St. 99. V Mariboru, sobota 26. avgusta. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok. četrtok in soboto, tor volja po posti projeman, ali v Mariboru a pošiljanjem na dom, za ćelo loto 10 golrt., za pol leta 5 #old., za Četrt leta 2 Kold. 60 kr. — Za oznanila se plačnje od navadm* ćuti rist opno vrst« 6 kr. če so nznaniln enkrat tiaka, 5 kr. 5e 8« dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali veČkrat tiska. Vsakokrat bc plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole tVankirati. — Kokopidi 8« no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koruški ulici hi«n. stev. 220. Opravn i S t v o, na ktero naj ae> blagovolijo pošil.jati naročnino, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reci, jo v tiakarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici liian. št. 229. Slovenskim možem pred vo-litvami. Koga borno volili? Slovenci smo, voliti moramo slovenske može, take može", ki so naše krvi, ki se ne sra-mujejo jezika in imena slovenske matere! Ne volimo Nemcev, ki niniajo srca za nas. Ne volimo pa tuđi tacih naših ljudi, kterih je sram da so rojeni Slovenci, kteri so se torej od nas obrnili in ne drže z nami, ampak /. ženici! Delajmo tako kakor naši sosedje delajo, ravnajmo se, kakor se ravuajo drugi narodi, postavim: Neinci sami, ali pa naši bratje Hrvati in Čehi, ali kakor Mazjarji. Vsak izmed teli se svojih drži, svojini največ veruje, svoje voli. Ali bomo mi Slovenci sami svoje ljudi pustili, pa k tajim Sli? Nikdar! Sram nas bi bilo, ee moramo pri tujib ali pri tacih, ki s tujt-i drže, pomocM iskati! Le ozrimo se okolo sebe, pa poglejmo kako naši sosedje, drugi narodi delajo. To spomlad so imeli Hrvatje volitve. Kako «o volili? Oni so bili možje, pa so moško rekli: i mi hočemo voliti svoje može, Hrvate. In dasiravno po jim Madjari z vso silo hoteli nriniti svoje ljudi za poslance, Hrvatje se nišo dali ne ostrašiti ne progovoriti, volili so svoje. Ravno tako so delali pori v scveru naši bratje Čehi. Bog vć kolikokrat so v zadnjih letih imeli volitve. Nemci so vse poskušali, da bi ceske kmete pridobili, pregovorili in posilili, da bi take poslance izvolili, ki bi bili Nemcem po volji. Ali češki kmetje in meščani so se držali dobro, trdno in moško, in vselej no volili svoje češke narodne poslance. I Mažjari so tako delali. Leta 184^ po njih puntu so jim bile pravice uzete. Ko so potlej imeli volitve, volili so od leta 18G1 do 1. 18fJ7 vselej samo svoje mađarske može v zbor. Kelikor so si tuđi nemški dunajski ministri prizadevali, nie nišo opravili, Ogri so izbirali zmerom svoje može, zato so pa tuđi dosegli svoje pravice, in še veC kakor kar jim po pravici grc. In kako se Nemci drže? Kako Nemci vo-lijo? Tuđi oni so vselej, bodo zdaj, volili Ncmce. Berimo samo to, kar oni. pišejo in govore zdaj. Od vseh ncmških krajev slišimo lc: Nemci volite nemške može. 0 nas Slovencih in Slovanih pišejo samo, da nas zasniehujejo in zasramujejo, kakor da emo mračnjak i in lažejo, da jim hoćemo krivico delati. Torcj vsa ljudstva, vsi narodi volijo svoje ljudi, svoje narodnjake za tako imeniten poscl, kakor je poslanstvo. Kaj bomo mi Slovenci sami šalobarde in si bomo med Nemci in nemškutarji iskali varhov in jerobov? Tega nećemo in ne fimemo! liaj hole naši ncmškntarji in Na to vprafianjc smo žcvečkrat odgovarjali in resničnost svojega odgovora z beaedami in iireki I samih Nemcev in njih časnikov dokazali. Trebo :' pa ee nam zdi, da zdaj pri volitvah zopat domislim« slovenske volilce na to, da ee bodo var ovali pred ncmškutarji in ne verjeli njih pokritemu, 4«** njivemu obrazu. * > < •' Naši nemškutarji in Nemci, t. j. tišti Nemci, ki nam nasprotujejo, nas hoeejo poncmlitr in po-tem Prusiji v zrelo vreči. Do leta 1800. je obstal neki nemški bund. Po stari krivici in po čudni politiki nekterib dr-žavnikov so bile tuđi dežele, v kterih mi Slovenci prebivamo v tem ncmškcm bundu. In od nekdaj so si pri/adevali nas v Ncmcc spremeniti, zato so je/.ik naše matere zasmchovali pa nam v Solo i a kaucelijo samo ncmškcga dali. Od leta 1H00. po vojski r Prusko ni vce tega neniškej;a bunda. Od tega časa pa so začeli tuđi nekteri Neinci in nemškutarji bolj na Prusijo gledati, kakor na naše cesarstvo. Tišti Nemci, ki so imeli dozdaj oblast v rokah, so naravnost rekli, da hočejo samo potem Avstrijanci ostati, ako mo-rejo gospodariti nad nami Slovani. Ce se jim to ne dovoli, pravijo, da raje hočejo, da se naše ce-sarstvo razbije, da bodo od sebe vrgli Avstrijo, ki jim je „svineen podplatu in pripadli k Prusiji. Brali smo v pruskih listili pisma avstrijskih Nemcev, ki naravnost to izrekajo. Ko je bila lani vojska med Francozi in Prusi, ko so ncmški Prusi tako neusmiljeno morili in požigali po Francoskem, kakor surove vojske starih easov, ko so potem Franeoxom dve deželi vzeli proti volji tamošnjih prebivalcev, ko so ti nemški Prusi franeosko deželo šc denarno odrli: tacas so naši nemškutarji in Ncmci Prusom plos-kali, na njih zmage pili in peli, tištim Prusom, ki so naši Avstriji vselej in povsod samo sovraStvo skazali in jo goljtali. Od časa te franeoske vojske in pruske zmage je žuganje s Prusijo se bolj odkrito postala. „Pruska kuga" je v ncmškutarjc in nekterc Nemcc zašla. In ta kuga žuga našemu cesarstvu in nam smrt! ako se je ne uhranimo. Neinci in nciušku-tarji namree niao zadovoljni, sami od našega ce-sarstva obrniti se, oni hočejo tuđi nas Slovence in Čehe tej Prusiji prodati! Kajti kakor prej rečeno, ker snio enkrat v tistem nesrečnem nemSkem bundu bili, pa zato ker so dozdaj nekteri nemški prcvzetncži pri nas gospodovali, pravijo, da si mora Ncmčija tuđi cer naše brbte narediti „nemški most do jadran-skega morja.** Da bi nas počasi, -pa gotovo v prusko nemško zrelo potisnili in v Nemce spre-menili, tirja.li so Nemci v svojih „deutscb-national"-nih društvih, Poljake pustiti iz svoje zveze samo za to, da bi nas Slovence in Čehe laglje pogolt-nili. To so y teli dru St vi li in v spisih zadosti jasno povedali. To se ve, da zdaj pri volitvah bodo to zopet tajili, posebno kadcr bodo z vami Slovenci govorili. Ali mi ne smomo pozabiti za kakšne bo se dozdaj pokazali. Posebno mariborske volilce opomnimo, da sta bila do zdanja poslanca Hrandstetter in Seidel v shodu tacib „deutseb-natio-nalu-nih druStev na Dunaji in sta potrdila kar so govorili in sklepali. Oba ta dva sta govorila kot taka Ncmca, vselej za Nemce, nikdar ne za Slovence. Miniatcr llohcnwart je moral spoznati ne-varnost, ki najemu cesarstvu v prihodnje časa od Prusije proti. Zato je razpustil državni zbor, kjer uo prusoljubi seđeli. Volimo torej Slovence, ki so za haso domovino, za cesarstvo in cesarja! Med Nemci pa jih je še veliko, ki nam bodo pravičui, ki so zvesti Avstrijci, — upaino tla bode nemški narod teh volil većino. T4raii,iski Itralje Slovenci nam štajerskim in koroškim Slovencem ob volitvah po- šiljajo v „Novicah." to-le pismo: Pribodnjega meseea prvi dnevi bodo sila važni dnevi za domovino Vašo a tuđi za Avstrijo vso, kajti volitve bodo poslancev za deželni zbor. Presvitli cesar je ministrom sedanjini ponovil pomenljiv ukaz: „Naredite mi mir med narodi mojimi!'' in ministru Hohenwartu bil je po teh besedah prvi nalog, da razpusti vse take deželne zbore, v kterih so đoschmal zvonce nosili taki gospodje, kterim so pruske zmage veliko bolj pri srcu kakor pravica, ktera grc nam slovanskim narodom v Avstriji. Kazpuščeni so ti zbori tedaj tuđi na Štajerskom in Koroškcin, to je, nove volitve bodo, da se pokaže: ali je res volja slovenskih mož, da zopet pridejo taki poslanci v deželni zbor, ki z nogami teptajo pravice naroda slovenskoga in svojo pravico stavijo pred našo, kterim je naša vera hud trn v peti itd. ? „Mi gospodje, Vi pa hlapci!" — to je geslo njihovoga liberalizma. In zato smo vsi Slovani nevoljni; zatirani v solah, kancelijah in sicer v javnem življenji ne moremo priti do miru. To pa je bridko delo srcu cesarjevemu, in zato je rekel: „mir bodi med narodi mojimi !u Nove volitve naj tedaj vresničijo željo cesar-jevo in pravične zahteve naše — po njih naj se Ijulika loči od pšenice. Zato treba, da se vsi volilci zavedajo, ka-korimo dolžuost jim naklada cesarjeva beseda in sreča lastna, in da ee po svoji venti potem vedejo pri novih volitvah. Svoji svojini najbolje zaupati moremo, to je res; ali tuđi med svojinu morajo se i/.brati le taki možje za poslance, o kterih nas skušnja većletna uči, da je njihovo rodoljubje čisto iu stanovitno. Čc take izvolite in tuđi vaši nemški sosedje na Stajarskem in Koroškem si izbcr6 poštene možakc za svoje zastopnike, ki Slovencu privoščijo, kar Slovencu grč, potem bodo slovenski poslanci združeni s poštenimi Nemci v deželnem zborn močna skala, na kteri ee bode razbilo nezadovoljstvo narodov. Ali vedeti morate, moije slovenski! da lejpe in grde besede, da laži in podkupila boste morali odbijati od sebe, da Vas ne omamijo nasprot-niki naši. Strašili Vas bodo, da Slovenci bočejo za-treti nemški jezik, da se ga Vaši otroci ne bodo nič učili in to bode Skoda za-uje. — To je grda laž. Vsaj Slovenci nismo tuko neumni, da ne bi vedeli, da je prav koristno, Če človek vee jezikov zna. Ali uči naj se neinŠki jezik v žo,li na prav em mestu, da pa tuđi v našem maternem jeziku se otroci v soli uČijo Bvet poznati, zgodovino, natoro-znanstvo, eadjerejo itd. V maternem jeziku se otrok v ljudski Soli kar naravnost uči teh veduosti, ne pa da se mu v glavo vbija samo neniSki jezik in se zato ne nči potrebnih rodnosti za življenje. Nam ost i da se s križem hodi okoli eerkve, hočejo nemškutarji, da bi se s cerkvijo šio okoli križa! In poglejte zdaj reveža Slovenca v kance-liji! ^Beri nemško pismo ali pa plačaj človeka, da ti ga preetavi" — tako delajo z nami. Druga grda laž je, da slovenski rodoljubi nočajo svobode, — da oočejo desetino in tlako nazaj, — da hočejo »užni biti grajščakom in „farjem" in drnzih tacih burk več. Ali niemo Slovenci že doati trpeli od nemskutarjev, da bi si svobodc ne želeli kakor riba vode? Ali nišo ravno nemški goapodje bili večidel grajščaki, mi Slovenci pa tlačani? Ali aiao ravno duhovni gospodje s apUovanjem dobrih knjig v kmetijstvu in druzih rečeh nam pomagali do već preiuoženja. Če ni vsak duhoven tak, kakor bi imel biti, ali bodemo kamenje metali potem na vse? Ali je mar tuđi vsak „statthalter" tak, kakor bi moral biti V ali vaak cesarsk uradnik, vsak dohtar, vsak kmet, vsak rokodelec tak kakor bi moral biti? — Kdor tedaj h takimi lažmi in psovkami do Vas priđe, poznate ga brž lahko, da Vas oslepariti hoče ; ne poslušajte ga! In če Vam priđe s tem, da Vam denarja obeta, da volite, kogar on naavetuje, vzemite denar, pa ga neaite gosposki, da po kazenski postavi prejme, kar je zaaluiil — zapor! Na posled pa Se eno: Združeni delajte! Ne, da bi eden vlekel hi, drugi hot! Tako se ce-pijo glasovi, in sovražnik priđe na vrh pri volitvi. Moi, ki Vam jih za poslance svetujejo prijatli naroda, se držite trdno. To pisemce Vam, bratjo slovenski, pošiljamo zdaj Kranjci, ki sami z volitvami nimamo nobe-nega dela, in le željno gledamo na Vas, da se Vam po sreći izidejo volitve. V to Bog pomozi in pamet slovenska! V Ljubljani 20. avgusta 1871. Pozor volilcem kjnetiških občin. Nemškutarji, dasiravno v mestih in trgih za se v posebni skupini opravičeni k volitvi za de-želni zbor, so se dogovorili, se sistematično pri volitvi deželnih občin arivati, in se tam za vo-lilne može voliti puBtiti, tako da za deželni zbor dvakrat volijo, enkrat za deželane in potem kot medijane. Ta manever opravičujejo z dopisom c. k. namestnije v Gradcu, na štirske okrajne glavarje, od 13. junija 1870, broj 1190. Volilei, ne dajte se oslepariti! in vi narod-njaki pazite na to postopanje, ter uničite njih pri-zadevanje z podukoui deželauov, in pustite se ravno tako od njih za volilue može izvoliti. Kar je onim dobro, tuđi nam. Pri vsaki volitvi kmeč-kih obćin naj bode cn naroden voditelj vsaj zarad kontrole nazoč. Domaće in slovanske novosti. — Slovenski centralni volilni odbor se je konstituiral iu razdelil svoja opravila. Predsednik je gosp. di*. Valentin Zarnik, tajnik gosp. Ivan Želcznikar, denaruičar gosp. Franc Rapoc. — Gosp. K.our*Ml ^M'ifll . penzioniran kot stotnik z dobro plačo, kot državui poslanet pa z nezaupiinjcm volilcev, ima v Kamniei pri Ma ribom, ali prav za prav njegova gospa, vinograd Vrh tega je temu lepcinu kraju tuđi župan iu krajni šolski nadzornik. V tej svoji lastnosti je pred malo časa pri neki mali veselici, ktera j( bila otrokom na veselje naincnjcna, prepovedal da se ne smejo zhrati v Soli, da bi potem zhrau sli k veselici Zastonj so ga najveljavniji posest niki prosili, gosp. Seidl je ostal uepremenjen niislil je, da je še pri regimentu iu da ima š< veduo same „gmajuerje" pred aeboj. Se le k< so se kmetje zavoljo take svojeglavue uagajivost razsrdili in žugati jeli, je solo odprl. Pa ta mal upor, da mu kmetje nočejo već kakor aužuji ali nekdanji tlačani ubogati, je razsrdilo Seidl-novo plemenito srce tako, da jih je šel tožit In kaj pravite, zakaj ? T o Ž i 1 j c ta„Volksbegluckeru svoje s os cd e ziirttll ;pnnta po §. 73 kaz. post. pri c. kr. visi sodniji v Gradci, posestnika Kramberger-a, Maček-a in še enega, kteri bi, ako bi bili vsi sodniki* tako neusmiljeni, kakor g. Scidl, bili obsojeni vsaj na 5—20 let ječe. Viša sodnija sicer punta ni pripoznala, ampak le „hudodelstvo ustaje1* (Anfstand) §. 68—72 kaz. post. in se v tem oziru preiskava že vrši pri c. kr. okrajni sodniji v Mariboru, kjer so bodo morali obtoženci zagovarjati zaradi Seidl-nove samovoljo. Mi bi vsega tega ne bili pripovedovali, ko bi se nam ne zdelo Čudno, da se Seidl-nu tako neprieakovano zbudi pravna čut, iateruu Seidl-nu, kteri je do zdaj odobraval kruto silo, dokler ni bil lastni hrbet v nevarnosti. Stranka, ktera je Seidl-na in „kratkega Friceta" vollla kot zastop-nika, je pred lanjskim! volitvami v Novi vaši kruto napadla narodne kandidate in vendar se Seidl ni oglasil proti njej, dasiravno je leto in dan,in ševeč preteklo in se nobena sodnija v zeleni Štajerski za to afero ne zmeni, daBiravno se je že dostikrat podreza-valo,tako da bičlovek na zadnje mialil, da mi Slovenci ne živimo v zeleni Štajerski in v senci toliko hvalisane nem-ske kulture, nego v deželi Dahom eh. Vse to je bilo Seidl-nu „pomadeu,ko je bila pa žaljena samo njegova stotniška nečimernost, takoj bi bi bil dal kmete zbog punta v težko jeeo. Zakaj jih niste tožili zbog veleizdaje, gospodine Seidl, bi bilo še bolj prizancsljivo? In če bi gospoda Seidl-na opomnili na rek: „Kar nočeš, da se tebi ne zgodi, tuđi druzemu ne stori" bi menda Seidl v svoji ustavovernosti odgovorit: „Ja, Bauer, das ist ganz vvas Anders", kar se v Bloven8kem jeziku pravi: „"Nova vaa Se ni Kamnica", kaj ti v Novi vaši so najpo-štenejše može kruto napadli in bili, pa ni bil nihčc kazno van, v Kamniei pa so padle le nektere trde besedo in žc so nekteriobtoženi zbog hudodelstva ustaje! To je pravica v ustavovornih nebe-sih in Seidl nje prerok! pardon! kandidat za deželni zbor, smo hoteli reci. Volilci iz Kamnice ga bodo vsled te njegove Ijubeznjivosti neki vsi soglasno*) volili. — — Ncmška kandidata za mariborsko okolico Bl*MU€iMt«*tt4»r in *4*ldl tri leta ništa nič storila za cesto iz Maribora v Lembach in Ruše, čeravno so se kmečki možje na nju, ki vla-data v okrajnem zastopu, obrnili a prošnjo o tej reci. Seidl je bil kmetom, ki so ga prosit prišli, grobo vrata pokazal. Zdaj pa, ko so volitve pred vrati, bi se rada brž prikupila in hitro se cesta popravlja. — Tuđi na drug uačin skušata volilet pridobiti. Vabita vse veljavne može, kteri so hotel priti, na kosilo in pri viuu znata lagati o nas r> nemško-liberalno nesranmobtjo, — Iz vseh koto> in krajev se je natopio nemSkirtarskih agitatorjev ki hodijo od Irise do hiše, — Iz ptujske okolice se nam poroča da nekteri učitelji, kteri so sicer bili narodnjaki delajo proti g. Hermanu. Zaklinjamo jih, naj po 1 mislijo važnost trenotka, naj pomislijo, da grc ^ ' tem boji za narodnost našo! Vsa druga vpra ' sanja pridejo kasneje ua vrsto, iu se bode gotov* • tuđi učiteljsko resilo na njih korist Ustavoverc 1 iu Prusomani so e ili ni proti nam, in se vedn 5 opominjajo, naj vsi nianjši obziri zdaj prestanejr ' In mi Slovenci bi sami sebi na kvar iu njim n > roko dclali? 1 — C. k. vi adu i uradni ki v celjski i " mariborski okolici gredo pri izborili volilni ? mož ncinškutarjcni, t. j. vladni opoziciji na rok« 3 Prosimo, da se nam v teli stvareh kolikor inogoč ' poroča. 1 *) Ali bi se no imelo brati Pzlosla3nou? i Kaduvcden atavec. — Na KoroŠkcm Slovenskem kandidira v podjunski dolini znani g. prof. Einšpieler, kteri je volilcem razposlal pismo, v kterem obširno v poljudnem jeziku v 12 točkah razlaga rkaj je narobe, kar bi se moglo hitro prenarediti." Društvo rTrdnjavau, to se vć, njegovo kandidaturo živo priporoča, bog daj da bode najbolji uspeh. Konec Einspieler-jevega pisma se glasi: To je ljnbi moji bratje! cei ducet reci in naprav, ki so narobe. Vse to bi se moglo koj zdaj pri priči pronarediti. Da se to prenaredi in da se te napake odpravijo, za to se trudim tuđi jaz že celih 22 let, se trudim tuđi šc zdaj in so bom trudil do smrti. Že enkrat ste mi pokazali čast in ljubezen, da ste me izvo-lili za svojega poslanca in zagovornika v dežclnem zboru. Znano je Vam in celemu svetu, kako sem Vas zagovarjal in branil, kaj sem delal in kaj sem zaslužili ftočetn naštevati, saj Vam je vse znano! — Spct Be Vam ponujam, da me izvolite in pošljete v deželni zbor. Presvitli naš cesar sam Vas vabi in kliče, naj mu pošljete drugih mož v zbore, da bodožnjimi narejali boljše postave. Ako izvolite gospode starega, poprojdnjega duha, bote tuđi dobili postave in naprave starega kopita, ki Vam gotovo nišo po vaeč. Cesar sam Vam ne more pomagati, Vi sami si morate pomagati s tem, da izvolite si poslance novega bolj šega duha. Po-nujali se Vam bodo spet stari poslanci, in Vam obečali zlate gradove; — vcc ko 22 let ravno ti gospodje nosijo zvonec, oni narejajo postave, pa take, — da se Bogu smili: Glejte na njih dela, ne na njih besede. Po sadju se pozna drevo. — Da pa spravite može svojega serca in duha v deželni zbor, treba je: da greste vi vsi volit, — da si izvolite volilne možo katol-škega duha, in da tem volilntna moženi prav go-reče na serce položite, naj volijo poslance, ki se Vam bojo naznanili iu priporočili od katolškega konštitucijoualnega društva iu od „Trdnjavc" r Cclovcu. Tako bode boljše, — drugaee pa ne. Vi imate svojo srečo ali nesrečo v roči; kar si izberete, imeli boste : kakor si posteljete, tako boBte ležali. Človek! pomagaj si sam, in Hog ti hode pomagal. — Centralni odbor koroških Nemcevv Celovcu je izdal volilni oklic na koroške Slovence ali na „KoroŠce sloveaskega jezika," v kterem jih vabi, naj volijo z Nemci. Ko bi mi Slovenci Nemce pozivali nnj volijo z nami, kaksen krik v izraelu bi bil! — Iz Ptuja se piše v „Tagesposto", da so imeli nemškutarji 21. t. m. volileu zbor, v kterem pa je vladala lepa ueedinost. Kandidat za mesto, direktor Fichna je tu med drugim pokazal, da govoriti ne zna, ker m je prepovedal vse interpelacije. ', — Dr. Costa se je zadnji torek podal na Dunaj, kjer so ravno zdaj zaupui možje iz Čc- k skega in Morav-ikega o važnih spravuih zadevah. ' — Dv. Klun se je zdaj veudar-le odpovcdal poslanstvu, tlasiravuo so mu nemškutarji pisali, da bi obdržal svoj aedež. Torej bo treba velikim posestuikom voliti dva poslanca. Cenc je spravil ' svoje prijatelje v nepotrebno zadrego. Morda ga je veudar-lc sram prikazati se v Ljubijano, kjer ' ga vse tako — rado vidi. Težko se bo uašel ' mož, kteri bi bil v stanu, ranjcega poslanca v vsakem obziru uadomestiti. : Dopisi. 0 Iz CVIj»fc.«fc okolice 2.-J. avg. |Izv. > dop. | — (Slovenci pazite pri v o I i t v a h!) a Nemškutarji iu prijatelji ueinške Prusije vani po- nujajo dva svoja človeka, da bi jih v deželui zbor u za svoja poslanca volili. To sta gosp. Posck in 1, Vrečko. Ne volite teli dveh, onadva uista prija ). telja Slovcucev! Vrečko je rojcu Slovence, ali ;c povsod je pokazai, da zaničujc slovenščino. Se Hvojega sloveuekega imena ga je. sram, ker vaelej ga piše po ueruško „!®rctfd)to". Samo kader priđe v savinsko dolino Vam pouujat se, da bi ga volili xa poslanca, taca« se slovensko podpisuje, ia dela, kakor da bi tuđi Slovenec bil. Star pregoror pravi: povedaj mi s kom ho-diš in jaz ti povem kdo si. S kom hodi Vrečko V V Gradci so nekteri Nemci izdali eno piamo na volilce, v kterem pravijo, da je Nemštvo v novar-noBti, da bodo nemŠtvo branili. Vrečko je tuđi ta oklic podpiaal, torej se v Gradci izdaja za Kemca. On, ki je slovensko matere sin, ki do svojega sedmega leta ni ene beaede nemiko znal, je zdaj tako nenramen, da zataji svoj rod. Takt ljndje, ki no izdajalci svojega naroda, so podobni tištim turskim renegatom , ki so za visoke službe vero zatajili ia potlej iz to službe divjali proti lastnim bratom. Kader vas potrebujejo, pridejo k vam in se vam prilizajejo, kakor je tuđi izda-jalec Iškarijot Jezusa ael kušnit. In kdo vam tega Vreeko-ta priporoča? Neni-Sko društvo iz Celja ia Netaci iz Gradca, tišti Nenici, ki nas Slovence vselej zasmebujejo. Tišti Neraci, ki Škilijo gori v nomško Prusijo, kamor bi tuđi nas Slovence radi prodali. Ne dajmo se tem lisjakom! Vrečko se je zaznamoval tuđi 8 tem, da je zasmehoval slovenski jezik v dunajskem časopisu „Neue freie Prcsseu, v tem listu ki vedno pika Slovence in vse Slovane kakor gad. S komur hodiš, tak si Vrečko ! Drugi gospod, kterega uemžkutarji ponujajo nam, je Posek. On bc je že v predzadnji volitvi pokazal in smeanega storil, ker govoriti ni znal. Kako bo tak mož za poalanca, ko bi žo nem-škutar ne bil, ki že ne bo znat v Gradci pove-dati kaj je nam treba. Tuđi Poseka nikdar ne-5emo voliti. Ampak moško borno stali in glasovali za naša narodna, za slovenska kandidata: doktorja Vošnj aka iz Šinarja, in doktorja Doniinkuša. Ta dva poznamo kot dobra Slovenca, goreča za nažo milo domovino ia zmeroin neuntraSena zago-Tornika naših praric, ktere bomo dosegli, ako prave može izberemo, ako se ne damo preslepiti nemškutarjem in onim, ki z Neiuci vlečejo in ue delajo za nas, anipak za sebe ali za Pruse. Mii hoće imeti naš cesar med narodi, mir in naše pravice hočejo naši narodni kandidati, — naši nasprotniki pak hočejo se dalje dražiti. Iz Rutljroi**Ko okolica, 24. avg. (Dr. Janko Srnec.) Da vam resnico poveni, moram reci v svojem iiucnu in v imenu vscb vo lilcev iz. naae okolice, ka ste nam ncizmerm. ustregli, da ste nam mariborskoga odvetnika dr Janko Serneca za našega kandidata postavili. M smo v istini ponosni na to, kajti vemo, kakšut! učena in modra glava je dr. Srnec, kteri spajs 7, ačenostjo »ijajuo govoruiško zinožnost in izvan redno Ijubezen do našega zapuščcuega naroda Vemo tadi dobro, da dr. Sruee po cclem sloven skem Štajerju slovi kot prvi pravduik (ali jurista kar tuđi brez vsega ugovarjanja njegovi nemšk in ueruškutarski kolegi pripoznajo. Občudoval sen že pred leti v mariborski čitalnici, kteji je dr Sernec utemeljitelj, mnogokrat njegovo v istiu prekrasne govoruiške talente, ktere pa posebu< njegov, kakor zvou doneči glas povzdiguje. — 1: našega okraja iu tuđi iz ljutomerskega in ormuž kega, kolikor čujem, bomo vsi brez obotavljanja ne le soglasno, tenmč z uavdušenjein dr. Sernec; volili. Posebno niis to veseli, da naš poprejšnj poslauec, naš vrli in obče ljubljeni g. .1. Kukove že na vbb kriplje za dr. Seracea dela in agitira v čemur se prav v rcsiiici nesebično rodoljubj našega Kukovca odlikuje. Sedanji vodja naa stranke v uaših treh okrajili g. J. Kukovec je vc liko žrtvo lanskega letauaaltar domovine položi dajo pri svoji dolgoletni bolehnosti težko butar poslanstva na se vzcl. Še veče rodoljub]e uai pa zdaj vsein v izgled pokazuje, ka on sam tak živahno in energično dr. Smeća povsod za sv( jega naslednika priporoča. — Spodobilo se je p tuđi, ka ste dr. Srneća lotos nam za kandidat postavili, du saj nekoliko utelie v tem za to najdt ka ao ga lanskega leta v Novi vaši pri SI. Ri-atriei netnškutarski kulturonosoi kot našega na-rodnega kandidata na tla vrgli, ga bili in % no-gami po njem teptali. V tej zadevi jo že dr. Sernec mučenik v pravem pomenu beaede za naše sveto narodne pravico. Torej dragi volilci iz lju-tomerske^a, ormuikega ia našega okraja, zakli-čimo v ponedeljek 4. septembra v Ljutomeru so-glasno in navduŠono : živio naš poslanec dr. Janko Sernec ! Volilec iz gornje-radgonskega okraja. Iz llMlOK. [Izv. dop.] — Tu naj Vam malo priličico povem, kako se gradski Nemci, kte-rim naturne pravice slovenskih Štajercov nišo mar, pečajo za naše živali, pa ae to ne znajo. 1. avgusta so imoli gg;. učitelji ptujskega okraja v Ptuju konferencijo. Pri tej priložnosti jo razdelil med njo inspektor g. Končnik deset zapovedi „Oraćkega Thicrschutzvereinau, ki otrpkom nalagajo, kako bi naj z živali ravnali. Kaj le misli „Gradčki Thier-aohutzverein" in pa inspektor Končnik, kakšne iole da so v ptujttkem okraju? Kolikor nam je znano, samo slovenske in glejte! „Gradčki Tbierflchutzveroin" pa je zapovedi za 'naše slovenske sole v nemškem jeziku tiskati dal, ktere bi se naj — tako je bilo učiteljem naročeno — po šolnkih Btenab obesile. Zapovedi si zna vsak pri učiteljib ali pa po 3olskih stenah ogledati. K tištim deseterim zapovedim v neinškem jeziku se predrznemo v slovenskem pristaviti 3e to-lo: XI. zapoved. „Gradčki Thicrschutzverein" in inspektor Končnik se naj ravnata pa paragrafu 19 avatrijanskih temeljnih postav, po kterem imajo stariši na spodnjem Stajerskeln pravico tirjati, da so njihovi otroci v slovenBkem jeziku, kterega umejo, podučujejo, kako se naj z živali ravna, ker slovenski mladini kaj po nomSko zapovedovati ali učiti jo, se ravno toliko pravi, kakor prazno slamo mlatiti ali pa „Gradčkemu Thierschntzvereinu" in inšpcktorju Končniku po kitajsko razlagati, da mačka miSi lovi in da zajec repa nima, da se morajo toraj po ,,Thicrschutzvereinu'i misi pred , mačko v aro vati itd. Iz ¥JUl>IJ»n<* 24. avgusta. [Izv. dop. . Ljubljanska rfeuerscbouu je imela zadnje dni ( mnogo priložnosti se „avscajhnati" in jib je tuđi porabila. V Vižmarjih je gorelo vee kakor tri ure s plamenom; stara, lepa iu humauitarna navada Ljubljančauov je bila, da so v okolii-o, čc . je bil požar tuđi 2 do 3 uro od mestu, poslali * , hitrimi konji brizgalnicc na poinoe, ktere ui^c nikdar prepozno prišle, tcmveč našle vselej št i mnogo dela in varovale druga, še ne goreča po i slopja ognja. Kar je pa v Ljubljani osnovana ir i scstavljena ognjena straža (lucus a nou lucendo) . je nebala ta lepa iu usmiljcna navada ; „feuerseheu" iz „iicinskih'' turuarjev scstavljena, se boji, iti nt . kmete, in ker so uje) izročili vse brizgalnire ostanejo tuđi te domsi. Da bi ne bilo v Ljub i ljaui teb ognjenih možiceljnov, bi bili dobili Vi/, i marčaui gotovo dve ali tri brizgaluiee iu rešil . vsaj uokaj poslopij: „feuerschcujev^ siecr u i bilo treba, je že brez njih gorelo, a brizgalnin > bi bile vendar-le dobre. Ko je drugi uau goreh & v Poljanah, pri Šeutvidu, pičlo uro od Ljubljani1 - so prišli konji iz gore uje Šiškc k mcsarskcim ,, mostu, kjcr so spravljene mestne brizgalnice, tli i bi jili peljali k ognji a inestni očetje ji i nišo hoteli dati. Je to človeškoV Ni čudu L- da je okolica huda ua noinškutarske škrice, ke „ joj še tiieas ne poma^ajo, kadcr l)i vsak Olovo' e najhujsoinu sovražuiku pomagal. To vođenje j o zbudilo 5c ćelo v liemčurskih krogih nevoljo - rekli so: „Če žc ognjena straža sama ni šla n I, poj^orisče, bi se bile morali', poslati vsaj brin i) galniee. Tako dajemo svojini sovražnikom da u za dnevoiu pravično orožje v roke. To na o bodo zagrabili po listih, ker smo tako neprt i- vidni." — Vsi so prežili na ,,Noviccu, ka a bodo rekle k temu, a te o tej stvari čist a inolče, iu daues je bil pri meni kmet iz Poljj'vi ;, kteri jo pogorel, ter mi rekel, da se moleanj vsi jako Čudijo. Res, da tam, kjcr jo bila dozdaj nfeuerschcua, še ni nić pogorelo, tako je tuđi na Gradu ustavila ogenj, ker jo namroč prišla, ko je bilo že popolnoma pogaženo; vendar si je dala potem hvalo peti v „Laib. Ztg." in „Tagbl.* Toda, če naši sovražniki brž v roko vzamejo čed-nikov rog, če je pri nas lo količkaj kacega nereda, zakaj bi mi molČali o početji društva, ktero je niestu, zlasti okolici, kakor kaiejo omenjene dogodbe, naravnost Škodljivo? Potem se nam lahko v pest smejejo. Da bi no bilo v Ljubljani neračurske ognjene straže, kdo ve, čc bi bilo na Vižmarjih in v Poljanah toliko pogorelo? Zdaj so vaši okolice, ktere nimajo svojih brizgalnic, čisto brez pomoči, kader se uname požar, uihćo jim ne hiti na pomoč, ker je „fcncrscheu" vso gašenje v rštantu vzel in rabi brizgalnice le za svoje parade in vaje na tak ih krajih, kjcr ne gori. Nedavno so ti junaki vrle Krakovčanov skoro pod vodo spravili, za kar jim Krakovčani nišo posebno hvaležni, ker sami vedii, koliko vode vrti potrebujejo. Toraj proč s rfeuerscheu-emu, če ne bo vsa okolica pogorela. Iz r#L*M*■"«»!»u, 24. avg. [Izvir.-dopis.] Rili so čaši, in uieer tega še ni ravno dolgo , ko se naše časopisje ni dosta brigalo ne za Slovence ne za Srbe. Vse kar se je preko Sotle godilo, to t našem časopLsji ni nobenc, ali le mimogredne efemerne pozornosti obudilo. Vas Slovence je to žalilo, in ta žalba se je tuđi sem ter tje po sloveo-skih časopisih 8 kako pohlevno besodico. s kako rabio opomhico na naše bratinske dolžnosti izrazila, kar je eelo naravno. Vcudar pa niste vi Slovenci to naše ignoriranje vaših pri zađe vanj, ki so zares ueda izpričavati, nikoli z nemilim za nedrago vračali, in za to smo vam denes iz vsega src* hvaležni. — Tuđi s srbskiini zadevami se naše časopisje ni dosta ukvarjalo. 0 Srbili ne je pri nas navaduo samo tačas kaj bralo, kadar je veljalo kake medsebojne uesložnosti, kake medsobojne I rivalnosti poravnavati. — Mcsto vsega tega pou-darjal se je povsod le strogi, vse druge elemente izključujoči hrvatizern. Tako je bilo naše časopisje zlasti tačas, ko ste Hrvatska in Slavonija še med Avstrijo iu Magjarorsagom kakor nihalo v zraku viseli. Od kar smo se pa z Avstrijo — Kog daj za veke! — razkrižali, zapustilo je tuđi naše časopisje svoje ekskluzivno hrvatsko stališče, iu danas je v pravem smislu besedc jugo si ove usko, kakoršno je tuđi že 1645.—1849. bilo. Hervatizem postavil se je pod širšo idejo jugoslavizma, kteremu pa kot naj glavueji faktor in voditelj na čeli stoji. Denes se uaše časopisje s slovcuskimi in srbskimi zadevami z isto pozornostjo zanima, kakor z donia-. cimi, „Obzor" je začel zlasti za Slovence kaj sini-, patično pisati! Ne samo, ka se vsi važuejši slo-^ venski dogodki v ujem vestno registrujejo, ampak , o ujih se tuđi meritorno kritizujc. Ta preobrat duha ■ ualašč zavolj tega ouienjavam iu poudarjam, ker - je znamenje novo obujene hratiuske shjge iu vza-i jemnosti, ker pospešuje ju^osloveusko zjedinjenje, i in ker je odločiven /a hližjo iu za daljno jugo-j slovansko prihodnost. ) Učiteljska skupčiua je ravn«»kar v svojom uaj , večjem delovanji. Od prijavljenih t>50 učiteljev jih i je ne maru kakili 800 nazočih, med njhui, bi tlejal i je kakili 120 Slovcucev in kakih TU Čchov. Izuied li slovenskih učiteljev je v ,,jury" za ocembo razstav-.., ljcnih učil VI. razreda i/.brau Praprotnik, brž ko r ne šc tuđi kter ilrugi Slovence, pa ker so mi imena k in osebe nepoznane, ue morem za gotovo povedati. e Včeraj je bilo pri prvcj učiteljskoj .-ku})ščini več ; kot 1000 oseb v redutnej dvorani zbranih. Tu je a stal učitelj iz Slovenije poleg inoliatnedanskega ;- učitelja iz IJosne, tam Ceh poleg oborožauega n Crnogorca, Srbin poleg Istrijanca. Hauačanin poleg s Diihnatina, rimokatolik poleg kalvina, Turek poleg ;- protestanta, pravoslavni poleg nemškega brezver-ij neža itd. Vse njih navdajala je pa vendar leta o ena miscl, da gre tukaj za ljudski napredek vsega i, slovaustva! O vzpchu posvetovanja iu o zaklju-u čcuih rcsolueijah poročiiu prihodujič. VoVitve saborskih zastopnikov v belovarakej žnpaniji so za kmcčkc občine na 5. septembra napijane, mcsto Belovar bo pa žc 3O t. m. volilo. Politični razgled, Volilno gibanje na Moravskom je zevseni podobno našemu. ,. Politik1' piše: vse uradno orotlje, cei a vojska uradnikov na Moravskom spada s srcem in irlavo, z vserui na^nonji in željami dcecmberski svojati: in ecravno nima vsakdo tejra krdela koraže 7. zastavo prusko-nemštva vihrati, vendar je njegovo notranje vse in eclo v Prusko -N emSkcm. Da ti Ijudjc ne bodo podpira 1 i prizadevanja vlade, ktera hoČc mir med narodi uresničiti, temuS da bodo ta prizadevanje preprečali, to naj si llohemvart zapomni, da ne bo s prevelikim pri-zanašanjem sam selic spodkopiU. Vlada naj za to skrbi, da ne bodo njeni lastni organi preko njene glave zvez delali s sovražniki domovine.'* Vse to velja tuđi o uradnikih pri nas na spodnjem Šta-jerskem in Koroškem. Kolikor morejo — se ve toliko da se ravno ne kompromitirajo — delajo proti vladi. V o 1 i 1 n o gibanje v n e m s k i b a v k t r i j-skib kronovinah nam kaže, da bo prusoljubi ncmsko-libcralci bolje organizirani nego tako imenovana konservativno-katoliško-federalistična stranka. Poslednja ni edina med seboj, Kanscrjcvemu „VolksfrcunđV ni za politiko in državopravnost nič, on bi le rad liberalee „na življenje in smrtu pobijal. „Vaterlanđ" organ konservativcev pa odbija to politično nedoloenost ter oštro prijema kat. pol. kazino dunajsko. Ob cnem se ta dva organa kregata ali bi sprejela nekove federalističue „demokrate" v nvojo srcdo ali ne bi. Da vse to najbolj priđe v »ako nstavovereem, to je jasno. V Cl rade i je govoril znani voditelj stajerskib Nemcev Rechbauer v nekem zboru volilcev ter rekel, da je ponmjenjc nemogoec, rckcl, da se hočc svoboda s slovanskimi veeinami zatreti, da Nenici prevzemo boj in da bodo državo resili pred slovansko prevzetnostjo! — Torej ker tirjamo Slovenci in Slovani nekoliko pravio, Nemcem pa vse pustimo kolikor jib imajo, in želimo, da si novib pridobe — imeruijejo to slovanska prevzetnost! Iz tega se vidi, da Nemeem, ki so dozdaj scdcli na vrhu in vladali, ni za drugo, nego da dražijo, da vodo kale, želeći laglje ribe loviti za sebe. Dasiravno je med avstrijskimi No me i jako redko pravična politika najti, vendar se množe glasovi, ki govore za minieterski program. V Linču poskuša bivši poslanec Mayr osnovati „srednjo Btrankou, s programom: naj se avstrijskim narod-nostim dovolijo njih pravične tirjatve, naj se ure-đijo državno gospodarstvo in davki, naj se odpra-vijo napaenosti pri sodnijah in naj se prava bvo-boda na vsakem polji zagotovi. Preverjen je, da se s tem Nemcem krivica ne godi, ako se (politična ravnopravnost tuđi drugim narodom privoli. Trideset najveljavniših meščanov je ta program podpisalo. Dasi se mora reci, da so take prikazni med Nemci rcdke, vendar rsaj upanjo dado, da tuđi Nemci enkrat počno še drugim narodom pravilni biti, ne samo sebi. Ker v zunanji politiki v tem času ni novega zaznaraovati, pečajo se novine z Bcust- IJismar-k o v i m shodom v Gaštejnu. Dogovor tamošnji ni nikomur izvestno znan. Avstrijski prusomani in iz-dajalci pa Se vedno iz tega shoda kapital kujejo proti Hobenwartovemu ministarstvu. Pruska „Bres-lauer Ztg.u piše: „stvari v GaStejnu stoje na noževi oštrini; zmerom je verjetnije da razprave obeb ministrov potrebo dokazujejo strašno smešue protivnosti med jcitovitsko-s 1 o v a n s k o politiko v no-tranjem in med meSčansko-jezefinsko-n e m § k o ljubo politiko grofa Ileusta zediniti." Pristavi se žc v ne-sramnem pruskem listu, da je Đismark rekel, da *zdaj ni „oportun" za Prusijo mešati se v notranjo avRtriJBko politiko. Torej ko bi „oportuneko" bilo, niešal bi se prečoj! Beust je torej sam .landes-preisgcbcru ako je to istina, kar dvomiti ne moremo. Na Francoakem je glavno vprasanje zđaj to, bode-li narodna skupsčina Thiersn podelila vrhovno oblast se za dolže ćase ali ne. Te dni priđe dotični nasvet poslanca Vitet pred zbornico in bode najbrž imel Tbiors većino za sebe. Znano je da med Francosko in tenisko nišo Se pokoji mira sklencni, ker so se v Frankfurtu raspravljanja obeb pooblastencev na pruski trdoglavosti razbile. Zdaj pišejo, da se hodo ,H54.«iG2 funtov svinjske masti in 28.417.232 funtov svinjskoga (preKajcncga) mesa. Vrh tega pa se 35,212.216 funtov govejega mesa. Te številke govore dosti jasno in naj bi bile našim kupčevalcem in prodajalcem migljaj ka je prikladneje izvaževati najbolje izbrano ko-Bove in dele nego celo in /.ive prešičo in vole. * (Duhovske spre\nembe v 1 avantin-ski škofiji.) Predstavljeni so sledeči 5. gg. ka-plani: Sorglccbner Jo/.e v Žetale; Vole Franc za 2. v Vitanje-, Drozeg Anton k sv. Urbanu pri Ptuju; Kolarič Jožc za 1. v Trbovljc; Sevcr Jože v Ko-privnico; Cilenžek Blaž v Dramljc; Jakopina Janez v Loko; Lapub Martin v Vransko; Skerbec Martin za 2. v Trbovlje? Brcznik Anton na Kalobje; Hernab Jnže za 2. na Vransko. — Za kaplane so sledeči č. gg. novomešniki nameSčeni: Slekovec Ma-tevž v Srediaču; Korošak ,lak. k sv. Uupcrtn pri Laškcm; Napast Martin v K.apel ah pri Brežieah; Leber Franc v Podsredi; Šuta Hupert v Laporjih. — Č. g. Naprudnik Franc je stopil v pokoj. Ku-raeija sv. Petra na kronski gori je do 19. septembra t. 1. razpisana. .,S1. Oosp*u Za Tom&ičev spominek. Prenesek . . 1500 gkl. — kr. Gos*p. Alojzij Lcnčpk, poseotnik na Blanci '20 „ — „ 8 kraških goap. \>ogo8Uivti2v ..... 8 „ — „ Skup~T~ "lf.28^gkT — kr. Dunajeka borsa 25. avgusta. C. k. crkin.......5 „ 80 , Napol..........'.» B f.7 „ Mleln ^ €omp. na Dunaji (Babenbcrgorstrassp 1 — Ror^rin^ 3) kupujejo in prodajajo vsake borsne vrednosti izvrše nai^oi'ila, ntitliinojKlci Y>or^i po naj-boljSih pogojih, prodajajo cleleže, Mi-eOlcinih clr*Tti.ž;el> in vsakovrstne srečke za plačilo »lCt (3) svote prav ceno. Pri« javna vin I trgovinska šola (3) na Lropoldstadt, PraterotrasBe 32, Karl Porges, direktor. ! ___________________ M«^ ! Đ^^ Izšulam učenci uiivajo to dobro, da zamorejo kot enoletni prontovoljci vstopiti v c. k. annado, brez da bi morali deluti izpit za prostovoljcc. Zavod jo razdcljcn na dvoje: a) Solo, t) Specijalen tocaj. Šola obsp^a tri tečaje: I. Pripravno loto; II. Snlski poduk; III. Praktično dolovatije. — Specijalni teiaji: I. Ponobt-ii oddulck; 11. Žclczniški oddelck; 111. Zavarovalni oddolek; IV. Ponavljajući oddolek za izŠolane učence (cnoletne prostovoljce); V. Vcčerni poduk. v Solfiki poduk prične zafetkom oktobra. V posebnom oddelku tega zavoda, v Podnćnom komptoir-u za trgovinske znanosti se vedno prejomajo taki, ki »bog starosti, Btami in posluv ne morejo v solo. Dnć 3. oktobra ne prično večera tečaj na tri Biespce o navadnem in dvojnem knjigovodstvu, o trgoviu-Bkem računanji, dopisavanji in o menjicah; dir. PorgeB. Dalje se prično pripravni te čaj i za trgovinsko, ioleznisk> opr&vnUko in poilovfciije pri telegrafu /a vbc tiete, ki iel6 sluieb pri ietaznicah. Učitelji so izbrani iuned nkuScnih uradnikov e. k. priv. s*e-vernc »eleznice. Daljo so odpre Bpocijalen tečaj o tavarovanji vse prek. Zavod jo visoko ministoratvo naukov in proevete stavilo v eno vrsto z akadetnijami obstoječimi v Avstriji, ktero odlikovanje je le nasledek izvrstno uprave zavoda in »adobljcnih vapehov pri poduku. Pridobljenimi vspohi pri poduku in nevtrudljivo Bkrbn*i»tjo ravnateljstva, je ta eavod stvaril tako konkuronco, da fce druge u-iilnicp posnemajo itgledno organizacijo tega zavoda. Vpisovanjo ee za£no ođ 26. Nfptombra naprej. Programi ne dobo v savodo in VBcnfiiliSčini bukvurnici Bock--ovi, na Dunaji, UothentiiurmBtroBBP, Nr. 1!>, aastonj. lidatelj ui odgovorni urednik Martin J elovšek. Tiskar: F. Skaaa in drufi.