(Y 146 številka. V Trstu, v četrtek dne .6 decembra 1894. Tečaj XIX. nlDIIVOtT« uhaja po trikrat na teden ▼ šestih ii-danj.h j>h torkih, iaivtklh ■■fetlah. Zjutranje iidnnje n-kaja ob ari ijatraj, Tečerno pa ob 7. ari - Obojno isdaaje atane : SSftJTViifr ATrtn> 7« »a pol lata . , fc_ ; J \Z KTNIM . , , JO,— ' I« _ Na urUkt krti priklona narsosln'« •• ■• {smije eiir, Poaamićre iteriike ne dobirajo t pro-Mjatnioah tobaka v Irntu po a nrč., 9 Goriti po M ur«. Sobotno veierne udanje v Irntu S v Gorici A a«. EDINOST 0(jla»i *e rakune po tarifu t petita; sa narioT" k debelimi črkami ne plačuje prontor. kolikor obaegit aradnih >r»t/, l'o«Unii o»mrtn•••«( j« Me/1 Našim naročnikom. Bližamo se koncu leta in mnogo čestitih naših naročnikov je na dolgu z naročnino ne le aa zadnje četrtletje, nego tudi za več časa. di ce!6 za vse leto. Naročniki so jedina naša zaslomba ter je odvisen obstoj in napredek našega lista od rednega plačevanja naročnine. Prosimo torej vse naše čestite naročnike, ki niso se plačali naročnine do konca leta, naj to prej ko mogoče, a najkasneje do 15. t. m. storč, ker nam ie do takrat gredi ti svoje račune s tiskamo. Zajedno isrekamo nado, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti tudi v bodo-čea letu ter da nam pririobč obilo novih naročnikov, da nam bode možno razširiti nas liat z novim letoin v dnevnik. VredniStvo. Upravniitvo. Slovanstvo in njega nasprotniki. Da j« Slovencem neko vrste slovenstvo ta briga, to je ie dolgo poznana, žalostna Duh teh ljudij nagiblje ao rajie na atran. Ne bi hoteli trditi, da ao ti čudaki poaebno zavzeti aa nemitvo, ali uglo-bili ao m toii ailno ? avoje predsodke, dn jin j« vae, kar je nemiko, veliko bolj simpatično, nego p* ono, kar je slovansko. Ti Slovenci ao ai sasnovali avojo poaebno teorijo : kar je slovsnsko, to diii po pravoslavju, a kar je pravoslavnega, to mora sovraiitj sleherni verni katolik. Tako domiiovanjp Se p u sicer na vae strsni, kajti nepremično je nate uverjenje, da je človek labko dober Slovan, in pri tem vendar dober katolik. Toda, dajmo, vsprej-mimo stališče onih, ki trdi, da je alovanatvo in pravoslavjo jedno in iato. In će amo jim ie privolili to konoeaijo, moramo jih vpraiati: ali ni po iati analogiji vsenemška ideja identična a — prote stantstvoiaMn će j* tak6, kdo bi ai upal trditi, da je protesten-tovstvo bolj sorodno »eri katoliški, nego pa pravoslavje PI Nikdo ne more tega trditi. Nai priproati raiuni in naie slovensko srce nam pravita temveč, da nam mora biti slovenstvo — je ie govorimo o simpatijah — simpstič-nrjie, nego-li nemiko protestantovatvo. Ako ae tudi postavimo na strogo katoliiko staliiće, r moramo vendar priznati, da jo mod nami in pra* voslavnimi jedna in jedina ratlika :_versk^mo-i a tJL%^ ment. Gledć na protestantovstvo ae pa pridru-( iuje tej raadruievalni točki ie jedna druga in sila vaina: narodni moment. Ca prianamo tudi, da ja ■ verskega staliiće pravoslavje slo, priposnati pa moramo sa-jedno — ako aa postavimo poleg verskega tudi na narodno etaliiča —, da ja pravoalavjo v primeri a nom&kim proteatantstvom — m a n ji a ■ I o. Pametni ljudje pa poseaajo navadno rajie po manjiem slu. PODLISTEK. Nesretnica. Spisal Anton Z a j o. I. Kodo ni poznal Milioevo Mare? Kedo ni s dopadajenjem občudoval nje krasote in miline, ko se je ob nedeljskih popoludnevib — na trati pokraj šumeče Drine — vrtela v devojaikem koiu. Bila je vitka in ponosna, kakor jela v zeleni gori ; sala in krama, kakor vrtmoa na solnčnem prinudu. D&: no pretiravam, ako rećem: da jej daleč širom Boane ni bilo jednake. Zato pa je bila od vseh mladončev oboževana in da povem resnico : tudi mojo malenkost je veselilo, ako nem mogel o priliki injo spregovoriti kojo besedico. Sioer je bila redka ta sreča, kajti Mara je bila pokraj svoje lepote tudi precej oiabua in bogastvsželjna. S prožim« posmehom gledala je na duiaaoe mladeniče, iti Do tega zaključka moramo priti, ako se tudi strogo držimo stališča onih Slovencev, ki ae is varskih raslogo* sgražajo ie pred samo besedo — alovanatvo. Toda preidimo k dejstvom, O bolesni in smrti can* Aleksandra III. vedli so so nekateri slovenski listi dokaj — Čudno. V hipu, ko je umirajočemu earju pokladal ves »vet — ne iskljuiivli Nomcev samih — tri-but neomejenega spoitovanja, v hipu, ko je nai modri vladar točil solze na izgubi svojega poltenega prijatelja, v hipu, ko je ves sveč žaloval sa velikim prijateljem miru in po takem tudi dobrotnikom sploinega blagostanja in evropske oivilisaoije: v istem hipu niso isvestni Slovenci mogli brsdati svojih — predsodkov in iz istih isvirajoio mržnje. Neki slovenski list je hotel oel6 ironizo-vati miroljubivost Aleksandra Ifl, trd4, da bi so bil isti gotovo vojskoval, ako bi bil imel v to izdatnoga povoda. Na tem članku bili bi dotičnentu listu gotovo ploskali nekateri „Bolgari" in praski žtdje. Mi pa beležimo žalostjo, da so med nami pojmi ie vodno tsao zmedeni, da ne vemo raaločevati, od kod nam preti večja nevarnost, Dokazovalo se je tudi ali vsaj dajalo razumeti, da pokojoi car le zato ni murni /.a bolgarske politike in princa Ferdinand« ker je poslednji katoliike vere. No, mi pa reeomo mirno vestjo, da tudi v tem pogledu gosp6da streljajo pr4ko cilja. Car ni bil prijazen bol-garskim politikom, ker je videl, da je bolgarska politike, odkar je ta država znnet un-Btala samostalna, protislovanska, ker J3 vedel, da po Prusih usiljeni Ferdinand čuti nemiko, ker je videl, da se po Bolgariji lopirita prusofilstvo in židovstvo ter da hoče Germanija pogoltiti ves Balkan, in ker j9 naposled videl car Aleksander III., da boče ista Germanija p6teni Balkana izpodre-vati iile njegovi državi sami. In potem ie prnvitf, da bi se bil Aleksander III. gotovo vojskoval, da je le imel isdatnega povoda sa to 1 O imel ga je, imel, ali ni ga porabil, ker je bil k n e a miru! Dvomimo, da bi bili nemiki državniki ostali tako hladnokrvni v očigled tolikim provokaeijam. Toda Aleksan* der je ostal miren in hladnoduien cel6 v ta* kih trenotkih, ko jo ves avet pričakoval: sedaj mora počiti t In vas svet je strmel, da vendar ni počilo. Pokojni car je snal, da ja Germanom najvač na tem laieče, da ostane Bolgarska tiosavisna od Rusije; kajti le tak6 so mogli rasni nemiki in madjaraki židje do iivega ubogi Bolgarski. To je glavni vzrok, da silijo rasni sovražniki slovenstva na priznanje prinoa Ferdinanda legitimnim kneaom Bolgarske. Pokojni car jo znal, da hočejo Germani napraviti iz Bolgarske nekako — prusko pro- so letali za njo, pouujaje jej roko in srce. Ali zastonj jim ja bilo: njenega oholega srčoca ni mogel rasvneti in pridobiti nijoden. Sleherni jej je bil prereven, presiromaaen. Videvii, da jo je narava obdarila s obilno krasoto, nadejala se je kaoega bogatina, koji jo, sapeljan od njene lepoto, vzame in odpelje v brezbrižno življenje. V naiem mestecu nastanil se je tudi ueki Italijan, Kodo je bil in česa jo iakal l>rt Jitta f bilo je nam nepoznano. Kajti ini se mamo dosti brignti za-nj, kakor tudi on ne •j.n nas. S puuko na rumi postopal je dan /u dnevom po bližnjih šuuiah. Somtertjo odpeljal vo je tudi v Sarajevo ter ao vračal po ]>utih čestih dneh. Po mojem menonju, bil jo pu-»tolovec, ki se je, sit mostnega življenja, ali pa da se umakne kakovi neugodnosti, preselil v to uaio gorovje, Tuko je pri ras životaril že kaka dva meseca. Na jedeukrat raznese! ho je gUs po vincijo ; le zato «e je proti*!) Nemcu na bolgarskem prestolu. Tako jo raaumeti tudi grdi demonstraciji, ki ste se priredili o smrti carjevi v parlamentih na Dunaju in v Budim-peiti. In v rog nemikih iidov in pangermanov naj bi trobili tudi mi Slovencifl Kako dolgo Ae bodemo živeli v prazni domiiljit, da koristimo veri katoliiki, ako delamo za — nemiko protestantovstvo t! Kdo nam je bolj nevaren, ponavljamo; oni, od katerega smo ločeni le po jedni točki — po veri —, ali pa oni, ki nam je nasproten tak6 7. verskega, kolikor a narodnega staliiča P S tako svojo politiko kažemo le, da ne razumemo pravih in konečnih oiljev fiioi-teljev v evropski politiki in pa — da nismo Slovani. Vsa nemiko-protestantovska vskrb* za prava vere katoliike, ni drugega nego hinavstvo — sredstvo je to v dosego konečnih ciljev gormanufilske politike. In da bi tudi slovensko duhovščino odrinili od prepotrob-nega narodnega dela, potihniti bi jo hoteli v boj proti pravoslavnemu .panslavizmu", k a-t o roga pa nikjer ni. Nadejamo ae pa, da so rodoljubna slovenska duhovičinn ne bodo dalu zlorabiti za — protinarodno in gfrmanofil^ko politiko 1 Suj voditelj tej po> litiki ni piosvetljeni in modri Lev XIII., iitnpak voditelji so jej — v Borolinu, F. Politiške vesti. ... OHfravnl, vhnr /Pitelanalrji *linrm«^ Včeraj je pus anslta zbornica nadaljevala razpravo o liazonskem zakonu. Predlog, da se odpravi smrtna kasen, odklonili so 148 proti 66 glasom. Pravosodni minister jo izjavil ob tej priliki : Mnogi pisatelji, ki se bavijo s smrtno kaznijo, pozabljajo navadno na važnost verske podlage pri vzgoji. Dokler se ne dosežejo na tem temelju gotovi napredki, vršili so bodo vodno grozni izgredi in zločinstva. Teiko mu je, da se mora izreči sa smrtno kazen, toda treba mu je upoitevati trajno potrebo. Dokler bode uverjen, da smrtna kasen mnoge nedolžne obvaruje grosne smrti, sagovarjal bode smrtno kasen. Kar se dostajo pritoieb radi postopanja s politiikimi zločinci, obeća ministar, da od« pomore, kjer-koli bi opazil, da se postopa neopravičeno. Gledć drugih sločinoev je državi dolžnost skrbeti sa sdravje vseh, ki so pod njenim varstvom. Če tudi je minister sa smrtoo kasen, vendar ne bi hotel nikakor, da zločinec pogine na isvrsevanju kazni. Volilna preosnova. V včerajšnji seji odseka za volilno preosuovo so govorili po-slauoi K 1 u n, Prade, Morsey, Bauer in Kirscb-ner. Tako javlja čisto na kratko danainja brzojavka. Jako radovedni smo seveda, v kakem smislu se je izjavil slovenski posl. Klun. mestu, da Italijan postopa za Miličevo Maro, koja da je tudi že do ušes saljubljena v njegovo — premoženje. Da pa je premožen, o tem ni dvoma. Mara ie ni videla siromaka, koji bi nosil zlato uro, verižico in prstane, voail se v kočiji in hodil na lov. Dk, on je bogat, tacega si je želela vedno; Mara mora biti njegova žena. Kur je govorilo vse mesto, to se ve, ni ostalo skrito tudi nje očetu, sestdesetlotnemu i Miliču. Stari, Srbin po duni in telesu, postavil se jo odločno proti hčerkini nakani in je; strogo zubrunil dalje občevati s pustim tujin-colu. Dalje je tudi svečano zatrdil, dati jo prvemu, ki potrka na njegova vrata, bila Mara zadovoljna ali ne: njo ne vpruia po h m. Jadni starec de je jezil ali pri tem ni pomislil, da je morda že prekrasna. B'lo je kakih itirinujst dnij pozneje ' Neko noči, na veliko iznenađenje meščanov, | izginila jo Muru. izghiii ie Italijan. Kam sta Glasilo Hohenvvartovega kluba nagluna, da se je v odseku zopet pojavila veča raz* lika v menenjih. Kaj čuda P Kako naj bodo jedini zastopniki različnih klubov z različnimi načeli, ako niti člani posamičnih klubov niso jedini med seboj | Tako se je n. pr. član poljskega kluba Lf»wakovr*ki izjavil proti načrtu svojega rojaka Rutow*kega. Poslednji želi raziirjenja volilne pravice na dolavco in male davkoplačevalce, toda po sedanjem krivičnem zistemu, dočim je Lewakowski za obče volilno pravo. Tako je v poljskom klubu. Nič bolje ni menda v Hohenwartovem klubu. Kakor snano, je Hohenwart sa osnutje delavskih sbornic, katere bi dobile volilno prsvo; kakor pa javlja „Politik", je večina kluba sa Dipaulijev predlog, to je, sa organizacijo po zadrugah. Po tem načrtu bi do-bilij: trgovske in obrtne zbornice, zadrugo industrijalnih delavcev, zadrugo kmetijskih pomožnih delavcev itd., katerim bi pripadulo volilno pravo. Kakor je torej videti, imamo skoro toliko načrtov, kolikor glav. A vse bi ie bilo, ako ne bi bili uverjeni, da nijednu koaliranih strank no želi odkritosrino volilno preosnovo Zvijaj.« se pač in posvetujejo, ker se bojo .argumentov s ulico* in pa neke druge — vitje volje, sicer ao pu jedini vsi do sadnjega — in to jo jedino, v čemer so jedini —: prave volilno preosnove nikar! V Berolinu so včeraj vzidali zaključni kamen v novo driuvno-zborsko poslopje. Prisotni so bili cesarska dvojica, princi in priti-Hismarc^lo'đa'Vsli se jV opraviči/,'da ne ro-iro priti vsled smrti soprogo. Vojna med Kitnem in Japonsko. Is Shnngaja poročajo včerajšnjega dno v London : Kapitanu Hanneokenu naročila jo kituj-ska vlada, da organisujo novo vojsko 100.000 m6ž, katere častniki naj bodo brosizjemno Evropejci. V ta namon jo Hannooken že pridobil nekoliko nemftkih častnikov sa novo vojsko. (Kuko se bodo nemški Častniki razumeli s kitajskimi vojaki, to pu vodi sam B >g! Staveo.) _ Različne vesti. Potovanje NJ. Vel. cetarlct. Vsled vi. barja poslednjih dnij spremenila jo cesarica svoj popotovalni načrt odločivii se, da nadaljuje pot v Algerijo deloma po suhem. O tem poročajo iz Pulja v „Noue Fr. Pressi*, da se je Nj. Veličnnstvo izkrcalo v Pulju ter nadaljevalo včeraj popotovanjo s posebnim vlakom do Marzilja, kjer se vkrca v Algerijo. — Ta vožnja, katero je doživela cesarica med potjo iz Trsta v Pulj, je gotovo na-burnojša izmed vseh mnogoštevilnih pomorskih popotovanj Nj. Veličanstva. Kuki razburjeno je bilo morjd in kakđ si'no so jo prešla P Ni živa duia ni snala tega. Zastonj jo bil stok starega očeta, zastonj povpraievanjo po toli nehvaležni hčeri. Ni je bilo već na> zaj, ni videl več svoje Mure. Slaboten že od starosti, zgubil je po tom teikem vdarou ie zadnje svoje moči in, oslabljen na duhu in telesu, legel na postelj, od koder ao ga sa nekoliko dnij odnesli gori na brdo, k mali cerkvioi, tja, od koder ni povrnitve. II. Zutonilo jo že pet let v dolgo vernost. Prošlo zimo zapustil som toli priljubljeno mi Bosno in nekako v sredi meseca prosinca prinesel mo je parnik iz Metkoviča v Trst. Utrujenih in ozobtih udov stopil som na pomolu sv. Karla na suho. Kor pa sem bil to pot prvikrat v Trstu, postal som med kričečo množico postroščekov in drugih iljudij, ter premišljal, na kojo strsn bi jo krenil, (Konee prih.) upiral« burja, dokaiuje jednostavno dejstvo da je jahta „Miramar", Vi iteje med najhi- tu jSe patnike, potrebo« »la is Trsta » Pulj skoraj tir, du«i ohirujno prepotuj«1 to da-Ijnvo ^ t! urah. Straini vihar pa ni vplival ri :i nn'o:,inj ni ceBarićino zdravje, a tudi jolita ni trpela ćisto nič. Sv. Miklavi. Kdo so ne apominja ii otroikih svojih lot tega znamenitega dne, t kat ere00 đuobrmJi prijatelj otrok po no6i ta-j i na t veno nadaruje ,pridne*, neotarljivim pa [irinasa tradicionalno „*ibo" P — miti, ali tnaein „nastavit- sv. Miklavžu P" — tNo, k<>r si bil .priden*, pa le .nastavi", odgovorita ruditoij•» svoji deoi skritim natmehout. Iii zjutraj, j ud vsi se dani, že jo mladi ivct na uogah : bOs iu v srajćic*b biti na meito, kjer je »nastavil*, in glej, <5udo se je igodilo ' To jo veselje I JeJon občuduje drugega „k asuc* igraće in vsi g.. m. valed pomiritve dveli nuflprotuikuv, po Fr. Žitku gld. 1.50 kr. (9!u-ćnjtio aakiianelo). — V isti krčmi darovala vesela družba po g. Fr. Ž tku gld. 1.55. — V kremi pri „liabiču" v ulici S. Maion nabrali I gld. 1 tir., katerim je dodal Luka Seraiin So 1 gld, — Ker ao še štirje Slovani burje obvnrovali, podarili ao v gostilni pri Vodopivcu 1 krono. — Z i »gubljeno partijo na šahu gg. 0—k in O—j po 1 krono. — V gostilni pri pri krono, C Kmvosu daroval Martin Ribarić 1 Cink in drugi 2 kroni. Za podružnico družba av. Cirila in Ma-toda na Gratl in sicer t namen, da postane UurkvMjiinika Kupni}* pokroviteljica, nabral jo g. Ivan M. Kartdus dne 2 t. m. v krčmi g. Martelanea v Barkovljab v veseli družbi žoloć, da Dragotin osdravi, 1 krono in 80 «lo-tin k, kat tre so darovali: Ivan M. Kandui 1 krono, Jernej Pipan 40 stot., Josip Lavren-ćić 20 stot. in Valentin Brui 20 stotiuk. — Daroval g. Martin Ribarić 1 krono. Za družbo av. Cirila In Matoda v litri daroval g. Martin Ribarić 1 krono. Vabilo na Mlklavžav večer, kateri bed« v soboto dne 9 decembra 1894 v novem dru-»tvenom prostotu. Vspored : 1. Brož: ,Na-pried*, Sušačka koraćoica, novo, udarjata »dru-žena tamburaška zb ra Svetoivanski in „Tria-škega Sokola*. 2. .Nastop av. Miklavia* a sijajnim spremstvom. 8. F. S. ViJhar; tLu-niču", novo, poj« mešani »bor .Tržaškega Sokola". 4. Iv. Tomšić : „Kolumbovi Jajce*, t trojki prizor ua materini god. 5. H. Satner : „Naauj v planinski raj*, novo, poje mešani zbor aTržaškega Sokola*. 6. M. pl. Farkaš: .Moje milje*, tnazurka, udarjata idruiena tamburaška tbora. 7. Svobodna tabava. — Začetek ob 8. uri zvećer .Vstopnina: sa nečlane 40 nvč., sa ilano 20 nvć., ćlaui, došli v sokol h k ej obleki, ao vstopnine prosti. Otroci — katerim je v prvi vrsti ta većer namenjen — ao vstopnine prosti. Od av. Jakoba v Tretu nam pišejo: čujemo, dacirkulica prepis neke slovensko prošnje, katero so avetjakobski verni Slovonci poslali na preslavni ordinarijat. Nam ae le čudno zdi, kako je neki mogla priti ona prod* nja ▼ roke oašib nasprotnikov, ki jo vlačijo i/, krčme v krčmo, da so tam posmehujejo o naših pravičnih zubtovah. Raznesli so celć gia», da bi omenjena prošnja bila nnperjona proti 6. gospodu župniku. No goepod župnik, tu ni ros, od Vas zahtevamo samo pravit-noeti! Uališite želje Svojih ovčic in mir ao vrne v hišo. V to misel darujejo nekateri Hvotja'tobaki verni šestdeset stotiuk av. Cirilu iu Metodu, da bi aprosila ,m i I o s t spreobrnjenja" tistim, ki nas mrzijo. Javna dražba usnja itd. Včeraj vršila so je v tukajšnjem borznem poslopju javna prostovoljna dražba usnja, itd., katero je prire- dila uprava e kr. jtvn'h sklvttj k biHako kakor drAibn vina, ponesrečila je popolnoma »udi drnžba usnja. Strokovnjaki trdijo, da je vzrok t,-mu p grešen« organizacija družbe, no, ni iihš* stva1-, da preiskujemo vzroke in stavljam■> nasvete, ampak kon-siatujemo le, kakor že omenjeno, popoln nevspeh. — Prihodnja javna dražba bode dne 9. jatiuvarja 1895. Za zdravnika, v deželni bolnišnic Ljub Ijanski razpisana je aluiba sekund in arija* Adjutum je 600 gld. na leto. Prošnje do 20. t. m. v 11 d h t > u deželnih dobrodelnih zavodov v L ubijani. Delovanje zdravniika postajTi kom raosi ci novembra likalo je občinstvo v 773 slučajih pomoči na zdravniški postaji in sicer je prišlo 525 strank na postajo samo, v 248 slučajih pa so morali idravniki izven postaje. Največ opravila imeli ao omenjenega dni ca dnć 12. (38 slučajev), najmanj pa dne 7. (16 slučajev.) Davica in Behringovo zdravilo. To dni smo tporočili, da je namestnik mestnega fizika dr. Merlato odpotoval po nalogu mestne delegacije tržaško v Uerolin, da preskrbi Brli ringove zdravilu« krvne vede, ki je bila v Trstu popolnoma pošla. Včeraj je ie dospelo tukajšnjemu magistratu 140 racij tega *4rn-vila št. 1. in 180 racij št. o. Pravo vrednost tfga aredatva more vsak razvideti is teh-le podatkov : V tukajšnji inertni bolnišnici biU je poslednji eas 236 obolelih za davio,, katere so sdravili z Behringovo zdravilno vodo. Od teh je umrlo le 58, to jo 82%. Nasprotno pa je bilo v bolnišnici 57 bolnikov sn iato bolesnije, katerih pa o i a o sdravili s Behrin-govim sredstvom (ker je b lo pošle), in od teh jo umrlo 28, to je 56"/». V tem tednu d&vica nekoliko pojema. (Resnioi na ljubo pa moramo, naglašati da uiti zdravniki niso jedini med seboj v sodbi o tem zdravilu. Nekateri zdravniki odrekajo kur na kratko vaako zdravilno moč Behringovemu aredatvu. Op. Ured.) Pozor. Ona osel«, ki ju v telovadnic ,Tržaškega Sokola* v nedeljo dne 2./12. po pomoti vaeln jeden „muf", proai te, da blagovoli istega oddati v tiskarni Dolenc. 0 velikem požaru v pristanli£u na Reki. Službeni izlcat kr. ogerake pomorske oblasti ceni škodo, katero je bil provsročil poslednji »požar bres konca in kraja* v pristanišču na na Reki na 1. 485. 880 gld. Od ta celokupne škode zadene parobrodno družbo .Adria* škoda 655. 732 gld., ogerske državne železnice Skoda 155 732 gld. in pomorsko oblast 488 734 gld. Gasilni stroški znašajo 11.050 gld. Zmrznol lovec. Kmet Martin Rozman is Boldraža polit, okraja Čruonie|jakegM, ljubil je lov tako atraatno, da je uporabil vsako prosto uro za lov. Te dni je šel zopet na lov, daai je atraino medlo; kmet je v aametu zgrešil stoso in padel raz nizko skalnato steno v gozdu v sneg. Siromak ni mogel najti v snegu poti domov, satn je se), ker je bil menda silno utrujen. Sedć je saspal, a prebudil se ni več, ker je smrznil. Drugo jutro še-le našli so ga, poleg njega pa je če* pel že na pol smrzueu njegov pes. Nesrečui lovne oatavil je 6 otrok. Nezgoda. Včeraj je 281tlni misarski pomočnik Anton Valušič razkladal desk« raz vus. V tem ae je zlomila os in ves je pritisnil Valušiča na ramo, slomivši mu deano ključnico. Ratun tega potolklo ao ga padajoča deske na raznih krajih trupla. Ponesro* čonega prepeljali ao v bolnišnico. Policijsko. Včeraj ao zaprli 7*tetno Jo* sipino udovo S. iz Sežanskega okraja, kar je obdolžona goljufije. Z jedno nogo v grobu, a šo slopari ljudi, to je res redka prikazen. Loterijske ituvilke, izžrobune dnd 5. t. m. Brno 3, 13, 21, 16 33, Inomost 14. 6, 89, 81, 51. Najnovejše vesti. Dunaj 6. .Pol. Cjrreapondens* javlja: Cesar Fran Josip je podelil italijanskemu odposlancu v Belemgradu, ki jo bil poprej poslanik na Dunaju, vojvodi Averna, veliki križ Fl'an Josip'ivega reda, — Car Nikolaj II. jo pudelil dosedanjemu avstrijskemu poslaniku v Peterburgu, grofu "VVolkonstoiuii, Andrejev red. Budmpeita 6. Kriza je neizogibna Pričakuje ae sicer vsaki hip ce*. odobrenja cer-kvt-no poliii&kim prndlogam, vendar je pulo-ženje Wekerl«ve vlado toli kritično, da »koro nima drugo puti pred seboj nego — odstopiti. N.i.iledn k Wekeilev bode baje sedanji predsednik zbornice, baron Baufy. Tvtfovlnak« b*Mj«vk«. BxTdiltr,dŠtl. PS-ni * en •|>.iml»'l «79 « «') K..ruv.u t.i jrjB«.; lhfcj 7 la | to 7.14 Oni <« »po-»iilsj it 01 ti i(2 Ri II0T4 ftift J.as. K n uaa »• <0 d« 5 !M). Pit-nica noir* <>:! 7S kil. t. lifti—ft-70 oil 7& kil f. H70-«-75, ol hO kil. f. « 75-«80 od 81 fcil. f. «H0 -6 85, «a kil. for H 85—«»O. lorrufn 3 i — 8 4U ; prono 6'O0—6 «0 P»«niea: Dobre ponudl»». Pojirainvanj« dobra trf 'talen. — P.oda o i« j« 35.0000 m. stol. C«ne juko »talne. V drugih vrstah lita mulo prometa. Vinns . oblačno. Praga. Naretinirmi sladkor ca dacanbsr r, 11 8I1/, jauuar r. 1192 D.'i.>vno. Pra«a. Ontrifu^al no»i, po.ita»lj»n v Trst iti • carino ?red, odpoliljatsr prsnej f,t8 »0 -9H.75 Hov. mare f. 28.50 -28 75 Ci»nea*«d u noTsnibsr-uiarc t»-2* do —•—. Četvorni «a noraiMber 10' —. V (fUvah («o« good av*r*f« la Jmsltr » .— april 8« 75 bolj«. Fi-obur; Kanton t;it»it iB dsssmbst 71 'M m.»r<- 70.50. maj 6^-75. Dunajska bor 1804 asa a. daoambp* Urin ni Jo g v pupirjii „ „t arebru Avntrijjka rcntn v ilaln „ v ki$ uri popoludne po kratki ali mučni bolezni mirno in previđen se zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspal. Pogreb se bodo vrSil jutri v petek 7. t. in. ob 2",. uri popoludne od stanovanja, Via S. Francesco št. 22, naravnost na pokopališče pri sv. Ani. V TRSTU, dne 6. decembra 1894. Krati in Ana Ahraiu, »tariil. Krnu in Josip A brani, brata. Ana otnož. Kovcre, Marija ornož. Kratnik, Antonija Ahrani, »"tre. Rma Abrain, Virginija Abrain, Irene A liram roj. Pertot, svakinja. Anton Rovere, Filip Fratnik, svaka. Ferrncelo in Bruno Rovere. nečaka. Posebni parte se ne iicflaj^jo. Maslo in knretina od leta 1894. 91iber svožoga ma-lit, uffodn ga vkusa, napravljenega od kravjega mluka, hranjonih mi paii, gld. 4'50; 5—7 kokoiij, ki obilno n«yo.jo gld. 3 50 ; 5—7 debelih petelinov gld. 31- ; 3 isrndno velika raco gld. 8'—; 1 go», izredno vel ka, težka 7—9 libsr «14. 8- - ; l> debela piftčeta (j>oulurd«n) gld 3-—. Vse sa p šilja franko in brez trošlto* za omot s poitnim p ivzetjom, jann'eč, da Icnrotina (p«>rntina) doipa živa do cilja. M. FEUER, Hncsacs, 22 (Oallclja\ pivoTurno brutov Reininghaue v Steinfeldu Gradac 156 pri A. DEJAKU, junior, v Trstu, vla degli Artisti št. 8. zastopnik za Primorako, Dalmacijo in Levant Lična soba je odilati v ulici S. Francesco št. 10 III. naatropje, vrata 18. inot.: Stomaoh: comp. Svetega Jakoba želodečne kapljice. Skoz več let skuNAiio domačo zdravilo, pivo vrito, čitizal ne jo skozi vi«" i« i no rabodra Llebera ilvoeokrep-čujočl ellkalr (Tinct. ohinao nervotica eomp.) — Vaistvena znamka f in sidro — steklenice po gld. 1, 2 in 3 50. Po lleiniftkih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fanta v Pragu (fflarna zaloga) s Lekarna Sera-vallo v Tratu: daljo: lekarna I. Zanetti v Trstu; stara o. kr. vojaška lekarna na Dunaj«!, Stofans-platz, kak«»r tudi v drugih lekarnah. iS Uaorol —atOHj lat frunko t azgpe|eDan|c sfanooanj, kakor tudi cerkva, iol, dvoran, prostorov itd. je mugoie le po Sieui^ns-aviitt za gas (plin) prirejenim pečini ki N lahko ti/rq/tJo brez t glja brnz pepela, brez sij, brez smradu, so najprl* klAđnej« i najadravaj• vsled razprostuj oče gorkot« l Najbolj An poč kar se dostaje moči razgrejevnujn ali trpeŽnouti. MT" Muogo najboljših priznanj. FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2 C kr. prlv. tovarna aparatov za razsvetljavo in kurjavo. IALOOA V TUSTU TVHUKI Garl Oreinitz Neffen. FRIDERIK 0 SIEMENS Dunaj. Torinu c. priv. aparatov za razsvetljavo iu kurjavo. IX 2. Alaevutra»»e 20. Najnovejša plinova nvstiljka za zunanjo raz*vmljavo: Regenerativni plinov solnčni gorilec ^ T5 odktotkov coneji, kakor elektrike bočna Mretiljko, a daje njim jednako avetlobo. Nhdaljo dvorano, delavnice, prodnjaliilc t. t. d staroizkuiene ventllujoie re-iienerstttvne plinove svetlljke ter plinov« avotiljke v ateklu, katero se mu ojo vabiti povsoJi in ho ptio.erno za __v"« slučaje. Uvedeno bo po »som svetu. '.UBfift Ceniki in proračuni zastonj. Jim zastopnik za Trst; HEMK KUM, Via Laatuik politiOuo društvu .Ediuost« — lniluvatelj jQ odgovorui ur«duik : Julij Mikotll. — Tiskarna Dolenc v Tratu.