tudi v Sokolu. Priznati moramo, da so- bila nemška vseučilišča za nas velika nesreča in duh, ki se je širil z njih, je ubijal našo inteligenco in oviral naš narodni razvoj. Prvo je bilo : pomanjkanje vsake nravne podlage in celo naravnost zanikavanje in smešenje vsake nravnosti. Brez nravne podlage pa sploh ni dela in življenja, torej tudi ne dela za narod. Drugo je bilo: liberalno nazi-ranje v socijalnem vprašanju, nazadnjaško in škodljivo koristim „malega človeka“, obrtnega in kmet s -kega proletarca, kakor je po ogromni večini slovenski narod Tretje je: „antiklerikalno stališče“, namreč ona bornirana intoleranca napram ljudem drugega svetovnega naziranja, ki se je izražala v najbolj surovi in neumni obliki. Pod vplivom tega duha je o-drvenelo vse in preživljali smo leta najtežjega narod-aeg* zastoja. To mrtviio je zadelo tudi Sokola, Garibaldinska srajca je romala v pomalane škrinje k avbam in ošpetijem odkoder je čisto izjemoma za parado kakšnemu prvaku zagledala za nekaj uric luč sve ta,. Z razvojem novega javnega življenja pod vplivom Kr*kovega socijalizma se je tudi na drugih straneh začelo SvahnejŠe gibanje. V garibaldinski srajci je nastopil „Orel“, ki se sicer ni zavedal prvotnega pomena tega kroja, toda imel je pred sabo jasne cilje: telovadba in šport združena z nravno vzgojo in umstveno izobrazbo v okvirju katoliškega svetovnega naziranja. Sedaj se je začel zopet razgibavati tudi Sokol, garibaldinsko srajco je še imel, a drugega skoraj nič. Začel se je prerajati ter si ustvarjati cilje in program.
Samo predpustna maškerada enkrat na leto je premalo, za interesantne narodne pretepe je redko prilika. Začel si je delati program delovanja in smer nice ciljev, razvila se je debata, ki je še nezaključena in najbrže tudi še ne bo tako kmalu in okvir programa, katerega so priredili na Teznu je samo neko vrste kompromisni koncept nazorov, ki so se tam trli med sabo. Iz njega . je razvidno, da so v Sokolu različne struje, katerih vsaka bi hotela potegniti ptico v svojo smer. Ena, menda zelo močna, hoče narediti iz Sokola organizacijo, ki bi kot pedant Orla imela z« nalogo vzgajati člane nravno in kulturno, toda v svo bodomiselnem duhu — in obenem seveda tudi gojiti telesno vzgojo potom telovadbe. Vprašanje je samo, kako bo mogoče vzgajati člane nravno na podlagi o-nega duha, katerega je naša inteligenca prinesla iz nemških vseučilišč. Vsa slabost napredne stranke je obstajala v pomanjkanju nravne podlage. Vsakdo bo priznal, da se je pod njen prapor zbiral najslabši del prebivalstva z deželo: vaški oderuhi, krčmarji in štacunarji, ki niso bili prijatelji strožje moralke, tor osebe, M so bile od njih pokvarjene ali pa od njih
?
odvisne. Nizko stališče napredno inteligence jo pa nesmrtno ožigosal rajnki Cankar. Vprašanje je samo, kako bo Sokol nravno vzgajal te ljudi? Moral bi so pač najprej sam otresti duha, ki je med nas zaplaval z nemških vseučilišč. V, svojem programu si'ne upa niti namigniti, kam hoče poseči s svojo nravno vzgojo. Zakaj ne omeni na primer alkoholizma, da bi slišali vsaj eno precizno besedo! Dalje si je v svoj program postavil „boj zoper klerikalizem“, z drugimi besedami zoper Slovensko ljudsko stranko, To je koncesija, katero je naredil drugi struji, namreč oni, ki bi hotela imeti v Sokolu organizirane agitatorje /in po potrebi- tudi strokovne, pretepače za Jugoslovansko demokratsko stranko. Tako so vzeli v svoj program e-no točko iz Krekovega preporoda in drugo iz starega liberalizma. Obenem se hočejo vežbati telesno, toroj gojiti telovadbo kot šport. O demokratizmu govore z besedami mnogo, v resnici so privzeli samo nekaj zu-
nanjih demokratskih površnosti. O socijalnom vprašanju se izražajo tako megleno, da človek občuti samo zadrego pisateljev.
Garibaldinska srajca je ostala, ona srajca, ki je dičila že dr. Kljuna in1 dr. Costto, pa tudi Levstika in Jurčiča in toliko drugih tako različnih oseb, o -siala je kot nerazumljeno in nerazumljivo znamenje narodnega bojevništva, toda tezenski program nam ne pove o tej točki ničesar. Niti besedice o naši neodre-šeni domovini ali o naših ogroženih mejah! Človek bi pričakoval, da bo taboristična pesem zaorila iz grl junakov, ki hodijo v garibaldinski srajci, a namesto tega obetajo samo, da bodo „nravno vzgajali“ in pobijali klerikalnega zmaja. Dolgo preteklost in zelo pisano ima za sabo „Sokol“, vso, se je spreminjalo tekom teh desetletij, nespremenljiva je ostala samo njegova garibaldinska srajca, a ptiči niso razumeli in ne razumejo tega simbola.
politični pregled.
'Jugoslavija.
Regent Aleksander je odpotoval 4. t.
m.	preko Ljubljane v Pariz, Njegovo potovanje je v zvezi z jadranskim vprašanjem in našim nastopom napram potom Francije sklenjenim blokom: Madžarska, Romunija in Poljska proti Rusiji (Jugoslavija se nikakor ne bo mogla postaviti na protirusko sta -Jišče). Regentovo potovanje se vrši inkognito. Regent se vrne v Beograd v soboto.
V zbornični seji 2. septembra je bilo na dnevnem redu glasovanje o zakonskem načrtu za volitve poslancev v konštituanto. Pri poimenskem gla -sovanju je glasovalo 166 poslancev in sicer za volilni zakon 143, proti 23. S tem je zakonski predlog končnoveljavno sprejet ter dovršen.
Proti državnemu proračunu za 1. 1920—21, katerega je izdelal demokrat iinančni minister Stojanovič in ki nezaslišano obremenjuje hrvat-skega in slovenskega kmeta, je zavzel odklonilno stališče predvsem Jugoslovanski klub, kateremu se je priklopil tozadevno tudi Narodni klub in srbski ra -dikalei. V očigled takemu mogočnemu nasprotstvu je odpotoval finančni minister Stojanovič v Sarajevo in Crnogoro. Finančnega ministra nadomestuje notranji minister Draškovič.
Narodno predstavništvo se je dvakrat bavilo z volitvijo predsednika, podpredsednikov in tajnikov zbornice. Seje so bile brez kvoruma ter preložene.
Začasni občinski sosvet v Beogradu obstoji iz radikalcev in demokratov. Zupan je radi -kalee, podžupan pa demokrat, dokler ne bo rešil državni svet pritožbe komunistov.
Naše mej e. Določitev mej med 'Avstrijo ter Jugoslavijo bo gotova do 1. novembra. Meje med Ita-liio in Jugoslavijo so odvisne od direktnih pogajanj med obema vladama, ki jih bosta vodila grof Sforza in dr. iTrumbič. Bolgarska vladaje že tudi pozvala našo, naj se čimprej imenuje komisija za določitev bol-garsko-jugoslovanskih mej.
D r. T r u m b i č se mudi v Londonu, da se bo pogajal glede razdelitve avstro-ogrskega brodovja.
rA r n a v t i se zopet zbirajo na levem bregu Bojane in v okolici Skaderskega jezera. Krog tega jezera jih' je že baje zbranih' 6000. Arnavte preskr -buje Italija z municijo in orožjem.
Jugoslovanska vlada zahteva od Avstrije izročitev vojnih krivcev iz vojaških in civilnih krogov ne oziraje se na njih sedanje državljanstvo. Isto zahtevo stavi na Avstrijo tudi Italija.
Italija.
Italija stoji pred boljševiško revolucijo. Od mesta do mesta se proglaša splošna stavka delavstva. Delavci zasedajo tvornice po Tr -stu, Benetkah, Genovi, Milanu itd. z delavskimi odbori. Vlada ne izziva krvavih spopadov, se sicer zaveda nevarnosti položaja, a se čuti preslabotno, da bi nastopila nasilnim potom. Italijansko delavstvo so pobunili od Rusov plačani agenti.
D’A n n u n z i o vrši predpriprave, da bi zasedel Sušak in še več hrvatskih občin v okolici reš-kega mesta.
Madžarska.
Po Madžarski hujska na vojno Horthy. Madžarska bo priredila ob jugoslovanski in avstrijski meji manevre.
Poljska.
Boji med poljsko in rusko vojsko so v teku. Kakih odločilnih bitk ni. Ostri boji so o -krog. utrdb Brest-Litovskega in severno od Lvova, Kjer so boljševiki ustavili prodiranje Poljakov. Pri Buczaczu so se morali umakniti na desni breg Dnje-stra. Ukrajinske čete prodirajo proti boljševikom v smeri Podhajce—Trembovla. Ukrajinci so zasedli Mo-xiasterzysko in Buczacz, sovjetske čete so se umak nile od Gnile Lipe sa Zloto Lipo. Na Krimu vsakdanji boji z obojestransko menjajočimi uspehi.
L’itvinske Čet« so stopile v boj s Poljaki in začele prodirati proti poljski armadi v smer l na Grodno-Suwalki. Litvinske čete so potisnile Poljake nazaj,zajele bogat plen in ujetnike.
Pogajanja za mir med Rusijo in Poljsko se Kodo vršila v Rigi.
Poljaki bodo stavili pri mirovnih' pogajanjih sledeče predloge: 1. Poljaki sprejemajo lord Curzonovo mejo kot podlago za pogajanja za določitev meje, Kodo pa z vso vnemo uveljavljali svoje zahteve po meji, ki poteka bolj proti vzhodu. 2. Raz -
orožitev prihaja šele tedaj v poštev, ko bo razorožila vsa Evropa. 3. Vojne odškodnine in povračila plačata stranki druga drugi. 4. Rusiji se dovoljuje, da trguje z Nemčijo po železniški progi Krajevo—Bialy -stok, izvzeto pa je orožje in strelivo. Železnica ostane pod poljskim nadzorstvom, 5. Samoodločba za male narode med Poljsko in Rusijo se zajamči in izve -de. 6. Rusija mora vrniti vse imetje in vrednosti Poljakov, ki so se odvedle na Rusko za prejšnjih eari-stičnih vlad.
Pnevne vesti.
Prihodnja številka „Straže“ na Malo Gospoj -
nioo zaradi praznika ne izide.
Stolni dekan Jožef Majcen f. V soboto ob 4. uri zjutraj je mirno v Gospodu zaspal Jožef Majcen, lavantinski stolni dekan. Pokojnik je bil rojen dne 2. februarja I860 in v duhovnika posvečen dne 20. jul. 1883 Služboval je kot kaplan v Rečici v Sav. dol. in kot korni vikar v Mariboru. L. 1889 je postal še pod knezoškofom Maksimilijanom dvorni kaplan,/kojo službo je opravljal do leta 1901. Takrat je bil imenovan stolnim kanonikom in leta 1914 stolnim dekanom. Bil je skozinskoz blag, plemenit značaj; neumorno delaven in vztrajen v svojem poklicu je vestno vršil težavne posle svoje službe. Da bi zadovoljil svoje predstojnike, odpovedal so je svojčas vsem udobnostim , da ne rečemo svoje prostosti. Kelih bridkosti tudi njemu ni izostal; nosil je te bridkosti, povzročene vsled nehvaležnosti tega sveta, mirno in potrpežljivo. Vendar je to izpodkopalo njegovo zdravje — zadela ga je pred leti kap. Ozdravel je sicer, pa le nepopolnoma; napornega duševnega dela ni mogel več opravljati , tudi maševati zadnji čas ni mogel več, dasiravno je še bil pokonci. Zadnje dni so mu odpovedali telesni organi, srce je slabelo in v soboto zjutraj je zastalo za vedno. Ljubeznjivemu pokojniku-trpinu bodi ohranjen trajen spomin, njegovi duši pa sveti večna luč! N„ v m. p.!
V St. lij! Se enkrat vabimo na veliko prireditev, ki se vrši na praznik prihodnjo sredo, dne 8. septembra v S;t liju v Slov. goricah. Posebni vlak vozi ob MIO. uri dopoldne, mešanec oa ob M2. uri popoldne z glavnega kolodvora. Izkaznice za polovično vožnjo se dobijo do torka zvečer v prodajalni Cirilove tiskarne. Ker je po dohodu vlaka v St, liju ob 10, uri oficielni slovesni sprejem in obhod z godbo na čelu , prosimo, da se vsak kdor more,pelje v St, lij že s posebnim vlakom. — Iz St. Uja vozita zvečer 2 vla-; ka proti Mariboru.
Zbirališče za Orle in Orlice ter druge udele -žence iz Maribora in okolice, ki se udeležijo slavnosti v St. liju 8. septembra, je isti dan zjutraj ob : 549. üri pred Cirilovo tiskarno v Mariboru. Prosimo točne udeležbe. Posebna vlak odhaja ob MIO. uri z glavnega kolodvora.
Posebni, vlak v St. 11] dne 8, septembra odhaja natančno ob 9.47, vrača se pa iz St. lija točno ob 22.45 zvečer, — Polovična vozna cena velja samo za IIL. razred za vse osebne vlake po Sloveniji in za posebni vlak, Na vstopni postaji si mora vsak udeleženec kupiti celo vozno karto, katero pa v St. liju ne sme oddati, ampak velja tudi za vožnjo nazaj do vstopne postaje. Izkaznico, ki jo dobi vsakdo do torka zvečer v. prodajalni Cirilove tiskarne, mora dati pri blagajni vstopne postaje žigosati, sicer ni veljavna- Otroci nad štiri leta stari plačajo kakor odrasli. Vse te ugodnosti veljajo samo za 7., 8. in 9. september. — Dne 8. septembra bo od 9. ure zjutraj v Mariboru (glavni kolodvor) član slav. odbora oddajal izkaznice za polovično vožnjo osebam, ki si še nakaznic poprej' niso nabavile.
Jugoslovanski klub in državni proračun. Veliko se je že pisalo o našem novem državnem proračunu, dr. Korošču itd. Sedaj je Jugoslovanski klub rešil celo proračunsko zadevo tako, da se ne bo mogel v nas zaletavati nobeden politični nasprotnik. Jugoslovanski klub je sklenil, da ne sprejme sedanjega proračuna, ker je ta usiljen in bi krivično privil z davčnim vijakom ravno slovensko ter hrvatsko kmetsko ljudstvo. V imenu Jugoslovanskega kluba je iz -javil v finančnemu odboru poslanec Vesenjak, da bo sprejel Jugoslovanski klub državni proračun le tedaj, ako se spremeni v smislu resolucij, ki jih je sklenila Jugoslovanska kmetska zveza ob priliki orlovskega tabora in na svojih zborovanjih. Ker je Jugoslovanski klub' nastopal tako odločno, je izjavil in obljubil ministrski predsednik dr. .Vesnič, da pride državni proračun pred parlament. S tem uspehom Jugoslo-vanskega kluba je zavrnjena-vsaka tozadevna kriti-
ka o dr. Korošcu. Kako bo odločilo o državnem pro-» računu Narodno predstavništvu, tako pa bo!
Ilazpis volitev. Narodno predstavništvo je spre* jelo volilni zakon. Sprejetju volilnega zakona bo sledil takoj razpis volitev za 28, november.
Lep uspeh poslanca dr. Hohnjeca. Poslanec dr,. Hohnjiec je vložil protest na vojno ministrstvo radi nerodno razpisanega popisa živine in vozov od strani vojaške oblasti. Ministrski svet je sedaj sklenil, da se ustavi v celi državi popisovanje živine in vozil..
Mojster v časnikarskih racah je postal „Tabor.“ Dan na dan prinaša ta list v stolpičih in na vratih mariborske tiskarne pretresljive svetovne izmišljotine, kakor: Nova svetovna vojna, Rusi v Lvovu itd. Gospodje okrog „Tabora“ streljajo te lažnjive bombe po Mariboru kot nekako reklamo za svoj list, pa se zelo motijo. Mi se pa ne čudimo racam marib. „Tabora“, saj vemo, da se take vesti prekuhavajo v „akademičnj“ glavi in bukajo v svet izpod peresa križanega ognjičarja.
„Tabor“ priznava v svoji notici; „Političnafa-kinaža“, da je bilo korito pokojnega „Delavca“ že tako umazano, da so ga sami razbili in si stesali novega — „Tabor,“ To novo liberalno duševno korito
—	„Tabor“ — zagotavlja politično dostojnost, vendar ta obet je zopet samo že znana liberalna farharija « Verjeli bi v preobrat dostojnosti korita „Tabor“, aka bi se bili tudi izpremenili njegovi duševni zalagatelji, ker je pa tozadevno ostalo isto kot pri prisiljeno razbitem koritu „Delavca“, bo obveljalo tudi za „Tabor“
—	kar mačka rodi, miši lovi. Volitve bodo razbile tudi korito „Tabora“, o tem smo uverjeni vsi.
„Navzoča udeležba.“ „Tabor“ je v številki 7 z dne 3. t. m. skušal odgovoriti ria članek „Račun“ — „Straža“ 1. 9./1920. Med drugim pravi, da naše številke niso bile resnične in da je vse samo „navidez natančno.“ Številke,’ kakor smo jih bili navedli, vz -držujemo in jih bomo vzdrževali z vso resnostjo. Ne trdimo sicer, da ravno ni mogoče zmanjšanja ali povečanja kjersibodi v svoti od 1 do 10, bodi celo do 20, a s tem ne utrpi reč nikakšne spremembe. Neurejene kakor so bile vrste in korakanje pri sokolskem sprevodu po mestu, je bilo težko, da se ne bi bil v-štel kak posameznik v sprevodu, drugod pa zopet kateri več zabeležil. Za udeležence in število telovadcev na Teznu pa navajamo nadaljne stvarne dokaze:! Svota udeležencev na tribunah — 18.000 jih navaja „Tabor“ — je ravno trikrat povečana in docela nemogoča. To bomo pač dobro vedeli, ker so tribune bile naše delo in torej vemo natančno, kakšen načrt da smo imeli. Tribun je bilo osem, prostora na njih za 6634 oseb in sicer 2220 sedežev (na šestih tribunah) ter 4414 stojišč (na dveh tribunah). To pa le takrat, če so vsi prostori do zadnjega napolnjeni, česar pa vi ne morete trditi, ker so ljudje na stojiščih večinoma sedeli, kar zavzame najmanj dvakrat toliko prostora. Vpoštevamo pa .pri tem, da ste imeli gledalce tudi na I. prostoru za godbo in na dopolnilnih sedežih na dveh tribunah. Kljub temu pa gledalci na tribunah števila 6634 oseb niso mogli prekoračiti in je številka 18.000 trikratna potvorba. Gledalcev na sedežih na telovadnem prostoru je moglo biti v najboljšem slučaju 2304, na stojiščih okoli telovadišča pa 5760. Računali smo pri tem tri osebe na 1 meter, torej jako natlačeno —pri sedežih dve vrsti, pri stojiščih pet. Ena stran telovadišča pa je merila nekako 96 m. Dozdanja svota gledalcev nam da sešteta natančno 14.698 oseb. Ako vštejemo k temu še vaših „5000 na one, ki se vžitka telovadbe niso udeležili“, dobimo končno svoto 19.698. Mi pa smo navedli gle dalcev 22—25.000, dasi vemo, da odgovarja svota 22 tisoč z vsem sokolstvom vred popolnoma dejanskemu položaju. Glede števila telovadcev pa primite raje sebe in svoje pristaše, ki jih tudi cenite enako kakor mi. („Tabor“ 31. m. m.: preko 1200, „Jutro“ 31. m, m.:	1184 telovadcev.) Kaj da ste povečali ta števila
čez sedem dni kar na svojo roko na 1600,. kar vam zopet dokažemo, da je bilo nemogoče ! Prav dobro vemo, da je bilo telovadišče pripravljeno za 1600 telo-vadcev (1600 belo pobeljenih kamnov — 40 v kvadratu — je bilo položenih), ki pa je ostalo precej praznega, kar je mogel vsak videti, ki je gledal z odprtimi očmi. Ce se je udeleževal poročevalec „Tabora“5 morda drugih „vžitkov“ in ne onih telovadbe, za to naše številke še ne morejo biti napačne. Stelo nas je pa ponovilo več na večih krajih in vsi smo se ujemali Edino glede števila telovadcev in telovadkinj pri zadnji točki (8.) vam pustimo prosto roko — vaje so bile namreč nevidne. Zä temo in mrak imajo ustvarjene oči samo razne nočne ptice in živali, mi pa tega daru nismo deležni. Torej mora biti že jio vašem» Končno, kar se tiče vašega in našega zadovoljstva „z navzočnostjo udeležbe“, vam iz srca radi priznavamo, da smo rili zadovoljni še terribolj „z nenavzoč nostjo udeležbe“, ki je bila izredno lepa. — Vaša „navzoča udeležba.“
Dr. Žerjav—Paskolo. Znani dunajski romar -italijanaš Paskolo se javno hvalisa po okolici, damu je svojčas pokrajinski paša dr. Žerjav telefoniral v. blaženi nemščini:	„Er soll nur für die Demokraten
agitieren!“ Eden najzagrizenejših obmejnih dunajskih romarjev in sedaj liberalni agitator — dober tekli' narodnost demokratske jugoslovanske soli!
Popravek. V zadnji „Straži“ nam je v notici o f?. Pfeiferju potvoril tiskovni škrat 400.000 K za papir za „Marburgarico“ v 40.000 K. Pravilno in resnično je, da je opeharil g. Pfeifer mariborski mestni magistrat v svrho nabave papirja za švabski list v 'Jugoslaviji za 400.000 K (štiristotisoč K). Toliko, da ne bomo pisali neresnice.
Velika korupcija. Državna vuovčevalnioa za ii vino iri mast v Ljubljani |e dobila izključna pravica
nakupovati živino, posebno teiieta v Prekmurju. Državna vnovčevalnica je odstopila nakup v Prekmurju ljubljanskemu velebarantacu Predoviöu, ki je velik demokrat pred Bogom in ljudmi. Predoviö je znan posebno, da je ob času volitev v Ljubljani in sploh na Kranjskem vozil na svojih svinjskih vozovih voliloe za liberalno stranko naVolišča, Temu glavnemu stebru liberalne stranke v Ljubljani in mnogokratnemu nulijonarju-izvozničarju je slavna „nepristranska“ državna, {! ?!) vnovčevalnica za živino in mast poverila Rastno nalogo, da edino on od . naših Prekmurcev kupuje teleta in prašiče. Predoviö kupuje v Prekmurju teleta 8—10 K kg žive teže, ponuja in prodaja ]ib kar telegrafiamo in telefonično po SO K, torej z malenkostnim dobičkom 20—22 K pri kilogramu. Slavni naši verižniški uradi seveda tega ne vidijo. Mariborskim, ptujskim in ljutomerskiim mesarjem pa nakupanje v Prekmurju za potrebščine našega prebivalstva ni dovoljeno. Skandal je, da celo državna inštitucija, kakor je ravno vnovčevalnica v Ljubljani, oddaja ravno vojnemu dobiekarju-milijonarju Predoviöu nakup ži -vine v. Prekmurju. Od deželno vlade zahtevamo z vso energijo, da pokliče krivce na odgovor, jih ostro kaznuje ter Predoviöu in njegovim ljudem pri vnovče-fònici odvzame pravico nakupovanja: živine v Prekmurju. — Radi verižniškega postopanja faktorjev pri vnovčevalnrci je vse ljudstvo v. Prekmurju silno raz-. burjeno. Bati se je ostrih nastopov,
Cerna so žandarji na svetu? Po mnenju socija-listov in komunistov so žandarji najbolj nepotrebni ljudje na svetu. Vedno mora biti kriv žandar, nikdar kdo drug. Nikdar in nikjer jih ni potreba, vsa ne -sreča izvira vedno samo iz njihove navzočnosti. Se daj se je pa zgodil v Zagrebu sledeči slučaji: V Zagrebu so se razdelili komunisti med sabo, na dve stranki: na „najhujše“ in na „še hujše“, „Se hujših“ Je bilo več, kakor pa „najhujših“ in radi tega so i-meli oni prav, kajti prav imajo vedno oni, kjer je naj večja d ruti al. Ko so zmagal z glasovanjem, so pa „še hujši“ komunisti hoteli vzeti „najhujšim“ kot bojni plen strankino blagajno in časnik. Toda „naihuj-ši* so stali na stališču, da se sme tudi v komunističnem družabnem redu zaklepati blagajna pred tovariši „Še hujšimi“, torej so jo res zaklenili. „Se hujši“ so pa poklicali žandarje zoper s „najhujše“ da bi uporabili silo. Torej prav kakor delajo buržoazijei. Zan-darji se res postavijo za komuniste in hočejo vzeti blagajno. Sedaj pa pridejo „najhujši“ z izgovorom, da je blagajna last cele politične stranke, ne pa ene same organizacije. Sedaj je pa posegla vmes vlada in zaplenila celo blagajno, ker po hrvaški postavi politične stranke ne smejo imeti, blagajne.
■ Se enkrat vzor obmejnega IDS šolnika., V št. 07 našega Usta smo poročali, da je naš učitelj in bivši gerani Mirko Vauda pri izplačevanju vojne podpore mnogo strank oškodoval. Nikomur nočemo delati krivice, zato to poročilo sami radi v toliko popravimo, da je treba mesto številke 744 postaviti številko 564 in mesto 294 pa 195,20; pripomnimo pa, da je glasom sodnijskih aktov do zdaj priglašenih nad 20 oškodo -vanih strank; med temi so: Pekfcr Juljana, Dragučova 900 K 16v; Mulec Neža, posest,, Dragučova 62 K; Mikic Marija 832 K; Znidarko Roza, Sv. Marjeta 100 K; Horvat Marija, vin. v Vosku 30 K 50v; Gradišnik Marija, pos. Pernica 368 K; Kurnik Elizabeta, pos., Vosek 564 K; Marki Frančiška* vin. v Vosku 64 K 80 v; Pavalec Juljana, pos., Vosek 49 K 60 v; Lorber Jožef, pos. sin, Mučna 75 K 50 v; Ceh Ivana, vin. Vosek 195 K 20 v; Caf Marija, vin., Par linje 585 K 60 v; Žohar Antonija,- vin., Grušova 99 K 20 v: Kolednik Magdalena, Dragučova 73 K 60 v; Staner Marija, vin., Grušova 99 K 20 v; Kren Juljana, vin-, Grušova 56 K 20 v; Meglič Rozalija, vin., Pernica 49 K 60 v; Horvat Marija,- pos. hči, Grušova 20 K 70 v; Wagner Juljana, najem. Grušova 248 K. Ako so te Številke izmišljene, zakaj Vauda ne toži radi izsiljevanja, ako so pa dejstvene m prave, zakaj, ne odškoduje prizadetih strank in ne izplaka zaostalih svot? Vprašamo državno pravdništvo,. politično in šolsko oblast, ali so dolžne oškodovane stranke vso Škodo trpeti? Od verodostojne strani smo -.vedeli, da je Mirko Vauda obljubil strankam: napravi ie no škodo poravnati in da je le na podlagi te njego m izjave in obljube, da odide od Sv. Marjete, drža-rno pravdništvo nadal i no sodnijsko postopanje proti ijemu ustavilo. Do danes je M. Vauda še le samo oni Iranki«,, Stefanu Krajnc na Pernici, zaostalo svoto tekaj nad 2000 K izplačal. Smo radovedni^ kako bo odila, javnost, ko bomo v kratkem objavili nove oško-lovane stranke, ki še do sedaj niso bile priglašene! jočeno od tega pripomnimo, da ko smo brali v, „Kme-ijskem listu“ dopis „Sv. Marjeta ob Pesnici“ smo se ehote spomnili, da so že naši pradedi, ki pa niso ili sami cigani, pravili: „Kdor ima maslo na glavi,
« aj ne hodi na solnoe.“ Ako se nas bo predrzno iz-ivalo, bomo še vedeli kako zanimivo resnieo poroča-■ V kratkem bomo pojasnili pomen 4, pa tudi 7, in 8. ožje zapovedi!
Ljutomerski „Freiwillige Feuerwehr“ je razpu-■ila vlada.
Vprašanje na poštno ravnateljstvo v Ljubljani, ri Sv. Marjeti ob Pesnici dobivamo samo trikrat na iden pošto, dasi je bila prej od nekdaj dvakratna in sakdainja poštna zveza. Pri tej redki pošti pa nana-:	i pošti ni nobenega reda. V poštnem lokalu, ki je do-
čen samo za uradnika, oziroma uradnico, nešteto -rat kar mrgoli nepoklicanih uradnikov, to je ljudi, nimajo v poštnem lokalu ničesar opraviti in ki ni-ajo pravice za ekspedicijo pošte; ti ljudje poljubno ’skaj» po poštnih pošiljatvah. Zgodi se tudi, da po sč dni nji videti poštnega uradnika, oziroma urad-ce: med tem časom opravljajo nepoklicani faktorji,
in sicer vselej le ženske, zdaj ena, zdaj druga, celo pošto. Kje je tu uradna tajnost? In kam naj gremo na pošto s svojimi odpošiljatvami ob dnevih, ko je ta pošta ves ljubi dan zaprta? Poštno ravnateljstvo, odgovori nam!
Pod plaščem krščanske ljubezni., — Neid pokrajinski listič je prinesel notico pod naslovom: „Odkod slaba moka?“ — V nii piše, da se je vršila v Ljubljani zanimiva obravnava.- Ofetožen je bil neki veletržec, da je prodajal cele vagone pšenioe, kateri jo bilo primešane nad eno tretjino grahorke. Moka je I bila seveda skrajno slaba, skoraj nevžitna* zdravju I škodljiva. Imena dotičnega trgovca listič ne pove, če prav je stal pred ljubljansko poroto in so vsi lju -i ljanski listi pisali o lej obravnavi. Toda mož se slučajno imenuje Knez, ne pa na primer Poljak,, in dotični Knez je predsednik ljubljanske trgovske zbornice in velik prvak demokratske stranke, iste stranke, kakor list. Radi tega je treba ogrniti njegovo ime s plaščem krščanske ljubezni.
Iz Celja in okolice. Samostojneže v našem o-! kraju vodijo stotnik Sancin iz Buzeta, kozliček - birt J Kamenšek iz Dobrne in sladkornih razpečevalec ko-I ruze Drofenik. Prvi je bil učitelj za kmetijstvo v Ist-I ri, a je bil rajši oficir v stari Avstriji, kakor tla bi I spomladi 1. 1918, ko je bil oproščen vojaške službe, I šel domu v Istro in pomagal bednim istrskim našim I kmetom. Ljubezen do Avstrije, za katero je na Spod-I njem Štajerskem vodil rekvizicije, je bila večja kot I ljubezen do kmetskega ljudstva. G. Sancin pa tudi ni I pozabil na revno Istro. Pošiljal je doli koruzo in fižol, zaslužil sam in njegovi sinovi lepe tisočake. Fižol so morali plačevati Sancinskim sinom kmetje po Istri po 8—10 K kg, a štajerski kmet je dobil zanj 20—40 v, Lepa ljubezen do kmeta! G. Sancin je pač edina primerna oseba za vodstvo kmetskega stanu . On je posebno sposoben za voditelja Samostojnežev, I ker je že od nekdaj strasten liberalec in ima v Celju I le v osebah Špindler in Lesničar vredne drugove. I Ker na svoje shode ne dobi dovolj kmetov, zato je za-I dovoljen, da imajo na istih, kakor n. pr. v St. Janžu i večino komunisti, kateri zabavljajo čez Jugoslavijo, I čez naše stremljenje za osvoboditev Primorskega, a on mirno posluša, ker že davno ne pozna ničesar drugega, kot liberalizem in svoj žep. Drugi voditelj Kamenšek je bil obsojen radi navijanja cen, v Gradcu pa celo v večmesečno ječo, kakor je svoj čas poročal njegov list „Slovenski Narod“; tudi sposoben za voditelja Samostojnežev. Sladkornih Drofenik bi rad splezal potom Samostojne kvišku. On je v prvi vrsti prekupec, kmeta rabi, da ga odira, pravo ljubezen dc kmeta je pokazal, ko je povzročil propad kmetijskega društva v St. Juriju. Srečen je celjski okraj, ki ima take voditelje!
Griža. V celjski okolici in proti Zidanem mostu hudo razsaja griža z že več smrtnimi slučaji.
Sprejem gojencev v državno moško učiteljišče v Mariboru v šolskem letu 1920—1921 se vrši za tiste, ki hočejo nanovo vstopiti in za tiste, ki imajo položiti ponavljalni ah dopolnilni izpit, idne 16. septembra od 10. do 12. ure dopoldne. Gojenci, kateri so že bili lani na tukajšnjem zavodu, se priglase dne 18. t. m. od 10. do 12. ure.
Železniška zveza Rogatec—Rrapiii a. Železniško ministrstvo je dovolilo zagrebški družbi „Pruga“ da izvrši predpriprave za dokončanje zveze Rogatec —Krapina.
Izžrebani porotniki. Za jesensko porotno zasedanje mariborskega porotnega sodišča so bili izžrebani sledeči porotnikih Josip Zelenik, gerent v Im -vanjcih pri Ptuju; Vid Donaj, posestnik in župan v Moškajneih; Janez Peteršič, trgovec, Ptuj; Franc Kočevar, trgovec, Središče; Jožef Mulej, gostilničar, Ruše; Ignacij Vindiš, posestnik, Zgornji Breg; Kaj. Murko, trgovec, Ptuj; Janez Peršak, posestnik, Ilja-ševci; Hinko Pogačnik, tovarnar, Ruše; Franc Napast, posestnik in župan, Pleterje; Franc Fras, po-sestnik, Dobrenje; Frane Ceh, veleposestnik, Destin-ci; Franc Lorber, posestnik, Jurski dol; Franc Der-nikovič, posestnik, Pristava pri Ptuju; Anton Sulek, posestnik in gostilničar, Grabe; Emerik Mravljak, trgovec in posestnik, Vuzenica; Jurij Milošič, posestnik, Slatina; Jurij Skrbinšek, posestnik, Zg. Haj-din ; Miha Petrovič, posestnik, Spodnji Breg pri Ptuju; Andrej Lešnik, posestnik, Spodnje Radvanje; F. Pavlinič, posestnik, Loperšice pri Ormožu; F. Zemljič, posestnik, Murščak-Zasadi; Alojzij Pinter, trg., Slov. Bistrica; Jože! Fidler, gozdar, Slivnica, Maribor; Franc Ceh, posestnik in župan, Golinci, Ptuj; Anton Zemljič, posestnik, Radinci; Jožef Skoliber, posestnik, Stanovno, Ormož- Dominik Ramuta, pos., Sv. Martin pri Vurbergu ; Stefan Ekart, posestnik , Spodnje Jablane; Alojzij Jerič, posestnik, Počehova; Filip Horvat, posestnik in gostilničar, Ormož; Jožef Breznik, posestnik, Kog; Jožef Hausman, posestnik, Hrastje-Mota; Mihael Muštafa, posestnik, Župečja -vas; Alojzij Falež, posestnik, Rače; Mihael Neubauer, posestnik, Zitce. Nadomestni porotniki: Fran Nerat. orožniški stražmojster v pokoju, Josip Marčič , čevljarski mojster, Jakob Sivko, posestnik, D. Gsel-man, gostilničar, Aleksander Mydlil, trgovec, Franc Ogorevc, orožniški stražmojster v pokoju, Anton Bayer, bančni ravnatelj, Anton Turk, posestnik, Franc Schell, ključavničarski mojster, vsi v Mariboru.
Mariborske porotne razprave se pričnejo 20. t. m. in bodo trajale samo dva dni* Razprava 20. t. m. se bo vršila proti Antonu Pintarju ter Alojziju Hrenu radi tatvine, 22. t. m. pa proti Jakobu Gabrovcu radi goljufije in: A. Tementu radi težke telesne poškodbe.
Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol V Ljubljani (Tivoli), misli prirediti v dneh 2. do 3. o-
ktobra t., 1. poučni izlet na kmetijske šole v St. Jurju„ Maribor in Velikovec. — Člani in oni ki mislijo še pristopiti k društvu naj prijavijo svojo soudeležbo najkasneje do 19. t. m. na naslov društva. Polovična vožnja je zašigUrana!	1
Za invalide. Invalidi, kateri se morajo po nuj-ju h opravkih" voziti po železnicah v naši državi, dobe legitimacije za brezplačno vožnjo po železnicah.. Invalidi, kateri žele dobiti legitimacije, naj pošljejo tozadevne podatke kot krstni in domovinski list, za -dnji nadpregledni izvid in svojo sliko zvezi invalidov v kateri so včlanjeni.
Tobačna trafika v St. Juriju ob Pesnici št. 3 je razpisana potom javnega natečaja do 30. septembra 1920. Enoletni kosmati dobiček je znašal 11.691 K 73 v. Položiti se mora, predno se ponudba izroči „ 1000 K jamščine.
Iz Koroške.
Plebiscitna komisija na Koroškem objavlja, da
se je ustanovilo plebiscitno sodišče iz pet članov. Predsednik je Anglež, jugoslovanski ter avstrijski član posedata samo posvetovalno pravico. Pred to sodišče pridejo vsi plebiscitni pogreški in nepravilnosti. Sodišče razpolaga z denarnimi kaznimi, z zaporom do treh mescev in z izključitvijo iz plebiscitnega ozemlja.
Koroška plebiscitna komisija razglaša, da bodo šteli in pregledovali glasove okrajni sveti v prisotnosti jugoslovanskega ter avstrijskega zastopnika. Izid plebiscita bo razglasila komisija in ga določila po večini glasov v celoti vsake cone.
Iz Koroške. Gospodje okrog („Domovine“, ki še nikogar niso pridobili na Koroškem za Jugoslavijo , očitajo, da delujejo pri nas v katoliškem smislu nezmožni ljudje. Ni vredno sicer se prerekati s tem> lističem, katerega čitajo pri nas večinoma NekoroŠci, toda opomnimo le, da so duhovniki in narodnjaki že od nekdaj n;x podlagi krščanskih načel delali za narod in mu tako ohranili slovensko govorico, ko se dopisniku „Domovine“ še sanjalo ni koliko žrtev in truda je stalo narodno delo. Ta „revolver-žurnai“ pa kateremu so tukajšnje razmere Španska vas, očita v svoji zlobnosti ali nevednosti, da je vse izgubilo glavo, ko se je meja odprla. To je laž, ravno nasprotno je res. Probujeno slovensko ljudstvo, ki zaupa v svojo moč, je iz lastnega nagiba dalo duška svojemu o-gorčenju proti stoletnim zatiralcem. Iz lastne inicijative je ljudstvo samo zahtevalo, naj ostane demarkacijska črta, ne pa kot piše „Domovina“, na prigovarjanje gotovih voditeljev, ki so menda izgubili glavo, kakor se je napačno informiral dopisnik imenovanega liberalnega lista. Odkar je trajala borba proti germanizmu, smo delovali vedno v enem smislu, da s po-močio krščanskega nazora ohranimo ljudstvo narodno in verno; imeli smo vedno trdne smeri in jah nismo nikoli izpreminjali. Drugih smeri in ciljev v dosego tega namena nismo poznali. In ta doslednost nas bo brez vseh liberalnih krivičnih napadov vseeno privedla do ugodnega uspeha plebiscita. Kdo pa je prinesel prej alarmno notico kakor „Domovina“, ki je najprej priobčila, da je demarkacijska črta odpravljena, kar še danes ni resnica! in tudi ne bo? Ravno ita list je povzročil vrtoglavost in zmedo, pa ne, pri Korošcih! Sicer je pa res, kar trdi dopisniku resnično dobra stvar zmaga vednoi in bo tudi seda], čeravno nezmožni ljudje priobčujejo take tendenčne dopise, — Koroški Slovenec,
Mariborske vesti.
Javnosti.
Na razna obrekovanja in natolcevanja neodgovornih elementov ugotavljam sledeče:
1.	Za okrasitev mesta in rotovža, kakor sploh za prireditve ob priliki orlovskega tabora v Mariboru ni plačala mestna blagajna na račun mesta niti vinarja. Celo delo je prevzel orlovski pripravljalni odbor, kateri je kril tudi vse stroške.
2.	V svesti si, da mora na magistratu veljati jednak^ mera za vse, sem ugodil vsem prošnjam sokolskega zletnega odbora. Odpustil se je Sokolom mestni veselični davek, dale so se Sokolom na razpolago vse zastave, kakor tudi drogi, ki so bili zabiti na raznih krajih v mestna tla, opremil se je vo -dovod na veseličnem prostoru na Teznu itd.
3.	Ugotavljam, da je orlovski pripravljalni odbor najprej pismeno, potem pa tudi po odposlancih , povabil mestni magistrat k svojim prireditvam in mu izročil natančen program; sokolski zletni odbor magistrata sploh ni povabil in mu tudi ni vposlal programa.
4.	Prepuščam sodbo javnosti, da li sem postopal netaktno, ker nisem pozdravil ministrov, o kate -rih prihodu nisem bil obveščen.
5.	O kakem „masreglovanju“ mi ni ničesar zna* no. Vsekakor pa moj zagovor, ako bo potreben, n® bo težak.
V Mariboru, 4. septembra 1920.
D r. Josip Leskovar, vladni komisar za mesto Ma*ib»r.
Mariborski liberalci se hudujejo nad vladnim
komisarjem dr. Leskovarjem, ker ni pozdravil na sokolskem zletu prisotne ministre in začasnega pred -sednika narodnega predstavništva. Mislimo, da bi se» bil vsak vladni komisar lepo zahvalil za tako čast po-
•mkS.'j»-.
zdrava, ako bi bil moral čakati v Iraku in cilindru cele tri dolge ure, da bi bila blagovolila demokratska ministrska gospoda prikorakati na Glavni trg pred rotovž. Ministri izletniki, ki zakasnijo svoj tiskano napovedan pojav za tri dolge ure, se pač ne morejo ičutiti užaljene, ako bi preminula sicer poslušnemu g. (vladnemu komisarju potrpežljivost. Gospoda ministra demokrata Kukovec in JRalajlovič sta bila pač neoli -cijelna izletnika, ki si lahko privoščita zletno zamudo treh ur, kot zletnika pa tudi ne smeta reilektirati na pozdrav. Zastopniki vlade morajo poznati točnost, zletniki so pa le gostje, Če tudi so ministri, katere se pozdravi le kot goste in gospoda ministra sta bila le gosta gospodov demokratov, ki so ju pozdravljali veliko več nego sta žaslužila kot prostovoljna zletnika.
Netaktnost Sokolov. Gospod vladni komisar dr. Leskovar ugotavlja v drugi točki svoje izjave, da iste dobrote kot jih je podelil magistrat Órlom, so jih postali deležni v enotni meri tudi: Sokoli. Po dovršeni orlovski slavnosti se je zahvalil orlovski odbor gosp. komisarju, da je podpiral slavje po svojih močeh: Sokoli pa, po družabnih pojmih samoumevne zahvale blatijo g. komisarja po „dostojnem“ koritu svojega „Tabora“. Iz tega lakta zopet odseva netaktnost Sokolov, ki se tako radi ponašajo s svojo, viteško fineso.
Discipliniran in suspendiran. Liberalno čašo -pisje si je izmislilo nekaj o discipliniranju g. vladnega komisarja dr. Leskovarja, ker ni pozdravil gosp. ministrov demokratov sokolskih izletnikov, O discipliniranju se je izjavil sam g. vladni komisar. Slavni socij ali stični „Naprej“ pa menda ni razumel liberalne race o discipliniranju in je objavil: G. vladni komisar dr. Leskovar je že „suspendiran.“ Prišel bo še „Rdeči prapor“, la bo morda objavil: G. vladni komisar — obešen!
Voglar in nesklepčnost našega parlamenta. Na veliko začudenje smo včeraj konštatirali, da „slavni“ demokratski poslanec g. Voglar že zopet voglari po Mariboru, mesto da bi bil v Beogradu, kjer je par -lament nesklepčen. Saj Voglar za drugo itak ni, pa
vsaj za sklepčnost v predstavništvu bi že lahko skrbel. To je že preveč umazano, samo dijete/ pobirati, potem pa nazaj v Maribor v „veletočno“ Kodermano-vo družbo.
Mariborski Nemci so vložili na pokrajinsko vlado v Ljubljani prošnjo, da jim ta dovoli nemško paralelke na mariborski gimnaziji. Ljubljanska vlada je to nemško prošnjo zavrnila z utemeljitvijo, da zadostuje za dijake nemške narodnosti realna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani. Absolventi realne gimnazije se lahko vpišejo tudi na vseh tehniških visokih šolah, zahtevam nemškega prebival stva je torej zadoščeno.
Dirkal s ko društvo v Mariboru priredi dne 25. in 26. septembra t. 1. jesensko konjsko dirko na Težim, za katero so določeni dobitki v znesku 36,000 K.
Umrla, je gospa Rozina Strausgitl, trgovčeva soproga iz Bovca na Goriškem. Njen pogreb se bode vršil v torek, dne 7. t. m., ob 4. uri popoldne. Blag ji spomin!
tem letu tri1 gojenke iz naše občine postale deležne sokolskih dobrot. Kako lepo znajo Sokoli za doto gli-h ati, kadar oni obvladajo položaj, ve povedati gospod Mursa, liberalec čistega kova,. Mi starši, ki želimo obvarovati mladino vseh nesreč, svarimo merodajne kroge pred to sokolsko gonjo, sicer bomo primorani poseči po sredstvih samo-obrambe. Vsi oziri na Ko » ropca in Sokole morajo pasti, ako gre za blagor naše mladine. 1
Književnost.
Cven. Večni, ženin nadzornik Koropec si je v -bil v glavo, da mora na našo šolo priti za nadučitelja Sokol Lukman, kateri je kot oženjen učitelj preveč ljubil tovarišico učiteljico, ki je bila kazenskim potom prestavljena v Mursko Soboto, da mu da priliko, da jo more hoditi tje tolažit, ker je iz Šoštanja predaleč. Povemo nadzorniku Koropcu, naj se ne igra z ljudstvom. Ali misli, da si moramo vse od njega pustiti dopasti? Ce so naši sosedje Prekmurci zagrozili s šolskim štrajkom, ga bomo mi znali izvesti, če se nam vsili Lukman za nadučitelja. Vprašamo gosp. nadzornika, kako more dopustiti, da se v našem šolskem poslopju šopiri žlahta učiteljice Kocuvan, mesto da bi se stanovanje za nadučitelja popravilo ? Opozo rimo ga na razmere na naši šoli, kjer se dela za sokolstvo, za napredek v šoli pa se ne stori prav nič. Mladina se mora za sokolstvo navduševati, saj so v
Hektor Cvijič o Cirilovi knjižnici. Rektorju OVijiču ste se poslali doslej izdani dve knjigi Cirilove knjižnice: Naša država in korektura od Jugoslov. Piemonta. Rektor Cvijič je po prečitanih knjigah iz « rekel sledečo sodbo o teh dveh knjigah: „1. september 1920. Dole ob Vrbskem jezeru. Dragi Gospodine. Ovih dana sam našao vremena da pročitam obe Vaše knjige. „Naša Država.“ Vi ste tako lepo skupili geografski i ekonomski materijal, da če ova knjiga biti od velike koristi svima, koji žele poznati našu državu. Gotovo su me još više iznenadili isolidnost i duboko shvatanje istorije u knjizi „Jugoslovenski Piemont.“ Ima Vaših koncepcija, kojima ste premašili sve naše istoričare. Ja Vam najsrdačnije blagoda-rim, jer ste učinili veliku uslugu našem uzajemnom upoznavanju i konsolidovanju naše države. Vrlo bi želeo, da se Vaše knjige rasprostru ne samo med ju Slovencima. Kad bude gotov Vaš „Pijemont“, molim Vas, pošaljite mi u Beograd jedan primerak. Najsr -dačniji pozdrav Vama odani I. Cvijič. — To Cvijiče* vo sodbo smo priobčili javnosti, ker j'e g. Cvijič kćt rektor beograjske univerze gotovo tudi največji jugoslovanski učenjak, katerega mnenje in sodba sta merodajni.
Naročajte in širite „Zločin nad domovino“, ki v žarki luči razsvetljuje zadnjega polstoletja naše domače zgodovine. Izvod 4 K; v večjih množinah, ali če se pošlje denar naprej, 3.50 K, Knjižico razpošilja Kat. Liga v Ljubljani,
I Hala naznanila.
Raznai
URE
vsake vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga ur zlatnine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna.
m IGNACIJ, MARIBOR
BBAJSK1 TRG v građo (Borg).
ili -5 a It a 12 letna deček in DiJ 4n il deklica iščeta vsak po eno sobo in oskrbo pri eni o-bitelji ali ločeno. Ponudbe J. C. poštno ležeče, Sr. Lenart v Slor. goricah.	727
Stampilje Batum stampifje Pečate i» medi Stroje en pa-gittiranje Aparate e a šivanj e ahtov
dobavlja
najhitreje in najceneje
Isudovih Šef, Marilfor,
Prešernova ni. i.
Tovarniška zaloga papirja in specijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi: Papiršef Maribor.
Froda sai Trapistovski
SCfla Postni prvovrstne kakovosti ®Ib prodaja in razpošilja,
vsakovrstne
■	kupuje, prodaja in
iSPIO razpošilja
Milil® Lah, trgoffic,
trgovec
MARIBOR, Q\?m trg, 4.
VINA
ii Haies, lastnega pridelka
in najboljše kakovosti, prodaja v steklenicah
im. St mm,
t rgovei
Maribor, Trubarjeva ulica
(prej Lutrova nMss). 730
Potrti neizmerne žalosti naznaajamo vsem prijateljem in znaneem pretresajočo vest, da je naša iabrenoljubljeaa soproge, ntjboljša mamica, ozir. sestra, svakinja in teta, gospa
Kosina Strausgitl roj. Kenda
soproga trgovca in posestnika v Bovca na Goriškem
v soboto, dne 4. septembra 1820, ob 9. uri po kratki bolezni, preridena s tolažili sv. vere boguvdana mimo
zaspala.
Pogreb nepozabne mamice se vrši v torek, 7. septembra 1920, ob 16. u*i iz mrtvašnice občne bolnice ca me st s o pokopališče v Pobrežje.
ßv. n aša zadušnica m bo darovala 9. septembra, ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
' Maribor, dne 4. septembra 1926.
Anton Strausgitl, soprog. Eleonora, Lidija, Paimira, 733 hčere. Oton, sin. Vsi ostali sorodniki.
"PASiAfttlvfl ^eP° 86 Pr°4a, A	Vj Tezno pri Mariboru, Ptujska eesta 28.	728
Blagajna g0Ä"j*;
Maribor.
729
Lakirana lesena stena
v obsegu 29 m*, pripravna za pre-grajo v trgovinah in sličnih prostorih je na prodaj pod ngodnimi pogoji. Obrniti se je na odvetnika dr. Pipnša v Mariboru.	722
z okoli
4S0 hi
Izvrstnimi vinskimi sodi ali tudi sode posamezno, takoj na prodaj, eventuelno tudi proti zamenjavi za vino. Vprašati: Pristan št. 10, Maribor.	782
Tinska klet
PO CENI
manufakturno blago ie dospelo iz inozemstva in se dobi pri
J. N. ŠOŠTARIČ
MARIBOR, Gosposka ul. 5.
Sukno za moška obleke, — Izgotovljene moške hlače
metei' K 220'--, 260'—,
, 800-— itd.
Hlačevina za moške obleke, met. K 70 -, 80'-,
100 — itd.
Izgotovljene moške obleke, suknene K1500—,
1800-—, 2000’— itd.
Izgotovljene obleke is blačevine, K 600-—, i 700—,800— itd.
iz hlačevine, K 140
160—, 180-— itd. Izgotovljene hlače za dečke, K 60 —, 70 — in 80'—.
Flavina, močna, meter kron 40'—, 48'— itd. na dveh straneh tisk, meter K 48'—.
Pri stari zalogi so se cene primemo znižale.
Melika izbira perila in pletenin lastnih izdelkov.
Izdajatelj in saložniin Konsoroij „Straža.*
ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT V MARIBORU.
6 MESEČNI TEČAJI
IN
4 MESEČNI TEČAJI ZAČETEK DNE 4. OKTOBRA 1920.
TEČAJI
za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slov. jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje.
693 Obšir. prospekt brezplačno ZASEBNI UČNI ZAVOD LEGAT, MARIBOR, Vetrinjska ulica 11, II. nadstr., sprejema od 11.-12,
■F
H
Hočete kupiti po nizki ceni ? ?
701
Potem si oglejte veliko zalogo
čevljev
dokolenic (gamaš) oblek perila
torbic za trg
potnih košar in galant, blaga ter
vrvi iz prave konoplje pri
Jakobu Lati, Maribor, Glavni trg Mei. 2.
Nova lekarna
v Mariboru.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl novo
lekarno na Glavnem trgu 20, v Mayerjevi hiši.
Lekarna je moderno urejena in založena z vsemi zdravili in zdravilskimi potrebščinami.
fflh. pb. Ivin Vidmar,
lekarna „pri SV. Areha“.
V MARIBORU. Vetrinjska ulica 2.
Usek veter svira in noje ivgcslov. tamburaška društvo. Za obilen obisk se cflforsiata podjetnika.
Ob lepem vremenu
VRTNI
KONCERT
sloweiili Jwevlklh
na Malo Gospointco
dne 8. sept. popoldne ©d 3.—10. ure
w gostilni. ..RUDI“
vila ALVIS	™
žepu miBDm
CENA K 7-50 LEJO 1921
CEKA K 7-50
IZDALA IN ZALOŽILA TISKARNA SV. ORILA V MARIBORU.
■Odgovorni prednik & .Vekoslav Stapan.
ffisk tiskarne sv, .Cirila, v. Marihos»