l /h* j * ^sn in prasaikof. j^ucd Satardaj«, Sundsjra and Holidajra. PROSVETA - ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnllki in uprsvnliki prostori: «607 South Lawndsls Ava.' Offics of Publicatlbn: 2687 South Uwnd*lt Avs.%. ' Tolephon«, Rockurvll 4004 % , eto^-VEAR XXXII; Cona lista j« 86.00 SataN* a« mn«< ilia matur Januar; I«, IM*. at Ua patVaMla« at Chtaaaa. liMaaifc mm*m Uw Aa U Co*cnm of March I, im. CHICAGO, 1LL«. TOREK. 13. FEBRUARJA (FEB. 13), 1040 Accoptaaeo for mailing nt spscial rato of postaj providod for in aeclion 1108, Act of Oct 8, 1017, sutKorisod on Jun* 14, 1018. Ameriški narod simpatizira s Finci, pravi Rooseveltjl Med uradnimi krogi v Washingtonu prevladuje mnenje, da Rooseveltov napad na Stalinov režim ograža mirovno kampanjo. Predsednik osmešil trditev, da bo Rusija napovedala vojno Ameriki, če bo dala finančno pomoč finski republiki. Lewis se izrekel proti posojilu Finski f ~ \\ashington, j*C* i*. febr.-^-Predsednik Roosevelt, ki je v svojem govoru pred reprezen-unti Ameriškega mladinskega kongresa, udrihal po Stalinovem režimu in poudaril, da 98 odstotkov Američanov simpatizira « Finsko, ki se mora boriti za svojo neodvisnost in svobodo proti ruskim četam, je morda s tem ubil svoj načrt glede Jtonča-rtjit sovražnosti v Evropi. Taka mnenje prevladuje med tukajšnjimi uradnimi krogi. Roosevelt ni oplazil aamo Stalina, temveč tudi Hitlerja in Mussoiinija v svoji obsodbi diktatorskih režimov. Ali bo državni podtajnik Summer Wel-less, posebni odposlanec, katerega l>o Roosevelt poslal v E-vropo, da tam dožene, ali je sploh možnost za sklenitev miru, kaj dosegel, je vprašanje: VVelles bo obiskal tudi Hitlerja in Mussoiinija. Roosevelt je javno demonstriral, da ni nevtralen v mirovni kampanji, temveč je posegel v konflikt kot pristaš Velike Britanije in Francije. _ Konvencija Ameriškega kongresa je dala Rooseveltu priliko za udarec po Stalinu in njegovih pristaših v Ameriki. Ti tudi med VodltelJT te ffTg cije, kar je dokaz resolucija proti ameriški finančni pomoči Finski, ki je bila sprejeta na konvenciji te organizacije. Roosevelt je dejal,."da mladi ljudje, kot vsak drugi Američan, se lahko ponašajo kot komunisti, nimajo pa pravice z dejanji in čini, ogražati ameriške forme vlade in ustave. Da je ogromna večina ljudstva za to, da Amerika finančno podpre finsko republiko, je gotova stvar. TrdP tev, da bo Rusija napovedala vojno Ameriki, če bo pomagala Finski, je absurdna." Rooseveltova žena je tudi govorila ha konvenciji mladinske-Ku kongresa. Rekla je, dn so ji mani vsi argumenti v prilog Stalinovi invaziji Finske, ker jih je slišala pri komunistih, toda ameriške simpatije so in morajo biti s JFinsko. Pred delegati je govorila potem, ko Frances VVilliams, tajnica kongresa, izjavila, da so komunisti v tej organizaciji dobrodošli. Iz njene izjave sklepajo, da kon-jres ne ho izključil komunistov, ■» imajo v njem važne pozicije., Ik\jstvo je, da so bili temelji komunističnih organizacij in so-,rodnih grup omajani, ko je Sta-sklenil prijateljski in nena-Maiui pakt z nemškim diktatorjem Hitlerjem. Ameriška li-u za mir in demokracijo, ko-»mnistlčna frontna organizacija. je bila razpuščena. Unija » ameriške civilne svobodščine J" '"di izključila direktorje, ki "» Mi znani kot sopotniki komunistov. Splošna zmeda v ■omuniMtičnih in napol komu-"'^iduh grupah je nasUla, ko J napadel malo finsko »Pnfrllko jn g tem pokazal, da njegova politika prav Uko fcfr»»*ivnn kot drugih diktator Joh" L l*wia, predsednik industrijskih organ. •*U.'je v svojem govoru pred **»«tj Ameriškega mladinske-«» kongresa napadel Roosevelt« jMjeffiv© administracijo. "Sta-v dežju pred Belo hišo pol . '« poslušali predsednika pr učenih drtav," je rekel V«ii predstavniki so I' V*1»I|; (la hočejo imeti zagf>-pik gliitle vprašanj zaslužka, k I ur# Letvis stavil pogoje za mir z ADF Konvencija obeh grup predlagana Washington, D. C., 12. febr. — John ~tr. tewts, pretraetlnnr KoTT-gresa industrijskih organizacij, je stavil pogoje, na katerih podlagi bi se vse unije dO pridružile Ameriški delavski federaciji in tako postavil mir v vrstah organiziranega delavstva. Predlagal je, da obe grupi skličeta skupno konvencijo na 15! marca in glasujeta o resoluciji, "da CIO in vse pridružene unjje s Člani vred postanejo del Ameriške delavske federacije in vsaka enota dobi čarter. Vsa druga vprašanja in detajli glede odnošajev med obema skupinama morajo priti na razpravo v smislu zaključkov konvencije." Lewis je že prej predlagal u-stanovitev ene ameriške delavske organizacije, katere naj bi tvorile unije CIO in ADF ter železniške bratovščine. Pred enim letom, ko so bila mirovna poga-hjTmorrrCTm ttnF"o&n$v-ljena, je Lewis izjavil, da je prir pravfjen resignirati kot pred-sednik CIO, če bo resignirai tudi William Green kot predsednik ADF. Lewis je stavil pogoje potem, ko ga je predsednik Roosevelt v razgovoru z reporterji pb-dolžil, da je on odgovoren za polom mirovnih pogajanj z ADF. Miami, Fla., 12. febr. — Wil-liam Green je izjavil, ko je bil informiran o LevviSovih pogojih za mir v vrstah orgartiziranega delavstva, da bo moral Lewis predložiti svojo ponudbo uradno odboroma ADF in CIO, ki sta bila izbrana za mirovna pogajanja. Green je dalje naznanil, da bo ADF izstopila iz mednarodnega delavskega urada v Ženevi, Švica, če ne bo ta odrekel reprezen-tacije Lewisovi organizaciji OIO. Mednarodni delavski urad dela posluje v okviru Lige narodov. Kitajska zmaga v bitki z Japonci Cungking, Kitajska, 12. febr. — Poveljniki kitajske armade so naznanili, da je v bitki s Kitajci, ki se je vršila v provinci Kvvangsi tri dni, padlo najmanj 16,000 Japoncev. Naznanilo dostavlja. da se je vojna sreča o-brnila v prilog Kitajcem. f ———————— f *...........ttV-»-'--'-----*----- Tornado ubil 17t ljudi v Georgiji Albany, Ga.^12. febr. — Tornado. ki je udar!? to mesto in o-kolica. Je "zahteval 17 človeških žrtev. * Okrog tisoč ljudi je brez strehe. Povzročena škoda se ceni na pet milijonov dolarjev. miru in civilnih svobodščin. Ali ste jih dobili T Delegatje so pozdravili Lewiaove besede z a-plavzom. I>ewis je tudi kritiziral Roose-velta, ker je ožigosal na konvenciji Ameriškega mladinskega kongresa sprejeto resolucijo proti amertfkemu posojilu Finski. Delegatom je povedal, da je rudarska unija UMWA, kateri predseduj«, sprejela slično resolucijo na svoji konvenciji v Columbusu, O. On je proti a-meriškemu posojilu .finski republiki. . . Grčija bi rada ostala nevtralna ~ Bolgarija in Ogrska se lahko pridružita antaiiti Atene, Grčija, 12. febr.—Premier John Metafcas je izjavil, da hoče Grčija ostati nevtralna, vprašanje pa je, če bo uspela v svojih naporih. Ljudstvo je o-pozoril na možnost, da se bo Grčija zapletla v vojno prej ali slej. Situacija je tako komplicirana, da nfbče ne ve, kaj;se lahko »godi v bližnji bodočnosti. "Nimam dosti upanja, da bi se izognili viharju," je rekel premier. "Kar želim povedati je to, da bomo prišli iz viharja kotijudje, pred katerimi morajo imeti drugi rešpekt. Ako bi se morali plaziti po tleh, bo bolje za nas vojna nego mir v večnem strahu." Metaxas je omenil tudi konr ferenco držav Balkanske antan-te, ki se je nedavno vršila v Bel-gradu. To tvorijo Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija. Premier je dejal, da je konferenca pustila vrata odprta Bolgariji in Ogrski za vstop v antanto. Obe, Bolgarija in Ogrska, bi storili pameten korak z vstopom v antanto, ako se hočeta zavarovati proti prihujočem u viharju. Vodja Srebrnih srajc se bori proti ekstradiciji Washington, D. C., 12. febr.— VVilliam Dudley Pelley, vodja Srebrnih srajc, protižidovske organizacije, je iz ječe, v kateri se nahaja, naznanil, da se bo boril proti ekstradiciji v Severno Ka-rolino. On je bil obtožen kršenja državnega zakona glede sleparskega špekuliranja z delnicami. Pelley je bil aretiran zadnjo soboto v VVashingtonu potem, ko je nastopil kot priča pred Dieso-vim kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriške aktivnosti. "Borili se bomo proti ekstradiciji," je izjavil T. Edward 0'Con-nell, 'Pelleyjev odvetnik. HPelley smatra vso stvar za omreženje." Domačo vesti Nov grob v nt are m kraju Radley, Kans. rr- Amalija Ru-gel (roj. Metelko)*, doma is Drage pri - St.. Rupertu na Dolenjskem in Članica društva 72 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je 30. decembra v prej o-menjenem kraju umrla njena mama Joiefa Uhan v lepi starosti 78 let (meseca julija 19J*> je tamkaj umrl tudi njen oče Franc Uhan v enaki starosti 7R let). Tukaj zapušča hčer iz prvega zakona (njen oče je umrl pred 56 leti v Cincinnatiju, O.), v Clevelandu, O^ tri brate; Uul- Tanki, vika, Johna in Krista Mandla, v stari domovini- pa dve omoženi hčeri ter brata in sestro. OproMen v aferi uboja - Chicago. — Alex Schragel, sin novo rusko Sovjetskiiisk orožje v vojnih\napada zaveznike operacijah Nemci zgradili trdnjave na Finsken\lj Rusi ie niso predrli fin-ske črte bolgarija se pridružila balkanski antanti TOPNIŠKI DVOBOJ V KARELIJL Monkva. 12. feUr.—Sovjetski C i „ „ - « „ L . a, časopisi so ponatisnili članek P*«**« borba proti katerega je objavila neka ru-munska revija in v katerem je agresiji rečeno, da so Nemci pomagali graditi finske trdnjave ob meji Rusije v zadnjih štirih letih in __to s kooperacijo Velike Britani- ki'm^o^gm^V nsfto 1J* tn Fr»wiit» 'TttanMnnle i iz jekla, katere peha bratstvo' je bilo ustvarjeno is razloga, ker so bili vsi proti *<> Helninki, Finska, 12. febr. — znanega člar\ društva 30 SNVJ, je bil tad-|Mtalnim ruskim napadom, nje dni s tremi drugimi osumljenci vred oproščen v zadevi u-boja .Marinusa Uvida, lastnika gara.' Mladi Schragel j« aktiven v u-.^ M*k»kov na trdnjavsko *rto n i šoferjov in gtralnih pomoč- vzhodno in zapadno od Summe, nikov in udeležil se je piketira- H H0 m Vaf]ej vržen, nazaj f ve. nja Hvidove garaže ko je pred liklm, isRublimi. Fiimki častniki nekaj tedni nastal spor med l)n|vijt)| (la ruska ()feniiva nf bo Toneta Sragla, ki je bil1«« in Ščiti pred seboj ruska pehota, so najnovejše orožje sovjetskih flat u ofenzivi na karelijski zemeljski ožini, ki traja že enajst dni. Mannerheimova trdnjavska črta ni prebita nikjer kljub Ofenziva, v kateri so udeležene infanterija, artiljerija, tanki in letala, se nadaljuje « vao sr- Hvidom in unijo. V teku tega spora je bil lastnik garaže ubit in policija ima na sumu člane omenjene unije, /toda pravega morilca še' ni naila. Premier Daladier dobil zaupnico Sodelovanje med političnimi in vojaškimi voditelji * Pariš, 12. febr^ Francija j« stopila v novo fazo skupnega nastopanja v vojnem času, ko je bila naznanjena popolna harmonije med političnimi in vojaškimi voditelji. Nižja državna zbornica je soglasno izrekia zaupnico premier ju Daladier ju glede vodstvu vojne.rdasi mora še pojaaniti svojo gospodarsko politiko senatu in cenzuro nižji zbornici. Senatna zbornica se Im) sestala v svojem zasedanju v četrtek, nižja pa naslednji dan. Razprava bo o očitkih glede zlorabe oblasti v zadevi cenzure tiska in propagande. Razpravo je zahteval Leon Blum, bivši premier in vodja socialistične strunke. Kot dokaz narodne dolgo trajala, če ne bodo fote dobile ojačanja. One, ki napadajo finske pozicije, so to izčrpane. Finci naglašajo, da bi uničili sovjetsko letalsko silo, ako bi imeli tristo modernih bombnikov. Dobili so že večje število bojnih letal iz tujezemstva. V«n-dar se ne morejo še kosati gromno sovjetsko'letalsko silo. Finsko vojno poročilo pravi, da so Finci uničili čez ato ruskih tankov in 60 tovornih avtov poleg velike količine drugega bojnega materiala v zadnjih dn«h. Moskva. 12. febr. — Sovjetsko poveljstvo v Ismingradu je danes naznanilo, da ao ruake čete zasedle nadaljnjih 1« ut*Hb Mannerheimove trdnjavsko črte. (Naznanilo J« v konfliktu s finskim izročilom, da ta črta še ui bila prebila. Zadnji Čotrtek so Rusi poročali, da so zavzeli trinajst utrdb, kar pa so v Helsin-ku zanikull.) "Bitke na fronti *everno od l4tdošk,ega jezera še nadaljujejo," pravi rusko poročilo. "Na karelijski fronti je v teku topniški dvoboj. Sovjetski letalci so uprizorili več ogledniških Metov in bombardirali mllituristič-ne objekte." enotnosti, je nižja zbornica soglasno izrekla zaupnico Dala* dierjevi vladi. vjetom," pravi članek. 4'Najbolj važno vlogo v gradnji flntfce obrambe je igrala Velika Britanija, katar« politika od 1. 1917 dalje je bila odločno protisovjet-ska." Sovjetski tisk ni komentiral obdoliitev proti Nemčiji, ker ae je StaliftJtveaaV a Hitlerjem, ko sta skjenlla prijateljski in nemi padal ui pakt pretf nekaj meseci" Časopisi na dolgo in široko pišejo 4 rasvoju bitk med Rusi In Finci, kar ja v nasprotju a kratkimi uradnimi poročili, ki se o-bičajno.glase, "da nI nič |m*et> nega na frontah." "Vae je v prilog |*riatranake-mu bojevanju," pišejo ruski časopisi. "Finci poftgajo ua dela' lo. Na frontah je silen mraz In sovjetske č»te morajo Imeti peči* S|»tl morajo v (idprtlh šotorih fn organizirati* komunikacije ozadjem in centrom." ~ Trud, uradno glasilo ruskih strokovnih unij, je včeraj napa* del VVIItiHma Green«, predsednika Ameriške delavske federacije, "ker pomaga Fincem v vojni pruti Sovjetski uniji. Graen je znan kot valile sovražnik aovje-tov in zdaj je v službi amerlAke reakcije, ki pomaga Roovrti prt organiziranju {Mimočl Finski. Green In Hoover bi rada izgnala Ameriko v drugo imperialistično vojno.". t Moskva zanika per-sekucije vernikov Izjava glasila ruskih ateistov Moakva, 12. febr. — Glasilo Milltantnsga ateističnega društva je odločno za n i k« lo obdol* Žitve o |M»rsekuclJI poljskih ku-tolikov v provincah zapadno U* krajine in Belorualji. Avtor članka, ki ga je objavilo glasilo, pravi, da društvo ni In ne namerava ustanoviti ateističnih celic iti enot v omenjenih provincah, ne zapreti cerkva aH pa podvzeti akcije proti vernikom. "Naše aktivnosti bomo orna* jili na vzgojo In znanstvene In* štrukelj«," piše glasilo. Postopali Ismio tam tako kot domu, kjer smo vzgojili ru*ke m«ac, du ao spoznal«; resnico in zavrg* le prs/./iverjo tor odpovodala pokorščino reakcionarni duhov-Ačinl, Mi vor v Bolgarijo glede Dobruže, pokrajine, katero je morala Bolgarija odstopiti Rumuniji, jo apremenilo situacijo na Balkanu. Bolgarija se j« pridružila zdaj dogovoru držav Balkanske anUnte glede skupne obrambe proti sunanji agresiji. Antanto tvorijo Jugoslavija,- Rumunija, Grčija in Turčija. Sklenjen jo bil gentle. obramb«. Zadnji član v verigi je skoval Sukru Sarocoglu, turški sunanji minister, ko s« je mudil v Sofiji, kjer ots g« sprejela bolgaraki kralj Boria in sunanji minister Kioaeivanov. Sa-rocoglu jima ja povoda), da ae Rumunija izrekla s« diakusi-glede vrnitve Dobrute. N« konferenci predstavulkov Male antanto, ki «« jo nedsvno vršila v Belgradu, je bil med drugim sprejet sklep glede kooperacije vaeh b«lk«n*kih dri«v v interoau laatne zaščite. Bolgarija se Je sdaj pridružila oota-lim državam in obljubila sodelovanje na podlagi rumunsko garancij«, da ae bo pogajala 8 njo, ku bo aedanj* vojn« mad Nemčijo n« eni strani tor Vollko Britanijo in Francijo na drugi, koočana. Budimpešta. Offralta, 18. febr. —Ogrski krogi še niso naznanili, ali se bodo pridružili Balkanski .uiitantl v kampanji glede skupn« olirarnb« držav v juftno-vzhodni Kvrupi. Tu še vedno pr«vladuje boJas«m, da bo ta del Kyro|s< postal bbjlšče Čes nekaj mesecev. Rumunija ao Je fto pripravila na to možnost, ko Je ojsčlla avo-Jo oboroženo ailo na dva milijona mož, zaeno'p« j« naznanila, da bo jKizval« vae ro«arviato k orožju. Ta razvoj j« sledil poročilu, da imata Velika Britanija in Francija armado pol milij«*' na mož na Bližnjem vzhodu. Ta armada bo atoplla v akcijo, čo bo skušala nemška oborožena sila udroti na Balkan skozi zadnja vrata. Taka moftnoat ni izključena, ker Je Nemčija odvisna od uvoza bojnag« materiala za avojo vojno malino 18 balkanskih drŽav. , Prelatje se navdušujejo za oiivljenje ceh Waahlitffton, D. C„ 12. febr. j — Šestnajst pr«latov katoliške cerkve so Je izr«klo za oživitev sistema ceh, "ki bodo ponovilo povezale ljudi v človeški družbi po njih poklicih in apoaobno-stih in s tem ustvarile ntorslno enotnost. Krščanaki duh mor« i objeti vs« In |>omag«ti pri socialni rekonstrukciji. N« podlagi sistema ceh bi bili organizirani delodajalci In delojemalci n« oziraje a« na (siklico lu pozicij«, ki Jih drže na delavekortr trgu. t«mv«č v smislu, različnih funkcij, ki Jih opravljajo v družbi." Deklaracijo J« podpiaala grupa katoliških nadškofov !s Škofov, ki ao ao zbrali na avoji konfe-r«nci v Waahiugtonu. V cehah bili organizirani rokodelci v Ml Mm vedo«* razbija po bobnu. Chicago, 12. fobr. — Bivši preds«dulk Horliort Hoover Je v svojem govoru pr»*d člani židovskega kluba, ki zbira priapevkf v aklad za pomoč židovaltim U-gumom, dejal, da j«* bila Amo- preoblotene z naročili rika zatočišč* pregaiijoulh ljudi I l Int, ziiaj i* no mor« biti voč. Ona ima armado brespoaalnih In ne rm»re odpreti avojlh vrat lie-guficem. Ilomor Jo d«jal, da U se nalet prostor im 10,000^000 o-neb, ki so iiosut* žr/vo vojno ^n I ter se k tiri j Afriki, Kvrppi v srednjem v«ku. 1 ^ Letalske firme Man Diogo. <*al.,IZ. febr, —. Tri letalsk* kompanije, ('onao-lidated, Kyan In Holar, ki lm«jo avojo tovarne v tem mestu ao naznanil«, da n« morejo izdalati toliko letal kot ao prejele ntro-obratujejo Kvrop(r o r»AtrSTnT čil, čeprav tovarn« ■ -■}., I noč in dan. . PROSVETA THE EN LIGHTENMENT 8UML0 Of UITKINA »UM rODTOINI JEDKOTB »4«f * ia. J| HmteiM m Urnim* 4i«*n (Ii*m CIImw> »• Km*4* NU m M ua • Hi bu. |I.M M MK tel M ta 01mm ra m te ia m » m »•* tei m i* ^^ MtMi ter UM U.S*S Ma («*< 0W .««. i*4 OtMM 0 J« VM M M Mr PB08VETA Nff še nobene- jgovnikih. Drugače pa tukajšnji 32JN0 individualistov ubitih! čRamo te Itevllke hladnokrvno in morda le skomignemo z ramami... " Res so med nsmi posamezniki in organizacije, ki so zaskrbljene glede tega in tuhtajo na vse načine, kako bi se mogle omejiti te žrtve na ulicah in cestah; tuhtajo in delajo razne načrte, ampak doslej ie niso prišli do drugega kot do ponavljanje starih apelov: vozitelj! in pasantje, čuvajte se! Tiskanih in razdeljenih je £e bilo na milijone svaril: Čuvajte se! — Ob vseh glavnih cestah so napisi: Pasitc, kako vozite! — Vse to ne pomsga nič. 7~ ' Res Je, da tudi poostrevajo postave ln regulacije avtnega prometa. Novih postav in določb so že debele knjige ln posebna prometna sodišča v velikih mestih poslujejo skoro dan in noč, stotine ln tisoče ljudi je dnevno kasno-vanih — ampak vse to ni* ne pomaga! V današnjih gospodarskih razmerah, sistemu, ni odpomoči! Css je, ds se tega dejstva zavedo ga socialističnega kandidata in torej tudi dopisnik ni zanj gla ra glede politike, ker nekateri ljudje tako radi diakocepijo. Pa brez zamere. Mat t Vogrich, 2. • O delu in smrti sestre West Frankfort, IM. — Zima je tudi v južnem Ulinoisu slaba in mrzla, kakor povsod po Ameriki. Tukaj Je tem bolj občutljiva, ker je drugačno podnebje kakor v Suhih krajih. Citam dopise, v katerih mnogi poročajo, da ni drugega dela kakor pri WPA. Tudi tukaj je dovolj te reči, posebno za progresivne rudarje in farmarje. Za prve sploh ni drugega dela, soval, čeprav je bil organizator socialistične stranke, tajnik kluba itd. 8aj ie nI pozabljeno, da je afltir*l za republikanskega kandidata in pred dvemi leti tudi pridno za demokratakega. lipam, dg tega še ni pozabil. Am-pa kot je njegova zadeva. Ne bi tega omenjal, ako bi ne Ml napaden. Rad priznam, da moj Vsakoletna statistika o smrtnih nesrečah v Združenih državah se med drugim glasi, da so v letu 1989 avtomobili ubili 32.600 oseb. Ce bi se to pripetilo samo v enem letu, bi se javnost vsekakor razburila — če bi potree ali tornado uničil toliko ameriških Življenj v enem momentu, hi listi tulili z debelimi naslovi; če bi Hi tlet ali Stalin dal maaakrlrati toliko ljudi LT™ Uko oa^er M"toS^v%rlbllŽS »P* M popo,cn> w brzoj ^ilT latozaietom ^ehsrdčnoln 'po malem, «kal le zadnje svetovne vojne in eno v Cleveland d« pridem sievuu i*w »"s« . r w kakšnega političnega prepri- ..Hemr« na w rovi to zimo stalno, obratujejo in kakor je razvidno iz statistike, se mesečno v tem okraju producira največ premoga. Dne 22. januarja sem prejela brzojavko iz Clevelanda, da je tam u-mrla moja sestra Rozi Palčič. Čakala sem, da pride mož od dela, ki je tudi upoalen pri WPA. Dogovorila sva se, da frem na pogreb moje sestre v Cleveland. Sla sem torej na Sanja je bil dopisnik in kakšnega bo še. Ne vem, zakaj so nekateri ljudje tako pozabljJvf: Mene ni sram. Poznam socialiste, kakor jih tudi dopisnik, ki so že glasovali za republikance in demokrate. Poznam dobre republikance, demokrate in socialiste in obratno. Prav tako poznam do-bre in slabe Janeze. Ni vse leie-če na imenu. Kmalu bo osem let, ko Je tisoče socialistov glasovalo sa demokrate; poznam enega, ki je agitiral za republikanca in zopet sa demokrata, toda se radi tega nisem spotikal v njegove dopise. Ali bi tudi on ne mogel enako puetiti moje dopise in politično prepričanje? Pravijo, da e najboljši tisti gospodar, ki val prostovoljni skrbniki In vsi Javni organi, najprvo pred svojo hišo pomete ki bi radi omejili smrtne nesreče pod avtom ali v avtu. V današnjem sistemu gospodsrskega indi-vidualisma nI odpomoči! Ta sistem je bil dober v dobi konjskega prometa, ampak r dobi motorja Je postal kuga. Vsakdo se bo strinjal, da je fisično nemogoče, da bi se VSI, prav VBI odrasli Američani vozili v avtu —» enostavno sato ne, ker nI toliko prostora na ulicah In cestah, ampak goepodarski individuallssm zahteva, da Ima vsak posameznik pravico do avtomobila. V ta namen je usmerjene anarhična produkcija avtov, ki drvi bret glave, da bo prej aH slej ve« avtov kot je ljudi v Ameriki! Vsakdo naj ima svoj avto! To se lahko doseže, toda kod bodo voslli? Nemogoče je, da bi vsakdo imel tudi svojo cesto — dasi bi bilo to logično po pravilih in ciljih gospodarskega ftt-dlvidualizma. Saj zahtevajo kapitalisti, da fospodsrska svoboda ne sme imeti nobene meje! Kljub temu je to nemogoče. Gospodarski indi-vidualisem je že dsvno prišel do nsjvečjih absurdnosti in najtraglčnejših rezultatov, ko se indivldljl sami in drug drugega pobijajo na debelo — vzlic temu pa ne odnehajo In silijo dalje do logičnega konca, kjer mora priti splošen samomor človeštva. V vojni ali miru — ubijanje se vrši ip množi neprestano. Vse to se vrši zaradi blaznegs individualizma! Izhod U te blaznosti je edinole v goepodarski. kooperativni demokraciji. Ljudje, ki ho-čejo biti zdravi in kl hočejo živeti do visoke starosti po predpisih znanosti, se MORAJO odpovedati individualni anarhiji. Yes. individualen avto mora iti! Pametni ljudje si morajo urediti ceste zs kolektivno vožnjo, kolektivno potovanje v avtobusih, ki bodo na ras|M>lago vsem In vsako minuto in katere Istdo vodili odgovorni strokovnjaki. V tej uredbi Je edina odporno*. edina varna vožnja. Nesreče ee bodo dogajale, nikdar pa ne v takšnem obsegu in tako pogosto; človek,bo lahko prepričan, da ae ne vozi v smrt ali trajno pohahljenoet, dočim danes ne moreš imeti tega prepričanja, ksdsr poženeš avto ali stopiš na ulico. Blazni gospodarski individualizem — vsakdo sase, vse drugo naj pa vrag vzame! — je samo v zadnjih 50 letih uničil milijone ljudi v tako-zvagem mirnem času. Uničil jih je In uničuje jih dnevno pri delu v industrijah in rudnikih, pri vožnji na ceetah in v zraku ter z boleznimi, ki jfh neprestano izziva s divjo gonjo zs eksistenco in luksus posameznikov. Srčna hiba. ki danes ubije največ ljudi, j«- posledica blsznegs modernega življenje, nasičenega s ogljikovim strupom in prenapetimi akrbmi, ki razsujejo šlvce Taksna je poaisdles goapodarakega indivi-dualizms — ko ae sme vaakdo svobodno zastrupiti, rasmrevsriti pri slruJiuaU ubiti ns eesti. In to ee imenuje v današnjem norem Jeziku mir in proeperiteu I jotam šele pred drugimi. In to e tudi pribito. Glede vprašanja, kako visoke Šole imamo. Kar se mene tiče, rad priznam, da Jih nimam, in zgleda, da tudi avtor omenjenega dopiss nims gimnazije. V svojem dopisu tudi nisem kriti tiral plač glavnih odbornikov. (Pred IT leti sem jaz plačal $8 za delo, ko še ni bilo izvršeno.) Nekateri se mogoče tudi iz ne-voičljlvostl spotikajo ob dopise. In glede streljanja: nekateri za denejo v piko, drutf niti v goro. Ni bil moje namen v prvem 44o|Msu, da bi komu odgovarjsl in tudi nisem nikogar napadal, prosil sem le, naj ae moj dopis upošteva. Da je urednik dal komen tar, je okey. Saj to je bila edina afera med uredništvom in mojim mišljenjem glede prejšnje in sedanje vojne. Nisem nikomur si lil nobene politične strsnke in tudi ne potrebujem, sploh odločno odklanjam, da bi me šolal moj kritik. Ce on hoče, lahko obdrži vse politične stranke, jaz bom pa ono, katero bom želel. Ne mi alim več odgovarjati glede te za deve, kakor tudi ne delati razdo- r>čga pol semlfif Frances Kochevar, 601. irat s pole ta, po-»m dekle-je ljubila svojega fanta, s katerim je ime- /jitimvu Umskega odseka SND Detroit.—To je moj prvi dopis Ik> dolgih letih in ako gs kaj polomim, naj mi čitateljl opro-ste. Nimam posebnih novic, želj m le poročati, da bo ženski odsek Slovenskega narodnega doma imel domačo zabavo in "card party" 16. febr. zvečer. Kdor bo hotel, bo lahko igral tudi tombolo. Oddanih bo več nagrad, "kakor je navada pri ženskem odseku, ki še dobro napreduje. V preteklem letu smo dosti nakupile za kuhinjo^§ND. Tudi dom dobro napreduje, čeprav imamo neko propalico, ki pošilja pisma brez podpisa. Ne vem ali ima tako špasno ime, da se ne upa podpisati. Nekaj mora vseeno biti narobe. Jaz mislim, ako kdo smatra, da je v pravem, se bo tudi podpisal, ker drugače dela le razdor in zmedo med delničarji in v naselbini. - Torej na svidenje 16. febr. ob 8. zvečer na 17149 John R v Slovenskem domu. > Mary Naprudnik, 121. Zvečer, 23. jan., drugo pa mojim hčeram in sinu, ki delajo v Chicagu. In 23. jan. zjutraj ob 7:10 sem bila ie v Chicagu, kjer so me na postaji Čakali moji otroci. Časa sem imela dve uri in pol. V tem času smo se tudi nekaj pogovorili, potem so pa odšli vaak na svoje delo, jaz pa na vlak, da nadaljujem pot v Cleveland. Tja sem prispela ob 6. zvečer. Na postaji so me čakali fajkojne sestre sin Joe, hči Josephine Jezerc in Anton Kotnik, mož moje nečakinje. S Kotnikovim avtom sftio se odpeljali v pogrebni zavod Franka Zakrajška, kjer je počivalo truplo pokojne sestre. Presenečena sem bila. ko so začeli prihajati rojaki in rojakinje, da se zadnjikrat poslove od umrle. Mislila sem, da sem prišla v Loško dolino, ko sem videla toliko znancev in znank, svojih sošolk in sošolcev, s katerimi se nismo videli že skoro 30 let. Posebno veselo smo si stiskali roke s Podcerkljani. Čeprav sem Šla na pogreb, sem imela tudi veselo svidenje s hčerjo Jennie in sinom Antonom mojega pokojnega brata Antona Peruška, ki sts prišla nedavno iz starega kraja. Ves čas dopisovanja smo si želeli, da bi videli drug drugega in sedaj se nam je želja uresničila. Zahvaljujem se vsem za gostoljubnost. Pokojna sestra Rozi 'Palčič, rojena Perušek v vasi Podcerkev pri Stsrem trgu na Notranjskem. zapušča moža Janeza, sina Joeva in tri omožene hčere— Mary Knaus. Ivano Kotnik in Josephine Jezerc. V starem kraju zapušča sestri Nežo in Mary. v Ameriki pa drugI dve sestri, Jennie Tovz v WHkersonu, Wash., In sj»odaj podpisano. Pokojna sestra Rozi ni imela svojega življenja s rožicami postlanega. kakor marsikdo drugi ne. Večerinka pevskega zbora Detrolt/— Vabilo na večerin-ko, katero priredi pevsko in dramsko društvo* Naprej .v so-boto-zvečer, 17. febr" vJMoven SKčiri aeiflvsKem oomu, 4u/ o Livemois. Vstopnina prosta. Za lačne bosta skrbeli mrs. Stular in mrs. Bozich, za žejne pa bo tudi vsega na razpolago. iZa plesalce bo igrala harmonika in banja. Vem, da se bo občinstvu malo čudno zdelo, da to pevsko društvo vabi na večerinko. Vprašali bodo: Kje pa je to društvo, kl nima nobene priredbe? Res i* lostno, a resnično, da ni društvo priredilo nobene igre in sploh ni imelo nobene vaje v pretfklih dveh letih. Društvo je viselo s šestimi člani, katerim ni bilo mogoče prirediti nobene igre ali koncerta. Sedaj pa se je na novo oživelo in pričelo z rednimi vajami. Ima že lepo število pevcev in pevk. Upam in želim, da bomo šli na delo in v resnici prinesli kaj lepega na naš oder. Torej apeliram na vse stare člane, ki ste pripadali k temu ali onemu imenu — društvo si je ie večkrat spremenilo ime in tudi združilo s pevskim društvom Ljubljanski vrh. Pristopite nazaj In šli bomo z delom naprej. To druitvo je isto kot je bilo ob ustanovitvi in je odsek SDD. Naša dolžnost je torej, da ga podpiramo. Ljubitelji petja, ki imate glas in posluh, ste uljud-no vabljeni na pristop, prav tako igralci in podporni člani, kajti čim več bo članov, tem lsšje bo delovanje. Pevske vaje se vrše vsako nedeljo ob 10. popoldne v SDD — uči nas mrs. Josephine Stular — seje se pa vrše vsak tretji petek v mesecu ob 8. zvečer. Na svidenje 17. febr. na ve-čerinki. ' Joseph Bozich, 518. Poročilo zastopnika Sharon. Pa. — Dne $1. jan sem prejel pismo iz neke našel blne srednjega zapada. v katerem mi neka neposnana čitate-ljica pošilja tisoč pozdravov in lepo denarno darilo za moje do- V."V. . , r? A .Hsi , l**f~IJs 1'nltH Csimerv Ps<*h>g A AIHed Wor*tr«. k I je prišla v New Vorfc. da la je v kampanji zbiranja sklada v pomoč farmskim najemnim na J**. vi. na nj zgodba oroškem, ojega t intynf*io razmerje, vsled česar ji duhovnik ni hotel dati odveze, dokler ni storila kakor jI je svetoval gospodar. Pravi, da je bila tudi ona v Marijini družbi, kateri je poveljeval neki vročekrvni kaplan, ki je tudi njo nadlegoval, toda se mu je uprla. Ona tudi izraža Željo, i se temu nikdo he odrekel. Ze-o so bile^prijazne naše mlade Stajerke in mislim, da tudi druge niso zaostajale za njimi. O tem pišejo lahko izkušeni kravji pastirji, ne pa visokošol-ci, ki se niso drugega naučili kakor pisati čiste račune, koliko milijonov si bo tH~*»li oni nakopičil., Zato kapitalisti in visoko-fci ne razumejo, koliko potrebuje delavska družina za življenje. Samo daj in pla&B in vzemi, kjer hočeš. In tako gre leto za letom. In če je delavec zmožen ga delo, bi moral biti tudi zmožen zahtevati od svojega delo-, da inu da toliko ttdM-ka, da si lahko kupil, kar potrebuješ. Miloščino pobiramo le mi stari nezmožneži. Delavec, ne poslušaj kapitalističnih agentov, ki ti obetajo nebeško kraljestvo, sami bi pa najraje nebeško živeli na tem svetu vekomaj. Delavcu privoščijo nebeško življenje šele tah krat, ko ga do mozga Izčrpajo. Ljudje bi se morali zavedati svoje dolžnosti in kaj potrebuje jo za svojo duševno hrano. Morali bi spregledati v dvajsetem stoletju in si pomagati sami sebi in meni, da bi lahko vsa/kdo srečno živel. Zakaj nočemo sreč no Živeti? Saj je vsega dovolj za vse, a milijone ljudi pa lakoto trpi po krivdi tistih, ki nočejo spregledati in poslušati tiptih, kl učijo iz bogatih izkušenj. 2e večkrat sem želel, da bi nekaj napisal o pogrebih in oderuških pogrebnikih ter apeliral na člane SNPJ ln J&KJ, katerih sem član, da bi preprečili oderu-štvo. Pogrebniki se kar kosajo, kdo bo napravil večjo kupčijo pri umrlih članih in članicah naših podpornih organizac{f.^^| Nedavno smo brali o nekem elevelandskem dogodku ali o tako zvani Grdinovi aferi. Tudi tukaj v Farrellu imamo nekega katoliškega pogrebnika, h kateremu se zatekajo naši rojaki. Ti siromašni brat ali sestra lahko trpiš, ko moža izgubiš, ki ti je donašarpede. Tiste stotake,^za katere je bil zavarovan pri na ših podpornih organizacijah, izdaš za pogreb |n dostikrat še ne zadostuje Bratje in septre, ali ni pomoči, da bi se preprečili oderuški pogrebi? (Konvencije so nam pred durmi. Na društva in fede racije je treba apelirati, kakor tudi na delegate, da konvencija sprejme predlog, da si naše podporne organizacije ustanove lastne pogrebne z|rfode. Naše organizacije imajo toliko denarja, da glavnim odborom dela preglavico, kam In kako bi ga varno in-vestjrali. Ali bi ne bilo pametno, če bi naša jednota aH več jed-^ot skupaj imele svojo tovarno sa izdelovanje krst, katere bi pošiljali pogrebnim zavodom po nizkih cenah? Pa*no prečitajte zgodbo, katero sam slišal in videl na lastne oči. BUo je v vojnem čaeu — leto in 4*n si nisem zabeležil — ko ee je pripetila nesreče. Kopali smo *aht in delali na tri šlhft po osem ur.. Tskrat sem delal podnevi do 4. p&poldnc. Mi smo prišli do premoga, tleti, ki so delali na nočnem Šihtu. pa so začeli delati "entro". Komaj pa m nakopali par boketov premoga, •e je utrgala težka skala s stropa in ubila 42 let starega Slovaka. Drugi dan je bil ie pogrebnik pri nesrečni mladi vdovi In jI raskazoval v knjižici raznovrstne krste. Seveda ni bilo nobene po niski ceni; najslabša bTstaia $800 Seveda je imel lavretan-ske Utanlje ln pridno kasal krsto sa krsto, češ tale bo najbolj pripravna sa vašega mladega moža. da ne bodo potem ljudje govorili, (Dalje As I. stresi.) Kdo more biti—"nevtralen*! Anton Garden Na zadnji seji gi. odbora SNPJ »em nebi časa poslušal debato o vprašanju, kakšno gu lišče naj Prosveta zastopa glede rusko-fjJ: 1 ga konflikta. Kot nekateri pravijo, je tJT i stalo glavno sporno vprašanje -med čit«J£ nekateri da ee hudo jeee nad "pristran£li i poročili" na prvi strani, kakor tudi proti g^T j nicam lista, katere izraža in vstopa juJlj ' urednik, s katerim se v tej zadevi podouIS Strinja. ' m Debata je bila mirna, vsaj kolikor sem j0 I jaz slišal. In ker je bila mirna, je bila meni tudi -p*, konstruktivna, kakor pravimo. Ve«.' na je izražala Željo ali potrebo, da Prosvpu zastopa "nevtralno stališče" glede ruslto-fis i skega konflikta, in sicer tako na prvi strani v novicah, kakor tudi v uredniških smernicah. Na splošno je vladalo mišljenje, da se ni vred.' no razburjati glede Evrope, ker itak ne more. mo vplivati na potek dogodkov, RES SE Ni VREDNO RAZBURJATI, vendar se včasih l! posebno pri baH — razburimo, ker smo u^ ljudje. m: Kar se tiče vesti na prvi strani, ni to nobeniT načelno vprašanje, nobeno vprašanje smernic, pač pa enostavno časnikarsko vprašanje, to * -ipravi, ali naj poročila o finsko-ruskem kon-fliktu tvorijo glavno vest, in to Skoraj dan z« dnevom, ali naj se smatrajo manj važna in m tudi kot taka objavijo, to je z enokolonskim naslovom manjšega ali večjega tipa. Poudarjam, da urejanje in prinašanje teh vesti ni na-delno ali važiio vprašanje, ker vesti so vesti in v listu reflektirajo le dnevne dogodke, ne p* načelnih vprššanj. Lahko so seveda tenden-ciozne ali pa tUdI čisto ^fletJfistranske", lahko beležijo le gola dejstva, lahko pa tudi pobarvana dejstva. S poročili s finskih front je z "nepristranske-ga" časnikarskega in tudi s čitateljskega stali, šča ta kriš* da so zelo — enostranska, to je, da prihajajo le s finske strani, ker je Moskva zaprla meje vsem vojnim poročevalcem in kolikor je znano, tudi vsem vojnim poročilom. Kolikor smo informirani, tudi rusko časopisje ne prinaša dosti teh ves(i — iz razumljivih vzrokov! —; so dnevi, ko moskovsko časopisje objavi le kratke uradne komunikeje generalnega štaba, "da ni na fronti nič novega; naša (ruska) letala so bila (včeraj, danes) le na ogiednih poetih na Finskem." Iz Moskve često poročajo o takih "vesteh", katere navadno objavi tudi Prosveta. Toda isti dan pa lahko s Finskega pridejo poročila o "velikanskih zmagah" naj tej ali oni fronti in o groznem zračnem bombardiranju mest in civilnega prebivalstva v zaledju. In ta ..poročila prihajajo večinoma od objektivnih poročevalcev, k! se često pritožujejo o zaprekah, katere jim stavijo finske oblasti pri dobsvi vesti. Na bojišča jih navadno prej ne pust«, dokler Finci ne poberejo svojih mrličev in ranjencev. Da mala Finska zakriva svoje izgube, je z vojaškega stališča čisto razumljivo; sploh je to lastnost vseh v vojno zapletenih vlad — svoje izgube prikrivajo, nasprotnikove povečavajo. Razburjanje radi dnevnih vesti je torej ne-spametno. Kdor hoče, naj jim sledi in verjame, komur se pa zde pretirane, naj jih pa tudi kot take vzame na znanje. Poročila z ruske strani so pa pičla in redka, ker tam ni poročevalcev, porazi ruek^ vojske pa so do zdaj nekaj vsakdanjega. Vse nekaj drugega pa je v prašanje smernic delavskega lista. Vprašanje je, ali more biti kak iskren delavski list uredniško "nevtralen" napram rusko-finskem konfliktu? Moje prepričanje je, da ne more biti, kakor tudi rti noben posameznik, ki se globlje zanima za delavska in svetovna vprašanja. Vsak tak človek slmpatizira, bodisi s Finsko, s finskimi delavci in kmeti, ali pa s Stalinovim rešimom Moje simpatije so definitivno na strani finskih mw. ki bodo radi Stalinovega roparskega napada izgubile vse, kar so si v zadnjih 22 letih * TEŽKIMI boji priborile, na drugi strani p« tudi ruske delavske mase ne bodo ničesar pri; dobile s Stalinovo smago. Sploh ruski delavci prav tako slino ali pa še bolj trpe na fronti kakor finski delavci. In vsak iskren delavski list, ki gastopa DELAVSKA NAČELA, mora obsojati Stali«* kriminalni rlapad na mirno Finsko, ki ni «n»eU nobenih imperialističnih teženj, pač pa mc j« Stalinu postavila v bran sa obrambo svoje neodvisnosti. Pri tem si je treba tudi zapomniti in imeti vedno pred očmi, da so si finske ms* izvojevale precejšen kos politične in gospodarske svobode; nolitično je bila driava zadnja le ta v njih rokah, gospodarsko so se pa emsno* plrovale skozi svoje relativno najmočnejše i* (Dalje as S. strani.) • ) Pred d*aj—tirni lati ^ (Iz Prosvete, 18. februarja 1920) Domače vesti V LoveUu, Arlz.. je urorl * letni Anton Fišer is Grabrovca pri ilan SNPJ. Delavske vesti. V ospredju je mesdn« nje Mezničarjev. Iz inozemstva, iz Pariza poročajo da jsi£ tanta popustila napram JugoelaviJI in je dila neke koncesije glede reškega komprosn* Sovjetska Rusija. Francije ee je začei« Pogajati sa mir s sevjeti. 18. FEMUJAHJA Novice iz starega kraja h Primorja Zaplemba konj na aejmu Sežana, januarja 1940.—Tiho-niMtvo ob mejah je bilo vedno razvito in noben ukrep ga ni mo-1\ zatreti. Je to riskanten pa tudi nič manj dobičkanosen po--ei ki se ga zelo pogosto posluje obmejno prebivalstvo za preživljanje, nekaterim pa to Lide tudi v strast, ter bolj iz Ua kot pa iz potrebe tihotapijo, kai pa |K>stane slej ali prej za-jne usodno. Glede na razmere je tudi pri nas tihotapstvo precej razvito in niso redke, često-krat prav romantične vesti v tej zvezi. Tihotapi se vse, kar se lahko in dobro proda, pa naj bo ^ tO kava, tobak sti kaj drugega. Najbolj dobičkanosen pa je seveda lK^elj* konji, saj gre neredko zaslužek v tisočake. > Meja je na goato zastražena. Noe in dan bde organi ob mejnikih in nevofflSemu se zdi, da je skoro nemogoče že samemu človeku ^zmuzniti se preko, kaj še i živino. In vendar tihotapcem to uspeva; vseh mogočih trikov poflMudfiift JfcJgdužek. Ve-liko jih seveda zasačijo in s tem je morda uničen trud več let, toda ti zgledi ne strašijo ostalih, ki znova in znova preizkušajo svojo srečo. Ker najstrožja ču-ječnost in razni ukrepi niso mo* jrli zatreti tihotapstva, se je oblast poslužila novega postopka, da bi bila njena borba' uspešnejša. Sežanski živinski sejmi so znani daleč naokrog radi svdje živahnosti in velikih kupčij, kamor pripeljejo ljudje od blizu in daleč dosU živine, predvsem konj. Dne 16. decembra preteklega leta je bil v Sežani zopet tak sejem, kamor je bilo pripeljano na prodaj par sto konj. Tega sejma se je oblast poslužila za svojo kontrolo. Ko je bil sejem v največji razgibanosti, so se pojavili organi finančne straže« ki so zaplenili vse konje bree ie* jeme in popisali njihove lastni ke. Tudi ob vseh cestah, in po ki vodijo v Sežano, so bili na preži financarji, ki so spotoma plenili vse konje namenjene na sejem. Konje je oblast seveda pridržala it jih vrača lastnikom le proti izkazilu uradne listinei o poreklu vsake živali. Na ta način upajo oblasti, da bodo prišle na »led krivcem in utihotapljenl živali. Ta ukrep je brez dvoma zelo premeten, je pa vprašanje, če bo kaj zalegel in ali se trgovina ne Im> opravljala še naprej, aamo Ae bolj previdno. tih, m ItraLovhka nkladnica v Idriji Idrijski rudnik, ki je bil do-Nlej državni, je, kakor znano, »wešel v roke družbe "Monte A-nnala", tako da so sedaj vsi ži-vosrebrni rudniki v Italiji pdd isto upravo. Italijanski listi si oMsjo od te izpremembe 'nov razmah idrijskega rudnika. Od te ispremeffibš, ki ae je pred kratkim vršila na slovesen na-P« pričakujejo tudi izbolj-«*nje materialnega položaja de-Javcev. ki da so po samih isja-v'ah italijanskih listov bili pre-*lat>0 plačani v primeru z njihovim dolom. & prenosom rudniške uprave j,a omenjeno drufcbo je preneha-U ,,m1> obstati "Bratoveka sklad-,l,0a' l'rav v tem pogledu pro-rokujejo italijanski listi večje za delavce. Skladnica je ; »^njih letih plačevala delav-ki ko štirideset let garsli M zemljo, mesečne- pokojnine 0(1 M do 170 Ur. Imovino in po-Bratovščine je prevzel "Isti-Jto delU Prevldenza soclale". >' prevzemu so zastopniki faši-JtH-nih sindikatov obljubili, da >-a\od pravičneje postopal * "' avti kakor ukinjena Bra- 'W uko ao obljubili, da bo-PfdegnlU k delu sinove sta- ["> ri*jarjev in da bodo plače ^;*ane, ria.tj x dokladami za ^'»"..ki je doslej niso pozna- lj «irij„ki rudarji; ^^ ""^VITA BURJA IN MBAZ Tr«t, Januarja 1940. i ■'-••"mijm — ru y Hrimorju je pretekle dni "J»:a *ilna burja s snežnimi r**u- ^ je vsem priklicala v P®1'" Prašno zimo is L 1929. »n burja, oba sU odnesla svoje rekorde in obnovila z raznimi varjantami omenjeno zimo. Burja pa je svoje delo izvršila v popolnosti: iz nekaj stopinj mraza je napravila neznosno sibirsko zimo s kupom nesreč. Niti najstarejši "ljudje ne pomnijo tako sirašne burje. Po vsem Krasu, Vipavski dolini in koder je kraljevala burja, so se ljudje bali hoditi iz hjš in je tako pokrajina zgledala kot isumrla. Burja je doeegla neverjetno brzino 160 km na uro. Tudi železniški promet je pri tem trpel. Med Gorico in Trstom ter Gorico in Ajdovščino vlaki niso nekaj dni vozili. V višjih krajih nad Gorico in Trstom je zapalo mnogo snega. V Čepovanu je burja odnesla streho s šole. V Trstu ni izšel iz luke skoro noben parnik in je ves promet zastal. Tržaški gasilci so morali v enem samqm dnevu 150 krat intervenirati zaradi požarov, poškodovanih streh :Rd. Ni treba posebej omeniti, da so ae mnogi satekli v bolnišnice za prvo pomoč zaradi poškodb, ki jim jih je napravila burja. Na cesti pri , X7pctnan je maro manj burja zagnala velik tovorni avtomobil poln drv pod cesto. Pri Bazovici je sunek burje dvignil nekemu oglarju iz Materije cel voz z ogljem in ga zagnal proč s ce-ate. Konji in voaniki so bili lažje ranjeni. Vse reke na Primorskem so zamrznile. To se je zgodilo le še v !. 1989. Tržaški listi so prinesli veš slik, kako se Go-ričani drsajo po Soči ter nekaj slik iz Trsta, kjer se lepo vidi, kako silna je bila burja, ki je odnašala morsko vodo na bližnje u-lice in stavbe, kjer je zmrznila in napravila debelo skorjo leda, debelo celo 1 m. Pomoli so bili vsi v debelem ledu. Med Nabrežino in Tržičem je burja poškodovala železniški električni vod na zelo veliki razdalji. Zaradi tega je bilo ustavljeno nekaj osebnih in vsi tovorhi vlaki. Drugače pa je imel železniški promet velike za-ude. Tudi pri OpČinah je burja pretrgala žice in so morali upo-trebiti parne lokomotive mesto električnih. Ker so bile nekatere ulice pokrite z debelo plastjo leda, ni mogel obratovati tramvaj. Burja je tudi podrla več telegrafskih in električnih drogov. S kako neverjetno silo je pihala burja, nosi dokaz hiša v ulici Sonnino, kateri so sunki burje odnesli del zida! Zelo so trpele ograje, dimniki in okna, da ne govorimo o pravem uničenju strešnih borcev. Pri Sv. Ani je burja okoli polnoči dne 12. t. m. odkrila celo streho. Vsi stanovalci so se tega precej prestrašili in so poklicali gasilce. Vse šole v Trstu so bil za nekaj dni zaprte. Kgr se je letos zgodilo v Trstu je prekoračilo tudi zimo iz leta 1929 in kaj takega nihče ne pomni. Seveda niso obratovala civilna letala. Najhujši dan je bil 11. t. m. Na Opčinah, Bazovici, Banah in v okolici je burja pokvarila električni vod. Delavci so morali pokvarjene daljnovode takoj popraviti in to ob burji, ki je brila s 120 km na uro in ob Elinore M. Herrlck, pokrajinska direktorica federalnega delavskega odbora v New Yojku. 15 stopinjah pod ničlo. Zaradi tega je bilo predmestje nekaj časa v temi, prav tako tudi kraške vasi. Burja je bila tako močna, da je v bližini centralne postaje dvignila 9 tovornih * vagonov s tirov. Več streh vagonov je burja kar odtrgla. Tudi več parnikov je odtrgalo od pomolov ter so se morali zateči v miljskl zaliv. Vi pristanišču jfe burja pre-V da ni vrgla ^tonski žerjav in gavr* gla v morje. Večja nezgoda se je zgodila pri Ilirski Bistrici. Ko je mešani večerni vlak, ki odhaja z Reke, dne 10. ob 20.50 prišel do Prema, so ga zajeli sunki but* je in ga iztirili. Do večje nesreče pa le ni prišlo in samo en železničar je bil ranjen. Iz St Petra in iz II. Bistrice so odposlali avtobuse, da so pripeljali potnike v St. Peter. Proga je bila neuporabna ves naslednji dan. Nesreča se je zgodila na nasipu med Topolcem in Trnovem na že lezniškem nasipu, kjer se je pred vojno prevrnil tovorni vlak prav tako zaradi burje. V St. Petru na Krasu je burja dosegla rekord — 160 km na uro. Registrirana je bila tudi težja nesreča. Zaradi burje je prišel pod avtomobil 10-letni Franc Čeenlk. Njegovo stanje je težko. Obmej nT miličniki so ujeli tihotapca, ki je hotel prepeljati čez mejo 4 konje, v času ko je bil mraz naj hujši. Revežu je zmrznil obraz. Tudi volkove je mraz prignal bližje človeškim bivališčem. Bur ja je v Št. Petru odkrila več hiš. 57-letnica Oberdanove smrti Dne 20. dec. 1939 je preteklo 57 let, odkar je bil v Trstu obešen znani italijanski iredentist Viljem Oberdan '(Guglielmo O-berdan). Po rodu je bil iz Goriškega in njegova mati ni sploh znala italijanskega jezika. Zopet kaznovane mlekarice Tržaški higijenski urad je naznanil sodišču vrsto mlokaric, ki so se pregrešile s tem, da so jima našli mleko, ki ni imelo predpisale količine maščobe. Pred sodiščem se bodo morale zagovarjati: Bordon Urška, Skorja Ana, Turk Marija. Heler Marija, Možen Marija, vse iz Boršta^Vato-vec Veronika In Ber tok Ida Iz Zazida, Mihalič Marija iz U-njerja, Kale Frančiška iz Gro-pade in Režem Marija iz Bazovice. PROSVITI Kdo more bili— "nevtralen"? -i._(Nadaljevanj* s f. strani.) družne organizacije na svetu in se branile pred prt velikim izkoriščanjem s pomočjo svojih strokovnih organizacij. Vse javne naprave na Finskem — železnice, Elektrarne itd. so državna last prav toliko kot ao v Rusiji. Zal, da vsega tega sedanji kritiki Prosvete ne vidijo, ali pa omalovažujejo na deveto stopnjo. Vse to pa je znano delavstvu v Skandinavskih državah, kakor tudi v Angliji, Franciji in drugod. In demokratično orientirano delavstvo samo v Evropi, marveč po vsem svetu, je na strani finskih junaških mas, ki krvave in umirajo s prepričanjem, da se bore za svojo svobodo v najširšem pomenu besede. Zakaj pa se bore Rusi ? A4i morejo ,ruski vojaki reči, da se bore za svojo svobodo? Sigurno ne. Mar sa svobodo Finske? Sigurno tudi ne^ kar bena podjarmljena dežela ali deželica, v kateri je ljudstvo pred nupadom uživalo civilne svo-bodščine, ne more biti svobodna. Vsako nusilno ^podjarmi jen je pomeni tiranijo ziu mase. Zdi se mi, da glede Rusije prihaja nsjveč konfuzije in konflikta med napredno orientiranim delavstvom med nami, ker jo nekateri še veduo smatrajo za delavsko državo. Yes, ravno danes popoldne (v petek) sem v debati slišal to mnenje iz ust starega delavskegu borca. Tudi jaz sem sovjetsko Rusijo dolgo let smatral za delavsko državo, toda zadnja leta, ko sem se bolj kritično poglobil v boljševiški režim, je ne morem več smatrati za delavsko držuvo. In tega mnenja nisem sam, marveč se dnevno množi število bivših prijateljev sovjetskega režima, katerega več ne smatrajo za delavskega, niti Rusije ne za delavsko državo. Kaj pa je delavska drŽava? - Ali more biti delavska država režim, ki ima pod absolutno kontrolo vse ljudstvo, nad kate rim vlada z železno pestjo in i tajno policijo? ' Ali more biti delavska država režim, v katerem "nima delavstvo nobenih civilnih svobodščin — nobene svobode govora, zborovanja, tiska in organiziranja? Ali more biti delavska država režim, ki dovoljuje samo ene vrste organizacije — kakršnekoli — ki so pod absolutno kontrolo po državi edino priznane in dovoljene politične stranke? Ali more biti delavska država režim, v katerem si delavec lahko služi svoj borni kruhek le tedaj, ako je politično absolutno zvest vladajoči kasti? Ali mora biti delavska drŽava 'režim, v katerem je večja razlika v plačah ali zaslužku kakor pa v kapitalističnih državah? Ali more biti delavska država režim, ki vzame delavcu večji delež od vrednosti njegovega dela kakor mu vzame kapitalist? Ali more biti delavska država režim, ki na debelo mori, polni ječe in končen t racij sks taborišča, bodisi v Sibiriji, v skrajno nezdravih krajih srednje Azije ali drugod po deželi, s svojimi DELAVSKIMI političnimi na-sprotniki, yes, v tisočih tudi iz svojih lastnih vrst? William Green predsednik ADF. »sroča ček v vsoti $5*UM Itametette. I »mar so prispevale valje federacije v sklad za pobijanje otroške paralize. Ali more biti delavska država režim, ki na ljubo diktatorja in menjiOoče ae /Minije11 stranke od časa do časa falsifi-cira zgodovini lastne revulucije in literarna dela velikih delavskih mislecev In bori tel jev? Ali more biti delsvska država režim, ki v imenu proletarske revolucije dela avetnike in božanstva iz ^vojih umrlih in živečih ateiatičnih voditeljev, da s njimi zamenja ikone in praznoverja najbolj gnile in korum-pirane cerkve? Ali more biti delavska država režim, ki zahteva absolutno pokorščino vsega ljudstva mali skupini diktatorjev, nad katerimi kraljuje in vlada vrhovni papež-diktator? Ali more biti delavska držgva režim, ki se brati in sklepa prijateljske pogodbe s fašizmom, dasi je še včeraj pomoril tisoče svojih ljudi, češ da so agentje fašizma? Ali more biti delavaka država režim, ki napada in podjarmlja male narode in mori v napadalni vojni tudi civilno prebivalstvo po najbolj barbarskih receptih? Vsak delavec in sploh vsak človekoljub 'in resnicoljub, kl zna ceniti svobodo in pravičnost, naj analizira gornja vprašanja in si ustvari svoj lastni odgovor. Rečem le to, kdor more po poglobitvi v ta in podobne vprašanja odgovoriti s da, je le žrtev hiphose in fiksne ideje, katero bo mogoče ali pa tudi nikdar ne prebolel. Rečem tudi to, da delavstvo nikjer ne potrebuje diktatorjev, marjuč potrebuje učit elfiv* po* Menih, iskrenih, sposobnih,'da-lekovidnih in človekoljubnih voditeljev. Kar se tiče argumenta, naj bomo previdni, ker ns vemo, kaj je v osadju Stalinovega napada Finske, naj reftem, d« je možno le dvoje: Stalin je enostavno dobil manljo trinoškega carja Petra Velikega in pognal Rusijo v imperialistične eskapa-de, da podjarmi vse, kar je bilo kdaj pod carsko Rusijo, ali pa sta s Hitlerjem naredila načrt za podjarmi jen je Evrope. Možno je prvo kot drugo. Stalin je zmolen obojega. Če je v p*ad ju druga možnost, na kar da misliti pakt s Hitlerjem, tedaj se to popolnoma ujema s temeljno taktiko komunistične in-ternacionaie, katero je zasledo-vala razen par zadnjih let, ko je agltlrela za "ljudsko fronto" proti fašizmu, od svojega začetka do danes. In to je* ds je Stalin sklenil podjarmiti in uničiti demokratične škandinavske države, ker jih smatra politično kot najbolj nevarne boljševlške-mu režimu In sploh vsej boljševiški teoriji. Saj so komunisti dolga leta prldlgsll delavstvu, da so socialisti — "socialfašl-štir — največji sovražniki do-lavstva In zavezniki kapitalizma, katere je treba najprej uničiti. In Uko se Je najprej lotil demokratične Finske z njeno kmečko-delavsko vlado, nakar se bo po podjarmi jen ju Fincev lotil demokratičnih Švedov (n Norvežanov, potem pa odšel proti Balkanu, medtem ko bo Hitler z eventuelno pomočjo Muaaollnija ugnal "dekadenčno Imperialistično" Francijo in An-glijo, o katerih so komunisti zadnjih psr let — do 28. svgu-sta 1989 —• trdili, ds sta — demokratični, Torej, kadar govorimo, da ne vemo, kaj Ima Stalin v rokavu, kaj ga Je napotilo, da se Je zvezal s Hitlerjem, mu pomagal razkosati Poljsko, si podvrgel baltiške državice In napadel Finsko, Imejmo tudi to možnost pred očmi. O vsem tem bodo Sfyjda okjektivno sodili le bodoči zgodovinarji. Mi smo le priča tem dogodkom, katere precenjujemo vsak po svoje na podlagi našega lastnega znanja o preteklosti in sedanjosti Ur naših lastnih nagibov, ki so lahko me-rodajni ali pa tudi seio varljivi, ker izvirajo bolj Iz lastnih inht-bicij in golih domnev. K zaključku naj rnčem, da bo v našem lastnem interesu, sko vse te dogodke pretresamo čim bolj trezno in hladno na pa ne potrebuejmo dragih krst in dragih nagrobnih kamnov, Anton Zldanšek, zastopnik. Obletnica §mrti isnajditelja tUka Dne 26. februarja 146M, Je Johannes Gensflelsch Guten-berg, iznajditelj tiska, umrl. Moderna ti|H>grafija se je šele pričela s premikanjem črk, po Gu-tenbergu v Mainzu To Je bila kulturna revolucija, ker od tega časa naprej so se vse novice Ishko hitro širile. Ko Je nred 60 leti ameriško časopisja pričelo oglašati Trinerjevo Grenko Vino ljudsm, Jo postala ta nova Ae-lodčua tonika hitro popularna, ko so trpeči na želodcu spoznali, da Je Trinerjevo Orenko Vino Izvrstno zdravilo za želodec. In ssdaj pa ko Vitamin HI selo pomaga apetitu In prebavi In Je dodan zmes! v Trinerjevo Grenko Vino Je ta Želodčna Umika resnično perfektna. Vsled tega zahtevajte vedno novo IsbolJtA-oo Trinerjevo Grenko Vino s Vitaminom HI, kadar to kupujeta v lekarnah ali pri trgovcih zdravil.' Prodajalce potrebujemo. Pišite: Jos. Triner Corp.. I'188 H Ashland A ve., Chicago. Itt. ---—I —(Adv.) . A« Ste T*eveW? ■noč po izdaj PROSVETA LIAM CTFLAHERTY ROMAN Poslovenil ♦ OTON ŽUPANČIČ Poljubilii iU se strastno s čudno ne&rzda-nostjo. Nato sU minuto sedela z licem ob licu in se komaj zavedala česa drugega, nego zagonetnega, neizraznega v z nosa. Vroče čustvo radostnega zanoaa jima je prešinilo telo. A tO ni bil zanos ljubezni. Bila je udana žalost, porojena iz bridkosti. Bridkosti dveh člove-- ških duš, ki se oklepaU druga druge, da bi našli tolažbo. Bil je lep in čist kakor ljubezen, ta zanos, porojen iz štrahu in iz večne melanholije zamotane irske duše, ki se vije v sponah, Za Mary je bila to nemara akoraj zgolj čutna ljubezen. Zakaj ljubila je U mehki glas, zadnjf osUnek mehke narave, ki se je izčrpala v življenskem boju in jo je nadomestila hlad-nu, brezčutna, slavohlepna narava. Ljubila je. Toda ljubila je samo fantom, plašno pošast, ki je stopila za eno uro iz noči in bo pred jutranjim svitom pobegnila. Gallagherju pa je bilo to ljubkovanje krinka. Za hip se je skril za svojo mehko naravo kakor za krinko, da bi se odpočil in koval načrte. Moški, njemu podobni, se v treruitkih skrajne nevarnosti vedno naslanjajo in opirajo na ženske. Celo, ko je sedel in ga je ovijala z rokami in so mu njene zaljubljene besede dihale na ustnice, i mislil nanjo, Um več na veliko nevarnost, ki mu je pretils. Ali bo Gypo, preden ga ujamejo, Še kaj ovadil? ~ Naposled je s tihim vzklikom stopil na noge Ur se naglo osvobodil njenega objema. Stisnil je pesti. "Mary,"*je rekel in je ni pogledal, "saj vidiš, kako U potrebujem. Nekoga potrebujem, a komer morem govoriti, nekoga, ki mu morem zaupati, Mary. In ne vem, zakaj zaupam Ubi." Premolknil je. Ona ga ni poslušala. Njen zsnoa je uplahnil. Zakaj govori Uko? Ljubimec ne govori Uko. Dan misli samo nase, _ "Toda odkar sem.U prvič videl, kako si sU-la v gneči z nekim drugim dekletom, ko sem Jaz govoril na sUvkovnem shodu, sem spoznal, da ti smem zaupati. Spominjam se, kako sem mislil, ko sem videl tvoj obraz, da si ti ženska zame. Nekaj v tvojem obrazu mi je dejalo, da si ti moja ženska. To je zelo čudno. Na tisoče obrazov vidiš vsak dan. Nekaj posebnega in skrivnostnega je v vseh, nekaj sumljivega in sovrainega. Kar zagledaš obličje, kl si ga U-korekoč gledal vse življenje. V Um obličju ni ničesar skriUga ali skrivnostnega. Ničesar ti ne more zaUjiti. To je čudno. Tega nisem še do kraja predelal. To tiči v očeh, mislim. Oči so duri do misli. A Uga še nisem do kraja predelal. Toda o čem govorim? To je zanesljivo znamenje, da sem utrujen, kadar zavl-jem Uko v stran. V svoji sobi, ako nimam poslušalca, govorim s samim seboj, kadar se Uko mučim, Govorim vso noč, sedeč na po-sUlji s pištolo v roki." Znižal je glas, Ur se smehljal z ustnicami, oži ps so se mu leskeUle. Za hip jo Je pogledal. "Ce bi moji dečki vedeli, da mi tu ps Um zasUne sapa. se me ne bi bali. In poUm . . ." PoUgnil si je z roko preko grla. "Prav gotovo To je tisto, kar me brani. Boje se vsa. Ni ljubezen. O ne. Tegs tudi ne ral, nikakor ne. Ničesar nI. kar bi bilo strahu kos. Nihče me ne ljubi. Niti U slinasti Ha-ckett ne. ki se je nekdaj na nabrežju sklonil, da mi je savetal čevelj. Umrl bi zame, pa samo zato. ker verjame, da sem hladan in trd in brezčuUn, in bi ga ustrelil, ne ds bi z očesom trenil. Vidiš ... on je baš nasprotje . .. Tako je Mary. Mili Bog! Nocoj mora biti zelo sla, ba z menoj. Blede se mi. Mary, ali se tl kedaj deano koleno treae in ga ne moreš uaUviti?" "Dan. Dan." je kriknila Mary Ur ga prijela t obema rokama "za desno koleno, "nikar se ne muči, nikdsr se ne muči. Dsn." Zsčela mu je drgniti koleno. "To ni nič. Mojega očeU večkrat tako prime. To je samo živčna napetost. Neka strežnica is Materinskega doma mi j« vse to razložila. S tem uUgneš dočakati sto let. Ona pravi, da je to od čaja. Ampak . . . Dan. zakaj si kar nensdoms Uko trd ln ciničen glede vitega? Ali ne moreš te svoje stvari opustiti in se pomiriti? Kekel si, da —" "Pomirili ser je zavpfl,Gallagher, ako*|| nM noge Ur jo divje pogledal, kakor da mu Je predlagala ostuden zločin. "Opustiti! Kako meniš? Fejt Ženske, ženske, ženske! Ti ne razumeš, da je to moje Življenje. To Je moje življenje, ti pravim. Prav Uko lahko bi mi i velela, naj neham dihati in . . . Navsezadnje . . . ." Bilo je, kakor da misli nekaj osupljivo nepričakovanega, zakaj gledal jo je z odprtimi ustnicami. Nadaljeval je skoraj plaho, s komaj slišnim glasom, kakor bi govoril sam s seboj. "Navsezadnje tl ni seglo Uko duše, kakor aem pričakoval, da ti bo. Ti ne bi nikdar razumela. Nikdar se ne bi z menoj Uko spojila ... hm! To vidim." "Kaj sem pa rekla, Don?" je zašepeUla nervozno Ur si grizla prsU. Prestrašila se je, da ga je izgubila . * . da, nekako — precej čudno — se je bala, da bi izgubila njegovo ljubezen, kakor da ga je imela v varni pbšes^i že dolgo kot ljubečega moža . . , da ga je izgubila zaradi kakega bedastega sftivkar" "Nič," je zamrmral trdo. Prekrižal je roke na prsih Ur začel zopet korakati gori in doli. Dolgo je trajalo, preden je izpregovoril. Ona se je poskusila razsrditi nanj, pa se ni mogla. Začela je sama sebe po-milovatl. "Takole čakati, j« hudo," je rekel nenadoma s šepetom. "Smrti mi ni mar. Ni mi je mar. Toda čakati in ne moči vedeti, kaj se bo zdaj zdaj zgodilo. Govore o hrabrosti Uh Ule- banov, — —--—^kaj so drugega nego za- butice? "Kaj si mi pa prinesla v hišo? Staro, oguljeno otomano in raztrgan, ušiv kožuh!" S to prijazno ugotovitvijo je _ _ gospod iPgnkracij zaloputnil du- Njihova hrabrost,"je hrabrost ri urni,h krač ubrdproti topogiavega vola. Mož mora biti razumen, da more biti hraber. Samo razumen človek si lahko živo predoči nevarnost. Ako je pogumen, nikdar ne išče nevarnosti, Umveč išče nevarne življenjske metode. Ali vidiš razliko? No, pa to nikakor /ii važno. Vse to sem že davno predelal in Uko mi ni treba na dolgo in široko razkladati. Toda to je točka, ki jo je moram sedaj razločiti. V odkriti vojni ni nevarnosti. Samo smrt je, in smrt ni nevarna. To so dokazali Rusi. Ne pred kratkim, Umveč za časa Bjelinskega. To se pravi seved$,t dokazali so z ozirom na svoje potrebe. Toda po mojih preudarkih in odkritjih nas spravi smrt nazaj v veliko zavest vesoljstva, ki je večna. ZaUga- ££ "LTJ^l delj smrt prav za prav ni smrt, Umveč druga'^*™ pUane *rede' stopnja rojstva. r Ne, to je čisU krivo. Vidim, kam bi me to privedlo. Niti rojstva ni, niti smrti. Toda . .. Vse to ne ŠUje. Zagrabiti moramo manjše vprašanje. Očividno je U manjše vprašanje. In U je bolje. Tako vidimo, da smrt ni nevarnost. Pač pa je nevarnost poraz. Poraz s strani tvojih sovražnikov. Ne poraz s strani tvojih priJaUlJev. Pa seveda, prijateljev ni. Pri-JaUlJ je smešna beseda. Ne pomeni prav nič. In Uko pomeni poraz v pravem smislu besede — poraz s strani tvojih sovražnikov. To je soznačno. No, mene ne straši poraz. Zategadelj . Nenadoma si je v krogu zamahnil z roko nad glavo, nato pa razjarjeno pokazal proti steni na svoji levi. "Takole čakati, to je hudo," je divje zakričal. "Imel sem večkrat opravka s puško. Bil sem obstreljen. V životu imam luknji. To ni nič. Saj ne veš, kaj se prav ker ae poživališ. Toda čakati Je Poveljstvo imaš. To je nekaj misel, odprto oko, ki pro-t. . ." Nenadoma je prenehal in slišati je bilo kako se je v grlu hiho- "Jezua, Marija ln Jožef. pomagajU," je začela Mary naglo mrmrati sama zase. Zaprla je oči Ur akušala misliti na nebesa. Duh ji je postat nenadoma prazen, brez vsakršnega znanja in čustvs. V vsakem vlaknu svojega mesa Je čutila rezan mraz. Ko je zopet in zopet z ustnicami pramrmrala moliUv, ji jo preleUlo možgane smešno klavženje iz cingljajoče pesmi o čudaku Timu Iz Galwaya. Sedel je poleg nje na klop, se sklonil proti nji in jo hladno poljubil na čelo. Hladne ustnice so mu osUle tri sekund^ na njenem čelu. Malo Je vzdihnil Ur zopet vsUl. Moral se je gibati. Moral Je govoriti. Možganov ni mogel usUvitl, da mu ne bi na vso brzino mislili, in edina pot. da bi si oUjšal pritisk, je bito glasno govorjenje. Oblikovanje in izgovarjanje besed mu je odvrftttlO in odvajalo del možganskih sil. Bolj in bolj hitro, bolj in bolj divje Je moral govoriti, da je drUI korak s strahotno naglico svojih razbeljenih možgan. (Dalje prihodnjič) VRHNJA PLAST ■■PS" H 4LV sd&^M "Takoj izgini, drugače U bom vrgel ven." razkošnemu kraljestvu Lipovih nasadov. Opojna vqnjava pisanega cvetja mu bo pomirila živce in mu pričarala zdrave misli. Ko je dospel na križišče pred parkom, ga je z visokega okna pozdravila papiga: "Kaj pa Je? Baraba, baraba!" Pankracij se je grenko nasmehnil in pobesil glavo. "Takega darila bi bila vesela moja žena." Sedel je na klop poč široko razpeU kosUnjeve veje. V bleščeči svetlobi so se pred njim ko- IPridne roke so tu ustvarile čudo vrtnarske umetnosti. Po belih, izpranih stezicah so se izprehajali veselo nasmejani ljudje. Mlade, vitke matere so v ličnih vozičkih pripeljale svoje otroke. Pankracij je vdihnil. Takole je vozila tudi njegova žena Suzana. Hvala bogu, da so tista rodovitna leU že Uko daleč odmaknjena v daljavo! Preveč je bilo živega blagoslova! jDudno gano-tje mu je stisnilo srce. Tolkec jedru ni slab človek. -Ljubi Ženo; in otrokom je skrben oče. Podprl si je glavo na kolenih in ' v duhu še enkrat pričaral ves poUk današnje tragikomedije. "Seveda zasluži darilo," je "Kaj razmišljate ?" "Že večkrat sU mi pomagali, gospod Robič, sVetujU rai, kaj naj kupim ženi za petdesetletnico." * oči. "Tudi vi misliU, da se bomo zapletli v vojno?" Gospod zaščitnik ptic je pozorno premotril njegovo obličje z veščim pogledom in se nasmehnil: "Meni se zdi, da ste vi že dol go zapleteni." Ko je Pankracij na dan veli ga jubileja odprl karton, je go« spa Suzana pobl^dela ko kreda in poskočila ko levinja, ki so j odvzeli mladiča. "Nesramne*! To naj bo darilo za moj trnjevi jubilej?" Tedaj je za moža napočil tisti neskončno važni, že dolgo predvideni trenutek trde preizkušnje njegovih živcev. Ce danes srečno vzdrži, bo zmaga dobljena. Življenje Tolkčevih se bo naravnalo v popolnoma drugačno, boljšo smer. Molče si je naUknil masko, sedel na otomano in čakal čakal, da se poleže zakonska nevihta. Ta čas je v soseščini gospod Kosorepec pritiskal uhlje na steno in zadrževal dih, da bi ne preslišal kake besede. "Kaj je s Pankracijem?" se je čudil. "Zal^aidanes molči? Ne bo, mrha. pozdravil s krepkim pel nadušljivi hišni lastnik, gospod Trebuhovič. "Ali že spet igrajo teaUr?" Je oHorno vprašal "Bojimo se, da gre to pot zares," je odgovoril Kpsorepec. "Kako, zares?" Kosorepec je zmigal z rameni in skrivnostno zasukal oči. "Nič ne rečem - . . Napak bi pa ne bilo, da sami pogledate." Strogi gospodar je lahno potrkal in naglo vstopil. "O, ti moj zlati Pankracij," Je zaslišal iz sosedne sobe dobro znani ženski glas. "Zdaj U razumem . . . zdaj znam presoditi tvoje darilo." Gospodu Trebuhoviču je postalo malo nerodno. Že je hotel potihoma kakor je prišel zopet oditi, pa ga zagle»e srčno kri." ae je cinično aarežal. V sabavo ljubeznivih aoaedov. ki so položili uhlje na vmeane stene je raael prepir in se atop-n jeva I v mogočno sakonako nevihto s grmenjem In treaka-njem. Pišite pa iafermaetje m eaijake dela prva rrau SNPJ PRINTERY m™ «> lawndalk avrnuk Tsl m-kmmU 4SS4 chicago, illinois ■ £ S/ DNEVNIK PROSVETO sklepa U. redae konvencij« ae lahke aaračl aa Mat Prosveto is prišteje edea. dva, tri. štiri aH pdt ftanov Is eae druilae k eal aarsi-alal. Llat PraaveU atdaa sa vee eaake, aa tlaae aU nečlane M M u letne naročala«. Ker p« tla al Še plačaj« pri aseenunta HM u tednik, m Jlan U prišteje k naročnini. Torej aedaj nI rar^a. r^l. 4a IS list predrag aa člane SNPJ. Met Prosveta J« vaša lastnins is v vsaki drniint nekdo. Id M rad ČIUI Hat vaak dan. Ceas Za Cicero In CMan«a |e....l7,S« .........IJI .........S.M ..........S.M .......... .......... denarja ali Mos»T vala lastnina. O kakor h,tre «*h članov preneha biti fiss SNPJ, ali če ae preaell pro« od družine In bo sahteval sam swj list tednik, bode moral tisti «laa ia dotlčne družine, kl Js tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naenaniti uprarniltvu li»U. in obenem doplačati dotifno rsoto listu Prosveta. Ako tefs ne stori, tedaj mora upramlštvo tniiati datum sa to vsoto naročniku. PKOSVRTA, SNPJ. 2SS7 Bo. Uvaiale A e«, CMeafe. RL Priloften« peUlJ.« naročnino sa llat Proavet« ml. S...... ............................ČL drnštva št ... Ime Ustavite tednik in ra pripiHle k meji naročnini ed aladečik čleeev dmšlne: ......................................čl. draštea M.......... ................................čl draštea .......... .....................................ČL drnštva St........ i>,#.*......................................čl. drnštva U........ ................................DrSnen.