Edizione per festero — Inozemska Izdaja Leto LXXI Štev. 165 a V Ljubljani, v petek, 23. julija l«43-XXI Spedlzloo« (• tbbonimenle potialo Potu in« plačan« « gotovini Prezzo • Cena L 0.80 MaroCnlna mesečno IS Lir, za inozem' atvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. Cek. raft, Ljubljana 10.650 z* naročnino in 10.349 za inierat«, Podru2nIca| Noto mesto, Izključna poobla5?enlta ca oglalevanje Italijanskega In (njega izvora) tlnion« Pubblicita Italiana S. A, Milana Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka tn dneva po praznfttt, g Uredništvo tn npravai Kopitarjeva 6, LJubljana. Atbuuamenli; M*«* 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire Edi- eione domenica, enno 34 Lire. Estero 65 Lire. C C P.l Lubiana 10650 per gli abbonaraenti, 10 349 per le in-•erzionL Filial«! Noto mesto, Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001-4005. | Concesslonaria eseluslva per la pnbbllcItS <11 provenienza italiana 3 ed estera: U ni one Pnbblicita Italiana S. A, Milana. Vojno poročilo št. 1153 Občutne izgube sovražnika na Siciliji Obsežna torpediranja sovražnega ladjevja Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavil'«: Sovražnik je na Siciliji razvil v srednjem in vzhodnem odseku bojišča pehotne in tankovske napade, sile osi pa so jim zoperstavile žilav odpor in prizadejale napadalnim edinicam občutne izgube v moštvu in sredstvih. Vzdolž jugovzhodnih obal Sicilije so noša tor-pedca letala zadela sedem velikih parnikov, eden od teh je eksplodiral. Potopljena je bila petrolej-ska ladja in šest trgovskih parnikov poškodovanih v zalivu Auguste in to so dosegli bombniki osi. V noči na 16. julij je pred Siracuso oala podmornica napadla sovražno skupino, v kateri sta bili dve veliki edinici in mnogo rušilccv ter zadela z dvema torpedoma eno od večjih edinic. Angloameriško letalstvo je bombardiralo G r o s-seto, Napoli, Salerno in Cagliari. Škoda jc majhna. Blizu S a r d a so sovražna letala z ognjem iz strojnic obsipala vlak, ki je vozil vojne ujetnike. Obrambne baterije so sestrelile eno letalo v M i 1 i s u , drugo pa v U r a s u (Sardinija). Nočni lovci so sestrelili tri letala. Ob zgodniih urah danes zjutraj jc nemško letalo uničilo angleško dvomotorno letnlo, ki jc hotelo streljati s strojnico na neko letališče v prestolnici. • Podmornici, ki je v noči na 16. julij nastopila proti sovražni skupini pred Siracuso, jc poveljeval poročnik bojnega broda AldoTurcio iz Benetk. • Na podlagi poznejših ugotovitev znašajo izgube prebivalstva v Rimu po poletu z dne 19. julija 717 mrtvih in 1599 ranjenih. Zaradi poletov, omenjenih v vojnih poročilih št. 1152 in 1153 obžalujejo naslednje do sedaj ugotovljene žrtve: Crotone en mrtev in dva ranjena, Grosseto en mrtev in pet ranjenih, Salerno 16 mrtvih in 22 ramenih (večinoma vojni ujetniki). Lizbona, 22. julija. AS. Malta je imela v torek najhujši letalski napad v zadnjih sedmih mesecih. Ta napad je bil precej koncentriran. Letalska pro-tiobramba na otoku je zelo močno streljala. Duce in Hitler vse potrebne vo sta proučila aške ukrepe Rim, 22. jul. AS. Kratko poročilo o sestanku med Ducejem in Hitlerjem, ki pravi, da sta obravnaval samo vojaška vprašanja, je prekrižalo vse spletke sovražnikove propagande ter je jasen odgovor na poskus Angležev in Amcrikancev, ki so v sedanjih vojaških nastopih iskali samo politične ciljc, Ncustrašnost italijanskega ter nemškega naroda spričo strahovalnih napadov sovražnika dokazuje vso piškavost takega poskusa. Italijansko prebivalstvo ter zlasti rimsko meščanstvo je ka- ;kor nemško ljudstvo jasno izpričalo svojo voljo, da vztraja ter se bije. Na sestanku sta Duce in Hitler gotovo prere-šctala vojaški položaj v Sredozemlju ter na ruskih tleli, kjer se sovražnikove množice pomikajo proti pvropski obrambni bojni črti. Pogovarjala sta se o vseh podrobnostih in možnih razvojih ter se kot vrhovna poveljnika sil osi odločila za protiukrepe, ki jih zdai zahtevajo za usodo vseh evropskih narodov Za te ukrepe sta se odločila po tehtnem in stvarnem pregledu celotncga položaja. »rezus sd Azevskega morja do Orla — Sovjeti izginit 163 tankov - Nemške psntorshe edinice so obstreljevale ruska pristanišča ob Azovskem morju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovjeti so nadaljevali včeraj na vsem bojišču od Azovskcga morja do bojnega odseka pri Orlu svoja brezuspešna prizadevanja, da bi prodrli nemške postojanke. Njihovi deloma z novimi silami podvzeti napadi, katerih težišča so bila pri Kulibiševu, I z j u mu , severno od Bjelgoroda in ob loku pri Orlu, so bili v odločnem obrambnem ognju in v toči bomb razbiti pred lastnimi črtami ali pa zaustavljeni v glavni bojni črti v borbi cd moža do moža. Krajevni vdori so bili povsod takoj s protinapadi očiščeni. Nemška pehota se je v zadnjih težkih bojih v vseh položajih prav posebno odlikovala. Predvsem zasluži, da je imenovana sudetsko-nemška 46. nemška pehotna divizija. 163 sovjetskih oklepnih vozil jc bilo včeraj sestreljenih. Nemške pomorske edinice so v noči na 21. julij obstreljevale važna sovjetska oskrbovalna pristanišča ob vzhodni obali Azovskcga morja in postojanke na fronti ob M i u s u. Pri tem je bila ena sovražna ladja potopljena, druga pa zažgana. V vodah Ribiškega polotoka so brza nemška letala uničila nek sovjetski brzi čoln. Nn Siciliji je prišlo saino v vzhodnem delu do bojnega delovanja. Napad neke liri- Papeževe pismo generalnemu vikarju o bombardiranju Usma Bombardiranje Rima — žalostni rekord sedanje vojne Vatikan, 22. jul. AS. Sveti oče je nj. eminenci | kardinalu Francescu Marcchetti-Sellvagianiju, škofu | v Frnscatiju in svojemu generalnemu vikarju v Rimu, poslal naslednje pismo: »Gospod kardinal! Vam, ki lako od blizu sodelujete pri naši vladi in pri naši pastirski skrbi za to rimsko škofijo, središče in glavo katoliškega sveta ter krščanske misli in vete, bi radi poslali 6vojo besedo v uri posebne grenkobe, v katero je pogreznjena naša duša. Dobro veste, kako nas je žalostni pogled na pustošenja in ruševine, ki se kot žalostni rekord sedanje vojne kopičijo nad neoboroženim in nedolžnim prebivalstvom, že od začetka vojne vzpod-badal, da srno poskusili sleherno pot, da ne bi niti v spopadu orožja bila docela pogažena in po strasteh zadušena čustva in načela, ki jih narekuje človečanstvo. Zaradi tega smo v svojih poslanicah vsem vernikom opominjali tiste, ki se vojskujejo na tej ali oni strani, naj spoštujejo nedotakljivost mirnih državljanov ter spomenike vere in omike, če hočejo ohraniti dostojanstvo svojemu narodu ter čast svojemu orožju. »Pomislite,« smo jim hoteli reči, »kakšno strogo sodbo bodo izrekli bodoči rodovi nad onim. ki je uničil tisto, kar bi bilo treba skrbno varovati kot bogastvo in ponos vsega človeštva ter napredka narodov. Pomislile, da sovraštvo ni bilo nikoli oče miru in da bo zamera,^ ki jo povzročajo obsežna, pa nič potrebna uničenja delala pozneje manj stalen in manj veder dan miroljubnega srečanja, ki ne more obstajati v poniževanju premaganih, temveč temelji in se utrjuje samo v bratovski slogi, pomir-jevalki duhov ter krotilki slrasti in zamer. Kot škof tega vzvišenega mesta smo si z vztrajnim zanimanjem prizadevali — in Vi, gospod kardinal, ste spremljali vse naše korake — da bi našemu ljubljenemu Rimu bile prihranjene strahote in škoda bombardiranja. Ne da bi .omenjali ogromni zgodovinski pomen tega starodavnega mesta, je Rim za nas sveto meslo katolištva, goreče v novi, še bolj bleščeči slavi Kristusovega imena, bogato s čudovitimi spomeniki vere in umetnosti, varuh predragocenih listin in ostankov. Rim, v čigar podzemlju so v trenutkih najhujšega preganjanja bila prva pribežališča krščanskega ljudstva in mučen-cev, ki so posvetili amfiteatre in. cirkuse in ki hodimo k njihovim grobovom molit kakor v zibelko krščanstva; Rim, po čigar ozemlju so razsejano ustanove rimske kurije, številni papeški zavodi, mednarodne ustanove ter kolegiji, ki so pod našo oblastjo, toliko in toliko svetišč poleg naših prekrasnih patriarhalnih bazilik, toliko knjižnic in del najslovitejših veleumov lepih umetnosti; Rim, kamor se shajajo ljudje z vsega sveta, nc samo, da bi se učili vere, temveč tudi starodavno modrosti ter gledajo vanj kot v svetilnik omike, ki temelji na krščanski kreposti. A poleg tega je skoraj sredi Rima — in torej Izpostavljeno nevarnostim letalskega napada žava, v kateri so zbrani neprecenljivi zakladi vere in umetnosti, sveta dediščina ne samo Apostolskega sedeža, temveč vesoljnega katoliškega sveta. Na vse to smo že jasno in večkrat opozorili ter tistim, ki se jih tiče v imenu človeškega dostojanstva in krščanske omike priporočil«, naj spoštujejo nedotakljivost Rima. Zdelo se nam ie dovoljeno upati, da bo upoštevanje tako očitnih razlogov, dalje avtoriteta, ki jo —pa bodisi po nevrednem — imamo, skupno priznanje naše višje reprislra-nosti ter obsežnega in trajnega dobrodelnega delovanja, ki smo ga izvajali na korist vseh brez razlike narodnosti in verske pripadnosti — da nam bo vse to med tolikimi grenkobami prineslo tolažbo, da bomo pri obeh vojskujočih se strankah našli razumevanja za svoje zanimanje za korist Rima. Toda žal se je naše, tako umestno upanje izjalovilo. In zdaj se je zgodilo tisto, za kar smo rotili, da se ne bi. Tisto, česar smo se bali, četudi pričakovali, je danes žalostna resnica, zakaj ena najznamenitejših rimskih bazilik Sv. Lovrenc izven zidovja, sveta vsem katoličanom zaradi starodavnih spominov in zaradi preicpe grobnice našega češčenega prednika Pija IX., je zdaj po veliki večini uničena. Ko smo gledali razvaline znamenitega svetišča, smo se spomnili besedi preroka Jeremije »Kako je potemnelo zlato, kako sc je spremenila prelepa barva, kako so razmetani kamni svetišča.« Žalostna skušnja iz dejstev še enkrat dokazuje, kako je navzlic varnostnim ukrepom, ki bi jih radi izvedli, skoraj nemogoče izogniti se razdejanju častitljivih stavb na teh svetih rimskih tleh. finske vojne skupine je bil razbit. Sovražnik je izgubil številne ujetnike in jc imel visok«" krvave izgube. 11 težkih oklepnih vozil je bilo uničenih in nekaj topov zaplenjenih. Pri napadu un ladijske ciljc v pristanišču A u g u s t n v noči no 21. julij, so potopila nemška letalo eno cistcrnsko ladjo z 10.000 tonami, poškodovala pa z bombnimi zadetki => nadaljnjih Indij in en čoln zu izkrcavanje oklepnih tožil. Neka nemška podmornica jc v drznem podjetju prodrla v pristanišče Si rac u za in potopila ladjo za prevažanje čet /. 12.000 tonami. Berlin, 22 julija. AS. Iz poznejših ugotovitev se vidi, da sc nemški bombniki iz sovražnega konvoja — la napad jc omenjen v vojnem poročilu z dne 12. julija — potopili dva velika pamika in sicer pripada eden vrsti »Duches«, drugi pa vrsti »Drduna«. Ti parniki pa imajo po 20.C03 in 19.500 ton in ne 17.0C0 in 18.C00, kakor je bilo to omenjeno v nemškem vojnem poročilu. Sovražnik je torej pri tem napadu izgubil 39.503 ton dragocenega ladjevja. ki bi bilo zelo pomembno za oskrbovanje angleškega otočja. Berlin, 22. julija. AS. Kakor pravi nemška uradna agencija je sovražna letalska skupina včeraj skušala napasti ob obali Ledenega morja nemški konvoj. V sovražni letalski skupini je bilo 33 letal. Na klic. so s svojih oporišč takoj prihitela nemška lovska letala in napadla na skrajnem severu sovražne botnbnike. V kratkem času je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal. Sovražnik je hitro Zaradi tega se nam zdi, da smo dolžni znova povzdigniti svoj glas v obrambo najvišjih svetinj ki so v čast človeški in krščanski veličini, tudi zaradi tega, ker je naš sveti namen — ki nas k temu vzpodbada tudi srce — v soglasju z vsemi dobromislečimi varovati in braniti zaklad, ki nam je bil zaupan, da ga varujemo in oddamo naprej za sodbo bodočih rodov. Naša beseda, ki vre iz ranjenega srca, noče biti vzpodbadanje k zameri in k sovraštvu, temveč vztrajno in — radi bi, da bi res bilo — uspešno sklicevanje na čustva za plemenito razumevanje svete usode Rima, nič manj kakor na čustva človečanstva in krščanske ljubezni. Našim hudo prizadetim vernikom iz rimske škofije, katerih žalostno stanje smo videli na lastne oči sredi novih razvalin, smo skušali priti na pomoč brž in z vsemi sredstvi, s katerimi smo mogli razpolagati. Njim pravimo: Pokažite danes še bolj kakor sicer vnemo iz tiste preskušene vere, zaradi katere je apostol narodov hvalil tudi vaše prednike Zaradi krščanske vdanosti radi sprejemajte bolest in pomanjkanje, nesreča naj bo za vas vzpodbuda k očiščenaju vaših duš, k pokori za vaše grehe, da sc boste vrnili ali še bolj približali Gospodu. Vsem našim sinovom, ki se ozirajo v Rim in v Kristusovega namestnika, ki je kot škof njegov posebno ljubeči oče, naj bodo kjer koli, zlasti pa tistim, ki jim je skušnia iz lastne bolesti in bolesti bližnjega vzbudila sočutje do mnogovrstne človeške stiske, pošiljamo v očetovski vztrajnosti vabilo, naj povzdignejo zaupljive prošnie h Gospodu, da bi pospešil uro svojega usmiljenja, ko bo odio-ženo orožje in se bodo duše zjasnile ter bo na razburkani svet spet svetila luč in radost pravega miru. S tem upanjem v srcu dajemo vam, gospod kardinal, naši ljubljeni duhovščini in rimskemu ljudstvu apostolski blagoslov, Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 20 juliia leta 1943, v petem letu našega papeževanja. Pij XII. panja mednarodne komisije o zločinih v Vinici Boljševiki so večino žrtev živih zakopali naše Vatikansko mesto, neodvisna in nevtralna dr- I metana v jamah. V Berlinu, 19. julija, — Od 13. do 15. julija se je mednarodna komisija tozadevnih strokovnjakov in kriminalističnih raziskovalcev, med katerimi je bil tudi profesor Cazzaniga z univerze v Milano. zbrala v Vinici, da prav na dotičnem kraju, kjer so Sovjeti izvršili svoje divjaško dejanje, prouči vzroke, ki je bila njih posledica smrt žrtev. Komisiji je potrdila izsledke, ki jih je dognalo načelstvo zdravstvenega sveta za vzhodno zasedeno ozemlje in je vrh tega dognala novo okoliščino, ki sledi iz nje, da so bile žrtve v Vinici večidel žive zakopane. V zapisniku, ki ga je podpisalo 11 profesorjev in zdravnikov, sc ugotavlja, da jc bilo iz prve jame izkopanih 1026 trupel in 817 od njih je bilo obduciraniii. Vse jame, odkrite v Vinici, razen desetih, ki so bile večje, so bile iste širine in globine. Trupla so bila vsevprek na- Žrtve moškega spola so bile oblečene in so skoraj vse imele roke zvezane na hrbtu, medtem ko so bile tri žrtve ženskega spola, katere so ob navzočnosti mednarodne komisije potegnili iz jame, popolnoma gole in brez vsakršnih vezi. Večina nesrečnikov je bilo ubitih z običajnim strelom v tilnik z orožjem 5.6 mm kalibra. V primerih, kjer je bilo dognano, da je zemlja zašla v požiralnik, je bilo lahko spoznati,, da so bile žrtve ie ranjene in so tako požirale prst, ko so bile še žive. Sodeč po oblekah žrtev, so te pripadale izključno delavskemu ali kmečkemu sloju in so že dosegle zrelo dobo. Iz izjav v zvezi z umorjenci in iz izpovedi očividcev, kaj šele iz dobljenih dokazov, je razvidno, da so bili umori v množici izvršeni leta 1938. (Corriere della Sera.) zaobrnil smer letal in ni poskušal niti zadeti nobene nemške ladje. Berlin, 22. julija AS: Vojaški sotrudnik uradne nemške agencije ugotavlja, du se je položaj nu vzhodnem bojišču ustalil in pravi, da boljševiki še naprej osredotočujejo vse svoje napade in vse svoje sile proli nemškim postojankam v odseku pri Orlu. /.uradi oblike ozemlja pa ni mogoče dati še imenu krajev, ki naj bi" pojasnilu položaj na tem odseku. Dovolj je, če se omeni, da se najbolj zahodna torka, ki jo je sovražnik dosegel imenuje Nlzenik. Včerajšnji dan jc bil dan velikega uspeha za nemško poveljstvo in ti uspehi so še enkrat potrdili nudmoč nad sovjetskim poveljstvom. Sovjetsko poveljstvo pošilja svoje oddelke v gotovo uničenje, lo pa je ravno cilj nemškega poveljstvu. S posebno taktiko je treba uničevati čim več .sovražnega moštva iu vojuegu grudivu. To seveda daje razumeti, zakaj nemško poveljstvo ne pripisuje velikega pomenu posesti tega ali onega kroja. V okviru splošnega položaja je treba nuditi sovražniku možnost, da se razmahne na gotove postojanke in ga tako postaviti v |>oložaj velikih težav. Poskus sovjetskega izkrcanja na obalah severne Norveške pri Vardoeju nudi nemškemu listu priliko, da potrdi, da je obrumba norveške obale učinkovita tudi v najbolj odročnih predelih. Lisbona, 22. julija AS: Prispela io novica, da je bil potopljen moderni angleški parnik >Yofturn«, ki je pred kratkim odplul iz Lisuo-ne, natovorjen z železno rudo. Dva dni nato gu jc potopila na Atlantiku podmornica osi. Sovjeti so se zapletli v veliko izčrpavaino bitko Berlin, 22. juliju AS. Današnji berlinski lisli komentirajo položaj na vzhodnem bojišču in soglasno podčrtavajo. du imajo te bilke vedno večji značaj velikih izčrpa vul ni h bilk za boljševike. Nemška ofenziva jc najprej pri odseku pri Bjelgorodu, ofenzivu, s katero je prehitela sovjetski napad, prizadejala strahotne udarce boljševiškemu vojnemu ustroju. V Berlinu poudarjajo, da so nemške čete vedno izvajale tuktiko, kako izzvati nasprotne sile, da bi se pognale v napad, nato pa jim prizadejale porazne izgube. »Volkischer Beobachter« piše, da to taktiko potrjujejo ogromne številke tankov, letal in težkega orožja, ki so pa Nemci boljševikom uničili nli pa so ga boljševiki morali pustiti na bojišču. »Biirscii Zeitung« piše, da je bil sovjetski val razbit s tem, da so nemške čete jiri Bjelgorodu prišle v bliskovit napad, kljub temu, du so boljševiki bili zelo prizadeti, so vendar morali vreči v boj vse in to so tudi storili. Toda sovjetska glavnina na to ni imela več tiste prožnosti, ki I>i bila potrebna, da bi dosegla odločilen uspeh. Po nekaterih začetnih uspehih se je napad boljševiških sil razbil in sedaj se bo odločilno zlomil proti trdni oviri nemške obrambe. Nemška uradna agencija je danes zjutraj objavila dopis z bojišča, v katerem stoji, da je sovražnik skušal manevrirati v odseku Izjum in Orel in je - -matično krepil svoje južne postojanke. Nato je svoje ofenzivne potc/e. raztegnil južno od Doncu, kjer je ozemlje gosto pokrito z gozdovi. Ti gozdovi so zelo olajšali sovražniku njegove priprave. V noči od 16. na 17. julij je sovražnik začel svoj napad s silovitim letalskim bombardiranjem in sicer jc napadalo nad sto bombnikov vzdolž liojnc črte. Sovražno topništvo vseh vrst jc z bomb-niškim ognjem obsipavalo nemške postojanke. Nato se je začel napad sovjetske pehote, ki je hotela prebiti naše črte in to vkljub silnim izgubam, ki jih je ta pehota takoj utrpela. Toda sovražni napad nemškega poveljstva ni presenetil kajti nemška izvidniška letala so iabko kmalu ustvarila sliko o položaju. Tnko je bil sovražnik oropan velikega činilea, to je C i ti i -telja. ki sc imenuje presenečenje in je naletel nn odpor, ki ga ni pričakoval. Po prvih besnih napadih je sovražnik moral svoj začetni načrt opustiti in se podati na izhodne točke, da .je lahko preuredil svoje zdesetkovane oddelke. Zažigalne bombe na madžarskih žitnih poljih Budimpešta, 22. julija AS: V Nagvkaniž.i so mladi člani madžarske organizacije »Levan-tac, katerim je poverjena straža na polj i h pred letalskimi napadi, našli sovražne zažigalne bombe, ki so jih sovražna letala metala na polja ponoči. Bombe so sc bile pravkar odprle in se začele vnemati. Požare pa so hitro omejili in zadušili. Žetev ni poškodovana. Usmrtitev francoskega državljana Berlin, 22. julija AS. Neki francoski državljan jc sprejel v svojo hišo amerikanskega letalca, ki jc skrivaj pristal s padalom in se nad mesec dni skrival pred nemškimi vojaškimi in policijskimi oblastmi. Ta francoski državljan je bil obsojen na smrt in usmrčen. Dnevniki objavljajo to novico in opozarjajo Francoze na nevarnost, kateri se izpostavljajo, če posredno ali neposredno izkazujejo pomoč sovražniku. Poostrene kazni za prestopke proti državni varnosti v Bolgariji Sofija, 22. julija, s. Bolgarski parlament bo na svojem izrednem zasedanju razpravljal in odobril nov zakonski osnutek, po katciem bodo poostrene kazni za prekrške proti varnosti države Med drugim bo smrtna kazen določena tudi za mladoletnike izpod 21 let. Razen tega bo razpravljal tudi o vladnih predlogih za izredne kredite, ki sc nanašajo na vojno stanj«. Gospodarstvo Neodvisna Država Hrvaška pričakuje dobro letino Po poročilih iz vseh žitorodnih pokrajin NDH oklepajo, da bo letošnja žetev vrgla precej lepši pridelek kakor lani. Žetev ječmena se je začela ze v začetku julija, žetev rži nekako v sredi julija, zlato pšenično klasje pa be začelo padati v zadnji tretjini meseca julija. Koruza obeta prav dobro to zlasti zato, ker so jo letos lahko posadili mnogo bolj zgodaj kot lani. Poleg tega je zadostno pomladanska deževje še dodalo svojo, tako da je upravičeno upanje, da bo prav koruza, ki je najvažnejši pridelek na Hrvaškem, letos res dobro obrodila. Pa tudi drugi pridelki se lepo razvijajo in obetajo vsi bogato spravilo. Trta je v splošnem zdrava in krepka. Planinski travniki v južnem delu države so prav gosti, tako da se bo živina na puši lahko dobro popravila in zopet pridobila na teži to, kar jo zaradi lanskega pomanjkanja krmil izgubila. Prav zato bo tudi lepa proizvodnja surovega masla in sira. Naravnost rekordno leto pa se obeta pridelovalcem sliv. Nekoliko manj kakor lani bi sadje-rejei utegnili pridelati jabolk. Zgodnjega sadja pa je bilo več kakor lani. Za izvedbo žetve je bila izdana odredba o varstvu in izvedbi žetve kakor tudi o načinu uporube Državna proizvodnja soli v Bolgariji bo znašala v tem letu okrog 13.000 ton soli. Največ soli bodo prideluli v državnih solinah v Traciji. tj>4 milijonov kun za delavske hiše na Hrvaškem. Takoj po prevzemu oblasti je hrvaška vlada določila kredit pol milijona kun za zgraditev znatnega števila delavskih stanovanj. Do sedaj so gradbeni stroški za te načrte narasli na 13+ milijonov kun, izvesti pa je bilo mogoče približno polovico nameravanih delavskih stanovanj. t Prah I. — Brezoviea pri št. Jerneju Brezovica, 22. julija. Prejšnjo sredo so pri Sv. Križu pri Kostanjevici pokopali po vsej naši dolini priljubljenega Fanta Praha I. Padel je od strahopetne zločinske komunistične roke. ki ga je s strojnico pričakala v zasedi in ga ubila. Pokojni je bil član vaške straže v Brezovici pri Št. Jerneju ter zvest prijatelj junaških fantov, ki so vzdržali najhujše komunistične napade ter obvarovali vasi pred njihovim nasiljem in ropanjem. Njegova smrt je še bolj strnila fantovske vrste, katerim bo ostal junaški Prah vedno svetal zgled požrtvovalnosti in žrtev za dom in vero. Vsi ga l>omo ohranili v lepem spominu I Francu Nečemarju, žrtvi brezbožnega komunizma, za obletnico smrti »Vzeli so ga, ko je prišel na počitnice. Peljali so ga mimo pleterskega samostana, kjer je opravil spoved. Ko so mu ponudili, naj pristopi k njim, je izjavil, da rajši umre. 21. julija 1912 so ga ustrelili pri vasi Avguštine v gozdu.« Poročilo kakor sto drugih. »Izjavil je, da rajši umre. Ustrelili so ga.< Današnji čas je čas neznanih juna-nakov. Padli 60, za njih imena pa ne vemo, ne za njihovo veliko ljubezen in poslednje trpljenje. Moderni svet je tudi svet svetnikov, ki jih pozna le Bog. Močne duše veliko store, potem pa se umaknejo, da drugi odnesejo lovorjev venec. »Nespameten je bil,« govore ljudje. A ko bi danes vprašali tebe, dragi Francelj, bi čisto drugače odgovoril. Naši nasprotniki tega ne morejo in nočejo razumeti in to jih tudi peče in draži. Ker si bil neomadeževan v življenju, so te hoteli umazali v smrti, a niso vedeli, da je prav zaradi tega Tvoja lepota še bolj zažarela. Poznali smo Te in vemo, da si moral umreti samo zato, ker 6i bil »katoliški« v pravem pomenu besede. Ko strto te dni pred komisijo dokazovali svojo zrelost, Tebe ni bilo zraven. Saj si že 21. julija lanskega leta opravil svojo maturo — z odličnim uspehom. Prosi Boga, dragi tovariš, da bi mi vsi tudi tisti izpit, ki je pač mnogo težji, dobro opravili, če bo treba. Naš prijatelj Nečemar Franc se je pridružil mnorici junakov, ki so dali življenje za vero in boljšo niarodovo bodočnost. Nikoli ga ne bodo pozabili sošolci in zavod. Njegova žrtev naj nam bo zgled pri delti za Boga in dom. J. C. teh pridelkov. Ministrstvo za gospodarstvo je izdalo v zvezi s tem dve nadaljnji odredbi, prvo o razdelitvi in poslovanju mlinov, drugo pa o prevzemnih cenah za žito, koruzo, stročnice in krompir. Druga odredba določa množine, ki jih mora vsak pridelovalec oddati pooblaščenim nakupnim zavodom po določenih prevzemnih cenah. Vse državno ozemlje je po tej uredbi razdeljeno na pet območij, v katerih so posebej določene glede na površinsko enote primerne količine pridelkov, ki jih morajo pridelovalci oddati. Osnovna površina je seveda katastrski oral (0.57 ha). Ker so območja po rodovitnosti različna, so količno, ki jih bo treba oddati zplo različne. V tiajrodovitnejšem območju bodo morali kmetje oddati na en oral žitnega polja 450 kg žita, dočim bodo v najmanj rodovitnem območju morali oddati na oral le 175 kg. Viške pridelanih žit, ki bi jih hotel pridelovalec oddati potem, ko bo izpoinil obvezno oddajo žita, sprejemajo lo nakupni zavodi. Plačujejo pa višjo ceno, saj za obvezno oddano žito plačajo 12 kun za kg, medtem ko za viške nudijo 45 kun za kg. To izredno razliko v ceni, ki naj poživi oddajo viškov, "bo vlada krila na ta način, da bo iz viškov žita mlela belo moko, ki jo bo prodajala po 100 kun za kg. Podražitev cigaret v Bolgariji. V Bolgariji liodo podražili cigarete za 20%. Vlada namerava zgraditi novo tovarno za cigarete, ki bo zaposlovala vsega skupaj 200 delavcev in ki bo mogla na dan izdelati 2000 cigaret. Ta tovarna naj bi bila vzorna tovarna z.a vso tobačno industrijo. Bolivijski državni proračun za leto 1943. je za četrtino večji od lanskega. Znaša 1226 milijonov bolivijanov, lani pa je bil za 269 milijonov nižji. Druga državna tovarna vžigalic v Bolgariji. Ker stalno narašča poraba vžigulec v Bolgariji, ie vlada sklenila, da bo jjovečala tovurno vžigalic v Kostonecu tako, da bo mogla izdelati 60 do 63 milijonov škatelj po 50 v/igalic več na leto kakor doslej. To bodo dosegli na ta načirt, da bodo postavili nekaj novih sodobnih strojev. Hkrati je bilo sklenjeno, da se bo zgradilu še druga državna tovurna vžigalic, ki naj bi izdelala na leto do 150 milijonov škatljic jk> 50 vžigalic in 75 milijonov škatljic po 20 vžigalic. Stroje bo Bolgarska na klirinški račun kupila v Nemčiji, Italiji in Švici ali pri na Švedskem. Nove tvrdke v Ukrajini. V Kijevu so bile ustanovljene nove tvrdke tako ukrajinska tiskarna, ki bo tiskala lepake, formularje, knjige, zlasti brošure za politično propagando in za urade. Uredila si bo tudi poseben odsek za osnutke in slike ter posebno založništvo. Poslovodja je Eher-hard Schindler. — S kapitalom 250.000 mark je bila v Kijevu ustanovljena kemična tovarna in razpečevalnica kemičnih izdelkov Asid Chemie, G. m. b. H. Družba bo izdelovala in nakupovala raz-kužilna sredstva za uničevanje rastlinskih in živalskih škodljivcev in različne industrijske kemikalije. Dalje je bila v Kijevu ustanovljena s kapitalom 200.000 mark družbo Asid Serum - Institut Ukraine G. m. b. H., ki bo izdelovala in raz-pcčavola največ zdravila in farmacevtske izdelke. Z glavnico enega milijona -Kar (= lOO.OCO mark) je bila ustanovljena. Ribja centrala za Ukrajino v Kijevu. Delniška družba bo vodila izkoriščanje vsega ribolova in ribogojstva, Dalje jc bila s kapitalom 50.000 mark ustanovljena delniška družba Bulag — ukrajinska oblačilnica v Kijevu. Bavila 6e bo z izdelovanjem in prodajo uniform in oblek. Že druga velika hladilnica v Kijevu. V Kijevu so zgradili že drugo veliko hladilnico, ki premore vsega skupaj 7500 kv. m hladilne površine. Hladilnica bo služila za shranjevanje mesa, jajc, surovega masla in sira. Zgradila jo je nemška tvrdku. Neznatna letina egiptskega bombaža. V zvezi z odločbo vlade, naj se opušča saditev bombažu iu se rajši seje žitarice, je močno nazadovala letina bombaža v Egiptu. Lanska letina jc vrgla za polovico manj kakor predlanska. V primeri z mirnimi časi je znesla komaj 50 odstotkov povprečne predvojne letine. Angleži skušajo izkoriščati tudi stroje, ki niso v obratu. V Londonu je bila ustanovljena zasebna družba, ki si je zadala nalogo, da bo nakupovala in izkoriščala stroje in tovarniške naprave, ki zaradi vojne ne obratujejo in ki predvidoma po končani vojni ne bi bile več uporabne zaradi zastarelosti. Družba bo delala po navodilih ministrstva za nabave in bo skušala zbirati stroje in železne konstrukcije najbrž kot staro železno za pridobivanje železa in jekla, katerega primanjkuje. Družba pred svojo likvidacijo ne sine izplačevati dobičkov, mora pa vse dohodke, ki jih v lastnem obratu ne bi potrebovala, izročiti ministrstvu za nabave. Angleški državni dolg. V pismenem odgovoru na vprašanje v parlamentu je sporočil angleški državnik zakladnik sir Kings!ey \Vood, du znaša čisti angleški državni dolg 30. 6. 1943 17.72 milijard funtov šterlingov. Koncert »Ljubljanskega zvona« l V predvojnih koncertnih sezonah snu\ včasih ! tožili, da pride komaj na vsakih deset vokalnih ■ koncertov en instrumentalen ali še ta ne. Zdaj i pa doživljamo obratno: poleg manjših instrumen- ' talnih koncertov smo slišali celo vrsto simfoničnih, vokalnega pa menda prav nobenega no; namreč vokalnega te vrsto, da bi kako pevsko društvo nastopilo s sporedom samih umetnih in ljudskih pesmi kot smo bili tega prej vajeni. Šele ob koncu sezone je prišel »Ljubljanski Zvon« na to misel, ki se mu jo tudi izvrstno obnesla: velika unionska dvorana je bila nabito polna poslušalcev kot ob najslovesnejših prilikah. S takim obiskom je občinstvo počastilo pevsko društvo samo, manifestiralo je pa tudi svojo privrženost naši vedno lepi slovenski j>csmi. Zbor sam je izvajul 14 umetnih in ljudskih pesmi raznih slovenskih skladateljev; tri pesmi pa je odpel operni basist Lupša Prit- ob spremljavi dr. Lovšeta Sama, Zbor je dirigiral javnosti že znani dirigent Dpre Matul, ki vodi »Ljubljanski Zvon« že od smrti prejšnjega dirigenta Žor-ka Prelovca sem. Zbor šteje kakih 00 pevk in pevcev; pokazal je mnogo pozitivnih strani poleg nekaterih negativnih, ki se v večji ali manjši meri tudi pri najboljših zborih javljajo. Tako poje zbor na primer dosti homogeno, zlito, čeprav je ženski zlmr napram moškemu številčno šibkejši; če bi bilo mogoče pridodati ženskemu zboru še kakih deset pevk, hi bilo razmerje ravno pravo in bi zbor še vse drugače zazvenel. Tudi je njegovo petje mirno, mehko, vezano brez ne|>otreb-nih sunkovitosti; dinamično se giblje nekako v sredi med obema skrajnostima, ki bi ju pa sem in tja le radi slišali bolj poudarjeni, s čimer bi petje na svežosti in plastičnosti le pridobilo. Kar se pesmi tiče (to bi veljalo Iiolj skladateljem), se je znova j>okazalo, da je neprevidno rabljena kro-malika v a cappella zborih vedno tvegana zadeva; dialonika ali le dobro premišljena kromatika je še najbolj varna pot za instrument, ki se mu pravi človeško grlo. Dore Matul je svoje pevce varno vodil. Zgoraj naštete pozitivne strani v zboru so sad njegovega dela. Nekatere pomanjkljivosti, ki jih gotovo tudi sam čuti, bo mogoče odpraviti z nadaljnjim skupnim delom z zborom. Posebno bi kazalo še bolj poudariti značaj posameznih pesmi; pevcem moramo 6koraj že na obrazu bra>ti, ali je pesem otožna, vesela, razposajena, komična ali končno tudi ljudska. Seveda je to možno doseči le, če ima sleherni pevec pesem do zadnje note v malem prstu. Tudi Lupša je svojo nalogo dobro rešil. Ima voluminozen in prodoren glas. Pri nekoliko manj irdem nastavku in pri bolj vezani liniji (oba ne-dostatka sta v Operi manj opazna) bi dosegel ?e večji učinek. Z le(>o uspelega koncerta je občinstvo odneslo najlepše vtise. M. T. Krka je zahtevala novo žrtev St. Jernej, 22. julija. Zelena Krka je pred dnevi zahtevala -.pet novo žrtev. Njeni valovi so objeli in vzeli življenje enemu najboljših fantov. 23 letnemu Juri-ču I. iz Stopič pri Novem mestu. Fant je lovil ribe in je padel v vodo ter treščil na v vodi skrito skalo in se kmalu začel potapljati. Njegovo truplo so našli žele čez nekaj časa in ga odpeljali v Stopiče, kjer so ga pokopali ob lepi udeležbi njegovih prijateljev in znancev. Jurič je bil izredno dober značaj, družaben fant, ljubezniv ler požrtvovalen, saj je bil ves čas pri krajevni vaški s(ra?i. Zato je njegova smrt zelo prizadela 'njegovo tovariše in prijatelje. Naj mu bo lahka naša žemljica I Oblasti prijavljeni kršitelji zatemnitvenih predpisov Ker niso upoštevali predpisov o zatemnitvi so lilll prijavljeni naslednji: 1'lonlčar Pavel, Gledališka 11; Jcše Leopold. Gledališka 11; Gombač Erle, Gledališka 14; Leitner Marij«, Bloiwcisova 1; Gojinovič Anton, Miklošičeva 4; Bogataj Albina. Verdijeva ul. 1; iSubic-Klinec Angela, Trdinova 2; čuk Pavel, Trdinova 2; Jagodič Pavel, Miklošičeva 1; .lamnlk Josip, Via Arlella Rea 2; Jam-brek Drago. Gradišče 10; Abram Miroslav Volfova 5; Kane Anton, Židovska 1; Millcr Julija, Kotnikova If; Klemenčič Jelka, Slomškova 21; Malinič Rafaela, Gradišče 10; Bobič Ana, Erjavčeva 4; Škodlar Avgust, Stari trg 4; Billina Marija, Cankarjevo nabrežje 1; Ko-šak Josipina, Peruškova 2; Guzelj Milan, Židovska 5; Grčar Vida, Pred Škofijo 14; Peklenk Marija, Krekov trg 11; Marčlč Marta, Zrlnjskega 6; Cassana Norina, Igriška 4: Aryropoulos Joan, Igriška .1; Ovsee Andrej, Kongresni trg IS; llcilig Alfred, Igriška 2; Ulian Ivan Erjavčeva 4; Saksida Bogomir, Igriška 4; Potočnik Vili, Igriška 2; Poličar Marija, Via Divisione Isonsl 14; Lnmouehe Štefanija, Kolodvorska 34; Miklič Josip, Via Divisione Isonso 22; Otorepec Josip, Kolodvorska 41; Bahoveo Feliee, Tavčarjeva 2; Gognavec Puvla, Tavčarjeva 4: Sturz Rudolf, Tavčarjeva 4; Senčar Ladislav. Tavčarjeva 3; Kolus Marija. Tavčarjeva 2; 1'ajnif: Elena, Tavčarjeva 4-1; Brajnik Ivan, Mestni trg 8; Bakovntk Ann, Pred Škofijo 1; Kandolini Vladimir, Pred Škofijo 1; Sovan Nada, Mestni trg 24; Co-staperario Josip, Igriška 2; Hribar Elizabeta, Gradi-KČO 9; Hribar Svetozar, Gradišče 7; Jambrck Rajmon-da. Gradišče 10; Peternel Bogomila, Via Roma 12-111; Seniea Ivan. Borštnikov trg 1: Svetina Anton, Gradišče 8 b; Osvald Mihaela, Via Eoma 12-11: črnko Viktor, Via Vitt. Emanuele 3; Dekleva Frančiška. Muzejska 5; Ham Ljudmila, Muzejska 7; Iiavec Ignue, Via Vitt. Emanuele 3; Sirnik Marija, Muzejska 7; Ko-šak Helena. Via Vitt. Emanuele 17; Dolničar Alojzij, Gradišče KI: Bano Milan. Igriška 3-IV; Gabršček Frančiška. Igriška 3-111; Pavlin Vanda, Gregorčičeva 17 a; Koralka Alojzij, Vrtača 3; čuček Ernest, Vrtača 4; Zorctič Alojzij. Vrtača 4; Brolili Marta Vrtača 4, Kolbe Frančišek, Mestni trg 8; Vurdjau Mihaelu, Gradišče 10. Andrej Antoni 24 Raho postanem laven delavec Naj ne razkazuje svojega znanja Naj bo moder med modrimi, a preprost s preprostimi in neukimi. Moder mož ne bo raz-kazovul svojega znanja, ne bo stresal duhovitosti in razvijal visokih in učenih misli pred skromnim in preprostim poslušalstvom. Naj svojo učenost, ako jo ima, pokaže v zboru učenih ljudi, kjer lahko razpravlja kakor enak z enakimi. Politični delavec mora često potovati iz kraju v kraj. Naj nikar ne misli, da si more ob takih priložnostih pridobiti naklonjenost prebivalstva z mnogim govorjenjem in presenetljivimi novicami. Naj govori, kakor govore vsi drugi. Če je ruzumen, bo že o pravem času znal ljudem nekaj povedati, kur jim bo ostalo v spominu. »Nauk razumnih je lahko umljiv« (Preg 14, 6). Označil bo z enim duhovitim stavkom politično stanje ali položaj v deželi, kar si bodo ljudje zapomnili in še drugim pripovedovali. V svojih političnih poročilih volilcem pa naj bo kratek in jedrnat; pove naj rajši manj kot preveč. Bolje bo učinkovalo, ako more ljudem povedati, kaj je storil zanje, kakor pa du jim razkazuje svojo poučenost in znanje. Včasih politika vabijo posebno odlične družine na večerjo, hoteč od njega kaj prav posebnega zvedeti. Tako vabijo tudi igralce, pevce, vjituoze, v priča/kovanju, da bodo pred njimi izvajali svojo umetnost. V takem slučaju je vedno treba biti previden. Največkrat bo pravo zadel, če se ne da izrabiti in naj se pokaže de-belokožnega, kakor so debelokožci oni, ki so ga s takim namenom vabili v hišo. Naj sploh ničesar ne govori o politiki in če ie umetnik, naj ne igra in naj ne poje. Sicer jih bo razočaral, a poslej bo imel mir pred njimi. Na splošno bo prav ravnal, ako bo previden z ljudmi, ki mu hočejo imponirati; potem pa sploh s tistimi eiviliziranci, ki hočejo vsakega jiomembnejšega človeka »po bliže spoznati«,. dn potem spet nanj jiozabijo, ko so nasitili svojo radovednost, včasih tudi svojo neči-mernost. Mogočnjaki so že taki, da le v svojem lastnem interesu iščejo človeka in so njegovi prijatelji, dokler jim kaže in jim je v korist. Toda v času njegove stiske in potrebe pa pozabijo nanj. Znati je treba poslušati. Težko je prav govoriti. A nič laže ni poslušati druge, je to svojevrstna umetnost, svoj-ska oblika družabne vljudnosti, h kateri se je treba vzgojiti. Mnogi ljudje, s katerimi prihajamo v stik, se sploh ne znajo pogovarjati, ker govore samo oni; od trenutka ko smo 6e z njimi pozdravili pa do slovesa nas ne puste do besede. Drugi nas sicer puste do besede, a komaj smo izgovorili nekaj stavkov, nam že vpadejo v govor in sami pripovedujejo, o čemer smo mislili ali tudi ne mislili govoriti. Popolnoma nas zaduše s svojo zgovornostjo, da ne moremo povedati kar bi radi. Tretji sicer molče in nas puste, da prijKivedujemo, toda na očeh se jim j>ozna, da so duševno odsotni, da j>oslušajo Ie raztreseno in brez zanimanja. Ali pa so nervozni, nemirno gestikulirajo, nas le mimogrede poslušajo in mislijo le na to, kaj nam bodo odgovorili. Veliko je vredno, če moreš med pogovorom ostati miren in pazljiv. V današnjih časih ni to vselej lahko, ker nam vedno primanjkuje časa in imamo opravka z nervoznimi, nemirnimi in zbeganimi ljudmi. V prejšnjih časih življenje ni bilo tako mrzlično. Ljudje so imeli čas za delo, za jx>čitek in tudi za pogovor. Mogli so lagodno dojemati in tudi razvijati mislil Miren, neprisiljen pogovor more biti koristen za obe strani. Kadar smo v pogovoru z enim ali večimi, pustimo, da naš sonesednik razloži 6vojo misel. Bodimo pozorni na vse podrobnosti in opustimo vse gibe, iz katerih bi mogel sklepati, da želimo, da pojiiti in skoraj konča s svojo zadevšči-no. Potem ko je končal, odgovorimo stvarno in smiselno, tako da bo videl, da smo sledili njegovim izvajanjem. Ako je oseba, s katero govorimo, odlična, potem ji jiokažimo, da nam je v eaist pogovarjati se z njo in da nam je zelo prijetno poslušati, kur pripoveduje. Napeljujmo jiogovor tako, da bo dotični ponovil stvari, na katere vidno polaga važnost. Kažimo lahno nevernost, da ga še bolj spodbodemo in da mu bo ugajalo naše presenečenje; poizvedujmo za podrobnostmi in okoliščinami, da bo imel vtis, da ga z veseljem poslušamo in nam prija njegova zgovornost. Na ta način bomo napravili dober in prijeten vtis. Sobesednik ne bo imel občutka, da nam je bil neprijeten in nas mučil s svojim pripovedovanjem. Morda si bomo tako pridobili celo njegovo zaupanje. V vsakem primeru pa more biti miren, neprisiljen j»ogovor potrebno razvedrilo in oddih sredi napornih dnevnih opravkov. Vremenska napoved. 23. julija, (petek)i pretežno jasno in vroče. Napoved nekoliko negotova. 24. julija, (sobota); številne krajevne nevihte s plohami. 71 Blaznost, si bo mislil čitatelj. Ni bila blaznost, ampak histerija. Dovolj smo govorili o caričinem zdravstvenem stanju, da ga moremo tu upoštevati. Ko je nekega dne eden izmed na izveste jših carjevih služabnikov rotil tega, naj zapodi Rasputina, čigar navzočnost je spravljala v nevarnost caričino dobro ime, mu je car preprosto odgovoril: »če bi jo bili videli ob nekem izmed njenih napadov, bi spoznali, da je nemogoče, da bi ji povzročili to bolečino.« Kes je zanjo poslala prisotnost tega lažipreroka edino tolažilno upanje, edini žarek v temi, ki jo je zakrival, ko je gledala svojega trpečega otroka in prosila Boga, naj naredi čudež. Edino sredstvo, ki bi cariri moglo prinesti ozdravljenje, bi bilo novo materinstvo. Če bi imela še enega ali dva sinova, bi se ne osredotočile vse njene misli na lega edinega dečka, ki ga je tako hrepeneče pričakovala. Zdi se, da se je lega tudi sama zavedala, kajti iz njenih pisem, ki jih je pisala carju, spoznamo, kako zelo si 'e lelela otročička, kateremu bi posvetila vso svojo skrb. Bolelo jo jc ker »žal ni bilo več majhnih olročičkov v hiši!". Vzrok da ni imela več otrok, je bil po vsej verjetnosti v njenem zdravstvenem stanju. Madtem ko so hudobni jeziki govorili, da se carica le dela bolno, jo v resnici njeno stanje bilo vedno slabše. Silno jo trpela zaradi srčnih napadov. Tudi če so ti napadi bili zgolj živčnega izvora,1 kakor so trdili nekateri zdravniki, so vendar dokazovali močno! nenormalnost v njenem zdravstvenem slanju, ki je bila posledica Številnih težkih preizkušenj, kakršnih nobena ženska ne bi'mogla prenesli brez škode. V času, o katerem govorimo, je carica še iskala razvedrila v dobrodelnih ustanovah. Morda se je prav zaradi tajne želje po materinstvu začela zanimati za novo uslanovo za »Zaščito matere in otroka«, ki naj bi se razvila tako kakor "»Zavodi carice Marijo«. V Carskojem Selu je ustanovila šolo za pestunje in ji posvečala veliko pozornost. Večkrat jo je obiskovala, prebila tam po cole ure, oskrbovala otroke in jih celo sama kopala. Toda tudi to njeno delo je vzbudilo splošno kritiko in posmeh. Bilo je zares usodno, da javnost, ki ji je bila nenaklonjena, ni odobravala ničesar, naj se js lolila česar koli. Tudi kadar je hotela posvetiti vse svojo sile iu vso svojo dobro voljo kaki dobrodelni ustanovi, je ostala osamljena. Samo sredi malega kroga, kjer se ji je zdelo, da vidi samo svete in čisto verske težnje, je našla mir, ki so ga njeni bolni živci tako zelo potrebovali. C. Boj okrog Rasputina. Versko čustvo, ki je v carici bilo tako močno, bi jnoglo napolniti njeno življenje, ne da bi jo zavedlo v žalostne neprevidnosti, če bi bila našla na tem področju pravo duhovno vodstvo. Saj je to vodstvo tudi iskala. Razprave očela Janiševa jo niso zadovoljile, zato je iskala drugega spovednika. Obrnila tc je na škofa Teofana, ki je slovel kot zelo strog duhovnik. A prav la ji je priporoč'1 Rasputina! Pozneje jc očeta Janiševa nadomesti! očo Vasiljcv. Ta je poslal uradni sjjovednik carske dvojice in je tudi jioučeval katekizem carjeve otroke. Toda tudi oče Vaslljev je bil v ozkih stikih z Rasputinom, ki je celo 6lanoval pri njem v Carskojem Selu I Ali ni to dovolj? Res so bili med duhovščino tudi odločni Rasputinovi nasprotniki že takoj v začetku, a niso pripadali številu tistih, ki so imeli vpliv na dvoru. Kakor hitro se je Rasputin prikazal v Pe-trogradu, se je močan glas dvignil proti njemu. Bil je to škof Anton iz Voli nje. On je prvi trdil, da Rasputin pripada sekti klislov. A takoj sta se postavila proti njemu škof Teofan in nadškof Sergej, ki je bil ledaj rektor cerkvene akademije. Besede teh dveh so imele večji vpliv. Ko je pozneje škof Teofan spoznal svojo zmoto, njegovi' preklici niso mogli več zlomiti čara in dosegel je samo to, da jc prišel v nemilost. V tem času je vsakdo, ki se je dvignil proti Rasputinu, bil v caričinih očeh ne samo sovražnik »božjega človeka«, ampak tudi narodnega, političnega ideala, ki je bil poosebljen v njem. Odpor, ki se je iz cerkvenih krogov dvignil proti Rasputinu, je carico spominjal na drug boj, čeprav ne tako silen, ki ga je morala bojevati, da je dosegla kanonizacijo sv. Serafina. To kanonizacijo je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Spomin na dneve v Sarovu je v carici utrdil zavest, da je takrat imela prav in da je znala bolje razumeti težnje ljudske duše kakor pa škofje, ki so se tej kanonizaciji ustavljali. Brez dvoma so ti spomini zelo vplivali na caričino miselnost in na njeno neodjenljivost z ozirom na Rasputina. Ta žaloslna zgodba z Raspulinom je dala nov povod za pritožbe proti carski dvojici. Sovražniki obstoječe vladavine so se je kmalu polastili in jo uporabili kot orožje proti vladarjema. Zal se je carici vsak Rasputinov sovražnik zdel obenem sovražnik vladavine ln naroda, tudi če so napadi nanj prihajali od strani tistih, ki p njihovi lojalnosti do tedaj nikdar ni dvomila. Res je v tem oziru precej pretiravala, vendar pa je vsaj deloma bila upravičena. Primeri, v katerih je njeno nezaupanje bilo upravičeno, so bili tako jiogosti, da ni prav nič čudnega, če je zaradi tega svojo sodbo posplošila. SAOJ&ne novice Koledar Petek, 23. malega srpana: Apolinar, škof in mučenec; Liborij, škof; Romtila, devica. Sobota, 24. malega srpana: Mali usmiljenja; Franc Šolan, spoznavalec; Kristina, devica in mu-čenica. Lunina sprememba: Zadnji krajcc: 24. malega srpana ob 5.38. Uerschel napoveduje nestanovitno vreme. Zgodovinski paberki 23. malega srpana: 1. 1456., sta Ivan Hunjadi in Janez Kapisiran premagala Turke pod Beogradom. Po osvojitvi Carigrada 1453. leta je sklenil sultan Mohamed 11. polastiti se Beograda, »ključa Ogrske«, in si odpreti pot do Budima in Dunaja. Spomladi 1456. je začel trdnjavo oblegati, ker so priplule pod Beograd tudi turške galeje, je bilo mesto popolnoma odrezano od zaledja in ni moglo dobiti nikake pomoči. Vtem pa je frančiškanski pridigar Janez iz Kapistrana po papeževem naročilu zbral krščansko vojsko, ki je pod poveljstvom Ivan Htrnjadija sklenila osvoboditi Beograd. Hunjadi je zbral večje število ladij, jih oborožil in z izbranimi četami napadel turško ladjevje, ki se je moralo po peturnem boju umakniti. Zmaga na Donavi je dala branilcem novega poguma. Hunjadi in Kapistran sta preskrbela mesto z živili in novimi četami ter se tudi sama pridružila hrabrim braniteljem. Prvi je prevzel poveljstvo, drugi pa je navduševal vojake z ognjevitimi besedami za boj proti polmescu. 22. julija je dal sultan povelje za splošen napad na trdnjavo. Z vso 6ilo so navalile turške čete na trdnjavo, že je bilo spodnje mesto v njihovi oblasti, obzidje in obrambni stolpi razdejani, Hunjadi se je hotel umakniti preko Donave, v tem pa je Kapistran navdušil križarje in udaril s tako silo na Turke, da so se morali umakniti iz njesta. Ko je bil ta strašni napad odbit, je Hunjadi prepovedal vsak odhod iz mesta, pričakoval je namreč novega napada, toda zmagoslavnih križarjev ni bilo moči več brzdati. Pod vodstvom Kapistrana so naskočili turški tabor in pognali vojsko v beg, 40X00 Turkov je obležalo na bojišču. Sijajna zmaga je vzradostila ves krščanski svet, posebno pa papeža Kaliksta III., ki je znova pozval krščanske vladarje, naj dovrše, kar sta Kapistran in Hunjadi začela, To-da niti tema dvema ni bilo usojeno, da bi nadaljevala pričeto delo. V krščanskem taboru jc izbruhnil legar in pobral Ivana Hunjadija, nekaj tednov za njim je dohitela smrt tudi Kapistrana v frančiškanskem samostonu Iloku; 1. 1914., je Avstro-Ogrska predložila v Beogradu ultimat in zahtevala srbski odgovor v 48 urah. Avstrija jc zahtevala, da vodijo preiskavo proti sokrivcem sarajevskega atentata na srbskih tleh avstro-ogrski uradniki, to pa ni bilo združljivo z državno suverenostjo. Evropska diplomacija je začela posredovati, Rusija pa je obljubila Srbom vso pomoč. V Petrogradu so po posvetu z angleškim in francoskim poslanikom sklenili posredovali, sprožili so misel konference štirih velesil. Avstrija je posredovanje odklonila, proglasila srbski odgovor za nezadovoljiv in napovedala Srbiji vojno (28. julija 1914), tri dn: preje je ruski kronski svet sklenil mobilizirati 13 južnoruskih zborov — plaz se jc sprožil. Novi grobovi ' + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Duller roj. Štele, bivša gostilničarka. Pogreb bo v petek, dne 23. julija, ob 4 popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel — Diplomirani so bili na Glasbeni akademiji r Ljubljani: Cvetko Ciril iz kompozicije (pedagoški oddelek); Ogriu Ksenija iz klavirja; Papler ! Albert iz solopetja (pedagoški oddelek); Perušek Dana iz klavirja (pedagoški oddelek); Rus Jelka iz solopetja (pedagoški oddelek). — Na Srednji glasbeni šoli so bili diplomirani: Dražil Srečko iz violine; Heybal p. Pavlin iz orgel; Poljanšek Ivan iz violončela; Stritar Jania iz klavirja; Sui-dar Janez iz roga. — Iskreno S?»Ulaino. Kako se je človek spustil v dozdaj največjo morsko globino in kaj je tam vse doživel (C3 VIR f^ TPfin^^ - boste brali v v ! ' — Višji tečajni izpit na L drž. moški realni gimnaziji v Ljubljani so v juliju opravili: VIII. a razred: 1. Eahovec Peter, 2. Barič Franc, 3. Ber-var Rafael, 4. Bitenc Josip, 5. Bučar Alojzij, 6. Capuder Gabriel, 7. Cenčič Franc, 8. Ccrar Vladi dimir, 9. Cotman Karel, 10. Dekleva Janez, 11. Dergane Dimitrij, 12. Deželak Jožef, 13. Eržen Štefan, 14. Gostinčar Janez, 15. Gradnik Sergij, 16. Kastelic Janez, 17. Klemenšek Valentin, 18. Kobilica Janez, 19. Kryžanowski Ivan, 20. Logar Moj-mir, 21. Mavec Frančišek, 22. Megler Mihael, 23. Mikuletič Vitomir, 24. Novak Janez, 25. Novak Slavko, 26. Roth Danijel, 27. Rutar Marijan, 28. Ši-nigoj Alojzij, 29. Špendov Frančišek, 30. Toboljevič Maksimiljan, 31. Trampuš Valter. — VIIL b razred: 1. Anželj Ernest, 2. Brenk Anton, 3. Čeh Lovrenc, 4. Faganelli Milan, 5. Tefer Franc, 6. Flac Mirko, 7. Gabrovšek Ladislav, 8. Gregorač Janez, 9. Horvat Žarko, 10. Jakoš Alojizj, 11. Kambič Marijan, 12. Keržič Zvonimir, 13. Klopčič Oskar, 14. Kobal Vladimir, 15. Lapajne Aleš, 16 Lojk Marko, 17. Mačkovšek Aleksej, 18. Mele Ivan, 19. Mikyška Vladimir, 20. Minatti Janez, 21. Moškon Boris, 22. Nebec Karel, 23. Novak Marijan, 24. Oblak Karel, 25. Okorn Stanko, 26. Oprešnik Miran, 27. Pačič Jožef, 28. Pelan Igor, 29. Pirkmaier Bojan, 30. Roš Bojan, 31. Sabothy Boris, 32. Sperling Franc, 33, Šircelj Branko, 34. Štrumbelj Ivan, 35. Tratnik Mirko, 36. Vatovec Rajko, 37. Verovšek Ciril. — VDI. c razred: 1. Bonač Martin, 2. Burjes Alojzij, 3. Černe Bogdan, 4. Javornik Jože, 5. Korošec Alojzij, 6. Kovač Boris, 7. Lipovšek Marijan, 8. Magušar Aleksander, 9. Menaše Lucijan, 10. Na-bernik Josip, 11. Pirih Branko, 12. Pleško Franc, 13. Rijavec Vladimir, 14. Rožanec Milan, 15. Rustja Slavko, 16. Sadar Marijan,' 17. Sluga Tone, 18. Su-yer Vaso, 19. Šepec Frančišek, 20. Škrjanc Milan, 21. Šturm Jože, 22. Tratnik Stanko, 23. Valentinčič Ivan, 24. Vidmar Ludvik, 35. Zalta Maks, 26. Zupančič Janez, 27. Žajdela Anton, 28. Šuštar Miran (priv.) — Dva kandidata imata popravni izpit. — VIR. d razred: 1. Ahačič Karolina, 2. Bizilj Drago-tin, 3. Ferlinc Marjan, 4. Gaberščik Boris, 5 Go-razd Hotimir, 6. Hamrla Milan, 7. Hladnik Damjan, 8. Kisovec Ivan, 9. Kralj Miloš, 10. Logar Saša, 11. Markelj Dušan, 12. Novak Alfonz, 13. Saksida Benedikt, 14. Skale Aleksander, 15. Troha Aleksan- der, 16. Urbančič Vida, 17. Zupančič Majda, 18. Faj-diga Darja (priv.) — Na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani so dokončali študije in bili diplomirani od 21, junija do 4. julija pod predsedstvom prof. Bartolomea Calvia sledeči kandidati: arhitektonsko—gradbeni odsek: z odličnim: Bergant Ernest in Friškovec Odon; s .prav dobrim: Fabijan Janez; z dobrim: Hoj« Ivan, Reisner Janez in Tomšič Marjan; strojni odsek: z odličnim: Mencinger Franc in Milek Leopold; s prav dobrim: GerŽak Alojzij Ogrizek Stanislav, Sušnlk Štefan in Vdo-vič Jurij; z dobrim; Košir Jožef in Volčanšek Stojan; elektrotehniški odsek: z dobrim: Benedik Jožef, Meglič Rudolf in Tomšič Josip. — Mnogo sreče! — Potrebujete diplomiranega tehnika? Informacije dobite na Tehniški srednji šoli. — Državna dvorazretlna trgovska šola v Ljubljani. Učenci in učenke, ki žele v šolskem letu 1943-44 vstopili v I. ali II. razred kot novinci ali ponavljalci, so morajo zglasili pri ravnateljstvu v teku meseca avgusta. Ravnateljstvo sprejema prijavo vsak delavnik od 0-11. Prijaviti so jo trpim v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložiti prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugu, in vso drugo, kakor je objavljeno na razglasili do-sUi. — V I. razred se sprejemajo tisti, ki so napravili završnl izpit na meščanski šoli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji po dovršenem IV. razredu Vprašanje, čo se ltodo sprejemali tudi tisti, ki so opravili nižji tečajni izpit po dovršenem HI. gimnazijskem razredu, bo rešila šolska oblast in bo rešitev objavljena v dnevnem časopisju. — V II. razred se sprejemajo tisli, ki so dovršili L razred dvorazredne trgovsko šole. JFJ Kako se je človek spustil v dozdaj največjo morsko globino in kaj je tam vse doživel - boste brali v NOV© Posebnost v slovenski religiozni literaturi JEZUS Po evangelijih priredil dr. A. SNOJ 2 8 6 s t r a n i Kratko, a popolno življenje Kristusovo, sestavljeno po besedah vseh 4 evangelistov. Priročna ?-?na oblika. Cena navadni izdaji . bros. L 12'—, vezano v platno L 24*—. Izda i a na boljšem papirju vezano v pegamoid z barr. obrezo L 27—, z zlato obrezo L 37"—, imitacija usnja z zlato obrezo L 42"—* LJUDSKA HNJIGARAIA V LJUBLJANI, PRED ŠKOFIJO 5 Miklošičeva cesta 5 • Podružnica v Novem mestu — »Dolore*« tablete proti migreni. V lekarnah 2.50 lire. Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, da lahko dvignejo na odrezek »107 tudi pri tvrdki Gregorc & Co. 2 (dva) kg krompirja, določena v tretji razdelitvi. _ Tschamba Pii vam ne skriva kožo pred soncem, marveč vam jo dela odporno in rjavo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume- rijah. , , „ , . — Vročina nekoliko odnehala. V sredo je vse kazalo, da sc nad mesto bliža huda nevihta, toda močan severovzhodnik jo je deloma pregnal. Že v sredo dopoldne je začelo deževati, jtopoldne je bil hujši naliv, tako da je držomer na univerzi nameril 6 111111 dežja za čas od srede zjutraj do četrtka zjutraj. Vročina je nekoliko odnehala. \ sredo je bil zaznamovan temperaturni maksimum +28.0, v četrtek zjutraj minimum +14.2 stopinje Celzija. Barometer se je dvignil v četrtek na 761.2 mm. Zjutraj v četrtek je bilo sprva megleno, pozneje jasno. Bilo jo ozračje hladnejše in čisto, kar je navadno po dežju. y>$hmm«! Večer jo. Sanjska princeska mora spati kot vsak drug otrok; s svojo srnico odhaja iu vsem dvorjanom in služabnikom zakliče zadnjič: J Lahko noč!t wr .C X ■ "i Iz Jela m živ§|eBif kupnih pogodb za skupno vrednost 3,266.061 lir. Prodanih jo bilo voč zemljiških parcel v mestu in tudi večji zemljiški kompleksi. Staro rlnnkarjevo go-stilno ob Dolenjski cesti, kamor so Ljubljančani kaj radi zahajali prod prvo svetovno vojno, ko je tam vodil gostilno g. Plnnkar, ki zdaj živi v nekdanjem lioteh Tivoli, z več parcelami v skupni izmeri 24.082 m= ,1e kupila tvrdka A. Vrhoveo & Co., družba z o. z. v Ljubi,inni, Borštnikov trg št. 1 za 5110.000 lir. Drugi del tega posestva. ki spada pod vlož. štov. 9.i kat. občine Karlovsko predmestje z vilo .ie kupil Salezijanski zavod na Rakovniku za 600.000 lir. Lastnica vsega tega posestva je biln svoj čas rii. Počivnvnikovn. soproga nekdanjega lnstnika hotela Lloyd na Sv P-tra cesti in mesarja PoSivavnlka. Sohindler Frančiška, posesinlea v Ljubljani, Gledališka ulicu St. 10, je prodala KraSovcu I rancu, posestniku in trgovcu v St. Vidu pri Stični na Dolenjskem ia njegovi neill. hčerki Nldi »eprcalčnlno Mož. Stev. 28 Kra- kovsko predmestje zn 585.000 lir. Pod omenjeni zemljiškoknjižni vložek spada hiša štev. 20 na Krakovskem nasipu ob Grada-Sčlei. kjer je bila svoj čns Znloknrjovu tovarna kvasa. S hiSo, tovarniškim poslopjem jo bila kupljena tudi vodna pravica in turbina. Ruhežnl na nepremičnine. Okrajno sodišče je v prvih dveh mesecih tega leta prejelo 7!! predlogov, s katerimi so upniki zahtevali prisilno vknjižbo /ustavne pravice za svojo terjatve v skupnem znesku 146.680.90 lir na uertemičnlne, lastne dolžnikom in ležeče v raznih knt. občinah Ljubljane in okolice. V januarju jo bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 46 rcnlnih ekse-kucij zu skupni znesek 74.963.55 lir in v fo-bruarju 27 predlogov za 71.728.41 lir. Mestna občina ljubljanska se je na 48 nepremičninah, »padajočih pod mesto, vknjižila zn svojo, šo neporavnane dnvščinc, ki so znašalo večje in tudi manjše zneske. Državni ernr se je v nekaterih primerih vknjlžil zn neplačano ilnvke. bilo pa je vknjiženih tudi nekaj zasebnih terjatev z renlno eksekueljo. Najvišju ZRsebna terjatev je znašala 15.9118 lir. Pomota v zastavljalnici. Mestna za, tav- ljalnic« prosi gospo, kl ja z ssastavn'in ".st-kom na ime Velkavrh v ponedeljek. 19. t. ni. rešil« jedilni pribor, naj so tu.o.i zglnsi v zastavljalnici, ker po pomOti ui dobila pravega pribora. (Jlctlaliifo C) o e r a > Petek, 23. julija: Zaprto. Sobot«, 24. juliju ob 19: »Mrtve oči«. Red Sreda. Nedelja. 25. julija ob 19: »Travlnta«. Gostovanje Zlato Gjungjenčeve, članico beograjske Opero. Izven. Ceue od 35 lir navzdol. Kugcn D'.VIberl: »Mrtve oči«. Opera v enem de.inniu s prologom. Libreto: 11. 11. Eivers in M. Henry, prevod N. štritol'. Osebe: pastir — Uanovec, koseo — Dolnlear, pastirček — Stritarjeva, Arcczij, rimski poslanec v Jeruzalemu — Primožič, Myr-toele. njegova ženn — Heyhalovn, Arzinoa, njena služabnica — Polajiiarjcva, Onlbn, rimski stotnik — Anžlovar, Marija Magdalena — Golobova. Rut — Knrlovčovn. Lstcr — Ramšakovn, Snr« — Šturmovn. Dirigent: Snmo Hubad. režiser: C. Debevec, zborovodja- R. Simoniti. nnčrtl zn inscenncijo po zamisli režiserja: inž. arh. S. Rohrman, načrti zu kostume: J. Vllfnnova. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, prlma-done beograjske Opere. V nedeljo l>o pela naslovno partijo v Verdijevi »Trnvlati«, (kl ho edina predstava to opere v letošnji sezoni) razen tegn bo nastopila kot »Mndn-mo 15utterfly« v sredo 28. in v Soboto 81. t. ni. Opozarjamo n« ifnatovnnjn tu priljubljene umetnico in lin omejeno število sedežev, ki so na razpolago za predstavi »Mn-dnme Butterflv«, ker je obakrat za abonma. Le nedeljska »Travlata« Je izven abonmaja. Operna sezona se zaključi v soboto, 31. juliju. Na^nnnila RADIO. 7.r,0 Pesmi in nnpevi — S Napoved časn, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasim — 13 Napoved časn, poročilu v italijanščini — 13.10 Poročilu Vrhovnega poveljstvu oboroženih sil v slovenščini --13.25 Hndijsko pesmi, vodi dirigent Angelini — II Poročilu v Italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijunee. pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsu, poročilu v italijanščini — 17 Koncert kmečkega tria — 17.35 Koncert soprunistke Mnrgherite Vol-tolina — 19 »Govorimo italijansko-, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časn, poročilu v italijanščini — 20.30 Jtiullo za družino — 21.15 Klasični orkester vodi dirigent Mano — 21.50 Pesmi zn vse okuse vodi dirigent Se-gurlni — 22.15 Lahko glasbo vodi dirigent G n 11 i n o — 22.45 Giornnle radio. LfiKAHNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bnknrčič, Sv. .Jnkohii trg 9. mr. lta-mor. Miklošičeva c 20 in uir. Murmajer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Našla so jo ura na križišču Kralja Viktoria Kmnnuela ccsle. Erjavčeva cesta. Dobi še pri hišnem gospodarju Vouk dau od 13 do 14, riorjnnska 21. Najboli Izvirna in najbolj zanimiva knjiga tetoinjoga leta io ROMAN V SLIKAH ki bo Izšel v začetku avgusta. Oblika: četrt sfanl »Slovenca« Velikost: 216 strani s 420 slikami no. dobrem papitju. Cena: Mehko v karton vezana 32 lir Trdo v polplatno vezana 45 lil Trdo v celo platno vezana na najboljšem papirju......85 lir (Samo nekaj Izvodov) Čas za prsdnaročbo (zadostuje dopisnica): do 5. avgusta. Naročila sprejema: Uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA« J. Oliver C u r w o o d 39 Nastopila sla utrudljivo pot navzdol, toda kljub trudu in naporom je bil Kent srečen, ker je čutil, da se ga Marettine roke trdno oklepajo. Sedaj se ni menil za zvezde in oblake, za 6once in nevihte. Ob njem je stopala mladenka, ki jo je ljubil bolj kot vse drugo na svetu. Skupaj z njim se jc borila proti razdivjanim silam narave, bila je nanj navezana, a mu je tudi zaupala. Leta in leta je — ne da bi se tega zavedal — pričakoval takšno noč. Ta noč je prišla in je razdelila njegovo življenje na dva dela: pozabil je na preteklost in na prihodnjost je gledal kot na nekaj, kar jc žc uresničene. Sedaj ni bil več zasledovalec, ampak -ubežnik; ni bil več sam, temveč je imel ob sebi dragocenost, ki io je moral braniti. Majhno, toda dragoccno bitje mu je stalo ob strani, dekle, ki se ga je oklepalo v viharni noči. Sedaj pa 6c ni več zdel sam sebi begunec, ampak zmagovalec, brez strahu in brez negotovosti. Prišla sta na pot, ki so jo bili razrili- težki vozovi. Kmalu sta dospela do precej globoke mla-kuže. Tu se je Kent, kljub temu. da je že nosil tornister in puško, ustavil, vzel Maretto na roke in jo nesel do prve vzpetine. Niti za dovoljenje je ni vprašal in Marette je nekaj minut počivala na njegovih rokah; enkrat sta se jima dotaknila obraza, vsa mokra od dežja. Nevihta je začela počasi ponehavat' in se oddaljevati proti vzhodu. Dež ni več padal v tako hudem nalivu, tako da sta mogla slišati Šumenje cedrinih in jelkinih vrhov ter pljuskanje laKlnih korakov v vodi in blatu. Ko so od časa do časa vrhovi dreves tvorili nad njunima glavama nekakšne oboke, sc jc zdelo, da jc nevihta že ponehala. Tedaj je Kent globoko in zadovoljno vzdihnil ter se veselo nasmejal. »Ali ste žc čisto premočeni, mala Siva gos?« — jo je vprašal, nazivajoč jo z imenom Gray Goo-se, ki je bilo severnjakom tako ljubo in je označevalo Veliko jezero in boginjo Nisko. »Samo od zunaj sem mokra, moja Velika vidra. Moje perje ne prepušča vode« Dekletov glas je bil vesel in razigran. Takega glasu ne bi mogel imeti človek, ki je malo prej nekoga ubil Kent ie potegnil iz notranjega žepa suh robec, poiskal v temi Marettin obraz ter ga — kakor da bi bila majhen otrok — dobro obrisal ter začel stopati po poti dalje, držeč še vedno deklico okrog pasu Šc pol milje sta morala prehoditi do Bayona; nekolikokrat je še moral Kent dvigniti Maretto na roke, da ii ni bilo treba broditi po mlakuiah. Ni bilo več bliskanja, ki jima je prej kazalo pot, dež jc zopet začel močneje liti, le veter jc ponehal. Radi teme nista mogla videti Bayona. Sedaj je vodila Marette, čeprav je Kent hodil prvi in jo držul za roko. Ladjica je morala ležati štirideset do petdeset metrov od konca poti, razen če je ni Fingers skril kam drugam. Ni bila velika ta ladjica; prostora je imela le za dve osebi in imela je majhno kabino — tako mu je povedala Marette, ko sta hodila med drevjem in grmičevjem Nekaj časa pozneje jc zadel Kent v neki predmet v višini kolena; iztegnil je roko ter v temi spoznal, da jc to vrv, s katero je ladjica privezana. Marette se je s hrbtom naslonila na drevo, okrog katerega ie bila ovita vrv, Kent pa je skočil v ladjico. Dno je bilo za ped visoko pokrito z vodo, toda kabina ie bila zgrajena nekoliko više, tako da je Kent upal, da je ostala suha. Tipaje jc poiskal kljuko v vratih kabine, jo našel ter odprl vrata. Prižgal je vžigalico in pogledal v kabino Bila je precej tesna in visoka poldrug meter. Notranjost je bila suha. Kent je prižgal svečo, ki je stala na mizici ob steni ter še enkrat v srcu blagoslovil Fingersa Ladjica je bila pripravljena za potovanje; tu so bile odeje, majhna peč in precej suhih drv. Kabina ie bila sicer majhna, kakor da je narejena za otroke, vendar je v njej bila prav nizka miza in enako nizek udoben stol. Videl je tudi več zavojev Odložil je tornister in se ozrl do Marettl. Prišla je k čolnu ter ga tiho klicala. Vzel jo je na roke, da bi se ne zmočila, jo prinesel v kabino ter sc ji tiho nasmehnil. Rumenakasta svetloba sveče je obsvetila njuna mokra obraza in Kent je opazil, da se njene oči svetijo. »Tole je vaše gnezdeče, Siva gos« — sc je ljubeznivo poialiL Deklica je iztegnila roko in se dotaknila njegovega obraza. »Tako dobri ste bili z menoj, JcemsL —je rekla in glas ji ie lahno drhtel. — »Smete... poljubiti me smete.« XIX. Kent jc odvezal vrv, s katero je bila ladjica privezana k bregu in ko je ugotovil, da je te začela pluti po reki, je potrkal na vrata kabine. Marette mu je odprla in se nato umaknila s praga, da bi mogel vstopiti. Smehljaje je ugotovil nesorazmerje med svojim telesom in maibno, igrački podobno kabino. Obrisal si je od dežja mokre oči in natančneje pogledal okrog sebe. Marette je bila odložita plašč; tudi ona je morala stati sklonjena v tem majhnem prostoru, toda njena drža ni bila tako smešna kot Kentova. Majhna peč ie bila zakurjena in po ozki kabini se je širila prijetna toplota. Kent je pogledal deklico. Lase. roke in noge je imela mokre od dežja, pa tudi drugje so se ii poznali sledovi naliva. Zdela se mu je kakor majhen otrok, ki je vesel, da je našel sebi primeren kotiček. Pozabila je na crozo, ki jo ie pred nekai urami morala doživeti Ni več mislila na bliskanje in grmenie, na temno noč in beg po naporni stezi; pozabila je na Kedstyja. ki ie ležal mrtev v svojt hiši in njene misli so bile le pri Kentu. Snort Službena objava N. L št, 24 Posctniki nedeljske tekme naj shranijo vstopnice. Veljale bodo prihodnjič! Protest SK Ljubljane proti verifikaciji mladinske prvenstvene tekme Hermes : Ljubljana, ki je bila odigrana dne 11- julija ter je končala z rezultatom 1:0 za Herines, se zavrne kot neutemeljen. Tekma se verificira z rezultatom 1:0 za I lermes. Protest SK Mladike proli verifikaciji mladinske prvenstvene tekme Mladika ■ Dopola-voro Tabacchi, ki je bila odigrana dne 27. VI. ter je končala z rezultatom 2:1 zn Tabacchi, se zavrne. Tekma sc verificira z rezultatom 2:1 za Dopolavoro Tabacchi. Kaznuje se po S 36 z uporalio 5 13 (olajšil-ne okolnosti) igralec SK Ljubljane Sintič Vladimir « prepovedjo igranja dveh tednov. Kazen mu poteče dne 5. avgusta 19+3. Suspendirajo se do nadaljnjega: SK Ljubljana, Oven Rudolf, Ovsenik Ivan (Žabjak), Športni drobiž Žensko prvenstvo Ljubljane bo v soboto, 21, t. m. od 17 naprej na igrišču llcrmcsa v šiški. Tekma se bo razvijala v znamenju zanimivega dvol>oja med članicami Hermesa in Tobačne tovarne. Zveza naproša gg. sodnike, naj bodo nn igrišču že ob 16.30. Mladi madžarski plavalci so bili hitrejši od starih mojstrov. O plavalnem športu je znano, da dosežejo najboljše uspehe navadno dekleta in fantje pred polnoletnostjo. Zlasti velja to za dekleta, hicd katerimi se često zgodi, da postavljajo svetovne rekorde že med 14. in 17. letom starosti. Zdaj poročajo tudi iz Budimpešte, da v tekmi na 100 m prosto ni zmagal znani Veghazi, temveč dva juniorja. Szatmari je dosegel čas 1:01 min., Chusik pa je bil za 0.8 sek. počasnejši. Oba sta še juniorja in sta odrinla več znanih reprezentativnih plavalcev na nižja mesta. Prav dobro znamko je dosegel na isti prireditvi tudi Galambos na 100 m hrbtno: 1:14.4 min. V Bukarešti nameravajo zgraditi nov stadion, ki bo imel predpisane olimpijske mere. Državno športno vodstvo je že odobrilo za stadionski iond enkratno podporo v višini 150 milijonov lejev. Planince bo zanimalo, da je dopolnil 19. t. m. širom Evrope znani planinski pisatelj Dr. Julius Kugy svoje 85. leto. Posebno veliko je pisal o Julijskih Alpah, o Triglavu pa je izdal znamenito delo »Pet stoletij Triglava«, v katerem je tudi nekaj prispevkov slovenskih planincev kakor pokojnega župnika Ambrama, plezalca Dr. Mihe Potočnika in drugih. V spominskih člankih za njegovo 85-letnico beremo, da še vedno piše, in da je nedavno izda! novo delo pod naslovom »lz minulih časov«. O finskem tekaču Nurmiju beremo, da je postal zdaj, ko ne tekmuje več, športni pedagog. Poverili so mu vodstvo telesne vzgoje v mladeniških tečajih za predvojaško vzgojo. Dr. Ivan Krajač — predsednik Hrvatskega planinskega društva. Iz Zagreba poročajo, da je imenoval državni športni vodja Miško Zebič Dr. Ivana Krajača za predsednika HPD. Po poklicu je Dr. Krajač državni svetnik v Zagrebu. Kolesarsko prvenstvo nemških profesionalov v dirki na 100 km je dosegel Lohmann iz Bochti-ma. Zmagal je v 1 uri 28:0(5 min. Drugi je bil Werner, ki je zaostal za 1680 m. Dirkali so v Niirnbergu, prireditev pa je obiskalo 10.000 gledalcev. i Cuček Adolf, Pire Ivan (Korotan), Elsner Branko in Zupančič Oto (Vič). Pozivajo se na zaslišanje v Zvezino pisarno v ponedeljek, dne 26. julija ob 17: predsednik SK Ljubljane, kapetan 1. moštva SK Ljubljane, igralci: Oven, Ovsenik (Žabjak), Guček, Pire (Korotan). Elsnjer, Zupančič (Vič) in zastopnik Dopolnvora Tabacchi. Poziva jo se SK Mladika. SK Vič. SK Žabjak in SK Mars. da predložijo postavo moštev mladinskega turnirja, ki jc bil odigran due 18. t. m. Opozarjajo se vsi klubi, da za-vsako te.lčmo predložijo sodnikom točne in vestno izpolnjene postave moštev na predpisanih tiskovinah. Vsaka malomarnost in netočno izpolnjevanje postav moštev bo kaznovano. Opozarjajo se posetniki tekem v nedeljo, dne 18. julija, da shranijo vstopnice, ker bodo imeli na podlagi predložitve istih prost vstop k prvi prihodnji prireditvi N. Z. ; Drobne zanimivosti Tisa — stara 2000 let Najstarejše drevo Bavarske je 2000 letna tisa, ki raste v višini 1230 m, in sicer v Allgauu. l isa ni zelo visoka, a njeno deblo obsega 3,60 m. V Nemčiji jc sploh največ tis od vseli drugih krajev na svetu, in sicer jih je največ v zgornji Bavarski. Tu so tise visoke do 18 m in debele do 2,64 m. , Duhovita domislica egiptovskih tihotapcev V trebuhih kamel so hoteli pretihotapiti 18 kg mami! Egiptovska policija je prišla na sled sila premetenim tihotapcem st".ipcnih mamil. Zvedela je, da karavana kamel, ki je prihajala s Sinajskega polotoka in se je med potjo ustavila v Cantari ter tam čakala, da se prepelje čez Sueški prekop, nosi s seboj čudovite stvari, ki jih je znala res na edinstven način skriti, da bi jih lahko pretihotapila. Policija je izvedla podrobno preiskavo, a brez uspeha. A »možje postave« niso odnehali, zakaj prepričani so bili, da je bilo tisto sporočilo, ki so ga prejeli o oni tihotapski karavani, točno. Prvo, kar so potem ukrenili, ie bilo, da so vodnika karavane vtaknili v luknjo. Takoj so ga začeli zasli- ševati, a iz njega niso mogli izvleči ničesar Šele ko so ga malo bolj trdo prijeli, je mož povedal vse po pravici Dejal je, da so tista mamila skrili nekam, kamor jih prav gotovo nc bi nihče šel iskat, tudi najbolj bistri obmejni stražniki ne, namreč v trebuhu kamel Mamila so lepo dali v majhne, neprodušno zaprte škatlice, ki so jih potem dali kamelam, da so iih pogoltnile. Policija se je seveda hotela prepričali, če je vse to res, kar jim pripoveduje karavanski vodnik. V njihovih trebuhih so reš nešli nad sto škatlic, v katerih je bilo vsega skupaj 18 kg mamil. D • i Parižani - najbolj raztreseni ljudje na svetu Cslo živali, ki so danes vendar tako dragocene, pozabljajo na tramvajih Pariz (CE). Če stopiš v poslopje, kjer imajo shranjene- predmete, ki so jih našli, oziroma, ki so jih Parižani pozabili v vozovih cestne železnicc, moreš res priti do sklepa, da so Parižani najbolj raztreseni ljudje na svetu. Res si težko predstavljaš, koliko stvari ljudje vsak dan pozabijo na pariški železnici, še manj pa, koliko so vsi ti izgubljeni predmeti vredni. Izračunali so, da Parižani pozabijo vsak dan na klopeh ccstne železnice povprečno po dvesto rokavic, seveda brez para, dalje najmanj devet ženskih torbic, v katerih je poleg drugih stvari povprečno V6ak dan 8000 frankov Perilo chimko — Kemičnega strokovnjaka o elemento dodato esperienze pra-t ehe fabbricazicne cosmetici o si-mili cereasi subito da importante fabbrica per fabbricazione cosmetici, %cognizioni lingua tedesca. — Offerte (prefcribilmenle in tedesco) con ali takega,ki ima praklična izkusiva v proizvodnji kozmetičnih sredstev ali sličnih išče za takoj velika tvor-nica za fabrikacijo kozmetičnih sredstev. Znanje nemškega jezika potrebno. Ponudbe (po možnosti v nemščini) s curriculum vitae in zahtevki naslovite na curriculum vitae e pretese a Cassetta N. 300 m - UNIONE PUBBLICiTA ITALIANA S. A. MILANO ZAHVALA. Za vse izraze sožalja ob smrti nepozabnega soproga, brata, strica, svaka, gospodu Puteani Bena majorja v pokoju sc iskreno zahvaljujem. — Prav posebna zahvala g. prim. dr. Mcrčunu za požrtvovalno dolgoletno zdravljenje, g. prof. dr. Lavriču, g. prim- dr. Guzelju in vsem ostalim zdravnikom kirurgičnega oddelka, častitim sestram, č. gg. duhovnikom, vsem stanovskim tovarišem, vsem darovalcem vencev in cvetja, in vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 23. julija 1943. Globoko užaloščena žena Ileda in ostalo sorodstvo. denarja, Poleg tega ljudje pozabijo vsak dan najmanj 40 listnic, v katerih je največkrat precej denarja, pa še nekaj drugega, kar je danes še več vredno ko denar — živilskih nakaznic. Tej lepi zbirki najdenih predmetov je potem treba prišteti vsak dan še po kakih 34 draguljev, zapestnic, prstanov, uhanov, ovratnic in podobnih dragocenosti. Čc bi kdo imel vse tiste klobuke, ki jih Parižani pozabijo v vozovih cestne železnice, bi lahko odprl kar celo veliko trgovino s klobuki. Zelo radi Parižani pozabljajo tudi knjige, nalivna peresa, svinčnike in ovratne rute. Pred nekaj dnevi je nekdo pozabil celo pionirsko čelado. Doslej še nihče ni prišel ponjo, morda iz strahu, ker bi se norčevali iz njega. Danes je v Parizu težko kupiti dežnik, ker jih po trgovinah nimajo. Vendar pa vsak dan ljudje pozabijo na cestni železnici nič manj ko 300 dežnikov vseh vrst in vseh barv. Parižani pa pozabljajo tudi živali: pse, mačke, piščance, gosi, zajce, od časa do časa pa se kdaj celo zgodi, da kdo pozabi, da je imel s seboj prašička. Kako v današnjih ča6ih more kdo pozabiti prašička aH kokoš, je res nekaj nerazumljivega! Nova velika komična tovarna Zagrebška podružnica znane italijanske kemične tvrdke Montecatini je dobila od hrvatskega ministrstva za narodno gospodarstvo dovoljenje za zgraditev velike tovarne žveplene kisline, superfosfata in modre galice. Z ustanovitvijo te tovarne bodo zlasli povečali hrvatski izdelek fosfornih umetnih gnojil. Umrla nam je naša draga iu nepozabna sestra, leta in svakinja, gospa Marija DuiEer roj. Ste!e hivša gostilničarka v sredo, dne 21. t. m., previdena s tolažbi sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, 23. julija 1943, ob 4 popoldne z Zal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. J-i ubij a na, dne 21, julija 1943. Žalujoči ostali. Domačija v cvetju Tomaž Poklukat 37 Navidezno sc ni pri Andraževih nič spremenilo. Kadar stn sedela mlada dva s starima pri mizi, je Matevž rad pokazal, da ceni svojo ženo in da živita v ubrani zakonski zvezi. Tudi kadar sta bila sama med seboj, je bil ljubezniv do nje. Toda marsikdaj je bila v njegovem smehljaju bolečina in redkokdaj ji jo gledai tako toplo v oči kakor pr-va leta. Ko ga je nekoč vprašala kaj mu je. ji je samo odgovoril, da je zdaj poletje, ko ga kličejo opravki na vse strani. Pa še to je pristavil, da je žc mislil na to, da bi najel pri hiši še eno moč, da bi imel sam kaj več pro--stega časa. Edini pogovor, katerega se je dosledno izogibal, je bil pogovor o Janezu. Kadar ga je omenila, in to je bilo pogosto, je vselej prešel na kaj drugega. O Janezu se ni hotel pogovarjati. In če je prišel k hiši, mu je sicer postregei kakor se spodobi, v prisrčne pogovore pa sc ni spuščal z njim. Okoliščina, tla je videl v Janezu človeka, ki moti zakonsko zvezo, ga je odbijala. Vi h tega pa se mu jc zdel včasih kakor brezdomec, ki nikoli ne omenja svoje matere ali očeta, ki ne čuti ničesar do svojcev in je že pozabil na košček zemlje, na katerem sc je rodil. Prizadeval si jc, da bi izbrisal meščanske poteze svoje žene, docela pa se mu to še ni posrečilo. Kako je želel, da Majda ne bi bila samo tlobra žena, temveč da bi razumela tudi izročilo domačije in da bi sc vsa prelila v duhovno občestvo rodu Andraževih. Takole je premišljeval nekega večera: Domačija s krajino naokrog ima nekaj duši podobnega, kar bogati tudi ljudi, ki ji pripadajo. Hiša v rebri, polja, sadovnjaki, senožeti, gozdovi, vinogradi, [Hitoki, cerkev, pokopališče, vas, fara — vse to so nežni, nevsiljivi oblikovalci, ki vplivajo na miselnost in čustvovanje našega človeka. Z dušami meščanov je drugače, zakaj oni imajo hiše, nimajo pa domačij. Pomalem, pomalem se odtujijo svojemu rodu, nekateri pa tudi ljudstvu, kakor se je Janez. Mnogo več življenjskih sokov se pretaka v dušah onih, ki vedo za krajino na zemlji, kjer lepše pojo zvonovi. kjer ne srečaš nikogar, ki te ne bi pozdravil, kjer je zelenje prijaznejše, kjer veš zn vsakogar, ki počiva na božji njivi, 'lam greje souce bolj toplo, in zvezde v tihih nočeh so bolj zgovorne kot kjer koli na svetu. Tam šume gozdovi svojo staro pesem in potok ponavlja skozi stoletja vedno isto žuborenje. V davnih časih mu je prisluškoval praded v svojih otroških in starčevskih letih, pozneje ded in za njim oče... Tega se je zavedal že kot študent, da bi postali nekoč brezdomci, — Ančka. Andrej, pa tudi Matevž sam in njegovi otroci, če bi prodali domačijo. Znto je spremenil življenjske načrte, odrekel se je udobnejšemu poklicu in imenitnejšemu stanu ter se vrnil k očetu, k materi, k zemlji- Srce mu je govorilo, da je storil prav. Isto srce pa je tudi začutilo, da Majda ne ljubi domačijo tnko globoko kot bi zaslu- žila. Kdaj pa kdaj se mu je že zdelo, da žena sluti dušo zemlje očetov, toda njena navezanost ua Janeza mu je razblinila utvare. Ah, Janez! Saj bi se mi režal kakor bedaku, če bi prisluškoval mojim mislim. Naj bo kakor koli, domačiji bom ostal zvest! In tudi ženo bom odtujil vplivom tegn človeka! Ob času košnje jo nastopil teden vročih dni. Čez da" se je kopalo zelenje v gorah v. sv.tlobi, ki je spremenila vsako jaso, vsak košček senčnatega gozda in vsako stezico med drevjem v mikavno izletniško točko. Tudi noči s tankimi meglicami nad poljem so budile v mladih srcih neznano hrepenenje, zrelejše od onega v spomladanskem času. Ah, in sončni dnevi, bili so tako jasni, da si razločil posamezna drevesa na Kozjaku, cesta pa, ki je vodila v dolino, nli steze, ki so se izgubljale v rebri nad Andraževi-no, so mikale človeka na pot, da bi se v samoti ali v daljnem svetu naužil zorečega poletja. Toda za vso to ni bilo' časa. godaj zjutraj se je oglasila v se-nožetih pesem klepačev. Ozračje je bilo polno žvrgolenja. čivkanja in po-žv;žganja. Kosi. slavci in škrjančki se ni o bali drobnega, jeklenega potrka- vanja. zakaj iz roda v rod gre izročilo, da je to pesem, ki spada v tem času k ubranosti v naravi. Kdaj pa kdaj se je oglasilo z oddaljenih kmetij v dolini kikirikanje petelinov. Matevža je veselilo, ko je prisluhnil šumenju padajoče trave. V rosi se je polegla v goste redi in izpuhtevala stotero vonjev po cvetju in mahu, po zrelosti in vlagi. Mož se je spet ves posvetil delu; užival je zdaj v klenosti svojih mišic zdaj v opojnosti zgodnjega jutra. Kazalo je. rla bodo sono že naslednjega dne posušili in spravili v skednje in na kozolec. Dopoldne, ko so cvrčali murni in ko je vročina trepetala nad zemljo, je bila trava žc raztresena. Premočna svetloba ji je bledila zeleno barvo, vročina pa ji je pita sokove. Prišle so ženske in začele z obračanjem. Zdaj si je Matevž želel, da bi videl med njimi tudi Majdo, Ne zaradi dela, saj so lahko opravili tudi brez nje, ampak podoba bi se mu zdela polnejša, če bi videl med vrsto urnih žensk tudi svojo ženo. Ostala je doma ter pripravljala kosilo. Naslednjega dne jc poslalo soparno, da jc ljudem pot lil « četa, čeprav so z lahkoto obračali seno in si gasili žejo s hladnim jabolčnikom.