Aktualno Zavrč • Nekdanje Vukovo posestvo v desetem poskusu prodano O Stran 2 Ljudje in dogodki Podravje • Ivanka Majcen je prva nosilka priznanja naj domača salama O Stran 11 i i i o tajerski Ptuj, torek, 19. marca 2024 Letnik LXXVII • št. 22 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Ptuj • Kje je 19 prvošolčkov? O Stran 2 Podravje Cirkulane • Borl kmalu odpira vrata: za goste tudi grajska kavarna O Stran 4 Podjetništvo Ptuj • 50 let Knjigoveznice Ota Ašenbrenerja O Stran 8 Kmetijstvo Podravje • Največja krvnica kmetijstva je suša O Stran 9 Kronika Lenart • Čut za človečnost ali zgolj strah za izgubo posla? O Stran 24 v Šport Strelstvo • SK Ptuj dramatično do tretjega naslova prvaka O Stran 15 Podravje, Slovenija • Letošnji denar za obrambo pred točo ponovno v zraku Obdobje toče pred vrati, občine še v dogovorih 350.000 evrov je lani stala letalska obramba pred točo, ki jo je izvajal Letalski center Maribor. Predvidoma bodo država in lokalne skupnosti obrambo pred točo sofinancirale tudi letos, a pogovori so tik pred obdobjem toče spet šele v povojih. Več na strani 3. V središču • Denarnice staršev maturantov bodo!, tudi letos trpele^ Ormoško • »Smo državljani J na vzhodu manjvredni?« Za urejen videz so ženske pripravljene veliko odštetj^ Kako drage so kozmetične storitve —T! i G Id ' Foto: MZ 2 Štajerski Aktualno torek • 19. marca 2024 Podravje, Turški Vrh • Deseta dražba velikega Vukovega ranča končno uspešna Nekdanje Vukovo posestvo prodano, kupec odštel okrog pol milijona evrov Dražba 25 hektarjev velikega ranča, kije bil nekoč v lasti Mirana Vuka,je bila uspešna. Prodati so ga skušali kar desetkrat, tokrat pa seje kupec vendarle našel. Dražili so trije dražitelji, tisti, kije ponudil največ, pa se bo najverjetneje med drugim ukvarjal s konjerejo. Posestvo bo kmalu dobilo novega lastnika, stečajni upravitelj glede na časovnico pričakuje, da bo celotna kupnina vplačana v roku treh mesecev. Foto: CG Javna dražba za posestvo in nepremičnine v Turškem Vrhu je potekala minuli teden, udeležili so se je trije dražitelji, zaključena je uspešno. „Sedaj bom skupaj z odvetnico sestavil kupoprodajno pogodbo in jo poslal v podpis. Ko prejmem podpisano kupoprodajno pogodbo, bom na stečajno sodišče poslal predlog za izdajo soglasja sodišča h kupoprodajni pogodbi. Ko bo soglasje stečajnega sodišča pravnomočno, bom na FURS poslal davčno napoved. Kupec mora nato izpolniti vse obveznosti, nato bom na stečajno sodišče poslal predlog za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Po pravnomočnosti sklepa bom opravil primopredajo posestva v Turškem Vrhu, nepremičnin in premičnin," nadaljnje postopke pojasnjuje Dragan Manjulov, stečajni upravitelj. Izjemno zadovoljen je, da so končno našli kupca, sam meni, da zelo dobrega. Imel naj bi zagotovilo, da bo kupnina vplačana, zato težav ne pričakuje. Skrivnosten kupec jeiz Štajerske Kupec si je ranč prvič ogledal le teden dni pred samo dražbo. Prihaja iz Štajerske, od kod točno, Manjulov ne razkriva. Pravi le, da ni iz Ptuja oziroma bližnje okolice, neuradno pa naj bi bil z mariborskega ob- močja. Prav tako ni podal natančnega podatka o tem, za koliko je bil ranč prodan: „Za zdaj, dokler se zadeve ne zaključijo, lahko povem le to, da se je cena nekoliko dvignila, manj kot sem pričakoval glede na to, da so bili trije dražitelji." Imeli so tudi nekatere oglednike in precej resne interesente tudi iz Ptuja in okolice, tudi Turškega Vrha, ki pa naj bi špeku- lirali in pričakovali, da bo cena še dodatno padla. Ogromen kompleks sicer zahteva veliko dela, veliko je košnje, obrezovanja trte, vzdrževati je treba dva ribnika, gozd, urejen je poseben hlev za dirkalne konje, pa dirkališče za konje. „Dejansko se tega mora lotiti nekdo, ki bo s tem posestvom živel. Kar zadeva kupca oz. novega lastni- ka, imam zelo dober občutek, da bo ranč zaživel," pravi stečajni upravitelj. Konji sicer niso bili v stečajni masi. Nekaj časa so še bivali na posestvu v Turškem Vrhu, a so jih morali odpeljati. Ranč je že pred mnogimi leti uredil takratni župan Zavrča in podjetnik Miran Vuk, ki pa je nato resno zbolel. Dolgotrajni postopki v povezavi z njegovim premože- Eni bi urejali sončne celice, drugi pristajali s helikopterjem ... Z načrti kupca stečajni upravitelj Manjulov ni seznanjen, pravi pa, da je na ogled prišel s strokovnjakom za konjerejo, zato predvideva, da bo to ena izmed poglavitnih dejavnosti. Kot je še povedal, so si posest ogledovali zelo različni profili ljudi. Nekateri so prišli s strokovnjaki gradbene stroke, druge so zanimali predvsem vinogradi, tretji bi jih v celoti podrli in na tem mestu postavili sončne celice. Idej, kako izkoristiti to posestvo, je bilo med interesenti, ki so si prišli ogledat lokacijo, ogromno. „Imeli smo tudi interesente iz tujine, Hrvaške in Avstrije. Eden med njimi je nameraval ranč kupiti že pred časom, pa je ugotovil, da tam ne bi mogel pristajati helikopter, zato si je premislil," kot zanimivost razkriva Manjulov. njem se zdaj bližajo h koncu. Ranč v Turškem Vrhu je še nedolgo tega bil vreden skoraj milijon evrov, izhodiščna cena na dražbi je znašala 468.000 evrov. Realna vrednost je veliko višja, a toliko jim je zanj uspelo iztržiti. Prodati so ga skušali od leta 2020, ko so razpisali prvo dražbo. Za koliko so ga zdaj vendarle prodali, Manjulov še do konca postopka ne razkriva, je pa povedal, da je cena nekoliko, ne pa bistveno višja od minimalno postavljene. To pomeni, da je najbrž nekje okrog pol milijona evrov. Dženana Kmetec Ptuj • Nespremenjena vsota denarja za festivale So občinski razpisi pisani za točno določene festivale? Tudi letos bo ptujska občina za organizacijo in izvedbo festivalov prispevala 120.000 evrov. Denar bo enakovredno razdeljen na tri področja: glasbeno, pesniško in likovno. Nespremenjen znesek kulturnikom zagotavljajo že kar nekaj let. Iz razpisa pa je možno razbrati, da so pogoji precej ozko zastavljeni in za denar lahko (uspešno) kandidirajo zgolj tisti, ki so že lani izvajali te tri festivale. Za festivale bo občina tudi letos namenila 120.000 evrov. Nedavno je Mestna občina Ptuj objavila tri javne pozive za zbiranje predlogov za izvedbo glasbenega, pesniškega in likovnega festivala. V vseh primerih se rok za prijavo izteče 5. aprila. Kar se tiče glasbenega dela, se na poziv lahko prijavijo vsi, ki načrtujejo vsaj sedem dni trajajoče dogodke v času poletja. Izvedeno mora biti večje število koncertov in poulično dogajanje. Pogoj je tudi, da so prijavitelji registrirani za opravljanje kul-turno-umetniških dejavnosti, s sedežem v mestni občini Ptuj, pa tudi, da so lani izvedli vsaj pet koncertov, v času od junija do septembra. Občina bo projekt sofinancirala do največ 60 % celotne vrednosti. Rok za oddajo prijave je začel teči 4. marca, izteče se 5. aprila. Komisija bo vloge obravnavala po času prispetja, v primeru, da jih bo več (seveda popolnih), bodo sredstva delili po vrstnem redu do porabe razpoložljivih sredstev. Pogoji za prijavitelje denarja za izvedbo likovnega festivala so zelo podobni, le da morajo organizirati kar pet tednov trajajoče dogodke v poletnem času. V tem so zajete predstavitve umetnikov, performansi, predavanja ... Tudi na tem področju morajo dokazati, da so že lani poleti izvedli pet razstavnih projektov. Prav tako 40.000 evrov (kot zgornjima festivaloma) občina namenja še za izvedbo pesniškega festivala. V razpisu je navedeno, da se lahko prijavi, kdor bo izvajal vsaj pet dni trajajoč pesniški festival v poletnem času na različnih prizoriščih. Tudi v tem primeru lahko za sredstva kandidirajo zgolj tisti, ki so že lani izvedli vsaj pet večjih pesniških dogodkov. Čeprav je z objavo pozivov možnost prijave dana vsem pod enakimi pogoji, je dejstvo, da so ti zastavljeni precej ozko in dejansko omogočajo uspeh na razpisu le določenim prijaviteljem. Predvsem tistim utečenim, ki so že (lani) izvajali katerega izmed navedenih treh festivalov. Vloge bo sicer obravnavala tričlanska komisija v sestavi Branka Bezeljak, Matic Merc in Jasmina Krajnc. Ocenili bodo, kateri kulturni projekti izpolnjujejo vse pogoje in katere naj občina v kakšnem deležu (so)financira. Prejšnja leta kakšnih večjih presenečenj ni bilo. Za glasbeni festival so sredstva prejeli organizatorji Festivala Arsana, za likovni Art stays, za pesniški pa projekt Dnevi poezije in vina. Tudi tokrat kakšnih sprememb v delitvi tega deleža občinskih sredstev - glede na postavljene pogoje- ni pričakovati. Dženana Kmetec Ptuj • Znani podatki o vpisih v OŠ Kje je 19 prvošolčkov? Po sestanku ravnateljev vseh ptujskih osnovnih šol so znane informacije o vpisu za novo šolsko leto. V prvi razred se je v naslednjem šolskem letu v ptujske osnovne šole doslej vpisalo 213 otrok, moralo bi se jih še dodatnih 19. Informacije o vpisu prvošolcev v šolskem letu 2024/2025 • OŠ Mladika: sedem učencev bodo ponovno pozvali k vpisu, • OŠ Olge Meglic: enega učenca bodo ponovno pozvali k vpisu, • OŠ Ljudski vrt: osem učencev bodo ponovno pozvali k vpisu, • OŠ Breg: tri učence bodo ponovno pozvali k vpisu. Zanimiv je podatek o številu otrok, ki se kljub vabilu niso vpisali na nobeno osnovno šolo. Neodzivnih je bilo kar 19 otrok, ki bi septembra morali vstopiti v prvi razred, kar predstavlja skoraj desetino vseh vpisanih. „Ravnatelji ptujskih osnovnih ugotavljajo, da se kar nekaj otrok iz seznama ni vpisalo na nobeno šolo in bodo potrebni ponovni vpisi. Prav tako ugotavljajo, da je vpisanih nekaj prvošolcev, ki jih ni bilo na seznamih," sporočajo iz MO Ptuj. Največ prvošolcev bo tudi prihodnje šolsko leto na OŠ Ljudski vrt (71), na OŠ Breg jih bo 43, na OŠ Olge Meglič 38, na Mladiki 32 in 29 na podružnici Grajena. Kar se tiče otrok, ki še niso vpisani v prvi razred, pa so bili vabljeni k vpisu, bo najbrž v večini primerov predlagan odlog. Predlagatelj so lahko starši, zdravstvena služba ali pa se vpis prestavi na podlagi odločbe o usmeritvi. V vsakem primeru o tem odloča posebna komisija. Če otrok ne dosega normativov za vstop v OŠ, se lahko vpis preloži za eno leto. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG petek • 15. marca 2024 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Letošnji denar za obrambo pred točo ponovno v zraku Vlada bi zagotovila 120.000 evrov, preostalo občine 350.000 evrov je lani stala letalska obramba pred točo, ki jo je izvajal Letalski center Maribor. Predvidoma bodo država in lokalne skupnosti obrambo pred točo sofinancirale tudi letos. Na potrditev vlade čaka sklep, s katerim bo država prispevala 120.000 evrov. Preostanek potrebnega denarja, to pomeni okoli 230.000 evrov, zagotavljajo lokalne skupnosti. Protitočno obrambo bodo izvajali, če se bo za finančni prispevek odločila polovica občin s tako imenovanega branjenega območja. Doslej je Letalski center Maribor izvajal protitočno obrambo za vse podravske in pomurske občine, ki jih je 68, ter za občine Zreče, Slovenske Konjice in Podvelka. Obdobje toče pred vrati, dogovori spet šele na začetku Čeprav je čas, ko se bodo kmetje, pa tudi vsi ostali, s strahom začeli ozirati v nebo, že tik pred vrati, pa so dogovori o obveznostih tako občin kot ministrstva spet šele na začetku. Koliko bi znašala obveznost posamezne občine, za zdaj ni moč napovedati. Glede na rast stroškov je pričakovati nekoliko višje zneske, kot so bili lani. Počakati bo treba še na vlado, da zagotovi svoj del denarja. Nato sledi objava razpisa za izvajalca. Doslej je to bil Letalski center Maribor, ki (edini) razpolaga s primerno tehniko in usposobljenimi posadkami. Ko bo država izpolnila svoj del obveznosti, bodo pogodbe sklenile še občine. Letalski center Maribor je lani začel obrambo pred točo v sredini junija, končali so jo septembra. Izvedli so 18 poletov. Glede na spremenjene vremenske pojave je govora, da bi protitočno obrambo lahko oz. morali začeti že aprila, a o tem še ni odločitve. Glede na to, da vlada sklepa za financiranje ni potrdila, izvesti pa bo treba še razpis, bo letos ta rok težko ujeti. Drago Kralj iz Letalskega centra Maribor pravi, da bi za obdobje pet mesecev potrebovali tudi več denarja. ARSO državnemu financiranju nasprotuje Na ministrstvu za kmetijstvo v absolutno učinkovitost zaščite pred točo s posipavanjem s srebro-vim jodidom ne verjamejo. Med „Mnenja o učinkovitosti letalske obrambe proti toči s posipanjem srebrovegajodida so deljena, zato je smiselno opraviti znanstvene raziskave na tem področju. Dejstvo je, da so nevihte s točo vse pogostejše in škodni dogodki s točo vse večji. Ob tem ugotavljamo, da predstavniki kmetov podpirajo letalsko obrambo proti toči, saj predstavlja dodatno možnost za blažitev posledic škode ter varnejšo pridelavo hrane," se glasi eden od zaključkov razprave v državnem svetu, ki je bila lani novembra. poglavitnimi preventivnimi ukrepi zagovarjajo zaščito s protitočnimi mrežami ter sklepanje zavarovanj (z državno pomočjo). Menijo, da učinkovitost posipa ni strokovno oz. znanstveno dokazana. Enako trdijo na republiški agenciji za okolje ARSO. „Državnemu financiranju letalske obrambe pred točo nasprotujemo, saj ne obstajajo znanstveni dokazi o učinkovitosti. Ravno nasprotno: vsi znanstveni poizkusi in raziskave jasno kažejo, da posipavanje nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom intenzivnost toče lahko celo poveča. Na neučinkovitost opozarja tudi Svetovna meteorološka organizacija. Doslej pridobljeni znanstveni dokazi za učinkovitost takšne obrambe niso prepričljivi," so poudarili na ARSO. Ministrstvo za zdravje medtem opozarja, da gre tudi za vnos kemikalij v okolje in da ni moč izključiti tveganja, ki ga za zdravje ljudi in okolje povzroča srebro. Leta 2015 stroški 165.000, lani 347.000 evrov Predstavniki občin, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodne Slovenije, protitočno obrambo podpirajo. Iz leta v leto je občin, ki dejavnost financirajo, več. Leta 2015 jih je bilo 42, lani 67. Povečal se je tudi obseg financiranja. Pred desetletjem so država in občine za letalsko obrambo pred točo namenile 165.000 evrov, lani 347.000. Prispevek ministrstva za kmetijstvo se je s 57.000 evrov v letu 2015 povišal na lanskih 120.000, prispe- Pogodbo za obrambo pred točo je lani z Letalskim centrom (LC) Maribor sklenilo 67 od 71 podravskih in pomurskih občin. Na fotografiji predsednik LC Drago Kralj. vek lokalnih skupnosti pa s 107.000 na 227.000 evrov. Zadnja tri leta je ključ delitve stroškov takšen, da 35 odstotkov pokriva država, 65 odstotkov pa občine. Kralj: »V Sloveniji bi potrebovali tri centre« „Nevihte so vedno močnejše, mi pa se sprašujemo okoli enega pro-titočnega letala, čeprav bi že sedaj potrebovali tri. V Letalskem centru § X Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj letalsko obrambo pred točo s posipavanjem srebrovegajodida podpira. Direktor Andrej Rebernišek: „Menimo, da gre za pozitiven ukrep. Po naši oceni je najučinkovitejša kombinacija vseh treh ukrepov: zaščite z mrežami, protitočne obrambe z letali in zavarovanj. Spodnjepodravske občine so na seji kolegija potrdile podporo letalski obrambi, zdaj čakamo na vlado, da zagotovi podporo projektu in objavi javni razpis za izvajalca." Vlada je pripravljena pokriti do 35 odstotkov stroškov letalske obrambe pred točo, kar je 120.000 evrov. Maribor smo pripravljeni, čakamo vlado. Pri lokalnih skupnostih težav ne pričakujemo, podpirajo nas tudi kmetijsko-gozdarski zavodi. Predlagamo, da bi bilo v prihodnje smotrno razmisliti o novem ključu sofinanciranja za občine. Prispevek posamezne občine sedaj izračunamo glede na njeno površino. Vsekakor bi bilo pravičnejše, če bi v enačbo vključili število prebivalcev in prihodke ali premoženje posamezne občine. Zdaj je tako, da lahko ena haloška občina, ki je po površini zelo velika in gozdnata, plačuje več kot kakšna premožnejša in gosto naseljena na ravnici. Lahko bi ubrali tudi nov sistemski model financiranja, denimo delež od katastrskega dohodka, in bi bili stroški protitočne zaščite pokriti," je razložil Drago Kralj, ki ocenjuje, da bi za učinkovito branjenje pred točo v Sloveniji potrebovali tri centre, v vsakem bi imeli tri letala. „Logistika bi lahko bila skupna," je dodal in poudaril, da z domačo hidrometeorološko stroko nikakor ne najdejo skupnega jezika. Prepričan je, da je zaščita pred točo z letali varna in učinkovita, čemur po njegovih besedah pritrjujejo izkušnje iz tujine. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Podravje, Slovenija • Kmetje in agencija za kmetijske trge vsak na svojem bregu Agencija trdi, da je večina subvencij izplačana, kmetje denarja še nimajo Direktor agencije za kmetijske trge Miran Mihelič je nedavno obelodanil, da so izplačilo subvencij na agenciji zelo pospešili ter da so do 13. marca izplačali 96 % vseh zahtevkov izplačil za območja z omejenimi dejavniki (OMD) ter 90 % zahtevkov neposrednih plačil. Toda številni kmetje iz Podravja, ki še vedno čakajo na odločbo, dvomijo o predstavljenih rezultatih agencije, tudi kmetijski svetovalci so zadržani do izrečenih ocen, saj pravijo, da so informacije s terena drugačne. Ena izmed protestnih zahtev kmetov, ki jo je mogoče zaslediti že od februarja dalje, ko so se pojavili prvi opozorilni protesti, je takojšnje izplačilo plačil OMD in neposrednih plačil. V preteklih letih je bila praksa, da je bil ta denar izplačan že decembra za tekoče leto, neposredna plačila pa nato januarja, kar je pomenilo pomemben priliv na račune kmetov še pred novo setveno sezono. Letos je prišlo do zamika izplačil, toda direktor Mihelič na te kritike odgovarja, da je za Agencijo pravni rok za izplačila kmetom med 1. decembrom in 30. junijem ter da so tudi letošnja izplačila kljub nekaterim kritikam o zamudah korek- tna. Kot razloga za letošnje odstopanje od povprečja pa je navedel nov program skupne kmetijske politike ter nov informacijski sistem. Na izplačila po podatkih agencije še čaka nekaj čez 5.000 kmetij in podjetij (od okrog 55.000), ki naj bi 80 % neposrednih plačil prejela še ta mesec. Preostanek denarja, torej z naslova neposrednih plačil, kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, ukrepa dobrobit živali in ekološko kmetovanje, pa bodo na agenciji izdali do konca junija. »Kar zadeva izplačila v prihodnje, kot sem že večkrat povedal, se bomo držali istih časovnih okvirov, kot so veljali v preteklih letih,« je zagotovil Mihelič. Lani izplačanih 364 milijonov evrov Agencija je lani kmetom in podjetjem izplačala več kot 364 milijonov evrov, od tega 132 milijonov evrov neposrednih plačil, 16,5 milijona evrov OMD-izplačil, 50 milijonov evrov za okoljsko-podnebne in druge ukrepe ter še 104 milijone evrov za investicije. Del skupne vsote so še izplačila za pomoč po lanski suši 2022, pa izredna začasna podpora kmetom ter mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem, ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel. Mojca Vtič Foto: M KG P Direktor agencije za kmetijske trge Miran Mihelič je zagotovil, da bodo subvencije prihodnje leto izplačane v obdobjih, kot so bile v preteklih letih. 4 Štajerski Podravje torek • 19. marca 2024 Podravje • Regijska podelitev priznanj Civilne zaščite Sistem Civilne zaščite je dober, a brez ljudi ne deluje Ptujska izpostava za zaščito in reševanje je 13. marca šestim posameznikom in eni organizaciji izročila priznanja Civilne zaščite in s tem zahvalo za dosedanje požrtvovalno delo. Med prejemniki resda prevladujejo gasilci, a Civilna zaščita presega okvire gasilstva, saj povezuje tudi druge humanitarne organizacije, Policijo in Slovensko vojsko, zdravstvene službe ter koncesionarje, vsem pa je skupna želja po pomoči drugim, poudarja vodja ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje ter poveljnik Civilne zaščite za Podravje Dragomir Murko. Dan Civilne zaščite, to je sicer 1. marec, je praznik vseh, ki v Republiki Sloveniji skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obenem pa je ta dan tudi priložnost zahvaliti se najzaslužnejšim, ki sodelujejo v tem sistemu, pa tudi policistom in pripadnikom Slovenske vojske za vse napore in prizadevanja pri opravljanju najzahtevnejših nalog pri pomoči drugim. »Prav je, da se vsaj enkrat letno srečamo, si sežemo v roko in se zahvalimo za humano in nesebično delo,« je dejal Martin Smodiš, direktor urada za regijsko delovanje na upravi za zaščito in reševanje. Spomnil je na pretekle naravne nesreče in druge dogodke in dodal, da je 13 regijskih centrov za obveščanje lani zabeležilo 17.500 dogodkov, največ je bilo potreb po tehnični in drugi pomoči, sledili so klici zaradi požarov, naravnih in drugih nesreč v promet ter 67.700 posredovanj ali 185 posredovanj dnevno. Smodiš je še dodal, da se v upravi za zaščito in reševanje trudijo povečati zavedanje med prebivalci, da naravne nesreče so bile, so in bodo življenjski sopotnik, s katerim se moramo naučiti živeti. »Ljudje pa so dolžni nesreče preprečevati, če pa se zgodijo, morajo biti nanje pripravljeni in ustrezno ukrepati.« Skupno je bilo na 13 regijskih prireditvah podeljenih 140 bronastih, 89 srebrnih in 40 zlatih znakov Civilne zaščite. Bronaste znake Civilne zaščite na območju Podravja so v letu 2024 prejeli: Saša Peršoh Znaki Civilne zaščite so bili letos podeljeni šestim posameznikom in PGD Obrež, prireditev je bila u Tržcu. za večletno delo v vzgoji in izobraževanju, Janko Kodrič iz PGD Bukovci za uspešno in večletno delo v gasilski enoti ter organizaciji, Leon Požar - poveljnik PGD Tržec in reševalec za zahvalo za opravljeno delo in motivacijo v prihodnje, Nejc Sakelšek - predsednik PGD Žetale za izjemni prispevek in predanost področju zaščite in reševanja. Srebrni znak Civilne zaščite je prejel Ivan Tetičkovič iz PGD Cirkulane za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, junija ob 100-Ietnici PGD Obrež pa ga bodo prejeli tudi obreški gasilci. Zlati znak Civilne zaščite pa se podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti Civilne zaščite. Prejemnica zlatega znaka je postala Ptujčanka Nevenka Korenjak z inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki s svojim strokovnim znanjem sodeluje pri delovanju sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v lokalnih skupnostih, zavodih in društvih. »Je prava junakinja sodobnega časa. S svojimi izkušnjami je neprecenljiv člen regijske koordinacije inšpektorjev, njeno delo in trud pa sta ključnega pomena pri zagotavljanju varnosti in dobrobiti v lokalnih skupnostih ter institucijah,« je zapisano v obrazložitvi. Dragomir Murko pa je dodal: »Nevenka Korenjak je pomagala društvom vzpostaviti hišni red glede evidenc, kar je bilo za mnoge šibka točka, vedno je znala in zna Foto: Mojca Vtič svetovati, usmeriti na pravo pot. Je inšpektorica, katere cilj ni bila sankcija, temveč izboljšanje sistema.« Prejemnica zlatega znaka se je za izkazano pozornost zahvalila in dejala, da ga deli z vsemi prostovoljci in drugimi, ki sodelujejo v sistemu zaščite in reševanja. »Moje delo je povezovanje sistema pomoči, ki ga nekdo napiše na papir, in organizacijami. Sistem je dober, vendar ga brez ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati svoje ure, zdravje, družinsko življenje, ne bi bilo.« Mojca Vtič Cirkulane • 20. aprila grad Borl končno odpira vrata za obiskovalce Za goste tudi grajska kavarna Grad Borl, kije bil delno obnovljen že pred tremi leti, bo predvidoma 20. aprila letos odprl svoja vrata za obiskovalce. Upravljal ga bo Javni zavod (JZ) Belana pod taktirko Monike Klinc. Svečani podpis pogodbe o prenosu gradu v upravljanje je napovedan v petek. V začetku letošnjega leta so se v Cirkulanah začeli pospešeno pripravljati na odprtje gradu Borl. V februarju in marcu so izvedli predavanja za bodoče vodnike po gradu Borl. Usposabljanja se je udeležilo več kot 40 udeležencev. V prvi fazi bodo lahko zagotavljali turistična vodenja po grajskih prostorih v osmih jezikih. Na gradu si bo možno ogledati obnovljeni del grajskega poslopja z grajskim dvoriščem, kapelo in viteško dvorano. V delu gradu je postavljena tudi prirodoslov-na razstava zDravo, ki ponazarja biotsko pestrost dravskega obreč-nega prostora NATURA 2000. Sicer pa zgodovinska podoba grajskega kompleksa ponuja prostor za organizacijo srečanj, delavnic, koncertov, porok in drugih dogodkov. Kot so pojasnili v JZ Belana, bodo grajski prostori in vsebine za javnost odprti po 20. aprilu. Obiskovalci pa bodo imeli možnost posedeti tudi v grajski kavarni, ki bo v upravljanju JZ Belana. Po besedah v. d. direktorice zavoda Monike Klinc se v teh dneh s kulturnim ministrstvom kot lastnikom grajske nepremičnine dogovarjajo glede delovnega časa. Grad s kavarno naj bi bil v začetku odprt ob koncih tedna ter ob praznikih, za večje sku- pine pa po naročilu. Kavarna je urejena v obnovljenih pritličnih prostorih gradu, terasa kavarne pa je na notranjem dvorišču. Opremo je v sklopu obnove zagotovilo kulturno ministrstvo, za drobni inventar pa bo poskrbel JZ Belana. Kot zagotavljajo, bodo gostom za začetek na voljo različne pijače in sladice. Želja po muzeju lokalne zgodovine Napovedanega odprtja gradu Borl se veselijo tudi v Društvu za oživitev gradu Borl. »Naš največji dosežek je, da nismo dovolili, da bi Borl ostal pozabljen in prepuščen samemu sebi. V skoraj dvajsetih letih delovanja smo pripravili številne dogodke, na katerih smo opozarjali na pomen Borla in potrebo po njegovi ohranitvi. Izdali smo več pomembnih strokovnih publikacij o zgodovini gradu in lokalni kulturni dediščini. Z Novicami DgB, raznimi objavami na družbenih omrežjih in nastopi v medijih smo skrbeli, da je Borl ostajal prisoten tako v zavesti lokalnega prebivalstva kot v mislih odločevalcev na ministrstvih in vladi,« je povedala Mira Petrovič, predsednica Društva za oživitev gradu Borl, in dodala, da pot ni bila lahka. »Ves čas razmišljamo tudi o prihodnjih vsebinah, ki bi jih naše društvo lahko izvajalo na gradu v prihodnjih letih. Naša velika želja je, da bi v gradu uredili muzej lokalne zgodovine,« je še dodala Mira Petrovič. Županja Antonija Žumbar je ob napovedanem odprtju gradu Borl poudarila: »Naša želja je, da Borl v čim večji meri zaživi in pozitivno vpliva na turistični razvoj tako naše občine kot celotne regije. Upam, da bo država prepoznala njegov pomen in bo v najkrajšem možnem času obnovila še teraso in preostanek grajskega kompleksa. Prav tako pa računamo na pomoč kulturnega ministrstva pri promociji in izvajanju kulturne dejavnosti na gradu.« Estera Korošec Grad Borl bo prve obiskovalce sprejel po 20. aprilu letos. 18. čistilna akcija gradu Borl Člani Društva za oživitev gradu Borl so tik pred odprtjem poskrbeli za čisto in lepo urejeno okolico grajskega kompleksa. V sodelovanju z občino in javnim zavodom Belana so minuli petek organizirali že 18. čistilno akcijo, na kateri seje zbralo okrog 20 prostovoljcev. Očistili so zunanje površine, pokosili travo, odstranili odmrle veje, uredili okolico mokrišča oz. ribnika in pometli okolico. Organizatorji so veseli, daje akcija ponovno uspela, še posebej zato, ker je ta petek napovedan podpis pogodbe med kulturnim ministrstvom in Občino za prevzem upravljanja gradu. Slednji naj bi vrata za obiskovalce odprl 20. aprila. Foto: Tjaša Kralj Foto: EK torek • 19. marca 2024 Politika Štajerski 5 Prvi mož ZD Ormož je na skupni izredni seji občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž neuvrstitev Ormoža na seznam lokacij za vzpostavitev satelitskega urgentnega centra ocenil kot nepremišljeno. Ormoško • Peticija za satelitski urgentni center v Ormožu »Smo državljani na vzhodu manjvredni?« Prebivalci Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža te dni niso zgroženi samo nad vladno odločitvijo o postavitvi azilnega doma ob središki meji s Hrvaško, pač pa jih je razburila tudi Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024. V njej so namreč določene lokacije za satelitske urgentne centre (SUC) po Sloveniji, in sicer jih je na seznamu 15, med njimi pa v vzhodnem delu Slovenije ni niti enega, ne v Podravju ne v Pomurju. Zato so svetniki treh občinskih svetov z Ormoškega na prvi izredni skupni seji, ki je minulo sredo potekala v središkem kulturnem domu, govorili tudi o tem. »Na žalost se vabilu ni odzval nihče z Ministrstva za zdravje, tako da ne bomo dobili odgovorov na naša vprašanja in bomo zdaj župani in svetniki o pomenu takih centrov v bistvu razlagali sami sebi in občanom, ki nas spremljajo pred dvorano,« je v uvodu dejal ormoški župan Danijel Vrbnjak. ZD Ormož pokriva območje treh občin, obsega 211 kvadratnih kilometrov razgibanega terena in zagotavlja nujno medicinsko pomoč (NMP) več kot 16.000 ljudem. Šteje vsaka sekunda »Njihova povprečna starost je nekaj več kot 45 let, s čimer za leto in pol presegamo slovensko povprečje. Na to dejstvo se navezuje tudi indeks staranja, ki je zato prav tako višji od povprečja. Glede na demografsko statistiko je jasno, da naša regija spada med zdravstveno in socialno najbolj ogrožene v Sloveniji. Ko gre za življenje, šteje vsaka sekunda. Po podatkih Zdravstvenega doma (ZD) Ormož traja povprečni dostopni čas do zdravnika nekaj več kot 13 minut, pri najbolj oddaljenih predelih tudi 25 minut. Ne upamo si predstavljati, kaj bi pomenilo dodatnih 15 minut časa. Trenutna organizacija NMP v Ormožu je optimalna in ne potrebuje nobene reorganizacije. Če bo ta sprejeta, bodo naši ljudje prikrajšani za enake pravice, torej bodo v deprivilegiranem položaju z ostalimi predeli Slovenije, čeprav si zaslužijo enakovredno zdravstveno oskrbo. Mislim, da se lahko upravičeno sprašujemo, zakaj je tako,« je zaskrbljen Vrbnjak. »Ministrstvo za zdravje pozivamo, naj premisli o posledicah, ki jih prinaša omenjena Uredba. Ne želimo in ne smemo si dovoliti, da bi se počutili manjvredno v primerjavi z drugimi, v strahu za življenje in v negotovosti, ali bo nujna medicinska pomoč zanje prispela pravočasno.« Kako pomembna je pravočasna pomoč oziroma temeljni postopek oživljanja, kako torej zares štejejo sekunde, sta nato iz svojih izkušenj spregovorila še svetnika Tomaž Kosec in Dušan Bogša, oba licenci-rana prva posredovalca. Nepremišljena odločitev Aljaž Čibej, v. d. direktorja ZD Ormož, Uredbo o 15 satelitskih urgentnih centrih po državi oce- Foto: S. Svigelj Razbremenitev in triaža Kakšna naj bi bila vloga satelitskih urgentnih centrov, se te dni marsikdo sprašuje. V Sloveniji imamo 12 urgentnih centrov: v Izoli, Novi Gorici, na Jesenicah, v Ljubljani, Trbovljah, Novem mestu, Brežicah, Celju, Slovenj Gradcu, Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju. Da bi razbremenili delo v urgentnih centrih, pa naj bi do leta 2027 zgradili in opremili še tako imenovane satelitske urgentne centre, ki bodo razpolagali z rentgenskim aparatom, laboratorijem, imeli možnost opazovanja pacienta in bodo v bistvu delovali kot triaža za napotitev pacienta v urgentni center. Do takrat bo seveda treba zagotoviti tudi zadostno število zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja. njuje kot nepremišljeno. »Zametki reorganizacije nujne medicinske pomoči segajo že v leto 2015, vse od takrat se pogovarjamo o vzpostavitvi SUC v Ormožu. V naslednjih dveh letih je zavod v ta namen tudi investiral v nove prostore in opremo, želeli smo prestrukturirati dežurno službo, ki bi omogočila dodatne zaposlitve, a ničesar od tega nismo bili deležni. Trenutna reorganizacija je nepremišljena, ker po njej ne v Podravju ne v Pomurju ni nobenega SUC, čeprav je bilo to v preteklosti aktualno. A naj pomirim vse prebivalce Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža: kar se nujne medicinske pomoči tiče, ta ostaja tudi po 1. aprilu nespremenjena. Reorganizacija je namreč določena do leta 2027, do takrat pa upam, da se nam bo z ministrstvom uspelo dogovoriti in v Ormožu pridobiti svoj satelitski urgentni center.« Vsi trije občinski sveti so soglasno sprejeli sklep, v katerem nasprotujejo vzpostavitvi SUC na način, kot ga določa vladna Uredba, saj se s tem poslabšuje zdravstveni standard oskrbe in dostopnost do zdravstvenih storitev. Obenem zahtevajo, da enega dobi tudi Ormož, kajti spremembe predpisov na področju zdravstva ne smejo vplivati na zmanjšanje standarda oskrbe in strokovne podpore za prebivalce oziroma se morajo ohraniti vsaj na isti ravni kot doslej. Takšna je tudi vsebina peticije, ki so jo lahko občani podpisali vse do včeraj. Senka Dreu Ptuj • Med štirimi kandidati za direktorja MGP komisija podprla dosedanjega Srpčič zelo verjetno ostaja direktor Med petimi prispelimi prijavami (štiri so bile popolne) na prosto delovno mesto direktorja Mestnega gledališča Ptuj, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot najprimernejšega izbrala dosedanjega direktorja Petra Srpčiča. Potrditi ga mora le še mestni svet, kar pa je pravzaprav le formalnost. V razpisnem roku, ki je potekel 31. januarja, se je na razpis prijavilo pet kandidatov. Komisija je prispele prijave kandidatov preverila in ugotovila, da so vloge treh prijavljenih kandidatov popolne, dva so pozvali k dopolnitvi. Eden je prijavo dopolnil, tako da so štirje kandidati izpolnjevali vse razpisne pogoje. Prejšnji teden so z njimi opravili razgovore, komisija pa si je pridobila tudi mnenje sveta zavoda Mestnega gledališča Ptuj. Na podlagi vsega tega so soglasno kot najboljšega kandidata za to delovno mesto izbrali Srpčiča in ga v potrditev predlagali še mestnemu svetu, ki bo o tem odločal naslednji teden. To bo sicer Srpčičev četrti mandat, na čelu gledališča je namreč že polnih 15 let. Dženana Kmetec Ptuj • Zadolžili se bodo za 200.000 evrov ZRS Bistra v nov kredit Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj ima trenutno iz naslova izvajanja projektov odprtih 637.000 evrov terjatev. Občino so tudi letos zaprosili za soglasje k zadolžitvi, da lahko premostijo likvidnostne težave, kar je sicer večletna stalna praksa. ¿m. & A* ^ Civ ^ S* V Najemanje premostitvenih kreditov je na ZRS Bistra Ptuj stalna praksa. Konec februarja je vodstvo ZRS Bistra na občino, ustanoviteljico tega zavoda, podalo vlogo za izdajo soglasja k zadolžitvi javnega zavoda v letu 2024, in sicer v znesku 200.000 evrov. Ta sredstva potrebujejo, da lahko zaradi nemotenega likvidnostnega poslovanja za izvedbo številnih projektov najamejo premostitveni kredit. Glavnico in obresti bodo zagotavljali iz povračil sredstev za posamezni projekt, občina pa se mora z najetjem kredita strinjati oziroma k temu podati soglasje. Uradno bodo to sicer storili na naslednji seji mestnega sveta, a kakšnih zapletov pri tem ni pričakovati. „Največ težav povzročajo projekti, ki jih morajo izvesti in jih do povračila sredstev iz državnega proračuna financirati iz lastnih virov," pojasnijo na ptujski občini. Posredni uporabniki občinskega proračuna in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina vpliv, se smejo v letu 2024 zadolžiti do skupne višine milijon evrov. Pogoj je, da imajo za odplačilo dolga zagotovljena sredstva iz neproračunskih virov. DK Pragersko • Strah pred migrantskim centrom Govorice (za zdaj) neutemeljene Enostranska odločitev vlade po vzpostavitvi azilnih domov za migrante na območjih nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi je zaskrbela tudi Kidričane in Bistričane. Pred devetimi leti, ko je migrantska kriza doživela enega od prvih vrhuncev, je namreč vlada načrtovala vzpostavitev sprejemnega centra tudi na Pragerskem, v objektu strelskega centra, kije na območju bistriške in kidričevske občine. Pred devetimi leti je bilo na Pragerskem že vse pripravljeno za sprejem migrantov, vendar je lokacija tik pred zdajci padla v vodo. Leta 2015 je ministrstvo za notranje zadeve le obvestilo, da na Pragerskem vzpostavljajo namestitveni center v Strelskem centru Gaj, kjer je bil predviden prostor za okoli 1.000 migrantov. V nadaljevanju najemnih pogodb za lokaciji Strelski center Gaj pri Pragerskem in Slovenja vas vendarle niso sklenili, ker da nista ustrezali zahtevanim pogojem, čeprav so bile postelje na Pragerskem pripravljene, skladiščila se je hrana in druge stvari, ki so jih ljudje prinesli. Sedaj je Bistričane ponovno zaskrbelo, da bo urad za migracije Pragersko prepoznal kot potencialno lokacijo. »V Sloveniji poteka svojevrstna telovadba po občinah. Imamo kakšno informacijo, kaj se dogaja na tem področju?« je zanimalo enega izmed svetnikov. Župan Ivan Žagar je postregel s povzetkom odgovora urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov: »Če povzamem, je v gradivu pisalo, da urad ni seznanjen, da naj bi bil na Pragerskem tovrsten center, ni pa eksplicitno napisano, da ga ne bo. Vendar kdo drug bi bil seznanjen, če ne urad?« Tudi direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast priznava, da so se govorice pojavile, posledično tudi vprašanja, a da zdaj še vse ostaja na ravni govoric. Mojca Vtič Foto: CG Foto: arhiv 6 Štajerski V središču torek • 19. marca 2024 K Foto: Pixabay Ideali lepote so se v zadnjih letih korenito spremenili. Nekoč so bile modne ozke, komaj vidne obrvi, čim bolj naraven videz, medtem ko so bili botoks in ostali posegi plastične kirurgije velika redkost, ki so si jo praviloma privoščile znane, bogate ženske. Danes je trend popolnoma drugačen. Urejeni nohti, primerno zavihane in goste trepalnice, depilacija, sijoča koža, trajni make up, vse to zahteva tretmaje, ki sicer prispevajo k bolj urejenemu videzu, a so tudi velik strošek. Doseganje lepotnih - zdaj že pogosto pričakovanih - standardov sodobnega, mladostnega videza stane več, kot bi si marsikdo mislil. Zneski, kijih za lepotičenje v kozmetičnih salonih ali pri lepotnih kirurgih plačujejo stranke, so precej visoki. Seveda taki posegi niso nujni, a za marsikatero žensko pomenijo veliko izboljšanje počutja in samozavesti. Poslužuje se jih že veliko žensk vseh starosti. V kozmetične salone prihajajo zelo mlade stranke in tiste, ki so že v poznih, zrelih letih. Da je tako, kaže naraščajoče število kozmetičnih salonov tudi na Ptuju, pa tudi širitev obsega storitev, ki jih nudijo. Čeprav niti slučajno niso poceni, je ogromno žensk, ki so za lepši oz. njim všeč-nejši videz pripravljene plačati. Mesečno za urejene noge in roke okrog sto evrov V veliki večini salonov na Ptuju in v okolici so cene posameznih storitev primerljive, niso pa identične, saj tudi proizvodi, ki jih uporabljajo, niso enaki, razlikuje se urejenost salonov, izkušenost izvajalk, strokovnost ... Klasična nega obraza v povprečju stane okrog 50 evrov, odvisno od izbranega tretmaja, časa trajanja nege in proizvodov, ki jih uporabljajo. Uporaba modernih tehnologij, raznih aparatov, ki naj bi kožo vidno pomladili in regene-rirali, je tudi dvakrat dražja. Cene osnovne pedikure se v povprečju gibljejo okrog 30 evrov, s trajnim lakiranjem pa skoraj toliko. Manikura stane okrog 30 evrov. Permanentno lakiranje nohtov (gelish) na rokah je najbolj priljubljena in pogosta storitev, cene pa se na našem območju gibljejo okrog 30 evrov. Marsikje po državi, npr. v Ljubljani, so še veliko višje. Gel, ki vključuje še podaljševa- Samo vihanje trepalnic ter gelish na nohtih (rokah in nogah) stane okrog sto evrov, v obeh primerih pa gre za zadeve, ki trajajo približno mesec dni. Foto: CG -te- m m m « Uporabnice stavijo na manj časa za urejanje in dobro počutje Uporabnice kozmetičnih storitev so praviloma redne stranke. „Ko enkrat začneš hoditi na gelish nohte, se razvadiš, ker imaš zmeraj urejene roke. Nimam časa lakirati nohtov vsak drugi dan, zato je to odlična rešitev," pravi Mojca. Monika že dalj časa prisega na gelish nohte, pred kratkim pa se je opogumila in šla še na trajni make up: „Zelo dolgo sem razmišljala, ali naj si dam vrisati obrvi in trajni make up ustnic. Naposled sem se vendarle odločila. Z obema posegoma sem zelo zadovoljna. Stalo me je 400 evrov, a ko se zjutraj zbudiš, si že urejen, tako da se splača. Poseg na ustnicah je nekoliko bolj neprijeten, a ni grozno. Moja izkušnja pri kozmetičarki Nuši je bila zelo dobra." Kozmetične storitve še zdaleč niso poceni, za urejen videz je danes treba veliko plačati. Najpogostejše storitve so urejanje nohtov, trepalnic in obrvi, česar se poslužujejo vedno mlajša dekleta. nje nohtov, stane okrog 50 evrov. Seveda pa so to vse zadeve, ki jih je treba redno negovati, kar pomeni strošek na vsakih nekaj tednov. Trepalnice - zavihane ali podaljšane? Že nekaj let so v modi tudi urejene trepalnice, a na tem področju so se trendi precej spremenili. Medtem ko je še pred nekaj leti večina uporabnic teh storitev prisegala na podaljševanje trepalnic oz. dodatno vstavljanje umetnih, mnoge kozmetičarke zadnje čase opažajo, da je v porastu interes za vihanje. Gre za postopek, ki trepalnice poudari na bolj naraven način. Seveda pa tudi ta postopek vključuje kemikalije, zato ga je smiselno prepustiti strokovnjakom. Ponudba na trgu - tudi na Ptuju - je ogromna. Tečaji, na katerih nekatere izvajalke precej hitro pridobijo znanja, še zdaleč ne pomenijo strokovnosti. Foto: CG torek • 19. marca 2024 V središču Štajerski 7 i Foto: Pixabay Tudi vrisane obrvi je treba redno urejati Karmen Novak iz Rač, kije specializirana za senčenje in vrisovanje obrvi, ima ogromno izkušenj z raznimi metodami. Pri posegu je nujno, daje stranka zadovoljna s storitvijo, ker je trajna precej časa. Novakova ugotavlja, da se trendi precej spreminjajo, trenutno si ženske najbolj želijo vrisanih obrvi, ki so čim bolj naravnega videza, po t. i. japonski metodi: „Na ta poseg hodijo redno, praviloma enkrat letno. Obstojnost se razlikuje od stranke do stranke. Cena za japonsko metodo je 130, za senčenje pa 180 evrov, korekcija stane dodatnih 20 evrov. Precej zanimanja je tudi za lasersko odstranjevanje neustrezno urejenih obrvi ali tetovaž." Veliko pomembnejše so izkušnje. Praviloma je vihanje nekoliko cenejša rešitev kot podaljševanje trepalnic in stane okrog 40 evrov. Postopek je za optimalen rezultat treba ponoviti vsakih štiri do šest tednov. Seveda pa si je za vse te storitve treba vzeti tudi čas; vihanje trepalnic traja približno eno uro, prav tako gelish nohti. Podaljševanje trepalnic in številne druge storitve trajajo še bistveno dlje. Okvirne cene kozmetičnih storitev: • manikura 30 evrov, • gelish nohti (na rokah) 30 evrov, • pedikura od 25 evrov, • vihanje trepalnic 40 evrov, • podaljševanje trepalnic 60 evrov, • vrisovanje obrvi (senčenje) 150-250 evrov, • trajni make up na ustnicah 290 evrov Trajni make up praktično po vsem obrazu Predvsem v zadnjem času je vedno pogosteje uporabljen tudi trajni make up. Med najbolj priljubljene posege sodi urejanje obrvi, ki so postale zelo pomembne. To so pravzaprav tudi najbolj vidne spremembe med doslej navedenimi, saj lahko zelo spremenijo obraz, zato je še kako pomembno, kako so urejene in da je zanje poskrbel usposobljen, certificiran strokovnjak. Tudi na tem področju je poplava ponudbe. Ker gre za poseg, ki je bistveno bolj trajen kot nanos permanentnega laka na nohte, je marsikatera ženska pri izbiri izvajalca te storitve bolj previdna. Cene so zelo različne, praviloma se gibljejo med 150 in 250 evri za trenutno precej popularno senčenje, za katerega je značilno, da spominja na naravne obrvi. Nanos je vodoodporen, pri večini drži več kot leto dni. Zraven oblikovanja obrvi, ki je najpogosteje uporabljen trajni make up, pa postaja v zadnjih letih priljubljeno tudi tovrstno urejanje ustnic in oči. V tem primeru gre za pigmentacijo roba ustnic, ki jih nato zapolnijo z želeno barvo. Na ta način se ženske izognejo vsakodnevnemu nanašanju šminke na ustnice. Pravilno senčenje in mešanje barv daje tudi občutek povečanja ustnic. Cene so precej visoke, gibljejo se okrog 250 do 300 evrov. Nekoliko redkeje se odločajo za permanentni make up oči, vriso-vanje črte na veki in pod njo. Na ta način naj bi oči optično povečali. Za kakovostno storitev so stranke pripravljene plačati Iva Glažar iz kozmetičnega salona Vity beauty pravi, da je najpogostejša storitev, ki jo izvajajo, ma-nikura, sledi ji pedikura: „Stranke hodijo redno, na tri do štiri tedne. Zadnji trend so čimbolj naravni nohti, ne več poslikani ali podaljšani. Zdaj so stranke tudi bolj osveščene o materialih in kakovosti, ker si ne želijo poškodovanih nohtov. Vse te storitve res stanejo, a dejstvo je, da so dobri materiali dragi, prav tako izučeni zaposleni.« Gla-žarjeva še ugotavlja, da so stranke za zadovoljstvo in dobro storitev pripravljene plačati tudi nekoliko več. Od trgovk do direktoric Kakovost vseh navedenih posegov je odvisna predvsem od strokovnosti, izkušenj in znanja izvajalca. Narejeni subtilno na prvi pogled načeloma sploh niso opazni. Seveda ni vse primerno za vsakogar, niti si takšnih posegov ne želi vsaka ženska, mnoge še vedno vztrajajo pri popolnoma naravnem videzu. Najbrž je še več takih, ki si vseh teh lepotičenj zaradi stroškov ne morejo privoščiti. Kakorkoli; lepotni tret-maji še zdaleč niso poceni. Kljub temu pa predvsem cenejše oz. cenovno dostopnejše storitve (urejanje nohtov, depilacija ...) niso povezane ne z delovnim mestom, ne zaslužkom stranke. Mnoge kozmetičarkam povedo, da bi dale zadnji evro za urejanje nohtov. Drugače je z lepotnimi posegi, ki so še vedno v veliki meri rezervirani za bogatejše, saj so precej dražji, čas trajanja učinka pa je prav tako omejen na nekaj mesecev. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Za maturantski ples po umetne trepalnice, nohte in lasne podaljške Denarnice staršev maturantov bodo tudi letos trpele Maturantski ples, dogodek, za katerega se maturantke in maturanti pripravljajo (in veselijo) že od začetka svoje srednješolske poti, je zaznamovan s slogom, glamurjem in prejmjenostjo. Vendar pa za mnoge starše in dijake ta posebni večer pomeni tudi nemajhen finančni zalogaj, še posebej za tiste iz socialno šibkejših okolij. S stroški, ki zajemajo vse od oblek, frizur, Učenja do vstopnic, so maturantski plesi postali eden najdražjih dogodkov v srednješobkem življenju. Stroški maturantskega plesa lahko dosežejo tudi 1.000 evrov in več. Priprave na maturantski ples se začnejo že nekaj mesecev prej, in sicer s plesnimi vajami za slavnostno četvorko. Cena plesnega tečaja znaša okoli 40 evrov na maturanta. Nato se začne iskanje primerne obleke. Večina deklet si želi za ta posebni večer privoščiti elegantno obleko, ki pa niso ravno cenovno ugodne. Cene maturantskih oblek se lahko gibljejo od nekaj sto do celo tisoč evrov, odvisno od blagovne znamke, dizajna in kakovosti materiala. Nekatere prodajalne svečanih oblek nudijo možnost izposoje, kar pa ni bistveno ugodnejše od nakupa. Cene za izposojo se namreč začnejo pri okoli 120 evrih. V zadnjem času so med dekleti vse bolj popularni razni nakupi preko spletnih strani, kot so About You, Zalando, BestSecret ... V omenjenih spletnih trgovinah je mogoče lepo obleko kupiti že za okoli 100 evrov, vendar je nato treba k temu prišteti še razne prilagoditve pri šivilji. Le v redkih primerih se namreč zgodi, da se obleka, kupljena preko spleta, posameznici popolnoma prilega. Ena izmed ptujskih šivilj je ob tem poudarila, da razna krajšanja niso težava, večjih in zahtevnejših posegov pa v že izdelane obleke ne priporoča. V takih primerih se izkaže, da je veliko bolj smiselno kupiti obleko po meri, ki bo unikatna in se posledično izogniti možnosti, da bi še kdo na plesu nosil isto obleko. Ptujske šivilje v povprečju za izdelavo elegantne obleke računajo od 200 do 350 evrov z vključenim blagom. Med prednostmi te odločitve je prav gotovo ta, da jo lahko šivilja po plesu prilagodi za katero drugo priložnost. Dodaten strošek predstavljajo dodatki, kot so čevlji, nakit, torbica in morda celo spodnje perilo. Maturantke si praviloma privoščijo obisk frizerja in vse pogosteje tudi kozmetičnega salona, da bi bile videti popolno urejene. Cene tovrstnih storitev presegajo 100 evrov, razlikujejo pa se glede na lokacijo in izbranega stilista. V zadnjih letih so želje srednješolcev čedalje bolj zahtevne, zato za eno noč zapravijo veliko (pre)več denarja. To bi lahko pripisali tudi stanju v družbi, ki postavlja vse težje dosegljive lepotne in modne standarde. Pred dvajsetimi leti in več so bile maturantke zadovoljne z lepo obleko, novimi čevlji in frizuro, zadnja leta pa ni več tako. Pred maturantskim plesom so tako vse bolj nujni obiski solarijev in kozmetičark, nekatere se poslužujejo japonske tehnike vrisovanja obrvi, francoske manikire, pedikure, profesionalne vizažistke, lasnih podaljškov, umetnih trepalnic ... Ali vse to res potrebujejo, pa je že drugo vprašanje! Cene vstopnic okoli 60 evrov na osebo Poleg obleke, čevljev in lepotnih storitev maturantski plesi vključujejo tudi strošek vstopnic. Te cene se lahko razlikujejo glede na lokacijo in prestižnost dogodka. Maturantski ples Gimnazije Ptuj bo to soboto v dvorani Draš centra Maribor. Ponovno so izbrali isto lokacijo in organizatorja kot lani. Gre za plesno šolo Salsero iz Maribora, ki maturantske plese organizira skupaj s poslovnimi partnerji EvenTIsi in ADS-efekt. Vstopnice za maturantski ples z all inclusive ponudbo, za katero se odloči 95 odstotkov šol, se začnejo pri 59 evrih na osebo, so pa odvisne od števila gostov. Nekatere šole imajo oz. še bodo imele maturantski ples v športnih dvoranah, vendar sama lokacija ne vpliva na višino vstopnice, saj prostor povsod pripravijo na enak način in z enako opremo. Ob dragih vstopnicah si maturantke želijo lepo obleko, velikokrat še kozmetični tretma in seveda urejeno frizuro ... Samo za vstopnice 360 evrov Celoten strošek maturantskega plesa smo izračunali na hipotetičnem primeru štiričlanske družine. Recimo, da se bodo plesa udeležili maturantka, njeni starši in 19-letni brat, na dogodek pa so povabili še dve osebi. Maturantka seje odločila, da bo obleko najela za 150 evrov, za ličenje in pričesko je odštela 100 evrov, za čevlje in nakit še dodatnih 100. Plesne vaje so stale 40 evrov, vstopnica za maturantski ples pa 60 evrov na osebo. Skupno to nanese 750 evrov, pa v izračun sploh nismo všteli morebitnega nakupa novih oblačil za celotno družino in obiska pri frizerju. Ostale ptujske srednje šole ostajajo zveste domačim lokacijam. Ptujski strojniki so imeli maturantski ples že konec januarja v restavraciji Pan Kidričevo, udeležila se ga je večina dijakov zaključnih letnikov. Cesta vstopnice na osebo pa je znašala 51 evrov. Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj ima zadnja leta maturantski ples v dvorani Campus na Ptuju, enako odločitev so sprejeli tudi na Elektro in računalniški šoli. Za prehrano in pogostitev gostov bo pri obojih poskrbela restavracija Pan Kidričevo. Vstopnica na osebo znaša okoli 60 evrov, vključuje pa najem prostora, prehrano, glasbo, fotografije, video. Elektro in računalniška šola Ptuj števila vstopnic na posameznega maturanta oz. maturantko ni omejila, torej lahko vsak povabi toliko gostov, kolikor pač želi. So pa omejili največje število vseh udeležencev na 500. »Dvorana v Kidričevem je za našo šolo premajhna, saj je vseh maturantov okoli 100. Si pa vsako leto prizadevamo, da koristimo kapacitete in vse ostale potrebne storitve Ptuja in okolice. Prav je, da ob tej priložnosti kaj zaslužijo domača podjetja, ki nam po drugi strani večkrat priskočijo na pomoč v vlogi donatorjev in sponzorjev,« je izpostavil ravnatelj Rajko Fajt in dodal, da si včasih tako dijaki kot starši vse skupaj zastavijo preko svojih finančnih zmožnosti. »Čisto dovolj je, če dijaki na maturantski ples povabijo samo starše in sorojence. Večje število vstopnic namreč pomeni večje stroške. Tudi oblačila ne rabijo biti nova in najdražja, primerno priložnosti se lahko uredimo že po dokaj ugodnih cenah,« je še zaključil Fajt. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podjetništvo torek • 19. marca 2024 Ptuj • 50 let Knjigoveznice Ota Ašenbrenerja Knjigoveštvu se je zapisal že v osnovni šoli Oto Ašenbrener s Ptuja že 50 let opravlja dejavnost knjigovezništva, ki sodi v domačo in umetnostno obrt. Vsi izdelki Knjigoveznice Ašenbrener, ki so pravo rokodelstvo, pristno ročno delo, so označeni z nalepko priznanega certifikata strokovne komisije. Petdeset let dela v obrti je dopolnil v letu 2023, ko je bil na predlog UO 001 Ptuj tudi med nominiranci za najstarejšega še aktivnega obrtnika v Sloveniji, kar je sprejel z velikim ponosom. Letos pa so se mu ob častitljivem jubileju stanovski prijatelji poklonili tudi na prireditvi ob podelitvi jubilejnih plaket za dolgoletno delo v obrti. I Vsa ta leta je Oto Ašenbrener tudi zvest svoji stanovski organizaciji. „Čeprav se zdi, da je 50 let veliko, je vse prehitro minilo. Vesel sem, da sem to dočakal, te trenutke delil z domačimi in prijatelji, ker kdor ima prijatelje, ima srečo," pravi Oto Ašenbrener. V osnovni šoli v Beltincih so imeli knjigoveški krožek, v katerem je bil najboljši. Učitelj mu je predlagal, da naj gre v tiskarno. V tiskarni v Murski Soboti niso imeli prostega mesta, dobil pa ga je pri zasebniku, kjer se je tudi izučil in delal eno leto. Želel je drugam in po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil ptujski tiskarni, kjer so z veseljem sprejeli. Po nekaj letih dela pa se je odločil za samostojno pot. Unikatne poročne mape izdelovali za vso Slovenijo Knjigoveznica Ota Ašenbrenerja je v pretežni meri specializirana ročna knjigoveznica. Ročno vežejo časopise, revije, knjige in vse druge dokumente na željo strank, obnavljajo stare knjige. Njihovi ročno za- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ročno izdelani usnjeni izdelki Knjigoveznice Ota Ašenbrenerja imajo certifikat domače in umetnostne obrti. Domača in umetnostna obrt - pomemben segment identitete V vseh evropskih državah predstavljajo izdelki domače in umetnostne obrti pomemben segment identitete posameznih narodov. Pri tem ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači in umetnostni obrti tudi ustrezne stimulacije in s številnimi ukrepi, tudi finančnimi, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti razvija tudi v donosno področje malega gospodarstva. V Sloveniji ni tako. Če bo šlo tako naprej, bomo v muzeju v kratkem videli še kakšno drugo dejavnost. V Beltincih so že odprli čevljarski muzej, ker tudi čevljarjev počasi več ne bo. Miran Žuran in Oto Ašenbrener šiti usnjeni ovitki za knjige, zvezke, s svilo podloženi usnjeni ovitki za knjige, unikatni usnjeni albumi za slike ipd. so izdelki z nalepko domače in umetnostne obrti. Poročne mape so več let delali za celo Slovenijo, od vzorca do končnega izdelka. Sicer pa je paleta njihovih iz- delkov obsežna, ki pa se z leti žal zmanjšuje. Knjigoveštvo je že dolgo v Sloveniji tudi deficitarna obrt, obrt, ki izumira, ker marsikaj, kar se je delalo ročno, danes opravljajo stroji. Podobno je tudi v tujini. Tako danes tudi ni več zanimanja za usnjene albume za slike, ker je danes moderna fotoknjiga. Tehnologija bo izrinila vsa ročna dela Trenutno imajo še največ dela z barvanjem knjig. Preden se v knjigo vlepijo platnice, se jih obarva. To delajo že 15 let, na tem koncu Slovenije so edini tovrstni izvajalci. Tudi ta del njihove dejavnosti bodo počasi prevzeli stroji. Še vedno pa veliko delajo za protokole občin in za nekatera ministrstva, predvsem mape s svilo ali žametom in embalažo za protokolarna darila. Že dolgo pa tudi ni več Poklicne in srednje grafične šole, kjer so se izobraževali bodoči knjigovezi in tiskarji. Nadomestila jo je medijska Foto: Črtomir Goznik Besedilo z ročnimi črkami sestavijo s pinceto, dajo v stroj, segrejejo na 120 stopinj Celzija in odtisnejo na platnice z zlato folijo. V Knjigoveznici Ota Ašenbrenerja že tradicionalno vežejo tudi letnike Štajerskega tednika, za nekatere še vedno Ptujskega tednika. šola. Z umiranjem obrti izumirajo tudi nekoč tradicionalni grafični poklici. Na poti zaprtja pa je tudi Knjigoveznica Ota Ašenbrenerja, odhaja pa tudi njegov zvesti sodelavec, s katerim sodeluje že 27 let, Miran Žuran, ki ročno knjigo-veštvo opravlja z največjim veseljem. „Če njega ne bi bilo, bi že zdavnaj prenehal dejavnost, tako pa bova oba predvidoma vztrajala še do konca letošnjega leta," pravi Oto Ašenbrener, ki se je na Ptuj preselil leta 1965 iz Beltincev. Tako bo še ena tradicionalna obrt v starem mestnem jedru Ptuja zaprla svoja vrata, odhaja v zgodovino in v muzej, v grajsko tiskarno pod ptujskim gradom, vsaj nekateri njeni reprezentativni izdelki. MG Aktivni senior oddih 10% POPUST* BIVANJE OD 19. 3. - 26. 4. 2024* POHITITE! Velja za rezervacije do 2. 4. 2024. Kratek senior oddih že od 6S.CC € 62,10 € na osebo / dan. *10% popust velja ob minimalnem bivanju 3 noči za rezervacije opravljene od 19. 3. - 2. 4. 2024, za bivanje od 19. 3. - 26. 4. 2024. Redna cena velja ob minimalnem bivanju 2 noči, za bivanje do 29.12. 2024. Doplačila po rednem ceniku. Ponudba velja za starejše od 60 let. VKLJUČENO: - polpenzion, - kopanje v termalnih bazenih, - vstop v savno ob bivanju v Hotelu Švicarija in Boutique Hotelu Dobrna, - živa glasba, - animacijski program, - brezplačno parkiranje. — SINCE 1403 — TERME DOBRNA HOTELS. SPA S¿ MEDICAL CENTRE BREZPLAČNA ŠTEVILKA: 080 2210 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si Ormož • Za cestno infrastrukturo na voljo dobrih 870.000 evrov Obnovili bodo tri kilometre cest Medtem ko na Ptuju v letošnjem (in verjetno še kakšne naslednjem letu) ne bo niti evra za rekonstrukcije cest, je ormoški župan Danijel Vrbnjak z Markom Novakom, direktorjem podjetja Nograd iz Dobrovnika, podpisal pogodbo o modernizaciji in sanaciji cest v letošnjem letu. Iz proračuna bodo tako financirali investicije v cestno infrastrukturo v višini nekaj čez 870.000 evrov, ta denar pa razdelili med 16 odsekov v skupni dolžini slabih treh kilometrov. Modernizirali bodo ceste na odsekih Rubin-Hujbar, Mihovci otok, Hujbar-La-honci, Lahonci, Lešnica-Šardinje, Lešnica-Strezetina, Cvetkovci-Psi-čina, Ivanjkovci-Pršetinci, Središ-če-Vuzmetinci, še dva odseka v Lešnici in Stanovnem ter po enega v Žerovincih in Cerovcu. Na vrsto za vzdrževalna dela bo letos prišel tudi most v Ivanjkovcih. Kot je na slovesnem podpisu gradbene pogodbe v občinskih prostorih dejal župan Vrbnjak, tudi letos nadaljujejo z investicijami v Foto: arhiv občine Ormoški župan Danijel Vrbnjak in direktor Nograda Marko Novak po podpisu gradbene pogodbe za obnovo občinskih cest cestno infrastrukturo. Javno naročilo za modernizacijo in sanacijo občinskih cest v letu 2024 je bilo objavljeno v prvi polovici decem- bra lani, med prispelimi ponudbami pa je bila cenovno najugodnejša Nogradova. SD torek • 19. marca 2024 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija • Vremenski ekstremi v 20 letih v kmetijstvu povzročili preko milijarde evrov škode Največja krvnica kmetijstva je suša Že večkrat smo omenili, daje bilo lansko leto z vidika kmetijstva izjemno težko, sedaj pa je znana tudi škoda po aprilski pozebi, avgustovskih poplavah in neurjih s točo. Državna komisija za ocenjevanje škode je potrdila, da so v letu 2023 vremenske nepri-like povzročile za 88 milijonov evrov škode na kmetijskih pridelkih in še štiri milijone evrov na strojih, opremi... Lanska škoda za dobrih 20 milijonov evrov presega 20-letno povprečje, kljub temu pa je pol manjša kot škoda po katastrofalni suši iz leta 2022. Ekstremne vremenske razmere, ki so posledica sprememb podnebja, se kažejo v hitrih prehodih med letnimi časi, spremenjenem padavinskem režimu, višjih povprečnih letnih temperaturah, daljših sušnih obdobjih, nevihtah z veliko intenzivnostjo padavin, točo in močnim vetrom. Vsi ti dogodki pa vplivajo tako na količino kot tudi na kakovost kmetijske proizvodnje. V 20 letih je državna komisija za ocenjevanje škode potrdila za milijardo evrov škod v kmetijstvu. Najobsežnejša je bila pred dvema letoma, ko je suša povzročila za 238 milijonov evrov škode, od tega slabi dve tretjini na samih pridelkih, dobro tretjino pa so ocenjevalci pripisali izpadu krme. Škodni dogodki se pojavljajo skorajda vsako leto. Zadnje leto, ko ni bilo sproženo državno ocenjevanje škode, je bilo 2020. Sicer pa je država za povrnitev vsaj delčka izgubljenega prihodka kmetom in kmetijskim podjetjem v dveh desetletjih namenila 133 milijonov evrov ali 14 % ocenjene škode. Koliko pomoči bo vlada kmetom odkazala po lanskih vremenskih neprilikah, še ni znano. Sicer pa je pozeba med 4. in 7. aprilom lani povzročila za 25 milijonov evrov škode. Najbolj uničujoča so bila neurja s točo med 10. majem in 1. avgustom, ocenjena škoda znaša 44,5 milijona evrov. Poplave med 3. in 6. avgustom ter 28. in 31. avgustom pa naj bi kmete oškodovale vsaj za 18,7 milijona evrov. Med podravskimi občinami po obsegu škode izstopa sadjarska občina Sveti Andraž s 3,2 milijona evrov škode, ki so jo povzročila neurja s točo in pozeba. V Juršincih so ocenili za 2,4 milijona evrov in na območju Slovenske Bistrice za 1,6 milijona evrov škode. Na seznamu občin, ki so jih prizadele vremenske nevšečnosti, pa ni občin Kidričevo in Makole. Med regijami po višini škode izstopa pomurska regija, kjer je državna komisija na podlagi zbranih podatkov potrdila 21 milijonov evrov škode, medtem ko so poplave, pozeba in neurja s točo Podrav-ju prizadejali za 9,7 milijona evrov škode na kmetijskih pridelkih. Škoda po regijah Regija Pozeba Neurja s točo Poplave Škoda skupaj Dolenjska 527.171 € 208.841 € 324 € 736.336 € Gorenjska 607.195 € 2.056.198 € 1.223.681 € 3.887.074 € Koroška 0 € 21.374 € 62.889 € 84.263 € Ljubljanska 880.226 € 423.377 € 1.912.201 € 3.215.803 € Notranjska 398.552 € 238.730 € 113.071 € 750.353 € Obalna 665.449 € 568.415 € 266.123 € 1.499.987 € Podravska 2.634.298 € 3.893.618 € 3.172.066 € 9.699.982 € Pomurska 1.923.335 € 12.822.305 € 6.743.103 € 21.488.744 € Posavska 6.697.772 € 7.315.387 € 1.959.235 € 15.972.395 € Severnoprimorska 1.123.680 € 7.892.518 € 0 € 9.016.199 € Vzhodnoštajerska 5.266.313 € 3.504.503 € 996.968 € 9.767.785 € Zahodnoštajerska 4.373.581 € 5.577.551 € 2.288.862 € 12.239.995 € Zasavska regija 14.855 € 0 € 0 € 14.855 € SKUPAJ: 25.112.429 € 44.522.817 € 18.738.525 € 88.373.771 € Foto: Kristijan Lovrec Prva vremenska neprilika, ki je lani prizadela ljubiteljske in profesionalne sadjarje, je bila pozeba. V Podravju je povzročila za okrog 2,6 milijona evrov škode. Vir: Vlada, gradiva v obravnavi Polovica škod v kmetijstvu je posledica suše. Namakanih manj kot 4 % njiv Za zmanjšanje škod ali v izogib njihovemu nastanku kmetijsko ministrstvo sofinancira zavarovalne premije, letalsko obrambo pred točo (dobro tretjino stroškov pokrije država, ostalo občine), spodbuja postavitev protitočnih mrež in investicije v namakalne sisteme. Slednji so eden zanesljivejših vzvodov za boj proti suši, ki velja za eno od naravnih nesreč, ki je vse pogostejša in povzroča ogromno škodo, kar se odraža tudi v tem, da skoraj nikjer v svetu zavarovalnice ne zavarujejo kmetijske proizvodnje pred posledicami suše. Suša je na slovenskih tleh v letih 2003-2022 povzročila za 500 milijonov evrov škode oz. škoda po suši predstavlja polovico vseh nastalih škod. Kmetijsko ministrstvo je v zadnjih dveh programskih obdobjih za vlaganja v namakalne sisteme in namakalno opremo kmetom in podjetjem izplačalo okrog 26 milijonov evrov, po podatkih statističnega urada pa je bilo leta 2022 za namakanje pripravljenih 6.500 ha zemljišč ali slabe štiri odstotke njivskih površin. S protitočnimi mrežami je od 4.135 ha intenzivnih sadovnjakov v državi pokritih 1.249 ha, zanje pa so sadjarji in podjetja od leta 2007 do lani prejeli 10,4 milijona evrov. Kmetijsko ministrstvo je podprlo Foto: KG Z Ptuj Obseg škode po škodnih dogodkih v občinah Podravja Občina Pozeba Neurja s točo Poplave Benedikt 9.737 € 7.900 € 1.404 € Cerkvenjak 119.589 € 39.738 € 2.505 € Cirkulane 17.089 € 35.391 € 16.463 € Destrnik 0 € 35.710 € 125.207 € Dornava 0 € 10.323 € 4.583 € Gorišnica 0 € 238.143 € 361.002 € Hajdina 0 € 0 € 107.891 € Juršinci 451.609 € 1.402.615 € 536.398 € Lenart 611.901 € 177.932 € 37.777 € Markovci 0 € 29.010 € 299.941 € Majšperk 0 € 3.007 € 13.886 € Ormož 651.858 € 360.230 € 392.574 € Ptuj 82.044 € 4.391 € 0 € Podlehnik 0 € 64.849 € 0 € Slovenska Bistrica 1.494.040 € 56.578 € 24.275 € Središče ob Dravi 0 € 227.463 € 415.798 € Sveta Trojica 150 € 4.642 € 11.339 € Sveti Andraž 1.429.367 € 1.181.602 € 583.385 € Sveti Tomaž 0 € 43.407 € 23.520 € Trnovska vas 2.332 € 230.358 € 264.443 € Videm 26.973 € Zavrč 0 € 17.186 € 0 € Žetale 0 € 9.933 € 0 € tudi izgradnjo rastlinjakov, in sicer za skupno 376 naložb v rastlinjake je namenilo 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Podporo naložbam, ki pomenijo boj z ali zoper podnebne spremembe, ohranja tudi v prihodnje. Za izgra- Vir: Vlada, gradiva v obravnavi dnjo ali posodobitev namakalnih sistemov ter opreme do leta 2027 predvideva 20,5 milijona evrov ter za prilagoditev na podnebne spremembe v trajnih nasadih 40,6 milijona evrov. Mojca Vtič Sveti Tomaž • Pomoč pri ohranjanju in razvoju kmetijstva Kmetijam na voljo 18.000 evrov Kot v večini pretežno kmetijskih občin tudi v Svetem Tomažu v proračunu vsako leto nekaj sredstev namenijo za spodbude v kmetijstvu in razvoj podeželja. Doslej veljaven občinski pravilnik, po katerem so delili pomoč, je pripravljen na osnovi uredbe Evropske komisije za programsko obdobje 2015-2020. Ker se je to izteklo, so morali pripraviti novega, da bo usklajen z aktualnim programskim obdobjem. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Zinka Hartman, so s prejetjem pravilnika poskrbeli za pravno podlago za objavo javnega razpisa in dodeljevanje sredstev iz proračuna, v katerem imajo za ohranjanje in razvoj kmetijstva letos na voljo 18.000 evrov. Kmetijska gospodarstva bodo lahko prejela pomoč za naložbe v zvezi s primarno kmetijsko dejavnostjo, v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, za plačilo zavarovalnih premij, nekaj sredstev pa je namenjenih tudi podpori delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Za posodabljanje kmetij, urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov ter predelavo in trženje kmetijskih proizvodov bo lahko posamezna kmetija zaprosila za največ 65 odstot- kov upravičenih stroškov investicije oziroma maksimalno 2.000 evrov. Kmet, ki bo svojo proizvodnjo zavaroval za primer kritja izgub zaradi naravnih nesreč, vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, pa bo lahko iz proračuna prejel do 70 odstotkov stroškov zavarovalne premije. Kmetijska in podeželska društva so po novem pravilniku upravičena do največ polovičnega povračila upravičenih stroškov oziroma do največ 400 evrov. SD V Svetem Tomažu bodo tudi letos finančno spodbujali kmetijsko dejavnost. Foto: SD 10 Štajerski Izobraževanje torek • 19. marca 2024 Spodnje Podravje • Za informatorje v ptujskih šolah invalidi Dežurne učence ponekod nadomestili informatorji Na osnovnih šolah Spodnjega Podravja že vrsto let ni več dežurnih učencev. Po mnenju Ministrstva za vzgojo in izobraževanje namreč ni dopustno, da bi nadzor nad prihodi in izhodi opravljali učenci. Druge rešitve šolam niso predlagali, zato se pač vsaka skuša znajti po svoje. V večini primerov so šole ostale kar brez informatorjev, štiri ptujske osnovne šole pa jih zaposlujejo prek javnih del, ki jih delno sofinancira občinski proračun. To pomeni, da se morajo šole vsako leto znova prijavljati na razpis in upati na uspeh, ki je odvisen predvsem od razpoložljivih sredstev. Zaradi omejenih sredstev je lani MO Ptuj šolam omejila izbor zgolj na invalidne osebe. Dolgotrajni postopki zaposlitev prek javnih del To je po besedah Tatjane Vaupo-tič Zemljič, ravnateljice OŠ Ljudski vrt, postopek izbire precej podaljšalo. Na podružnični osnovni šoli Grajena je informator začel delati v začetku februarja letos, na matični pa še nekaj tednov kasneje. Kandidata so sicer izbrali že sredi decembra lani, torej je vse skupaj trajalo okoli dva meseca. Poleg tega so bili pri izbiri precej omejeni, saj nekdo, ki ima na primer psihične težave in je izgorel, na takem delovnem mestu ne more biti zaposlen. »Ravnatelji že leta opozarjamo, da je informator v osnovnih šolah nujno potreben, vendar nismo slišani. Dejstvo je, da šole ne moreš kar zakleniti in preprečiti vstopa, v času pouka pa na šolskih hodnikih ni nikogar. Informator je tista oseba, ki ima nadzor, ki spremlja, kdo vstopa in izstopa iz šole, napoti otroke na pravo mesto in poskrbi za njihovo varnost. Seveda tega dela ne more opravljati vsak, predvsem pa mora imeti občutek za ljudi,« je izpostavila Vaupotič Zemljičeva in dodala, da praviloma vsako leto na tem mestu zaposlijo nekoga novega, ko pa se oseba temu delu privadi, dobro pozna tako učence kot zaposlene, se mu pogodba izteče. Na Osnovni šoli Breg tovrstnih težav niso imeli, saj so imeli že v lanskem letu na tem delovnem mestu zaposleno invalidno osebo, s katero so na novo sklenili pogodbo. Tudi na OŠ Mladika imajo infor-matorko, ki opravlja vrsto del. Pri njej med drugim počakajo učenci, ki morajo zaradi bolezni ali drugih razlogov predčasno oditi iz šole. Podobne naloge opravlja informator tudi na ptujski OŠ Olge Meglič. Ravnateljica Helena Ocvirk se sicer še dobro spomni časov, ko so imeli Ravnatelji si prizadevajo, da bi bilo delovno mesto informatorjev sistemizirano. Na šolskem ministrstvu ne vidijo potrebe po informatorju Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da omenjeno delovno mesto informatorja ni opredeljeno v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, zato njegove naloge niso jasno definirane. »Seznanjeni smo, da imajo nekatere šole zaposlene dodatne osebe, za katere pa sredstev ne zagotavlja ministrstvo. Te osebe opravljajo različne naloge, kijih določi ravnatelj. Nekatere šole na ta način rešujejo potrebo po kadru, ki skrbi za otroke v času odmorov ter pred poukom in po njem. V večini šol pa te naloge opravljajo strokovni delavci v okviru drugega dela.« V preteklih letih so prejeli veliko pobud glede sistemiziranja novih delovnih mest, ki se nanašajo na zagotavljanje različnih storitev (zagotavljanje varnosti, varstvo otrok med odmori, zagotavljanje prevajanja, komunikacija s starši idr.). »Ker se te potrebe od šole do šole razlikujejo, ocenjujemo, da uvedba posebnega delovnega mesta na sistemski ravni ni smiselna. V primeru težav, ki se pojavljajo na posameznih šolah, ministrstvo ukrepa z dodeljevanjem specifik in dodatnih zaposlitev (npr. spremljevalci učencem),« so še dodali na MVI. Na usek štirih ptujskih osnovnih šolah imajo letos informatorje, ki imajo nadzor nad prihodi in odhodi. dežurne učence, ki so se preko te funkcije učili odgovornosti in navajanja na red. Pri njih imajo prav tako informatorja, zaposlenega preko javnih del, kar pomeni, da za naslednje šolsko leto ne vedo, ali ga bodo dobili ali ne. Lani na razpisu niso bili uspešni. »Smo mestna šola in je frekvenca ljudi precejšnja, zato je še toliko pomembnejši nadzor nad tem, kdo vstopa v šolo. Poleg tega informatorji usmerjajo obiskovalce, da ne tavajo po šoli, in so v veliko pomoč staršem in učencem,« je povedala Ocvirkova. Bolj potreben redar kot informator? Nekateri so mnenja, da delovno mesto informatorja v osnovnih šolah ni potrebno, saj bi to delo lahko razporedili med delavce šole. Bi pa veliko raje na tej funkciji videli neke vrste redarja ali varnostnika, ki bi imel pooblastila ter znanje, kako pravilno ravnati v primerih, ko se v šolskem prostoru kateri izmed obiskovalcev neprimerno vede. Eden izmed ravnateljev bi zato hipotetično na tem delovnem mestu zaposlil informatorja z znanjem varnostnika, vendar brez orožja. Pa ne zaradi otrok, ampak odraslih, ki so lahko konfliktni. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Spodnje Podravje • Kaj prinaša sprejeta šolska reforma? »Lepotni popravki« slovenskega šolstva Slovenski osnovnošolki prostor je z novelo zakona dočakal nekaj sistemskih sprememb, predvsem na področjih nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu in obveznih tujih jezikov. Po mnenju pripravljavcev je bistveni cilj sprememb ohranitev in izboljšanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja. Marsikdo pa meni, da gre zgolj za nekaj popravkov v šolskem sistemu, ki ne prinašajo bistvenih sprememb v konceptu poučevanja. Prenovljeni zakon o osnovni šoli prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce, ki je v širši javnosti sprejet kot ena izmed pozitivnih rešitev. Podatki sicer kažejo, da v prvem razredu več kot 90 % šol že izvaja prvi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet. Glede na izkušnje iz tujine se v večini držav EU učenci začnejo učiti prvi tuji jezik kot obvezni predmet med šestim in sedmim letom starosti. V zadnjih letih se v osnovnih šolah EU povečuje tudi delež učencev, ki se učijo dva tuja jezika. Temu trendu naj bi sledile slovenske osnovne šole, saj je bila prvotno med spremembami tudi uvedba obveznega tujega jezika za učence zadnje triade. Vendar se je šolsko ministrstvo nato temu odpovedalo, saj je del pedagoške stroke opozarjal, da bi še en obvezni tuji jezik preveč obremenil učence. Ali so sprejeli pravo odločitev ali ne, bo najverjetneje pokazal čas. Je pa dejstvo, da si je kar nekaj ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja prizadevalo, da bi vendarle imeli učenci višjih razredov dva obvezna tuja jezika. Učenci se sicer še vedno lahko učijo drugi tuji jezik v okviru neobveznih izbirnih predmetov, za katere pa ni ravno veliko zanimanja. NPZ v tretjem razredu je samo nepotreben stres Prenovljeni zakon na novo uvaja nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce, hkrati pa določa, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa. NPZ v tretjem razredu sicer marsikdo označuje le kot nepotreben stres za osemletnike. S tem ko dobiva NPZ možnost selektivne vloge v 9. razredu, bodo zagotovo še bolj v ospredju ocene in točke. Zanje, veščine, kompetence in talente 15-letnika je težko izmeriti z enim zaključnim testom. Se je pa sedaj na marsikateri šoli dogajalo, da učenci pisanja NPZ niso jemali dovolj resno, saj se rezultati niso nikjer upoštevali. Največ novosti za šolanje na domu Spremenjen zakon o osnovni šoli prinaša največje spremembe za učence, ki se izobražujejo na domu. Ob koncu leta bodo morali opraviti izpite iz vseh predmetov, kar je bistveno več kot doslej. Nekateri starši temu nasprotujejo in -i * .i,. ■ T Prenovljeni zakon o osnovni šoli prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce, NPZ v tretjem razredu in nekaj sprememb na področju šolanja na domu. opozarjajo, da na ta način postajajo le podizvajalci javne osnovne šole, izobraževanju na domu se jemlje njegova alternativnost, otroci pa bodo preobremenjeni. Napovedali so celo vložitev ustavne presoje. Njihovo mnenje je bolj kot ne ne- upravičeno, saj izobraževanje na domu ne more biti manj zahtevno kot v šoli. To področje bi prav gotovo morali v prihodnje še bolj omejiti in šolanje na domu dovoliti samo v izjemnih okoliščinah. Tovrstna odločitev pač ne more biti kaprica staršev, sploh tistih, ki niso usposobljeni za poučevanje. V praksi se je velikokrat dogajalo celo to, da so otroci želeli v šolo, pa jim starši tega niso dovolili zaradi svojih prepričanj. Estera Korošec Foto: CG torek • 19. marca 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj, Podravje • Prva Salamijada Spodnjega Podravja Ivanka Majcen je prva nosilka priznanja naj domača salama Ptuj seje s sobotno prvo Salamijado Spodnjega Podravja, kije potekala v Qcentru, vpisal med slovenske organizatorje ocenjevanja salam, na katerih izbirajo naj domačo salamo. Odslej bo potekala vsako leto pred velikonočnimi prazniki. Pripravila stajo družba Radio-Tednik Ptuj in Qcenter Ptuj. Organizatorja sta za ocenjevanje izbrala ocenjevalce salam z licencami Zveze društev salamarjev Slovenije. Privabila je 12 izdelovalcev salam in veliko obiskovalcev, ki so uživali v njihovih okusih in so lahko tudi darovali v skrinjice Rotary kluba Ptuj za dober namen ob materinskem dnevu. Salamijada Spodnjega Podravja je postala tretja slovenska salamijada pod okriljem Zveze društev salamarjev Slovenije, na katerih ocenjujejo licencirani ocenjevalci za ocenjevanje salam. Petčlansko komisijo prve Salamijade Spodnjega Podravja je vodil Zlatko Kreis, tudi član najstarejše salamijade v Sloveniji in Evropi v Sevnici. Ocenjevali so zunanji videz, vonj, prerez in vsebino ter okus. To so kriteriji Zveze društev salamarjev Slovenije, po teh njih ocenjujejo salame tudi v tujini. Na prvi Salamijadi Spodnjega Podravja je slavila Ivanka Majcen iz Dolene. „To priznanje nam veliko pomeni, saj nam daje vedeti, da smo na pravi poti in dobro delamo. Salame delamo že okrog 20 let. To ni naše prvo priznanje. V Gadovi peči, kjer ocenjujejo samo divjačin-ske salame, smo že tudi bili nagrajeni, prejeli smo zlato priznanje. Še naprej se bomo trudili za kakovost naših izdelkov." Roman Kokol iz Brezovcev pri Cirkulanah se je razveselil drugega :er S? " X I 0Í hi Foto: Črtomir Goznik Najboljši trije na prvi ptujski Salamijadi: Turistična kmetija Golob iz Zlatoličja (tretje mesto), Ivanka Majcen iz Dolene (prvo mesto) in Roman Kokol iz Brezovcev pri Cirkulanah (drugo mesto). Za nagrade so prejeli bone Qcentra, ki jih je podelil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. mesta: „Odlično, to je velika motivacija zame, za naprej. Je zahvala za to, za kar se trudimo v Halozah, da ne bodo zarasle. Salame delam že okrog deset let s pomočjo mojega najboljšega prijatelja. Delava jih za lastno uporabo, za prijatelje, za družbo. Pri tem uživamo, to je tudi sprostitev po delu, predvsem pa zadovoljstvo." Na tretje mesto se je uvrstila Turistična kmetija Golob iz Zlatoličja. „To je potrditev našega dela, da smo na pravi poti. Salame delamo že skoraj 30 let, tudi druge suhomesne izdelke. Naše izdelke Foto: Črtomir Goznik Simona Pušnik in Dalibor Bedenik sta v Qcentru pozdravila vse udeležence prve Salamijade Spodnjega Podravja in vse obiskovalce, ki so se lahko prepričali o kakovosti salam tega območja. Foto: Črtomir Goznik Salame so ocenjevali ocenjevalci z licencami Zveze društev salamarjev Slovenije: Zlatko Kreis, Jurij Pucko, Roman Miklavec, Luka Šumer in Bogdan Simič. Pri preizkušanju vzorcev so imeli na voljo vodo, vino, kruh, jabolka in sir. Ocenjevali so zunanji videz (največ 2 točki), vonj (največ 3 točke), presek in vsebino (največ 4 točke) ter okus (največ 6 točk). Vseh 15 točk glede na kriterije ni prejela nobena salama, nekaj ocen pa je preseglo 12 in 13 točk. V Spodnjem Podravju delajo dobre salame V ocenjevalni komisiji so bili s kakovostjo salam prve Salamijade Spodnjega Podravja zadovoljni. Prihodnje leto pa pričakujejo še boljše, tudi zato, ker letošnje leto za zorenje ni bilo najboljše, zlasti za tiste, ki salame sušijo na podstrešju ali v kleteh in nimajo hladilnic, zorilnic. Prevladovale so klasične salame iz svinjine in govedine, dve sta bili z divjačine. „Dobra salama je tista, ki jo lahkoješ,ješ,ješ, brez kruha, in spet ješ. To so besede mojega dobrega prijatelja, predsednika ocenjevalne komisije sevniške salamijade," je na vprašanje o odlikah dobre salame odgovoril Zlatko Kreis, kije skupaj z ostalimi člani komisije na Ptuju nadvse užival. Sama kakovost pa se sicer začne že pri prašičih, pomembno je, kaj jedo, pomembnaje tudi čistoča. prodajamo izključno na domačem dvorišču. Koliko naredimo, toliko prodamo. Vse pridelamo doma, od zrna do žlice, doslej še nismo kupi- li niti enega prašiča. Dokler bomo imeli svoje prašiče, bomo še delali," je povedal Janez Golob. MG Foto: Crtromir Goznik Foto: Črtomir Goznik Sodelovali so: Kmetija Kangler, Kmetija Stopnišek, Kmetija Črešnik, UPP Haloze, Turistična kmetija Golob, Kmečki turizem Krajnc, Izletniška kmetija Vaupotič - Cestnik, Kmetija Čelofiga, Branko Vogrin, Ivanka Majcen, Marjan Pišek in Roman Kokol. Harmonikarski orkester Modras (na fotografiji), ki ga vodi Tomaž Vidovič, in harmonikar Anej Bezjak so poskrbeli za lep glasbeni utrinek Salamijade, ki bo postala tradicionalna prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj in Qcentra pred vsakokratnimi velikonočnimi prazniki. Slovenske gorice • Pestro velikonočno dogajanje Sejmi, tržnice in razstave pirhov Pred veliko nočjo v številnih slovenjegoriških občinah organizirajo delavnice za otroke in odrasle, na katerih udeleženci ustvarjajo pirhe in tudi tematske okraske in voščilnice. - i V Svetem Andražu na primer bodo v nedeljo, 18. marca, po maši na platoju pred cerkvijo svetega Andreja postavili velikonočno tržnico, na kateri bo mogoče najti pridelke, izdelke in domače dobrote, brez katerih si ob tem času v letu ne predstavljamo praznične mize. Na lenarški tržnici bo tudi letos velikonočni sejem, in sicer 22., 23. in 29. marca dopoldan. Tra- dicionalno ga pripravljata društvo Ovtar Slovenskih goric in Razvojna agencija Slovenske gorice, na stojnicah pa bodo naprodaj izdelki domače in umetnostne obrti, izdelki za velikonočno krasitev in kulinarične dobrote. V trojiški samostanski kleti pa tamkajšnji zavod za turizem ponovno organizira razstavo velikonočnih pirhov. Izdelave veliko- nočnih jajc se običajno lotijo vse trojiške vasi, svoje razstavne kotičke imajo društva, učenci osnovne šole in malčki iz vrtca, varovanci VDC Polž, stanovalci Doma svetega Lenarta in tudi drugi posamezniki od blizu in daleč. Razstavljeni pirhi bodo v Martinovi kleti na ogled od 30. marca do 1. aprila med 10. in 19. uro. SD V trojiški samostanski kleti tudi letos pripravljajo razstavo velikonočnih pirhov. Foto: SD 12 ŠtajerskiTEDNiK Ljudje in dogodki torek • 19. marca 2024 SARAJEVO IN MEDJUGORJE • raznolikost glavnega mesta Bosne in Hercegovine • odlično lokalno kulinariko • sproščenost prebivalcev in čas, ki teče počasneje • mirnost in spokojnost v enem najpomembnejših romarskih središč 13.-14. aprila Sarajevo, mesto različnih kultur, nas bo najprej navdušilo s krožnim avtobusnim ogledom, nato pa se bomo skozi center sprehodili tudi peš. Seznanili se bomo s časom, ko je mesto pripadalo Turkom in ko so bile v Sarajevu olimpijske igre. V starem mestnem jedru bomo uživali na Baščaršiji, kjer obrtniki še vedno izdelujejo avtentične izdelke. Začutili bomo del zgodovine, katere del so številne stavbe, od Vječnice, do Principovega mostu. V mestu imajo katoliško katedralo, staro pravoslavno cerkev in številne džamije, pot pa nas bo peljala do najbolj poznane - Begova džamija. V številnih lokalih bomo lahko poskusili lokalne čevapči-če, ali kaj drugega, iz bogate kulinarične zapuščine. Bosanski zajtrk nas bo okrepil za dan, skozi katerega nas bo vodilo slikovito potovanje ob reki Neretvi, kjer bomo lahko občudovali prekrasno panoramo. Ustavili se bomo ob starem porušenem mostu v mestu Jablanica, nato pa nadaljevali z vožnjo do Medžugorja. Mesto, ki je poznano po vsem svetu zaradi prikazovanj Device Marije, je eno najpomembnejši romarskih središč v Evropi. Ogledali si bomo cerkev sv. Jakova in se počasi sprehodili po mestecu. Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - 1 x polpenzion nastanitev v hotelu ****dvoposteljne sobe lokalni vodnik v Sarajevu - zunanji ogledi po programu - turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! ŠtajerskiTEDNiK ;radioPTUI SONČEK Ormož • Poldrugo leto od uvedbe prevozov za starejše 79 rednih uporabnikov Prostoferja Vseslovenskemu projektu zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših Prostofer, kar pomeni prostovoljni šofer, seje oktobra 2022 pridružil tudi Ormož. Foto: arhiv občine Župan Danijel Vrbnjak je sprejel 14 ormoških prostovoljnih šoferjev ter se jim zahvalil za njihovo srčnost in solidarnost. Lani je 14 ormoški prostovoljnih šoferjev opravilo 197 prevozov starostnikov. Za prevoze starejših, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nižje mesečne dohodke pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi, skrbi 14 prostofer-jev, ki so lani opravili 197 prevozov. Najpogosteje so uporabnike, rednih je kar 79, odpeljali do zdravstvenega doma, bolnišnice in lekarne, večkrat pa tudi v trgovino, banko, na pošto, pokopališče, na upravno enoto ali v Center starej- ših občanov Ormož. Župan Danijel Vrbnjak je pred dnevi sprejel prostovoljne šoferje, da bi se jim zahvalil za dobro delo, ki ga opravljajo, saj s tem, ko nekomu podarijo svoj čas, pokažejo srčnost in solidarnost. V mrežo Prostofer so vključene 104 slovenske občine, torej že skoraj polovico vseh, ki jih je 212. Med njimi poleg Ormoža najdemo še občino Markovci pa tudi Cerkvenjak in Rače-Fram. A to ne pomeni, da v ostalih občinah ne obstaja kakšna druga oblika prevozov starostnikov, ki jih prostovoljci brezplačno odpeljejo po nujnih opravkih. Tako je med drugim tudi v Lenartu, kjer je občina kupila vozilo in skupaj z obema društvoma upokojencev, lenarškim in voličin-skim, organizirala mrežo prostovoljnih šoferjev. SD Ptuj • 14. marec - svetovni dan ledvic Merjenje tlaka in sladkorja v krvi Društvo ledvičnih bolnikov Ptuj je 14. marca, ob dnevu ledvic, v nakupovalnem središču Qcenter organiziralo brezplačne meritve ravni sladkorja v krvi in merjenje krvnega tlaka. Na stojnici se je ustavilo veliko ljudi, ki so izkoristili možnost brezplačnega imr]&n]a krvnega sladkorja in tlaka. Bojan Vauda, predsednik ptujskega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1992, pravi, da je namen tovrstnih akcij predvsem osvešča-nje o pomenu zdravja. Društvo šteje 160 članov, aktivnosti izvajajo skozi vse leto: „Naša osnovna dejavnost je informiranje javnosti o ledvičnih boleznih, zdravljenju, preprečevanju, možnostih, tran- splantaciji ipd. Kot društvo članom organiziramo izlete, gibanje, rekreacijo, jih izobražujemo, se družimo, enkrat letno izvedemo izlet. Na vse te načine skušamo popestriti življenje ljudem, ki so vezani na dializo, da vedo, da niso sami." Njihova stalna akcija ob svetovnem dnevu ledvic je namenjena brezplačnim meritvam. Po raznih info točkah merijo krvni tlak in sladkor ter delijo informacijski material. „Širimo informacije o tem, kako zdraviti, ne nazadnje pa tudi živeti z boleznijo ledvic," še doda Vauda. Odziv na stojnici, ki je bila postavljena v Qcentru, je bil zelo dober. Dženana Kmetec Foto: DK Ljutomer • 20 let Društva za osteoporozo Zahvala Občine za prizadevno delo Društvo za osteoporozo Ljutomer je ob dvajsetletnem delovanju pripravilo slovesnost, na kateri je predsednica Vlasta Markovič spregovorila o številnih aktivnostih, ki jih vseskozi izvajajo in ob tem za okoli 300 članov skrbijo za prijetno sobivanje. Izpostavila je izobraževanja, predavanja in ozaveščanja o tej bolezni kakor tudi številna druženja, ki so jih še bolj povezala. Za uspešno in prizadevno delo sta se Markovičevi zahvalili predsednica Zveze društev bolnikov z osteopo-rozo Slovenije Janja Rednjak in ljut- omerska županja Olga Karba, ki je ob tej priložnosti društvu podelila zahvalo. NŠ Rokomet Dvomestna prednost že pred polčasom Stran 14 Odbojka Ptujčankam tekma višjega nivoja in potrditev 1. mesta Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 27. krog Strelstvo Ptujčani dramatično do tretjega naslova prvakov Stran 15 Nogomet Videm ponovno na vrhu, Podvinčani zadržali Krčane Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ E-mail: sport@radio-tednik.si Brez doseženega gola in brez točk Kako težko je obrniti neugodno tradicijo, se še kako dobro zavedajo šumarji, ko je govora o tekmah z Domžalami. Do sobote sta se ekipi v 1. ligi srečali 30-krat, le trikrat so slavili šumarji - z novim porazom je njihova uspešnost zmag padla pod 10 % ... Takšne serije so za ene ekipe prava nočna mora, za druge pa blagoslov: Domžalčani so npr. v tej sezoni v treh tekmah z Aluminijem osvojili popolnih 9 točk, kar je skoraj tretjina (natančno 31 %) vseh točk, ki jih imajo (29) na računu! Vedno, ko se trenerju Dušanu Kosiču trese Nogomet • 1. SNL Domžale - Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Stuparevic (42.), 2:0 Zeljkovic (64., ag.). DOMŽALE: Štubljar, Klemenčič, Offenbacher, Bapo, Hodžic, Markuš, Jo. Pišek, Stuparevic (od 88. Husmani), Kolobaric (od 88. Krupic), Šturm (od 61. Dovžan Karahodžic), Krstovski (od 73. Perc). Trener: Dušan Kosič. ALUMINIJ: L. Jovanovic, Jovan, Koblar, Zeljkovic, Šubaric (od 58. Schaubach), Ja. Pišek (73. Brkljača), Jagic, S. Jovanovic, Gorenak (od 73. Krapuhin), Maružin (od 58. Baskera), Matic (od 82. Susso). Trener: Robert Pevnik. trenerski stolček (spomladi je s svojo ekipo do sobote vpisal pet porazov in eno zmago), je na obzorju rešitev - tekma z Aluminijem ... Prvi so zapretili domačini, a sta Krstovski in Kolobarič z zaključnima streloma zgrešila cilj. A najlepša priložnost uvodnega dela tekme je pripadla gostom, ko so v 16. minuti dolgo kombinirali, na koncu pa je Jovan z natančno podajo našel Matica, njegov strel z glavo iz bližine pa je domačemu vratarju uspelo nekako ubraniti. Celje srečno do zmage, Maribor bližje Olimpiji S tekmami 27. kroga se je zaključila tretja četrtina sezone v 1. ligi. Pred prvoligaši je sedaj dvotedenski reprezentančni premor, na katerega lahko gre najboljše volje vodilno Celje, iz primeža slabih rezultatov in ogrožene cone izpada pa so se vsaj za teden rešile Domžale. Celjani so bili pred dvobojem z zadnjeuvrščenim Kalcerjem v vlogi popolnih favoritov, a se je srečanje obrnilo v napeto končnico. Medtem ko so grofle v nekaterih zadnjih tekmah točke v končnici izgubljali (z Olimpijo in Mariborom), pa se je tokrat obrnilo v njihov prid. Globoko v sodnikovem dodatku so izsilili napako v obrambi Radomljanov in Uroš Korun (ima skoraj 300 tekem v 1. ligi) je žogo potisnil v lastni gol. To pa ni bil edini avtogol na tekmi, na drugi strani je zanj poskrbel tudi Tamar Svetlin. Rozmanu in druščini je tako znova uspelo prednost pred Olimpijo povečati na 12 točk (Olim-pija ima tekmo manj z Mariborom). Medtem ko ima Aluminij slabo statistiko medsebojnih dvobojev z Domžalami, pa ima Olimpija podobno z Bravom: na stadionu v Šiški zmajčki niso zmagali že osem zaporednih tekem, nazadnje jim je to uspelo decembra 2019. Tokrat so si z amatersko odigrano zadnjo minuto prvega polčasa situacijo otežili kar sami, ko so s serijo napak dovolili domačinom izenačenje. Spodrsljaj čete trenerja Zorana Zeljkoviča so izkoristili varovanci Anteja Šimundže, ki so se z zmago proti Kopru večnim tekmecem približali na sedem točk razlike (ob tem še vedno ni znan razplet pritožbe Maribora na odločitev disciplinskega sodnika, ki je tekmo Mura - Maribor registriral z izidom 3:0 za Muro, op. a.). Mož odločitve v Ljudskem vrtu v dvoboju s Koprčani je bil Josip Iličič, ki je odigral eno najboljših partij v sezoni. Ob dveh doseženih golih je bil udeležen še v številnih drugih nevarnih akcijah svoje ekipe. Derbi spodnjega dela lestvice v Rogaški Slatini se je končal z remijem, s čimer so bili zadovoljni oboji. Rogaška je na zadnjih petih tekmah trikrat zmagala (Koper, Kalcer, Aluminij) in dvakrat remizirala (Maribor, Mura), pri čemer je na kar štirih tekmah ohranila mrežo nedotaknjeno (Maribor, Kalcer, Aluminij, Mura). REZULTATI 27. KROGA: Domžale - Aluminij 2:0 (1:0); Maribor - Koper 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Iličič (38., z 11-m), 1:1 Wisdom (53.), 2:1 Iličič (69.), 3:1 Barišič (72.); Celje - Kalcer Radomlje 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Popovič (20.), 1:1 Svetlin (33., ag.), 2:1 Korun (93., ag.); Bravo Kostel - Olimpija 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Durdov (45.), 1:1 Stanko-vič (45+1.); Rogaška - Mura 0:0. 1. CELJE 27 19 5 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 26 25 27 25 26 25 27 27 10. KALCER RADOMLJE 27 Po zatišju so na drugi strani v končnici prvega polčasa spretno zadeli domačini. Po kotu in izbijanju vratarja Lana Jovanovica je žoga prišla do Filipa Stuparevica, ki je z levico s strani natančno meril s približno 15 metrov, pri čemer je žoga na poti do mreže šla med nogama Maružina in med rokama Jovanovica - 1:0. 24-letni Srb je zadel drugič v sezoni. Drugi del so šumarji odprli s terensko prevlado, lepo so držali žogo v svoji posesti in kombinirali, v zaključkih akcij pa so bili premalo konkretni. Z agresivnim pokrivanjem so tudi dvakrat prestregli žogo domačega vratarja Štubljarja v nevarni coni, a pravega zaključka vendarle ni bilo. Domačini so prednost povišali v 64. minuti, ko je po podaji s kota Dario Kolobarič žogo z glavo poslal v petmetrski prostor, kjer je Aleksan-dar Zeljkovic nespretno reagiral in jo poslal v lastno mrežo - 2:0. Na drugi strani je imel isti igralec odlično priložnost za vsaj častni zadetek, a jo je iz bližine poslal visoko čez gol. Blizu prvenca v rdeče-belem dresu je bil tudi Rus Krapuhin, a je njegov poskus Štubljar ubranil. Nogometaši Aluminija proti Domžalam že osmič zapored niso našli poti do zmage. Kidričani so v tem delu sezone močno odvisni od golov Tina Matica (od petih golov Aluminija spomladi je zabil štiri, enega je dodal Kljun), ob njegovi ničli so stvari nemudoma otežene. Trener Pevnik zagotovo močno pogreša večji učinek Sandra Jovanovica, ki je jeseni naravnost blestel, spomladi pa nikakor ne najde prave forme (tudi menjava igralnih mest mu pri tem ne pomaga ...). Če k temu prištejemo še dejstvo, da so odvisni od obramb najstniških vratarjev Lana Jovanovica in Jana Petka (Samo Pridgar je poškodovan, Kristijan Župic je pred kratkim prišel iz Bistrice), potem šumarje v zadnji četrtini sezone nedvomno čaka težak boj za obstanek. Janez Pišek, Aluminij: „Naša igra do zadnje tretjine igrišča še poteka po začrtanih smernicah, nato pa nam nekaj zmanjka. Težko je v obrambi držati ničlo ob konstantnem pritisku tekmecev, veliko lažje bi bilo s kakšnim golom več v mreži tekmecev." Robert Pevnik, trener Aluminija: „Pripravili smo si dovolj priložnosti za zadetek, tudi energija v ekipi je bila prava, šepala pa je realizacija, oz. koncentracija pri zaključnih strelih. Na drugi strani smo prejeli dva prepoceni zadetka, enega smo si celo zabili sami in tukaj so glavni razlogi za poraz. Če bi mi povedli, bi lahko šla tekma v našo smer. Še vedno pa ni nič izgubljenega, razlike so majhne in smo v enakovrednem boju za 6. mesto." Dušan Kosič, trener Domžal: „Veseli me, da so fantje po slabši seriji tokrat pokazali pravi obraz, do zmage pa smo prišli z disciplinirano igro. Nedvomno bo sedaj delo v reprezentančnem premoru lažje in bo potekalo v boljšem vzdušju." JM Atletika • PS v metih za starejše mladince in pionirje Rajher do dveh naslovov Na mestnem stadionu je v organizaciji Atletskega kluba Ptuj potekalo zimsko Prvenstvo Slovenije v metih za starejši mladinski in pionirski kategoriji U-16. Za mlade atlete in atletinje je to bilo zadnje tekmovanje zimske sezone. Skupno je bilo na štartni listi 65 3. MARIBOR 4. BRAVO KOSTEL 5.KOPER 6. DOMŽALE 7. MURA 8. ROGAŠKA 62 50 43 42 34 29 28 26 25 6 6 15 24:41 24 Jože Mohorič 14 8 12 7 11 9 9 7 9 7 7 7 3 59:21 4 51:31 6 46:26 7 35:31 9 36:35 2 15 35:42 7 11 24:36 5 15 26:48 4 16 26:51 Foto: Črtomir Goznik Andraž Rajher (AK Ptuj) je na domačem prvenstvu Slovenije zmagal v dveh kategorijah. tekmovalcev, domače barve je zastopal Andraž Rajher, letnik 2006. Andraž je nastopil v metu kladiva in diska, v obeh disciplinah je stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. V paradni disciplini meta kladiva je s 6-kg orodjem kar trikrat presegel mejo 67 metrov, najdaljši met je znašal 67,72 m. V metu diska (1,75 kg) je prav tako slavil, a je imel nemalo težav, saj je edini veljavni met izvedel prav v zadnji seriji - meril je 49,05 m. „Za Andraža je pomemben predvsem rezultat v njegovi paradni disciplini, kjer je s 67,72 metra dolgim metom izpolnil normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Peruju," je povedal trener in vodja tekmovanja Gorazd Rajher, ki se je dotaknil tudi organizacijske plati: „Lahko se pohvalimo z vzorčno pripravljenim tekmovališ-čem, ki je ponudilo vrhunske pogoje za vse tekmovalce." V pionirski konkurenci je dvakratna zmagovalka (disk, kladivo) postala Oriana Lovrec (Velenje). JM Atletika Čeh še naprej pod estonskim mentorstvom Pred dnevi je najboljši slovenski atlet in svetovni pod-prvak v metu diska Kristjan Čeh oznanil, da se razhaja z estonskim trenerjem Gerdom Kanterjem, s katerim je sodeloval od konca leta 2021. Na naslednji korak - oznanitev novega trenerja - ni bilo treba čakati predolgo. Novica je, da ostaja tesno povezan z Estonijo, domovino svojega dekleta Anne Maria Orel, saj bo trenerske vajeti prevzel Mart Olman. Gre za 35-letnega nekdanjega metalca kladiva, trikratnega prvaka svoje domovine. „Dosedanjemu trenerju Kan-terju se zahvaljujem za vse, kar me je naučil. Najini poti se na tem mestu razhajata, menim, da je napočil čas za spremembo. Priprave na letošnjo sezono tako potekajo brez prekinitev. Osredotočen sem na treninge in se zavedam, kaj prinaša letošnja sezona. Ob meni je že nov trener Mart Olman, s katerim skupaj pozitivno zreva v prihodnost," je ob tem dejal slovenski atlet. 14 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 19. marca 2024 Rokomet • 2. DRL (m), od 1. do 4. mesta Dvomestna prednost že pred polčasom Drava Ptuj - Maribor Branik 36:21 (18:9) DRAVA PTUJ: Škorc, Voda; Krasnič 8(1), Golež 7, Maroh 6(1), Toplak 4, S. Kocjančič 3, Šestanj-Plohl 2, Korez 1, T. Bezjak 1, Kramberger 1, T. Kocjančič 1, M. Bezjak 1, Žuran 1, Kuzma, Strašek. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so po suvereno opravljeni nalogi v rednem delu sezone (12 tekem, 12 zmag) odločno začeli tudi končnico za napredovanje v 1. B-ligo. Sosedom iz Maribora, ki so se skozi šivankino uho prebili med najboljše štiri ekipe, niso dopustili nobenih možnosti za morebitno presenečenje. Tekmo si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so na koncu obe ekipi nagradili z glasnim aplavzom. Izenačen je bil le uvodni del (2:2 v 8. minuti), vse ostalo je bilo v domeni domačinov. Pri rezultatu 7:4 so dravaši naredili serijo 6:0 (13:4), kmalu zatem so prišli do dvomestne Rokometaši Drave niso imeli večjih težav s sosedi iz Maribora. Rokomet • Pripravljalna tekma Kadeti Slovenije za malenkost boljši Velika Nedelja - Slovenija U18 32:34 (16:17) VELIKA NEDELJA: Bezjak (1 obramba), Firšt Šeruga (3 obrambe); Žunič 2, V. Kovačec, Zorec, Škorjanec 1, Notersberg 1, T. Grabovac 6 (5), Borko 4 (2), Ude Tkalčec 3, Toplak 3, B. Majhen 6, V. Kovačec Lesar, Gašič 2, Sraga 4. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. Potek rezultata: 0:2, 4:3, 6:4, 7:9, 9:12, 16:15, 16:18, 23:24, 23:26, 29:33, 32:34. V Ormožu se je na štiridnevnih pripravah mudila kadetska repre- zentanca Slovenije. Gre za fante, stare do 18 let, letnike 2006 in mlajše. Ekipo Slovenije, ki jo poleti čaka nastop na evropskem prvenstvu, vodi trener Marko Šibila. „Zelo zadovoljni smo s pripravami v Ormožu. Opravili smo šest treningov in odigrali pripravljalno tekmo proti 1. B-ligašu iz Velike Nedelje. V prvi vrsti moram reči, da je Ormož res pravo rokometno mesto, saj na vsakem koraku srečaš ljudi, ki dihajo za rokomet. Zdaj mi je jasno, zakaj je ormoški rokomet tako uspešen že več kot dve desetletji. Z igro na tekmi proti Veliki Nedelji sem zadovoljen. Tekma je pokazala nekaj dobrih in nekaj slabih strani: dobre bomo poskušali nadgraditi, slabše pa popraviti. Na evropskem prvenstvu nas avgusta v Črni gori čaka težka skupina, v kateri so še Hrvaška, Srbija in Grčija. Med osem najboljših na prvenstvu vodi le prvo mesto," je na kratko gostovanje v Prlekiji opisal trener slovenske kadetske reprezentance Šibila. Tekma za 1. B-ligaša iz Velike Nedelje je prišla kot naročena. „V 1. B-ligi smo imeli prost vikend in pred pomembno tekmo s Črnomljem nam je tekma s kadeti Slovenije prišla kot naročena. Priložnost za igro smo po- Atletika • DP veteranov Iz Zagreba s kopico medalj Zagreb je v soboto gostil združeno odprto državno prvenstvo Hrvaške in Slovenije v atletiki v dvorani za veteranke in veterane. Tekmovanja se je udeležilo okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih držav. Vsak tekmovalec je lahko nastopil v največ treh disciplinah. V hrvaški prestolnici je imel številno in uspešno ekipo tudi Atletski klub Ptuj (na fotografiji). Aleksander Kelenc (M-35) je osvojil drugi mesti v teku na 60 in 200 metrov. Dve zlati medalji je osvojila Barbara Gačnik prednosti (15:5). Najboljši strelci med varovanci Uroša Šerbca so bili Domen Krasnič, Andraž Golež in Jan Maroh, pri gostih jih je Jure Hedl dosegel devet. V zaključku so priložnost za igro dobili tudi mladinci in jo tudi lepo izkoristili. Uroš Šerbec, trener Drave: „Zado-voljen sem s prikazanim, predvsem v prvem polčasu smo odigrali odlično v obrambi. V drugem delu smo prejeli kakšen gol preveč, a je bila predstava še vedno zelo korektna, še posebej v napadu. Pristop, motivacija, koncentracija in zavzetost vseh igralcev so bili na želenem nivoju, zaslužijo si čestitke. Po 12 zmagah z več kot desetimi zadetki se je težko vedno znova motivirati, a nam za zdaj to dobro uspeva. Zavedali smo se, da bomo prednost, ki smo si jo prislužili v rednem delu, pred končnico izgubili, kar je nepošteno do nas, a smo se na to že vnaprej pripravljali. Pravo prvenstvo se je za nas začelo 2. DRL (m), od 1. do 4. mesta REZULTATA 1. KROGA: Drava Ptuj - Maribor Branik 36:21, Nova Gorica - Sevnica 22:29. VRSTNI RED: 1. Drava Ptuj, Sevnica 2, Nova Gorica, Maribor 0 točk. s to tekmo, prva od šestih tekem je opravljena na točno takšnem nivoju, kot sem si želel." Domen Krasnič, Drava: „Vsak začetek je težak in pomemben, zato smo v končnici štartali na zmago in jo tudi dosegli. Dobro je, da imamo na začetku dve tekmi doma, po Mariboru še v soboto z Novo Gorico. Pohvalil bi navijače, ki se jih je res zbralo lepo število in je bilo zaradi tega lepo igrati. Sicer se ni nič spremenilo, naš cilj na vsaki tekmi je zmaga. Nekoliko je smešno, da smo v končnici ostali brez vse priborjene prednosti, a s tem se morajo ukvarjati odgovorni na RZS." Jože Mohorič Judo Foto: Črtomir Goznik nudili vsem igralcem, tudi tistim, ki v državnem prvenstvu igrajo manj. Na željo trenerja Slovenije Šibila smo igrali en polčas v obrambi 6 - o in en polčas 5 -1. Tekma je bila zelo izenačena, za zmago pa smo znova storili preveč napak ob zaključnih metih. Zgrešeni meti iz zicerjev so prava slabost te ekipe v tej sezoni. Tudi vratarja nista bila razpoložena, kot bi si želeli. Verjamem, da se nam ista zgodba ne bo ponovila proti Črnomlju, saj se nam potem slabo piše," je po tekmi povedal pomočnik trenerja Velike Nedelje Davorin Kovačec. Tekma proti Črnomlju bo odigrana v soboto, 23. marca, ob 19. uri pri Veliki Nedelji. Ekipi se krčevito borita za obstanek v 1. B-ligi in sta pri istem izkupičku dvanajstih točk. UK Pasovni državni prvaki Založnik, Bezjak in Vidovičeva Ekipa Judo kluba Drava Ptuj na državnem prvenstvu Foto: J K Drava Ptuj (W-40), saj je zmagala v skoku v daljino in suvanju krogle. Prav tako dve zlati je dobila Martina Bukovnik, saj je bila prva v teku na 60 in 200 metrov. Aljaž Klarič(M-45) je domov prinesel zlato medaljo za zmago v teku na 60 m in srebrno v teku na 200 m. Srebrno medaljo je v teku na 60 m prejel Mitja Hribar (M-65). Dve prvi mesti je vpisal Miki Prstec (M-65), saj je slavil v skoku v višino in v suvanju krogle. Boris Žohar (M-70) je zmagal v suvanju krogle in je bil drugi v skoku v višino. Zlato medaljo si je v suvanju krogle priboril Ivan Klarič (M-80). Marko Sluga (M-85) je slavil v suvanju krogle in skoku v višino. V slednji disciplini je v Zagrebu Dušan Prezelj (AK Kranj, M-75) postavil svetovni rekord, saj je preskočil 153 cm. Na Poljskem poteka evropsko dvoransko prvenstvo za veterane; na njem iz AK Ptuj tekmujejo Barbara Gačnik, Marko Sluga in Miki Prstec. David Breznik Lendava je gostila državno prvenstvo za člane in članice po pasovih. Za pasovna napredovanja se je borilo 134 tekmovalcev in tekmovalk iz 31 slovenskih klubov. Zmagovalci so si zraven naslova državnega prvaka priborili še višje pasove. To je iz JK Drava uspelo trem predstavnikom, saj so zlate medalje in napredovanja dobili Jaka Založnik (zeleni pas, nad 73 kg), Milan Bezjak (modri pas, nad 73 kg) in Aneja Vi-dovič (rjavi pas, do 57 kg). Tem trem naslovom so Ptujčani dodali še dve tretji mesti, ki sta ju osvojila Maruša Frank in Jaka Glažar, medtem ko sta bila četrta Mai Pak in Tomaž Hager. Iz JK Gorišnica sta tretji mesti zasedla Žan Hliš (zeleni pas, do 73 kg) in Luka Maroh (rjavi pas, nad 73 kg). Rene Voršič do bronaste medalje Ob pasovnem DP za člane in članice so v Lendavi izvedli še mladin- sko državno prvenstvo. Na njem je prišel do bronaste medalje Rene Voršič iz JK Ormož v kategoriji do 60 kg. Do 5. mesta je v kategoriji do 52 kg iz JK Gorišnica prišla Nika Murk. JK Drava zaradi poškodb in študijskih obveznosti ni nastopil v polni postavi. Najbolje sta se uvrstila Jaka Založnik (-90 kg) in Aneja Vidovič (-57 kg), ki sta osvojila sedmi mesti. ■ ■ V I « • V • V I Uspešni Gorišnicani Na Dolenjskem je potekal Pokal Novega mesta. V mednarodni konkurenci 164 tekmovalcev iz 20 klubov so nastopili tudi tekmovalci JK Gorišnica. Pod vodstvom trenerja Luka Maroha so dosegli naslednje odlične rezultate: - mlajši dečki (U12): 1. Aljaž Horvat (-38 kg), 1. Jaka Čuš (+60 kg); -starejši dečki (U14): 1. Jakob Horvat (-50 kg), 2. Gaj Purgaj (-55 kg), 5. Patrik Svit Vinkovič (-50 kg). David Breznik, JM Ekipa JK Gorišnice na tekmovanju v Novem mestu. torek • 19. marca 2024 Šport Štajerski 15 Strelstvo • 6. turnir 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m Ptujčani dramatično do tretjega naslova Minuli konec tedna je v kidričevski športni dvorani v organizaciji domačega Strelskega društva Kidričevo potekal zaključek letošnje sezone v 1. A in 1. B državni ligi z zračno puško in pištolo na 10 m. Velik uspeh s tretjo zaporedno zmago in naslovom prvoligaških prvakov so proslavili Ptujčani s pištolo, ki so zmagali z najtesnejšo možno razliko. Aktualne ormoške prvakinje s puško so sezono sklenile na tretjem mestu v skupnem seštevku. Preboj v najmočnejšo 1. A-ligo pa je po uspešni sezoni v 1. B-ligi uspel juršinski ekipi, ki se s skupnim drugim mestom vrača med najboljše. 1. A-liga pištola: Ptujčani s tretjo zaporedno zmago do izenačenja z Velenjčani V 1. A državni ligi s pištolo so Ptujčani sezono sklenili na najboljši možen način, dosegli so tretjo zaporedno zmago in se v skupnem seštevku izenačili z Velenjčani, ki so tokrat osvojili drugo mesto. Po pravilu boljše uvrstitve v primeru izenačenega skupnega rezultata so Ptujčani v sezoni dosegli 10.023 krogov, 20 več od Velenjčanov (10.003) in se po letu 2021 in dveh zaporednih naslovih podprvakov veselili osvojitve tretjega naslova prvoligaških prvakov! Foto: Strelski klub Ptuj Ptujčani so na zaključnem turnirju v Kidričevem dosegli še tretjo zaporedno zmago v 1. A državni ligi s pištolo in si tudi s kančkom športne sreče pristreljali tretji naslov prvoligaških prvakov. Svojega tretjega skupnega zmagoslavja v 1. A-ligi se je veselil tudi najboljši ptujski strelec Sašo Stojak, za dodatno slavje pa je z bronastim odličjem v zaključku poskrbela še Majda Raušl. Prav vsi Ptujčani pa so v sezoni okusili streljanje v finalu - tudi Matija Potočnik. Po zelo medlem uvodu Ptujčanov v sezono, ko so na prvih dveh turnirjih ostali brez odra za zmagovalce in so si proti Velenjčanom pristreljali velik zaostanek 16 točk, so Ptujča-ni na tretjem turnirju osvojili bron. Krivuljo uspeha so nato obrnili str- mo navzgor ter na naslednjih treh turnirjih zanesljivo zmagali, vsakič z veliko prednostjo pred zasledovalci. Velenjčanom je vmes zagodla slaba uvrstitev na turnirju v Ormožu (8. mesto) in tako so Ptujčani iz turnirja v turnir uspešno topili zaostanek. Na Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž), 17. krog Ptujčankam tekma višjega nivoja ŽOK Ptuj - Celje 3:1 (-13, 21, 19, 21) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčevic, Kloar, Dežman, Milošič, Brlek, Lo-vrenčič, L. Horvat, Hentak, Hren, Mlakar, Fras, Maj. Šauperl, Maš. Šau-perl. Trenerka. Eva Vedlin Gojčič. Vodilni ekipi tretje lige sta v štirih nizih prikazali odlično odbojko, ki absolutno presega tretjeligaški nivo tekmovanja. Po slabem začetku so se domačinke pobrale in s preobratom premagale zelo neugodne tekmice iz knežjega mesta. Obe ekipi sta imeli bučno podporo s tribun, kar je dalo derbiju dodatno dimenzijo. Svoj pogled na tekmo in lep športni ambient je podala kapetan-ka domače ekipe Ana Horvat: „Pred polno dvorano in v takšnem vzdušju je zares lepo igrati. Gledalci so nam pomagali in so nas ponesli do zmage. Na poti do te zmage smo slabo startale, nato pa smo dvignile igro in smo v pravem derbiju premagale močno ekipo Celja.« 3. DOL - vzhod (ž) 1. ZOK PTUJ 2. CELJE 3. BENEDIKT 4. ZOK MISLINJA 5. KEA ŠEMPETER 6. SLOVENJ GRADEC 7. SVOLLEY 8. W. VOLLEY ZREČE2 9. BISTRICA II 15 14 15 11 15 9 15 10 16 15 15 15 15 1 42:11 41 4 35:18 32 6 36:19 30 5 35:23 29 8 8 33:28 8 7 32:29 5 10 16:32 3 12 14:38 0 15 0:45 24 24 15 9 0 Celjske odbojkarice so nujno potrebovale zmago, da bi še lahko upale na prvo mesto. Tako so v tekmo krenile »na polno« in so z odločno igro popolnoma nadigrale domačinke v prvem nizu. Rezultat 13:25 priča o tem, da je gostjam uspevalo prav vse, medtem ko so domače odbojkarice igrale nesproščeno z rahlo blokado. Po gladko izgubljenem prvem nizu so se v nadaljevanju tekme sestavile in so prikazale pravo igro. Pri tem so odlično „sodelovale" tudi gostje; obe ekipi sta med tekmo nanizali številne lepe poteze, ki so navdušile gledalce v športni dvorani Gim- nazije Ptuj. Bilo jih je približno 200, spremljali pa so izenačen drugi niz. Povečana doza borbenosti in uspešna realizacija sta igralke trenerke Eve Vedlin Gojčič pripeljali do izenačenja na 1:1 v nizih (25:21). V tretjem in četrtem nizu se je nadaljevala borba za vsako žogo. Ptujčanke so prikazale »fanatično« borbenost, zbranost in odločnost, kar jim je v vsakem nizu prineslo nekaj točk prednosti za osvojena niza 25:19 in 25:21. Za to težko priigrano zmago na tekmi, ki je po štirih nizih trajala krepko čez dve uri, so zaslužne prav vse igralke, ki so stopile na parket. Med njimi se je s svojimi zaključki akcij in bloki še dodatno izkazala kapetanka Ana Horvat, s številnimi uspešno zabitimi žogami Lea Horvat in z neverjetno borbenostjo v igri v polju libero Ema Hren. Z zmago nad Celjankami so Ptujčanke že krog pred koncem prvenstva osvojile končno prvo mesto v 3. državni ligi vzhod. David Breznik zadnjem turnirju so nadoknadili še zadnje tri točke in slavili veliko skupno zmago. Ormožani Kovinarja so v zaključku nastopili še dodatno oslabljeni, saj je ob njihovem prvemu nosilcu Kevinu Venti tokrat manjkal tudi odlični Emerik Hodžic, ki ga Ormoža-ni niso mogli enakovredno nadomestiti, zato so pristali na zadnjem, 12. mestu. Kljub temu so si v skupnem seštevku zaradi dobrega uvoda (dve 2. in eno 1. mesto) priborili visoko četrto mesto in le za štiri točke zaostali za skupnim bronom. Izpadli sta ekipi Ruš in Olimpije. Napredovanje pa sta si zagotovili ekipi mariborskega Proarmisa in povratniki iz Juršincev. Majda Raušl do prvega odličja, Sašo Stojak tretjič do naslova prvaka Med posamezniki sta v zaključku zelo dobro streljanje pokazala Ptu-jčana Sašo Stojak (567) in Majda Raušl (559) ter si pristreljala finalni nastop. Oba sta zelo dobro streljala tudi v finalu: Majda je dosegla najboljšo uvrstitev v sezoni in osvojila bron ter v skupnem seštevku sezono sklenila na 11. mestu. Sašo se je uvrstil v zaključni dvoboj proti mladi gorenjski strelki Manji Slak, ki je v zaključku pokazala več natančnosti in je po osvojitvi naslova mladinske evropske podprvakinje dosegla še prvo zmago v 1. A-ligi. Stojak je v sezoni le na drugem turnirju ostal brez odličja na četrtem mestu, dosegel je po dve srebrni in bronasti medalji ter zmago na predzadnjem turnirju, s čimer je v skupnem seštevku zbral šest točk več od Manje Slak in se veselil tretjega naslova prvoligaškega prvaka. Najboljše streljanje v sezoni je pokazal tudi ormoški strelec Gregor Polajnko in se s 559 krogi prvič uvrstil v finale ter osvojil končno osmo mesto, v skupnem seštevku pa se je uvrstil na osemnajsto. Med Or-možani je najvišjo skupno uvrstitev dosegel Kevin Venta, ki po uvodnih treh zmagah v sezoni ni več nastopil - z 90 točkami je osvojil visoko osmo mesto. 1. A-liga pištola Ekipni rezultati - 6. turnir: Povprečje Točke 1. PTUJ 1672 69 2. MROŽ VELENJE 1663 69 3. BREŽICE 1663 36 4. MAROK SEVNICA 1662 40 5. TRZIN 1653 32 6. DUŠANA POŽENELA REČICA 1646 51 7. OLIMPIJA 1644 26 8. GORENJA VAS 1640 46 9. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1637 15 10. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1635 35 11- GROSUPLJE 1629 26 12. KOVINAR ORMOŽ 1596 47 Posamezno: 1. Manja Slak, SD Gorenja vas (565) 124 (2.) 2. Sašo Stojak, Ptuj (567) 130 (1.) 3. Majda Raušl, Ptuj (559) 83 (11.) 4. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (560) 100 (5.) 5. Anja Prezelj, Železniki (562) 103 (4.) 6. Jože Čeper, Dušana Poženela (564) 110 (3.) 7. Boris Filipovac, Olimpija (571) 75 (12.) 8. Gregor Polajnko, Kov. Ormož (559) 44 (18.) 11. Aleksander Ošep, Velenje (557) 91 (6.) 17. Klemen Tomaševič, Železniki ( 554) 88 (9.) 20. Mojca Kolman, Sevnica (550) 86 (10.) 23. Matija Potočnik, Ptuj (546) 25 (25.) 33. Žan Tomažič, Kovinar Ormož (521) 0 (48.) 36. Stiven Vočanec, Kov. Ormož (516) 0 (52.) Kevin Venta, Kovinar Ormož (/) 90 (8.) Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (/) 54 (17.) 1. A-liga puška: odlične Ormožanke Kovinarja po lanskem naslovu tokrat do skupnega brona V 1. A državni ligi s puško so aktualne prvoligaške prvakinje - Ormo-žanke Kovinarja - v zaključku znova pokazale dober ekipni nastop in drugo zmago v sezoni zgrešile le za štiri desetinke kroga. Veliko presenečenje so pripravili Rušani, ki so slavili prvič v sezoni. Ormožani (večinoma samo dekleta) so na tretjem mestu v skupnem seštevku dosegli 66 točk in za zmagovalci iz Olimpije zaostali le za pet točk. Ormožanke so ob eni zmagi dosegle še dve drugi in eno tretje mesto, dvakrat pa so ostale brez odličja na četrtem in petem mestu. Z najslabšim nastopom v sezoni pa so v zaključku naslov prvakov, le za točko in z boljšim skupnim seštevkom krogov od prvakov, zapravile Grosupeljčanke, ki jih tokrat ni spremljala športna sreča. Iz 1. A-lige sta izpadli ekipi Murske Sobote in Črenšovcev, v druščino najboljših se vračata ekipi Mesta Ljutomer in prvič tudi Kisovec. Urška Kuharič do tretjega mesta v skupnem seštevku Grosupeljčanke so po osvojenem naslovu podprvakinj v svoje vitrine uspehov pospravile še posamični naslov prvakinje, ki ga je osvojila odlična Klavdija Jerovšek, ki je v zaključku slavila še četrto zmago v sezoni in slavila skupni naslov z veliko prednostjo. Najboljša ormoška strelka Urška Kuharič je na zadnjem turnirju kot najboljša kvalifikantka -z odličnim rezultatom 629,8 kroga -v zanimivem finalu osvojila 4. mesto. Kljub temu si je v skupnem seštevku pristreljala posamični bron in tako Futsal • 1. SFL, 21. krog Zmaga za boljšo popotnico pred četrtfinalom Foto: Črtomir Goznlk Ptujske odbojkarice so proti Celjankam prikazale odlično igro. Bronx Škofije -Meteorplast Šic bar 2:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Trstenjak (23.), 1:1 Cupin (24.), 2:1 Cupin (36.), 2:2 Kos (38.), 2:3 Šnofl (40.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Repič, A. Goznik, M. Goznik, Trdin, Kos, Trstenjak, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Šnofl. Trener: Robert Grdovic. Ljutomerčani so se na Primorsko, kjer tekma ni imela pravega tekmovalnega naboja, odpravili močno oslabljeni, saj so manjkali Tilen Raj-ter, Ivan in Ante Matan, Tjaž Lovren-čič in Luka Lovrec. Nezanimiv prvi polčas se je končal brez zadetkov, v nadaljevanje pa sta obe ekipi vstopili bolj odločno. Gostje so povedli z zadetkom Adrijana Trstenjaka, a so že v prvem nasprotnem napadu gostitelji izenačili. Kljub temu da so bili Ljutomerčani nevarnejši in so trikrat stresli okvir gola Bronxa, je Tilen Cupin štiri minute pred koncem tekme domačine popeljal v vodstvo. Prleki so končnico odigrali s petim igralcem v polju, kar se jim je v zadnjih dveh minutah krepko obrestovalo. Najprej je Vid Kos izenačil, Rok Šnofl pa je tik pred zadnjim sodniškim žvižgom svoji ekipi priboril deseto zmago v sezoni. »Tekma je bila revijalna, saj ni odločala o ničemer. Redni del tekmovanja smo želeli zaključiti zmagoslavno, kar nam je tudi uspelo. Zdaj nas v končnici čaka ekipa Extrema. Gre za zelo zahtevnega nasprotnika, zato velja zelo resno pristopiti k prvemu četrtfinalnemu obračunu. V poštev izboljšala svojo lansko uvrstitev (4. mesto). Zelo dobro se je odrezala tudi druga ormoška strelka Nuša Žni-darič, ki si je pristreljala tretji finalni nastop v sezoni in osvojila šesto mesto. Aktualna državna prvakinja med članicami je po lanski osvojitvi bronastega odličja v skupnem seštevku tokrat osvojila znova visoko peto mesto. 1. A-liga puška Ekipni rezultati - 6. turnir: Povprečje Točke 1. I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1865.8 60 2. KOVINAR ORMOŽ 1865.4 66 3. OLIMPIJA 1863.1 71 4. TRZIN 1861.3 56 5. GROSUPLJE 1857.8 70 6. 1956 TRBOVLJE 1852.7 27 7. KAMNIK 1851.3 26 8. MURSKA SOBOTA 1844.2 18 9. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1839.3 22 10. ČRENŠOVCI 1833.0 16 11. TRIGLAV JAVORNIK - K.B. 1832.7 34 C12. ERKNICA 1824.0 26 Posamezno: 1. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (624.6) 146 (1.) 2. Hana Strakušek, Trbovlje (625.4) 87 (11.) 3. Urška Hrašovec, Ruše (624.2) 117 (2.) 4. Urška Kuharič, Kov. Ormož (629.8) 115 (3.) 6. Nuša Žnidarič, Kov. Ormož (624.3) 98 (5.) 7. Živa Dvoršak, Olimpija (625.3) 101 (4.) 8. Luka Lukič, Trzin (624.2) 95 (8.) 9. Jakob Petelinek, Cerknica (621.8) 95 (7.) 17. Blaž Lužar, Olimpija (620.6) 93 (9.) 23. Tjaša Kužnik, Grosuplje (614.5) 97 (6.) 27. Eva Petek, Kovinar Ormož (611.3) 19 (24.) Jan Šumak, Kovinar Ormož (/) 13 (27.) Benjamin Nino Kovačec, Ormož (/) 8 (33.) 1. B-liga pištola: Juršinci srečno do vrnitve v 1. A državno ligo Ekipni rezultati - 6. turnir: Povprečje Točke 1. GORJANCI 1651 58 2. PROARMIS 1649 87 3. POSTOJNA 1641 32 4. DOMŽALE 1637 43 5. ŠKOFJA LOKA 1633 27 6. JURŠINCI 1632 60 7. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1631 45 8. KAMNIK 1623 38 9. CELJSKA ČETA MALA B. 1606 39 10. KIDRIČEVO 1570 23 11. MURSKA SOBOTA 1558 12 12. MORIS KOČEVSKA REKA 1055 24 Posamezno: 1. Bojan Fras, Proarmis (560) 146 (1.) 2. Denis Bola Ujčič, Postojna (560) 130 (2.) 3. Roman Radej, Kamnik (554) 110 (4.) 5. Nenad Vignjevic, Proarmis (555) 120 (3.) 7. Miran Miholič, Miklavž (559) 22 (25.) 9. Ludvik Pšajd,Juršinci (551) 79 (12.) 13. Matija Kecelj, Domžale (548) 88 (6.) 14. Mirko Moleh, Juršinci (548) 62 (15.) 17. Aleksander Ciglarič, Miklavž (/) 42 (19.) 23. Rok Pučko, Juršinci (533) 31 (24.) 26. Milan Bukšek, Kidričevo (532) 17 (29.) 27. Simon Simonič, Miklavž (532) 48 (18.) 32. Matevž Mohorko, Kidričevo (526) 37 (22.) 34. Jan Gašparič, Kidričevo (512) 10 (34.) Boštjan Simonič, Miklavž (/) 79 (11.) Valter Drašler, Juršinci (/) 31 (23.) Simeon Gonc pride le zmaga,« je po tekmi v Škofijah dejal trener ljutomerske ekipe Robert Grdovic. Dobovec in Siliko sta neposredno uvrščena v polfinale, četrtfinalna para, ki bosta dala druga udeleženca polfinala, pa sta Metorplast ŠIC bar - THE Nutrition Extrem in Oplast Kobarid - Sevnica. Ljutomerska vrsta se bo v prvi tekmi z ekipo iz Sodraži-ce pomerila v petek, 22. marca 2024, ob 20.30 v dvorani ŠIC Ljutomer. NŠ 1. SFL REZULTATI 21. KROGA: Bronx Škofije - Meteorplast Šic bar 2:3 (0:0), THE Nutrition Extrem - Sevnica 6:5 (2:3), Siliko Vrhnika - Dobovec 3:3 (0:1), Dobrepolje - Oplast Kobarid 4:0(3:0). 1. DOBOVEC 21 17 1 3 112:37 52 2. SILIKO VRHNIKA 21 16 2 3 92:46 50 3. METEORPLAST ŠIC 21 10 7 4 90:76 37 4. OPLAST KOBARID 21 7 4 10 57:63 25 5. SEVNICA 21 7 1 13 51:74 22 6. NUTRITION EXTREM 21 6 4 11 55:83 22 7. BRONX ŠKOFIJE 21 4 4 13 49:98 16 8. DOBREPOLJE 21 5 1 15 55:84 16 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 19. marca 2024 Nogomet • 3. SNL - vzhod Videm z zmago ponovno na vrhu, Podvinčani zadržali nalet Krčanov Nekaj zanimivih rezultatov je prinesel 16. krog tekmovanja. Vodilna Drava je doživela drugi prvenstveni poraz proti Racam, IBLO Podvinci so po izredno borbeni predstavi na svoji zahtevni zelenici zasluženo ugnali močno Krško, medtem ko si je Hajdina privoščila spodrsljaj na gostovanju v Dobrovcah. Praktično brez večjega spodrsljaja v tej sezoni igra ekipa ZASE Vidma. Ta se je po slabšem prvem polčasu v Ljutomeru v drugem polčasu pobrala in naredila preobrat za novo zmago. Ta je Videmčane ponovno vrnila na vrh lestvice, s katere so izrinili Dravo. Naslednji krog prinaša prav obračun med Dravo in ZASE Vidmom - eden izmed derbijev prvenstva bo odigran to soboto ob 15. uri na Mestnem stadionu na Ptuju. REZULTATI 16. KROGA: Premium Dobrovce - Hajdina 1:0 (1:0), IBLO Podvinci - Krško 2:1 (1:0), Avto Rajh Ljutomer - ZASE Videm 1:2 (1:0), Rače - Drava Ptuj 3:1 (1:0), Korotan Prevalje - Zavrč 1:1 (1:1), Šampion -Koroška Dravograd 6:0 (4:0), Brežice 1919 Terme Čatež - Šmartno 1928 4:4 (2:1). 1. ZASE VIDEM 16 11 4 1 32:15 37 2. DRAVA PTUJ 16 11 3 2 47:12 36 3. KRŠKO 16 8 3 5 50:24 27 4. KOROTAN PREVALJE 16 7 4 5 28:21 25 5. IBLO PODVINCI 16 7 4 5 31:26 25 6. A. RAJH LJUTOMER 16 7 3 6 27:29 24 7. ŠAMPION 16 7 3 6 31:34 24 8. BREŽICE ČATEŽ 16 7 1 8 41:38 22 9. HAJDINA 16 7 1 8 28:26 22 10. ZAVRČ 16 5 5 6 25:19 20 11. ŠMARTNO 1928 16 6 1 9 23:41 19 12. RAČE 16 5 2 9 17:28 17 13. PREM. DOBROVCE 16 4 3 9 16:31 15 14. K. DRAVOGRAD 16 1 1 14 10:62 4 IBLO Podvinci - Krško 2:1 (1:0) Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev (na fotografiji Žiga Ramšak) so prišli do pomembne zmage nad Krškim. STRELCI: 1:0 Osterc (1.), 1:1 Ribič (52.), 2:1 Ramšak (57.) IBLO PODVINCI: Vogrinec, Šalamun, Ramšak, Dumbovič, Živič, Akanni (od 93. Simonič), Modrič, Osterc, Anžel, Kolenko (od 64. Zamuda Horvat), Zajko (od 79. Pihler). Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Modrič (80., Pod-vinci). Trener IBLO Podvincev Aleš Čeh na zahtevnem obračunu s Krškim ni mogel računati na zelo pomembna člena ekipe, kapetana Jerneja Orovi-ča in vratarja Tiborja Cajnka. Ob njuni odsotnosti so ostali igralci maksimalno oddelali zadane naloge na zelenici in so z zelo strpno, organizirano in borbeno igro premagali Krško z 2:1. Domači nogometaši so tekmo odprli z zadetkom v 1. minuti, saj je dolgo podajo odlično v kazenskem prostoru sprejel Robert Osterc in jo je z natančnim strelom po tleh poslal v gol - 1:0. Zgoden zaostanek je bil še dodaten impulz za nogometaše Krškega, ki so bili nato celotno tekmo aktivnejši in nevarnejši nasprotnik in so si priigrali nekaj dobrih situacij za zadetek. Edini, ki se je pri Krškem vpisal med strelce, je bil v začetku drugega polčasa po mali zmedi v domači obrambi zelo dober napadalec Žiga Ribič - 1:1. Ob tem zadetku so Podvinci še nekajkrat „viseli", a so dobro rešili nevarne situacije, ali pa se je z obrambami izkazal vratar Leon Vogrinec. Slednji je bil eden izmed junakov domače ekipe, kakor tudi kapetan Žiga Ram-šak. Ta je tokrat opravil izjemno delo v obrambi (celotna obrambna linija Živič, Šalamun, Ramšak, Dumbovič je imela veliko dela in ga je opravila dobro, op. a) in je dosegel tudi odločilen zadetek. Po podaji Roberta Os-terca s prostega strela je žoga prišla do Žiga Ramšaka, ki jo je z izjemnim strelom z volejem spravil v mrežo -2:1. To je bil odločilni trenutek tekme, na kateri bi domačini lahko z nevarnima streloma Jana Zika Zajka in Žana Zamude Horvata dosegli še kakšen zadetek. Na koncu so zdržali tudi z igralcem manj na zelenici in bili za ves vloženi trud na tekmi nagrajeni s pomembno zmago. Pogled na tekmo je podal tokratni kapetan domače ekipe Žiga Ramšak: „Kot prvo čestitam svojim soigralcem za prikazano in zmago nad Krškim. Na tekmi smo se držali taktičnega načrta in smo z borbeno igro za vsako žogo prišli do težko priigranih točk. Na poti do tega nam je nekoliko pomagalo tudi težko igrišče, saj Krško ni bilo najbolje pripravljeno na takšne raz- Nogomet • Ženska liga Ajdovke do zaslužene zmage Primorje Gaia Naturelle - Drava Ptuj 5:0 (2:0) STRELKE: 1:0 Laura Škvorc (1.), 2:0 Nika Čefarin (29.), 3:0 Julija Poplašen (70.), 4:0 Julija Poplašen (73.), 5:0 Barbara Kralj (83.). DRAVA PTUJ: Neža Forštnarič, Tja-ša Jasenc Jakop, Ana Lenka Bedrač Plazovnik, Eva Vidovič, Nuša Štum-berger, Ines Krajnc, Anja Lončarič, Maša Potočnik, Lana Zalar (od 89. Marina Kostanjevec), Taja Lončarič, Ela Ušen (od 86. Maša Pogorelec). Trener: Danilo Lončarič. Ptujske nogometašice so se na naporno gostovanje v Ajdovščino podale z mislijo na to, da bi „čim dražje prodale svojo kožo". Poraz s petimi goli se kar nekako sklada s stanjem na lestvici in kakovostno razliko med ekipama. „Celotno tekmo smo bili v podrejenem položaju in si nismo priigrali kakšne omembe vredne priložnosti. Domačinkam čestitamo za zmago, našim dekletom pa za borbenost in povezanost v ekipi. Več si obetamo od nedeljskega srečanja s Krimom, v katerem verjamemo, da bodo dekle- mere, mi pa smo te razmere, ki jih dobro poznamo, znali izkoristiti v naš prid." Avto Rajh Ljutomer -ZASE Videm 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Semenič (45.), 1:1 Fer-čec (53.), 1:2 Kurež (86.) ZASE VIDEM: Buran (od 82. Petek), Kelc (od 89. Žižek), Zajc, Me-sarič, Zdovc, Krajnc, Ferčec, Krušič, Cesar, Ploj, Kurež (od 88. Plajnšek). Trener. Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Krušič (92., Videm). Trda in težka, a uspešna tekma je za nogometaši ekipe ZASE Videm, ki so z zmago z 2:1 proti Ljutomerčanom ponovno skočili na vrh prvenstvene razpredelnice. V prvem polčasu igralci trenerja Luka Gajška niso bili pravi in niso imeli prave energije. Veliko so poizkušali preko bočnih položajev, a domačini so večino teh poizkusov hitro ustavili. Pripravili so si dve solidni situaciji za zadetek, od katerih je bil zelo nevaren poizkus Žiga Zdovca. Na drugi strani so bili domačini zelo defenzivno naravnani, po napaki gostov pa so ob koncu polčasa prišli do prednosti, saj je odbito žogo s približno sedmih metrov v gol pospravil Gašper Semenič - 1:0. Po nekaj spodbudnih besedah trenerja Gajška so Videmčani drugi polčas odigrali bolj odločno in rezultatsko uspešno. Hitro v nadaljevanju so izenačili, ko je po podaji Žiga Krušiča žogo v gol potisnil David Ferčec - 1:1. Po izenačenju so imeli Ljutomerčani dobri situaciji za zadetek, a se je obakrat izkazal vratar Denis Zajc. Vztrajnost Videm- ta lažje pokazala svoje znanje in da bodo naredila vse, da zmaga ostane doma," je iz WFC Drava Ptuj sporočil Leon Kodrič. JM REZULTATI 16. KROGA: Primorje Gaia Naturelle - Drava Ptuj 5:0 (2:0), Gažon - Ljubljana 0:9 (0:4), Mura Nona - Cerklje 10:0 (3:0). Tekma Krim - Radomlje Medex je bila prestavljena. 1. MURA NONA 14 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 14 3. LJUBLJANA 4. RADOMLJE MEDEX 5. PRIMORJE GAIA 6. CERKLJE 7. DRAVA PTUJ 8. KRIM 9.GAŽON 13 1 11 1 10 0 8 2 6 1 5 3 2 1 11 1 2 10 1 1 13 0 2 4 53: 3 7 7 114:4 5 12 27:12 32 19 čanov se je obrestovala ob koncu tekme, ko se v kazenskem prostoru nista dobro razumela vratar in obrambni igralec Ljutomera, kar je spretno izkoristil z doseženim zadetkom Robert Kurež -1:2. Luka Gajšek, trener ZASE Vidma: „Zelo smo veseli zmage, s katero smo ponovno skočili na vrh lestvice. Za to zmago smo se morali na enem najtežjih gostovanj v ligi zelo potruditi. Po slabšem prvem polčasu, smo v drugem zaigrali bolje in smo izkoristili svoje priložnosti." Premium Dobrovce -Hajdina 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Ferčič (3.) HAJDINA: Zupanič, Bojnec, Toma-nič, Horvat, Vogrinec, Drevenšek, Lipavšek, Ljubeč, Petek, Medved (od 69. Cep), I. Emeršič. Miran Emeršič. Začetek tekme med Premiumom in Hajdino je ključno vplival na razplet tekme v Dobrovcih. Varovanci domačega trenerja Gorazda Šketa so odločno krenili v tekmo in si v uvodu priigrali dve lepi priložnosti. Eno so tudi izkoristili, saj je podajo s strani s prsmi v gol potisnil Rok Ferčič -1:0. To je bil »čudežno« tudi edini zadetek na tekmi, s katerim so domačini osvojili pomembne tri točke v borbi za obstanek. Na drugi strani so bili v taboru Hajdine sila razočarani, saj so po zgodnjem zaostanku prevladovali na igrišču. Premoči pa nikakor niso mogli ali znani materializirati s kakšnim zadetkom. V prvem polčasu sta imela za Hajdino najlepši priložnosti Daniel Ljubec in Nejc Medved, v drugem polčasu pa Kristian Lipavšek. O dogajanju na tekmi je trener Hajdine Miran Emeršič dejal: „Ne izučijo nas določene stvari, saj je imel slab start v tekmo in prejeti gol ključen pomen za razplet. V nadaljevanju smo igrali dobro, a nismo realizirali naših priložnosti. Domačini so se čvrsto branili, mi pa smo bili premalo zbrani v zaključkih akcij in žal na tekmi, na kateri smo bili boljši nasprotnik, nismo zadeli." Rače - Drava Ptuj 3:1 (1:0) Foto: Črtomir Goznik Gregor Predikaka (Zavrč) STRELCI: 1:0 N. Pipenbaher (35.), 2:0 N. Pipenbaher (59.), 2:1 Mlakar (61.), 3:1 Rajšp (71.) DRAVA PTUJ: Lampret, Čuš (od 63. Karo), Janežič, Rosič (od 63. Pe-nič), Satler (od 77. Vidovič), Erhatič, Rec, Šalamun, Mlakar, Rogina, Debelak (od 46. Doplihar). Trener: Jura Arsič. Precej oslabljena ekipa Drave -brez Luka Lovenjaka in Taia Kmetca - je naletela na neugodno ekipo Rač, ki se navadno dobro znajde na slabi igralni površini domačega igrišča. Nogomet • 2. SNL Ptujčani so sicer z nekaj polprilo-žnostmi odprli obračun, a veliko bolj izkušeni domačini (zanje igra npr. Timotej Dodlek, ki je v 1. ligi zbral 176 tekem, op. a.) so čakali svoj pravi trenutek. Dočakali so ga že v prvem polčasu, ko je iz protinapada zadel Nejc Pipenbaher - 1:0. Isti igralec je tudi v drugem polčasu po še enem protinapadu uspešno zaključil akcijo z drugim zadetkom s strelom s približno trinajstih metrov - 2:0. Ptujčani so po izigrani akciji in dobrem zaključku Klemna Mlakarja hitro znižali rezultat na 2:1. Isti igralec je tik zatem imel še eno stoodstotno priložnost, ki je ni realiziral in sledila je hitra kazen domačega moštva. Ti so vnovič izpeljali hiter protinapad, v katerem je Žan Rajšp s približno petnajstih metrov z lobanim strelom dosegel nov zadetek za zmago domače ekipe - 3:1. Gostje so se sicer do konca tekme trudili znižati rezultat, a niso bili uspešni in so vpisali drugi poraz v sezoni. Jura Arsic, trener Drave: „Z nepopolno postavo smo se zavedali, da nas čaka težko gostovanje v Račah. Na tekmo smo se temeljito pripravili in na začetku imeli pobudo ter nekaj priložnosti, ki pa jih žal nismo izkoristili. Če bi jih, bi tekma skoraj zagotovo šla popolnoma v drugo stran. Domačini so po naših taktičnih napakah prišli iz protinapadov do treh zadetkov. Vmes smo po znižanju rezultata imeli še nekaj možnosti in priložnosti za preobrat, a nam žal ni uspelo zadeti.« Korotan Prevalje -Zavrč 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Buljubašič (15.), 1:1 Predikaka (30.) ZAVRČ: Šibila, Kajzer, Cesar, Koren, Draškovič, Potočnik, Lazar, Ku- kovec, Jambriško, Bojnec, Predika-ka. Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Lazar (21. Zavrč). Z le 14 igralci v kadru je odšel na tekmo s Korotanom trener ha-loške ekipe Robert Hojnik. Ta je močno pogrešal tri manjkajoče pomembne člene ekipe (Žigo Maro-ha, Erika Zoreca in Roka Zorka), a tudi brez njih so Zavrčani zelo dobro odigrali obračun na Prevaljah. Večino tekme so gostje »trpeli« na zelenici, saj so domačini konstantno napadali, še posebej po izključitvi Lazarja. V začetnem naletu je Korotan dosegel zadetek, po izigrani akciji je Faris Buljubašič zadel z drugim strelom, prvega mu je vratar Anže Šibila ubranil - 1:0. Po zaostanku je hitro sledil nov šok za goste, pri katerih je zaradi udarca dobil rdeči karton Dra-žen Lazar. Z igralcem manj so Zavr-čani nekoliko spremenili postavitev na zelenici in so do konca tekme v glavnem delovali sila obrambno. Po pol ure so prišli do izenačenja, saj je po odvzeti žogi akcijo s strelom s kakšnih šestnajstih metrov uspešno zaključil Gregor Predikaka - 1:1. Do konca tekme je Zavrč odlično zaustavljal vse poskuse Prevaljčanov, ki pa so ob koncu tekme zapravili zreli priložnosti za zadetek. Eno je v končnici imel tudi Zavrč, saj je po kotu žoga prišla do Roka Kajzerja, ki jo je iz ugodnega položaja poslal čez gol. Robert Hojnik, trener Zavrča: „Ta točka nam veliko pomeni in je za nas skorajda enaka zmagi. Na Prevalje smo šli močno oslabljeni, ob tem smo večino tekme odigrali z igralcem manj, kljub temu pa smo z izredno borbeno predstavo prišli do remija. S tem razpletom smo lahko zelo zadovoljni in čestitam fantom za izreden trud." David Breznik Nafti derbi z Ajdovci, Triglavu z Bistrico 6:56 95 Primorje je edino dobilo uvodna obračuna spomladanskega dela sezone, zato je bilo upravičeno optimistično pred gostovanjem na lendavski ravnici. A jim je Nafta prekrižala načrte o naskoku na sam vrh, še enkrat več pa se je pokazal „za-kon bivšega", saj je prvi gol na tekmi zabil nekdanji član ajdovske zasedbe Toni Lun Bončina. Za 21-letnika je to že četrti gol na tretji spomladanski tekmi, skupno pa že 14 v sezoni (prvo mesto lestvice strelcev). Damjanu Gajserju s svojimi varovanci tokrat ni uspelo slaviti v Biljah, točka je zagotovo manj od pričakovanj. Gorica je dosegla pomembno zmago v Slovenskih Konjicah, kjer so domačini tekmo končali brez Denisa Vezjaka. Domači kapetan je v zaključku tekme zahteval prosti strel v korist svoje ekipe, sodnik Ale-ksandar Matkovič pa mu je pokazal rumeni karton zaradi simuliranja ... Na tekmi je bilo skupno podeljenih 10 kartonov. Pomembna tekma za priključek z vrhom je bila odigrana v Slovenski Bistrici, kjer je daljšo potegnil Triglav. Za Gorence je bil dvakratni strelec Edi Horvat. Hrvaški napadalec je bil v sezoni 2017/18 tudi član Aluminija, za katerega pa ni veliko igral. REZULTATI 21. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - Triglav 1:3 (0:0); strelci: 0:1 E. Horvat (49., z 11-m), 0:2 E. Horvat (55.), 1:2 B. Horvat (77.), 1:3 Momčilovski (82.); Krka - Ilirija 1911 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Rorič (39.), 1:1 Mlakar (85.); Dravinja - Gorica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Marjanac (68.). Rdeči Karton: Vezjak (92.); Jadran Dekani - Fužinar Sij Ravne Systems 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Čuič (24.), 0:2 Gabrovec (70.), 1:2 Burin (91.); Vitanest Bilje - Beltinci Klima Tra-tnjek 0:0; Nafta 1903 - Primorje eMundia 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Bončina (11.), 2:0 Oštrek (71.); Brinje Grosuplje - Tolmin 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Žaler (6.). Rdeči karton: Pušnik (84., Brinje); Rudar Velenje - Tabor Sežana 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Djermanovič (13.). 1. NAFTA 1903 21 14 3 4 42:20 45 2. BELTINCI TRATNJEK 21 12 5 4 35:16 41 3. PRIMORJE EMUNDIA 21 11 6 4 31:20 39 4. GORICA 21 11 5 5 33:18 38 5. TRIGLAV KRANJ 21 11 4 6 35:24 37 6. K. E. BISTRICA 21 10 3 8 34:29 33 7. BRINJE GROSUPLJE 21 9 6 6 32:22 33 8. JADRAN DEKANI 21 7 7 7 26:25 28 9. RUDAR VELENJE 21 7 4 10 25:39 25 10. DRAVINJA 21 7 3 11 23:31 24 11. VITANEST BILJE 21 6 5 10 34:38 23 12. TKK TOLMIN 21 6 5 10 23:34 23 13. KRKA 21 6 4 11 29:36 22 14. FUŽINAR SIJ RAVNE 21 6 4 11 27:42 22 15. ILIRIJA 1911 21 4 7 10 20:29 19 16. TABOR SEŽANA 21 2 7 12 23:49 13 M torek • 19. marca 2024 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Sadike lahko vzgajamo tudi v papirnati embalaži za jajca. Zeleni nasvet Pikiranje sadik, da ali ne Prihaja čas, ko bodo prve posejane rastlinice primerne za pikiranje. Kljub temu da že leta opozarjam, pa verjetno ne samo jaz, kdaj je idealen čas za pikiranje, po FB opažam, da je večina vrtičkarjev veliko bolj naklonjena pikiranju veliko prepozno. Pa si danes oglejmo, zakaj je tako. Zakaj pikirati Vsi vemo, več kot ima rastlina hranil na razpolago, bolj je zdrava in višji je pridelek. Vse to pa lahko doseže le, če ima močan, širok in globok koreninski sistem. Pri pikiranju dosežemo prav to. Ko rastlino pikiramo, pogosto ranimo takrat še zelo nežno glavno korenino ali pa jo samo zaustavimo v razvoju, s tem pa spodbudimo razrast stranskih. Brez pikiranja ves čas močneje raste glavna korenina, stranske korenine pa so veliko slabše razvite. Edina vloga glavne korenine je, da rastlin ne prevrže močnejši veter, delno še sprejem vode. Hranila pa sprejema rastlina preko koreninskih laskov, ti pa se vedno znova razvijajo na stranskih koreninah. Večji je njihov volumen, več je torej koreninskih laskov. S pikiranjem torej močno spodbudimo razvejan in krepak koreninski sistem. Zato je priporočljivo. Ker je bistvo, da se male koreninice razrastejo, se tako pri pikiranju ne mučite, da jih ne bi poškodovali. Kar brez strahu rastlino izpulite in presadite (pikirajte) v nov, večji lonček in hranilen substrat. Kdaj pikiramo Pomembno je, da s pikiranjem dosežemo čim večji učinek in rastlino čim manj zmotimo v njeni rasti. Če malo poznaš fiziologijo rastlin in njihovo življenje, potem vemo, kdaj je pravi čas. Rastlina po vzniku vedno takoj za kličnimi listi začne razvijati korenino v zemlji. To je čas, ko ima v sebi največ encimov za rast in razvoj koreninskega sistema. Zato je v tem času tudi najbolj idealno pikiranje. In to ne glede na to, kako velika je rastlinica. Ko sem sama začela, smo sami sejali in vzgajali sadike številnih enoletnic, ki so bile v času pikiranja velike kot mah. Smo pač pikirali s pincetami. Danes pa berem, da so takrat še premajhne, da bi prenesle pikiranje ... Če zdaj pikiramo, rastline ne bomo zmotili v njenem razvoju, bomo pa dosegli veliko večji volumen korenin. Kasneje, ko se razvijajo listi, pa mora rastlina ponovno spremeniti svoj meta-bolizem, saj je takrat polna snovi za razvoj listov, ne korenin. S tem mora porabiti veliko energije, popolnoma obrniti svojo presnovo, ki je zdaj obrnjena k razvoju listov, s tem pa res izgublja čas in energijo. Torej, pikiranje je vedno priporočeno, a ob pravem času. Rastline v stanju kličnih listov niso premajhne za to, ravno obratno. Kako pikiramo Pikiramo samo rastline, ki so nekdaj prenašale presajanje brez koreninske grude. Torej kumaric, buč in bučk, pa tudi nekaterih cvetlic ne pikiramo. Te rastline sejemo v dokončno velik lonček, najbolje po eno, lahko pa tudi dve semenki v enega. Zelo pomembna je tudi izbira substrata. Za setev je pomembno samo, da je rahel in ne vpija preveč vlage, seveda tudi, da nima preveč velikih delcev. Za pikiranje pa mora biti hranljiv, še vedno sicer primerno rahel, da omogoča hitrejši razvoj koreninskega sistema. Vendar so v njem lahko tudi določena vlakna, ki omogočajo počasnejše sproščanje vlage. Tako je ne glede na temperature omogočeno zalivanje sadik samo enkrat na dan. Ne kupujte poceni zemlje ali zemlje na razprodaji, saj s tem ravno na začetku življenja, ko je najpomembnejše, rastlinam škodite. V teh zemljah skoraj vedno primanjkuje hranil ali pa ta niso v primernem razmerju. Dognojevanja sadik ne priporočam, saj pri nas nimamo primernih gnojil v ta namen. Priporočam pa, da že v prvo vodo za zalivanje dodamo morske alge, lahko pa tudi pripravek iz regrata, ki ga zdaj že lahko nabiramo. Oboje kasneje omogoča kale-čemu semenu in rastlinici čim prej razviti koreninski sistem. Globina pikiranja Globina pikiranja je odvisna od vrtnine. Krompirjevke (razhudniki, paradižnik, paprika, jajčevec, an-dska jagoda .) imajo sposobnost tvorjenja korenin tudi na steblu. Zato jih pikiramo zelo globoko, vse do kličnih listov, ne bojte se. S tem dosežete globoke in močnejše korenine. Zelene pa ne smete pikirati globlje, kakor je prej rastla, da bo naredila debel gomolj. Pri večini rožic je vseeno, a pregloboko jih ne pikirajte. Po pikiranju rastline seveda zali-jemo, ob tem pa jih dodatno okrepite s pripravki, ki ji pomagajo pri premagovanju stresa. Ponovno so to pripravki, ki so narejeni iz morskih alg ali pa pripravek iz cele rastline, korenin, listov in cvetov, regrata. Bučevk ne pikiramo, saj tega ne marajo Kot je zgoraj napisano, raz-hudniki lahko naredijo korenine tudi na steblu, zato jih pikiramo Sadika, primerna za pikiranje globlje. Bučevke (kumare, bučke, buče, čajota . ) ne prenesejo pi-kiranja. Zato smo jih nekoč sejali samo direktno. A res je, da lahko z vzgojo sadik začnemo 4-6 tednov bolj zgodaj. Toliko namreč traja, da vzgojimo dobro sadiko. Tukaj si lahko pomagamo s trikom, pravzaprav z nečim, kar je pri vzgoji sadik solate ali kapusnic prepovedano. Lonček namreč napolnimo s substratom samo do polovice. Tako bo kaleča rastlina v iskanju svetlobe potegnila svoje steblo iz lončka. Zdaj pa z žličko lonček do vrha napolnimo z zemljo. Tako bodo tudi pri teh sadikah na steblu pognale korenine in bomo vzgojili sadiko z globljim koreninskim sistemom. Presajanje sadik Do presajanja plodovk je še daleč, pa vendarle bomo kmalu presajali druge sadike, kot so so-latnice, kapusnice . Prav gotovo direktno iz toplega zavetja ne morejo takoj na surove zunanje razmere. Pred presajanjem jih počasi, vsaj teden dni, utrjujte, navajajte na zunanje razmere. To pomeni, da jih podnevi nosimo ven, ponoči morda še v zavetje. Zadnja dva dni pred presajanjem pa ostanejo zunaj tudi ponoči. Prav tako jih ponovno zalijte z že zgoraj omenjenimi pripravki, da bodo odpornejše, da bodo lažje premagale stres ob presajanju. Pa še na nekaj bi rada opozorila. To je zalivanje sadik po presajanju. Vedno najprej zalijemo jamico in posadimo sadiko. Bolje je, da se sadik neposredno pred presajanjem ne zalije. Ko pa delo končamo, oblino in globoko zalijemo celo gredo, ne samo rastlin, ne samo vrst, ampak celotno površino. Tako preprečimo, da bi suha zemlja »ukradla« vodo sadikam, kar se vedno zgodi. V rastlinjaku lahko po tem takoj položimo zastirko, zunaj pa še ne. Zastirka namreč pomeni, da se bo zemlja počasneje segrevala. Zdaj pa še ni tako topla, da bi nas to ne motilo. Pridelava vrtnin preko sadik zagotavlja višje pridelke, zgodnejši pridelek, a le, če jih boste pravilno vzgojili. Mša Pušenjak Vsestranska koleraba Foto: Pixabay Koleraba je pogosto spregledana ali zapostavljena vrtna kultura, a nikar ne pozabimo, kako zelo izboljša okus nedeljske juhe. Naj omenimo še, da vsebuje številne antioksidante in fitokemikalije. Gre pravzaprav za križanca med repo in divjim zeljem, čeprav njen okus po navadi bolj spominja na luštrek, mnoge celo na peteršilj. Če je na svojem vrtu še niste gojili, je zdaj pravi čas, da ji namenite nekaj prostora. Čas setve Če ste se odločili, da bo del vašega vrta tudi koleraba, jo lahko že posejete, v okviru pomladanske setve imate čas vse do aprila, poleti pa jo sejemo od konca junija do začetka avgusta. Nekoč so kolerabo, vključno z repo in črno redkvijo, uvrščali celo med obvezno ozimnico, saj je nepogrešljiva pri pripravi raznih juh, pirejev, ocvrtih jedi, prav tako jo lahko uporabite v solati. Surova, kuhana ali pečena Torej, za zdravje redno pijemo sveže iztisnjen kolerabni sok. Od dva do tri decilitre na dan, v dveh ali treh odmerkih, bo dovolj. Kolerabo denimo kuhamo v šari oziroma pripravimo kolerabno enolončnico, ki je tradicionalno doma na Notranjskem, jo spečemo kot krompir ali skuhamo v sopari. V vsakem od teh primerov jo olupimo. Sok, ki ga iztisnemo iz kolerabe z lupino vred, je pekoč in bolj grobega okusa. Enolončnicam in juham dodajamo olupljeno in na kose narezano kolerabo, sicer pa jo spečemo ali skuhamo z lupino vred ter olupimo kasneje. Nikakor ne pozabimo, da je koleraba odlična tudi surova. Olupljeno lahko naribamo v solate vseh vrst, vendar s količino ne pretiravajmo, saj je surova težje prebavljiva. Pospeši oziroma izboljša prebavo Kolerabo priporočajo sladkornim bolnikom, saj uravnava sladkor v krvi in zaradi visokega deleža kalija znižuje krvni tlak. Poudariti je treba, da je dober vir vlaknin, ki zagotavljajo daljši občutek sitosti, zato je nepogrešljiva v dietah. Prav tako krepi imunski sistem, čisti prebavila in pospešuje presnovo ter znižuje raven holesterola. Pripomore k nastajanju krvi, čisti pljuča in sečila ter odvaja vodo iz telesa in preprečuje nastanek ledvičnih kamnov. Izboljšuje tudi razpoloženje in mentalno zdravje ter povečuje sposobnost koncentracije in preskrbo celic s kisikom. In menda velja za naravni afrodiziak, ki krepi moško potenco. Zoper raka Kot smo že omenili, je koleraba bogata z blagodejnimi fitokemi-kalijami, ki dokazano preprečujejo rak prostate, dojke in debelega črevesa. Delujejo namreč proti rakavim celicam in preprečujejo njihovo reprodukcijo. Prav tako ščitijo jetra pred škodljivimi toksini. Koleraba pa vsebuje tudi glukozinolate, ki preprečujejo nastanek tumorjev v telesu. Vir vitamina C V kolerabi je veliko vitamina C, ki je odličen antioksidant, krepi obrambno sposobnost telesa ter pomaga preprečevati bolezni oziroma pripomore k okrevanju. Vsebuje tudi številne karotenoide, ki so močno obarvani rastlinski pigmenti, topni v maščobah. Tudi ti so močni antioksidanti, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema in preprečujejo tvorbo tumorjev. M. Koren ^ - * p " Recept za preprosto juho Sestavine: 2 kolerabi, 1 korenje, 1 čebula, 1 strok česna, voda, sol in poper, olje, lovorov list. Priprava: Čebulo in česen na drobno sesekljamo. Kolerabo olupimo in narežemo na kocke, korenček po potrebi ostrgamo in narežemo na manjše kocke. V lonec zlijemo nekaj olja in na njem zlato prepražimo čebulo. Dodamo česen in pražimo zgolj toliko, da zadiši. Nato dodamo korenje in kolerabo ter na hitro prepražimo in zalijemo z 1,2 litra vode, dodamo lovorov list in kuhamo do mehkega. Ko se koleraba zmehča, po okusu solimo in popramo ter zmeljemo s paličnim mešalnikom. Postrežemo z žličko kisle smetane. A Foto: Pixabay Foto: MP 18 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 19. marca 2024 Foto: Živa Bombek V februarju, marcu in aprilu se začne obdobje selitve dvoživk, seveda tudi preko prometnic. V Podravju se največ povozov dvoživk zgodi na območju Treh ribnikov v Mariboru, na Vurberku, v Orešju pri Ptuju in Brunšviku. Prav zato so se v zadnjih letih organizirali prostovoljci, ki žabe, krastače in druge dvoživke varno prenašajo čez ceste. Prostovoljci večinoma žabe pobirajo kar z golimi rokami. Ena izmed prostovoljk je Živa Bombek iz Ptuja, sicer študentka Varstva narave na Univerzi na Primorskem. Dvoživke rešuje že deseto leto zapored, pri tem pa se ji vsako leto pridruži tudi nekaj prostovoljcev. »Stara sem bila komaj 17 let, ko sem začela prenašati dvoživke. Za to točko mi je povedala prijateljica. V meni se je nekaj premaknilo, ko sem videla na kupu vsaj 200 povoženih živali. Takrat si seveda nisem predstavljala, da bom to počela tudi naslednjih deset let. Verjetno se marsikdo ne zaveda, da so te živali pomemben del ekosistema in prispevajo k njegovi uravnoteženosti. To je tudi glavni razlog, zakaj to počnem,« je povedala Živa, ki vsako dvoživko tudi natančno popiše. Lani so jih z ene na drugo stran ceste v Orešju pri Ptuju prenesli okoli 1.100, povoženih je bilo 224. »Letos smo doslej življenje rešili 372 dvoživkam, 118 Število dvoživk, ki so jih prenesli na lokaciji Orešje pri Ptuju: Leto akcije Število dvoživk: 2023 1.118 2022 1.279 2021 663 2020 397 2019 718 je bilo žal povoženih. Na tem delu ceste bi potrebovali začasno ograjo, vendar bi v tem primeru morali biti vsak dan na terenu, kar je nemogoče. Prostovoljce je namreč vedno težje najti. Začasna ograja samo začasno ustavi dvoživke, saj bodo vedno našle pot do mrtvi-ce. Delček problema bi morebiti rešili s pravilno zgrajenimi podhodi in postavljenimi ograjami,« je dodala sogovornica, ki ji je uspelo pristojne službe prepričati, da so postavile vsaj prometne znake, ki Vir: Živa Bombek voznike opozarjajo na prečkanje dvoživk. Še dodatno so letos postavili znaka delo na cesti z lučko. V Orešju, pri sekvoji, je celotni odsek, ki ga prečkajo dvoživke, dolg 1.700 metrov, najbolj intenzivni prehod pa je na okoli 500 metrov dolgem pasu. Po besedah Žive nekateri vozniki upočasnijo hitrost in se jim poskušajo izogniti, so pa tudi taki, ki jih nalašč povozijo. Na tem območju imajo dvoživke dva habitata, en je v gozdu, drugi pa v mrtvicah reke Drave, med njima pa je cesta, ki jo praviloma prečkajo dvakrat letno. Žabe, krastače in druge dvoživke praviloma pobirajo kar z golimi rokami, saj je njihova koža zelo občutljiva. Med obvezno opremo sodijo vedro, odsevni jopič in naglavna svetilka. Dvoživke se namreč množično selijo predvsem v toplih deževnih večerih in nočnih urah (temperatura nad 5 stopinj Celzija), takoj po sončnem zahodu in vzhodu. Vsako letos se tovrstnih akcij udeleži med 6 in 12 prostovoljcev, v zadnjih letih pa je za tovrstno početje vse težje dobiti ljudi. Foto: osebni arhiv Živa Bombek, študentka magisterija Varstva naravi M ■ Foto: osebni arhiv Foto: Viktor Bombek Prostovoljci, ki rešujejo žabice pred poginom na cesti mimo gramoznice Green Lake. Pri gramoznici Green Lake še ena problematična točka za žabe Državno cesto, ki vodi mimo Športno rekreacijskega centra Green Lake, v tem času prečka na tisoče žab. Daje to ena izmed bolj problematičnih točk za prečkanje dvoživk, so že pred nekaj leti opazili člani družine Pavlič iz Rač. Anja, Žiga in njuna hči Eva so zato začeli kar sami pobirati žabice in jih odnašati na varno. Lani sta se jim pridružila prostovoljca Nastja Klein in Primož Grašič iz Kidričevega. »Ker nas je malo, smo se morali na tem, skoraj dva kilometra dolgem pasu, znajti po svoje. Naši fantje vozijo avtomobile, punce pa skačemo na cesto in pobiramo žabice. Nikakor ni mogoče, da bi peš hodili sem in tja, saj bi jih v tem času že večino povozilo. Letos so jih začeli pobirati že sredi februarja, skupno število rešenih pa je že več kot 3.000. Pred kratkim sta se jim pridružila še Tina Blaževič iz Kungote pri Ptuju in Urban Munda s Strmca pri Polenšaku ter Tatjana Gašparič, kije bila prejšnja leta prostovoljka na Vurberku. »Vsi, ki bi radi pomagali žabicam, so dobrodošli,« je povedala Kleinova, ki že dlje časa opozarja pristojne institucije, da bi območje ustrezno označili. Živa Bombek že deseto leto rešuje življenja žabam in drugim dvoživkam. torek • 19. marca 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Foto: Živa Bombek Prometni znak, ki voznike opozarja, da cesto prečkajo dvoživke. Na Vurberku so lani čez cesto prenesli okoli 4.000 dvoživk Podobne težave s selitvijo dvoživk imajo tudi na Vurberku. Tamkaj- šnji prostovoljci so prav tako pred desetimi leti začeli reševati dvoživke ročno. Lani se je v tri tedne trajajoči akciji zbralo okoli 50 prostovoljcev, med katerimi so največ navdušenja pokazali otroci, ki so Foto: Živa Bombek Veliki pupek in samec krastače skupaj s starši in drugimi odraslimi pomagali več kot 4.000 žabicam. Letos so jih prenesli okoli 1.500, vendar se akcija še ni zaključila. Prostovoljka Rosande Rojko je povedala, da bodo vsaj še do konca marca skrbeli, da bodo prišle dvoživke varno na drugo stran ceste. Pri akciji pomagajo ljudje iz Korene, Destrnika, Maribor in Dupleka, zelo aktivni so tudi ptujski planinci. »Dvoživke uravnavajo številčnost žuželk, polžev in pajkov, s katerimi se hranijo. Na njihovem jedilniku se tako znajdejo tudi komarji in vrste, ki ljudem povzročajo škodo na vrtovih in poljih. Hkrati so dvoživke pomemben kazalnik stanja narave, saj so občutljive na spremembe in zato med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami. Ko v naravi opazimo upad dvoživk, pomeni, da se v njej dogajajo velike spremembe, ki jih sicer še ne bi opazili. Velika številčnost in pestrost dvoživk kažeta na dobro stanje okolja, upad pa na slabšanje,« je poudaril Borut Ludvik, predsednik društva Ohranimo naravo čisto. Estera Korošec Ptuj • Viktorinov večer z ddr. Antonom Stresom Sodobna država se dogovarja z vsemi družbenimi skupinami Gost februarskega Viktorinovega večera na temo Odnos do krščanstva v današnji slovenski družbi je bil prof. ddr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski škof. V tem obdobju je vprašanje verske svobode, ki je ena izmed človekovih pravic in svoboščin, zelo pereče vprašanje. Mnogi teoretiki pravijo, daje vprašanje verske svobode lakmusov papir, kjer se vidi, koliko in v kakšni državi res spoštujejo človekove pravice. Če v kakšni državi zanemarjajo človekove pravice, se to najprej pokaže ravno pri verski svobodi. Včasih je bila religija osnova življenja, danes ni več na prvem mestu. Izrinile so jo ekonomija, emancipacija, zavračanje avtoritet... Družba se sekularizira, ljudje ne spoštujejo več verskih vrednot in drugih tradicionalnih, častitljivih izročil. Pred 50 leti so vsi govorili, da bo sekularizacija svetovni pojav in da bo vera potisnjena iz javnosti na stranski tir, kar pa ni res. V islamskih državah še zdaleč ne; prav nasprotno, vera se krepi in dobiva na moči. Sekularizacija je evropski pojav. Zakaj prav Evropa, prepričljivega odgovora ni. Demokratična država je nazorsko nevtralna Glede ločitve Cerkve in države je veliko modelov. Mora pa biti strogo nevtralna in ne sme dajati nobene prednosti nikomur: ne ateistom ne vernikom. Demokratična država je nazorsko nevtralna, ni pa brezbrižna do verskih potreb državljanov, kar je zelo jasno dalo vedeti tudi Ustavno sodišče. To pa je tisto, česar v Sloveniji ne razumemo: da mora biti država versko nevtralna. Po katoličanih pa se v Sloveniji tolče. Tako kot pomaga športnim klubom, kulturnim ustanovam, pevskim zborom, bi lahko tudi verskim organizacijam. Ločitev države in Cerkve v slovenski ustavi naj bi mnogi razumeli kot razlog, da lahko država Cerkev gleda postrani, ji streže po življenju. Mednarodni sporazum med RS in Svetim sedežem pravi: država in Cerkev sta neodvisni, samostojni ter sodelujeta. Ker je mednarodni sporazum nad ustavo, bi morala vizija sodelovanja prevladovati. Žal pa ni tako. Ločitev Cerkev in države ne bi smela postati sredstvo za preganjanje Cerkve in vernosti, kar pogosto je. Vera je stvar svobodne izbire, to mora biti zajamčeno tudi v ustavi. Svoboda vere in Cerkve ni utemeljena v ločitvi Cerkve in države, ampak v splošni svobodi, ki jo jamčijo človekove pravice. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno, kar nima nobene zveze z ločitvijo Cerkve in države. Država in Cerkev potrebujeta druga drugo „Tisti, ki nasprotujejo javnemu izpovedovanju vere, še posebej v šoli, se sklicujejo na razlikovanje med negativno in pozitivno versko svobodo. Marsikdo v Sloveniji misli, da je z negativno versko svobodo slednja zagotovljena. Toda prava je pozitivna verska svoboda, ko država svobodno versko Foto: Črtomir Goznik Prof. ddr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof: „Brez verouka v šoli v Evropi so samo Francija, Slovenija, Albanija in Severna Makedonija. izbiro omogoča, hkrati pa omogoča tudi njeno »življenje«, podobno kot na področju kulture, športa, rekreacije. To pa se izvaja tako, da država v okviru načrtovanja nove soseske ob vseh predvidenih lokalih, šoli, koncertni dvorani itd. predvidi tudi lokacijo, kjer bo stala cerkev, ki je sicer ne bo sama gradila. Lahko pa pomaga verskim organizacijam, da svojim članom nudijo to, do česar imajo pravico. To je pozitivna verska svoboda. Slovenska država in celo ustavno sodišče pa dajeta prednost negativni verski svobodi v šoli, zato v slovenski šoli ni verouka. Navzočnost verouka v šoli je možnosti za tiste, ki to hočejo, nikakor ni prisila. Po vseh evropskih direktivah je v šoli nujno vzgajati za strpnost in ne za izključevanje. Če pa otroci vedo, da je verouk prepovedan v šoli, pomeni to izključevanje vernosti. Vemo, da kljub ločenosti tudi država potrebuje neke trajne, trdne duhovne vrednote, ker ljudi ne morete usmerjati samo z zunanjimi zakoni, policijo, s prisilo, ampak jih lahko usmerjate predvsem z njihovim prepričanjem. To pa dajejo Cerkev in duhovne ustanove. Država in Cerkev potrebujeta druga drugo, zato je treba priti do medsebojnega spoštovanja in sodelovanja," poudarja ddr. Anton Stres. MG GLASOVNICA V akciji Ljudje odprtih rok vsako leto predstavljamo posameznike, ki izstopajo. So zgled in motivator za reševanje zagonetk, so agregat sprememb, izkazujejo se kot zaščitniki in zagovorniki ranljivih. Pomislite na ljudi v svoji okolici. Kdo izstopa? Kdo vas je razveselil ter navdal z lepimi občutki? Je to voznik avtobusa, ki pozdravi z nasmehom in z vami rad poklepeta, kar je vaša svetla točka dneva? Ste opazili osebo, ki pomaga starejšim? Poznate kmeta, ki dostavlja brezplačne zabojčke zelenjave tistim, ki živijo v pomanjkanju? Pomagajte nam najti izjemne ljudi, katerih dejanja ne smejo ostati neopažena. Sporočite nam ime vašega kandidata in njegovo zgodbo. V akciji Ljudje odprtih rok bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru za Dobrotnika leta spoznala vsa Slovenija Wob« rfr ^žlto Po kruhu se dan pozna. 4 MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA 2023 Ime in Priimek ZAKAJ SI ZASLUZI NAZIV DOBROTNIK LETA DOBROTNIKA 2023 PREDLAGA: Ime in Priimek:. Naslov:............. Telefonska številka:. Email: ...................... Datum: Podpis: Predloge sprejemamo vključno do 22. marca 2024 Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. I N m 20 Štajerski Križem kražem torek • 19. marca 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Na vulkanu Glavni razlog, da sem se podal proti Salvadorju, je bila pravzaprav informacija, da so na območju te državice številni vulkani, ki naj bi bili kar dostopni. In takšne naravne sile me močno fascinirajo, zato sem se odločil, da skočim na vulkan Santa Ana. Pri mojih dveh gostiteljicah sem povprašal za informacije in že sem čakal na bencinski črpalki na avtobus, ki me je po kakšnih dveh urah vožnje odložil na parkirišču sredi nekega gozda. Ture na vulkane so namreč strogo vodene in ob določeni uri se moraš znajti na začetni točki, kjer smo se potem razdelili v skupine in se podali na pot. Seve- da tudi tu ni šlo brez diskriminator-ne situacije, ki me vedno jezi - tujci namreč v špansko govorečih deželah praviloma vedno plačujemo veliko višje vstopnine od domačinov za znamenitosti. In tu so imeli celo za obisk toalete dvojne cene. Edini avtobus za nazaj je peljal nekako ob štirih in načrtovano je bilo, da bomo do takrat nazaj. Pot je najprej potekala po gozdu in bolj kot smo se vzpenjali, manj je bilo rastlinja. Še dobro, da sem imel zraven vetrovko, ker je na čistini zelo pihalo. Vrh vulkana Santa Ana je visok 2.381 metrov in pri tem smo se kar naprezali. Kot sem že omenil v enem izmed prvih člankov, je bila ena izmed mojih tihih misij na poti tudi od- Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Ugasli vulkan Izalco, v daljavi pa Pacifik Vulkan Izalco od blizu Na vulkanu Santa Ana povedovanje alkoholu, da se malo prečistim. S tem načeloma res nimam težav, ampak nekje na treh četrtinah poti na vulkan me je prijela misel, da bi si verjetno dal odsekati levo roko, če bi mi kdo ponudil rdeči, domač špricer. Na vrhu se ponuja najprej lep pogled proti morju in na sosednji vulkan Izalco, še bolj impozanten pa je pogled v sam vulkan, v žveple-no zmes sivo-zelene barve, ki je oddajala sumljiv vonj in dim. Na samem robu kraterja ni nobene mVrko ukotna drescek ume™°st napadalec na politika ali znano osebo izvedenec zaradio-tehniko spodnja meja večnega snega prepir (ljudsko) hrvaško m letovišče v istri valentin oman laz v gorskem svetu (narečno) plod figovca Švicarski slikar (albert) nekdanji argentin. nogometni vratar (carlos)__ legendarni Švedski smučar (ingemar) nekdanja bistro- avstrijska umnost smučarka (elfi) nemška drsalka (mariana) skladba za klavir najnižja točka kenan evren azijska država vreščeča poljska ptica enota za merjenje ja-k0s11t0ka cevc Ženska, ki rada onanira igralka furlan močna telesna Zelja enaki črki naravno barvilo za lase in nohte, kana gledališki šauivec temnost, mračnost lana turner kreatura, nakaza priletna Zenica število, mladika s™ P0GANJE* junak gotovčeve opere pisatelj fleming valuta evropske unije ivan sivec kanadski hokejist (eric) gora v »t vankah na meji __z avstrijo tona, zvišan zapolton mitja okorn samica jelena zabavna oddaja nas farma- kolog (mladen) francoski prebivalci organist skrajnega in skla-severa datelj __(andre) ?Min RFi BOMBAŽNA IKHU-DEL TKANIMA roparski 7vtauwc delfin »g» Je most čez reko Ren v nemškem mestu Köln. Ren prečka v kilometru 688,5. Prvotno je bil železniški in cestni most, po uničenju leta 1945 in njegovi nadaljnji obnovi pa je le železniški, za pešce ter kolesarje. Je najbolj uporabljen železniški most v Nemčiji z več kot 1200 vlaki na dan. Povezuje glavno železniško postajo Köln in Köln Messe/Deutz. Skupna dolžina 409,19 m, najdaljši razpon pa 167,75 m. Most je bil zgrajen med letoma 1907 in 1911. Nasledil je star Stolnični most (Dombrücke), ki je bil porušen. 22. maja 1911 ga je odprl zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj Viljem II. (1859-1941). Most je dobil ime po družini Hohenzollern (princi, volilni knezi, kralji in cesarji Brandenburga in Prusije). ANKER, Albert - švicarski slikar in ilustrator, FOKKER, Anthony Herman Gerard - nizozemski letalski konstruktor, KAUTZ, Mariana - nekdanja nemška umetnostna drsalka varnostne ograje ali česa podobnega, tako da se ne smeš gibati preblizu roba. Zanimiva je bila štorija o sosednjem vulkanu Izalco, ki nam jo je povedal vodnik. Ta vulkan je bil do nedavnega eden tistih, ki je nenehno kazal goreče želo in lavo, brez da bi obstajala nevarnost izbruha. Našel pa se je nek investitor, ki je kupil sosednji hrib in na njem zgradil restavracijo, da bi s terase lahko zvečer opazovali ta spektakularen pojav. In glej ga zlomka - mesec ali dva pred odprtjem je prišlo močno deževje, ki je tako spremenilo podzemne aktivnosti, da je vulkan Izalco čisto ugasnil. In zdaj je ta isti odštekani investitor najel skupino raziskovalcev z nalogo, da to stvar uredijo in da bo vulkan znova pljuval barvne gmote lave. Prišli smo do zaključka, da so to verjetno edini cepci na svetu, ki želijo aktivirati ugasel vulkan. Na vrhu se nisem zadržal dolgo, saj sem moral ujeti vračajoči se avtobus, ki sem ga res komaj ujel. Z nekaterimi popotniki smo se na vzponu spoprijateljili in večina njih je ta prevoz zamudila ter imela veliko težav pri vračanju domov, kot sem izvedel kasneje. Če domačin reče, da je prevoz z neke lokacije zadnja možnost, je to treba pač tako vzeti. V bajto sem prispel v mraku in šele takrat začutil, kako bolijo noge. Foto: Dani Zorko Pogled na vulkansko zmes od blizu KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 19. marca 2024 Za kratek čas Štajerski 21 SkriNja domačih viž - AnsambeL Opev Novo glasbeno leto zaceli z ljubezenskim valčkom O J a. Ansambel Opev je narodno-za-bavni ansambel, klasični instrumentalni trio z diatonično harmoniko in štiriglasnim fantovskim petjem, s sedežem v Kicarju, kjer potekajo tudi njihove vaje. Njegovi člani so: Denis Krajnc (harmonika, bobni, vokal), ki prihaja iz Trnovske vasi, Alen Polič (klaviature, vokal) je doma v Kicarju pri Ptuju, Luka Anžel (kitara, vokal) na Destrniku, Tomaž Simonič (bas kitara, bariton, vokal) pa v Gorišnici. V tej zasedbi delujejo od leta 2019, ko so začeli bolj resno delati. Sicer pa začetki ansambla segajo že v leto 2016, ko so se takrat še osnovnošolci Luka Anžel, Alen Polič, Marsel Horvat in Lea Majcen dobili na prvih vajah in začeli pisati zgodbo Opeva. Mlade glasbenike, stari so od 21 do 24 let, družita prijateljstvo in ljubezen do glasbe, ki je njihov glavni hobi, v katerem najbolj uživajo in jim tudi vzame največ časa. Med tednom se dobivajo na vajah, ob koncu tedna pa so polno zasedeni z igranjem na porokah, veselicah, obletnicah, tudi maturantskih plesih in drugih veselih dogodkih. Samo ime ansambla pa je nastalo čisto spontano, ko so se opevali na enem izmed prvih nastopov in se je med ljudmi zelo lepo prijelo, so povedali. „Naš repertoar zajema narodno--zabavno glasbo in zabavno glasbo (pop, rock), od slovenskih, hrvaških do angleških pesmi. Radi zapojemo tudi acapella, ob spremljavi klavirja ali kitare. Na našem repertoarju so stare, zimzelene skladbe, ki ne smejo manjkati na nobeni zabavi, igramo pa seveda tudi nove pesmi, ki predstavljajo neke nove trende in so se prav tako prijele med poslušalci. Repertoar sestavljamo po občutku, vključujemo pesmi, ki so nam všeč, ki jih ljudje trenutno poslušajo in za katere vemo, da bodo na nasto- pih lepo sprejete. Ustvarjamo pa tudi lastno glasbo. Do sedaj smo izdali dve skladbi. Polka z naslovom Zgodba najina je izšla junija 2023. Melodijo in besedilo smo spisali sami, pri aranžmaju pa nam je pomagal Nejc Cehner, član ansambla Klateži. Izdali smo tudi videospot, katerega del smo posneli tudi na ptujski mestni tržnici. V začetku letošnjega leta pa smo izdali nežen, ljubezenski valček z naslovom Ta pesem, ki ga je napisal naš kitarist Luka Anžel. Videospot smo posneli na letališču v Moškanjcih in v pi-ceriji Pri Mici. Veseli smo, da so poslušalci obe pesmi zelo lepo sprejeli, kar nam seveda daje še dodatno motivacijo in veselje za naprej," so svoj repertoar in ustvarjanje lastne glasbe predstavili člani ansambla Opev. Odnos do narodno-zabavne glasbe se je v zadnjih letih spremenil na bolje, predvsem s strani mladih, ki Foto: zasebni arhiv Ansambel Opev hodijo na veselice, tudi v diskotekah je veliko narodne glasbe, ocenjujejo. Danes te več ni strah, kaj bodo rekli drugi, če igraš harmoniko ali če poslušaš narodno-zabavno glasbo in posledično je zato veliko število mladih ansamblov. Člani ansambla Opev so seveda zelo veseli, da gre ta glasba naprej in da jo ljudje radi poslušajo. Res pa je, da se je tudi narodno-zabavna glasba malce spremenila, razvila v različne smeri, to ji daje dodatno širino in privablja nove poslušalce. „Včasih so festivali veljali za najboljšo odskočno desko, kjer so se predstavljali že uveljavljeni in mlajši ansambli. Danes je nekoliko drugače zaradi različnih dejavnikov. Kljub temu pa si želimo nastopiti tudi na kakšnem festivalu, če se nam bo le časovno izšlo, saj imamo v letošnji sezoni polno nastopov, datumi festivalov in igranj pa se prekrivajo. Zagotovo bi nepozabno izkušnjo pomenil nastop na najstarejšem, domačem ptujskem festivalu. Morda pa nas boste videli na kakšnem festivalu že letos, vse je še odprto," pravijo člani ansambla Opev. Opevovci želijo še naprej razveseljevali ljudi na vseh nastopih. Ze v začetku letošnjega poletja jih bodo razveselili z energično polko. „Za naprej pa se prepuščamo toku. Zahvaljujemo se vsem, ki nas spremljajo in podpirajo na naši poti. Pozdravljamo vse bralke in bralce Štajerskega tednika," so pogovor sklenili mladi glasbeniki, ki jim narodno-zabavna glasba veliko pomeni, zelo jo spoštujejo. Stremijo k njeni kakovostni izvedbi, saj je naša slovenska, ki predstavlja našo deželo in po kateri smo znani po vsem svetu. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 9 6 8 3 2 5 9 5 4 1 3 8 4 6 1 7 2 9 6 6 5 7 1 7 3 2 5 9 2 9 1 7 7 6 2 5 9 4 6 8 1 7 4 1 9 8 2 5 8 1 6 7 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© € ooo Bik ¥ ©©© €€ o Dvojcka ¥¥ €€€ QQ Rak ¥¥¥ ©© € oo Lev ¥¥ ©©© €€€ o Devica ¥ ©© €€€ o Tehtnica ¥¥ ©©© € oo Škorpijon ¥¥¥ ©© €€€ o Strelec ¥¥ © €€€ ooo Kozorog ¥ ©©© €€ ooo Vodnar ¥¥ © oo Ribi ¥ ©© ooo (Velja za teden od 19. do 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 25. marca.) dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ITi mEDIfl IITIPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media Impex. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Branka Selinšek, Markovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 15. marca 2024 kmetijska zadruga AKCIJA VELJA OD 23.2. DO 20.3.2024 oz. do razprodaje zalog! ARROW 35-55 | 5KG KRESNIK 35-50 | 5KG TRADICIONALNI SLOVENSKI KIFEUČAR KIS SORA | 5KG KIS BLEGOŠ | 5KG KIS MANGART | 5KG NUDBiLÄ/^ I-- ČEBULČEK PTUJSKI RDEČJ 300G Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o., Miklošičeva ulica 12,2250 Ptuj ^>02 749 03 00 S kz.ptuj@siol.net AKCIJA VEUA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE. ZEMUA UNIVERZALNA BIOKOMPOVIT 70L, Popolnoma brei kemijskih sestavin. Vsebuje vse naravne elemente potrebne ia rast in razvoj rastlin, _ >m! I ' .. ¡¡.'"liiiiiv My Sv/J I www.kz-ptuj.si I MN arodno abavne ^ lasbe Petek, 6. septembra 2024 mm Prijave na razpis www.ptujski-festival.si Svet zavoda OS dr. Franja Žgeča Dornava, Dornava 136a, 2252 Dornava, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE. Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 ZUJF, 57/12 ZPCP--2D, 2/15,47/15, 46/16, 49/16 - popr., 25/17 ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 - ZZNŠPFJ 141/22, 158/22-ZDoh-2AAin 71/23). Kandidati/ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. septembra 2024. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan/a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/ice. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici s priporočeno pošiljko na naslov: Svet zavoda OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, Dornava 136a, 2252 Dornava, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Prijavi priložite dokazilo o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku, ki ni starejše od 30 dni. Kandidat/kandidatka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje in kratek življenjepis ter e-naslov za obveščanje. Vloga bo šteta za pravočasno, če bo oddana na pošti s priporočeno pošiljko zadnji dan roka ali vročena v tajništvo šole do zadnjega dneva roka do 14. ure. Kandidati/kandidatke bodo pisno obvestilo o izboru prejeli/e v zakonitem roku. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ NESNICE, rjave, črne, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Za piščance, bele, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo, pa sprejemamo naročila. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246._ PRODAM mešani gozd v izmeri 2.100 m2, v Gradiščah, občina Jur-šinci. Tel. 068 182 962 ali 031 317 508._ UGODNO prodam kisle bale sena in transporter, dolžine 8 m. Tel. 041 645 875. Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si 2 GLASBO DO SRCA1 Bodite (/Marjanovi družbi Vsako sredo ^ ^do med 20. in 21*. uro ^^ na radiu Ptuj. www.radlo-tednlk.sl www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik a (\ sezona 1U. projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na šolske prireditve. Dan po prireditvi (ob 19.00) bomo na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj ter na spletni strani objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka bodo objavljeni tudi zmagovalci. TOREK, 19. marec 00:00 Vtdeo strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mfc Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Zaigraj tamburica 2020 10:35 Dan spomina na holokavst 2024 11:45 Starpoint prodajno okno 12:50 Vtdeo strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:50 3. SNL - vzhod 16. krog 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Vse je v očeh v Cirkuianah 21:30 3. SNL — vzhod 16. krog 23:10 Starpoint prodajno okno 00:15 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK SREDA, 20. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Povezani v znanju v Dražencih 11:30 Veseloigra, Nori Endjan 12:45 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Rez potomke stare trte v Staršah 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Košicnbal v Slov. vasi 20:25 S pesmijo v novo leto na Hajdini 21:50 Starpoint prodajno okno 22:55 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si L'<.:dMiA'.vO Dornava '10J 2252 DORNAVA. irio 4s.plv.<<. kontakt 02 754 DO 33. Oil E13 4)44 wWW.alptv.5l ČETRTEK, 21. marec 00:00 Video strani 03:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 70 let ŠD Dornava 10:40 S pesmijo predemo že 70 let na Polenšaku 12:15 Starpoint prodajno okno 13:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Dornava 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Prireditev ob dnevu žena v Žamencih 21:30 3. SPJL-vzhod 16. krog 23:10 Starpoint prodajno okno 00:15 Video strani petek • 15. marca 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 "Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine." SPOMIN Letos mineva 20 in 36 let, odkar sta nas zapustila draga starša, babica in prababica, dedek in pradedek ter tast in tašča Neža Sumenjak t 19. 3. 2004 Alojz Šumenjak t 18. 12. 1988 IZ PRERADA 37 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižigate svečke v spomin. Vajini najdražji Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljala, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato nas pot vodi tja, kjer sredi tišine spiš, v naših srcih še živiš. Če bi solza te zbudila, ne bi te ilovica krila. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil mož, oče, tast, dedek, brat, stric, sosed Franc Kelc st. IZ PARADIŽA 63, CIRKULANE Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče, za sv. maše, nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Primožu Horvatu in osebju Intenzivne nege bolnice Ptuj, pogrebnemu podjetju Mir za pogrebni obred, za odigrano Tišino ter govornici za ganljive besede slovesa. Hvala gospodu župniku Jožeku Pasičnjeku za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre; samo nekje daleč, daleč je... SPOMIN Marjan lfidovič-Mache 2004-2024 Hvala vsem, ki s cvetom ali svečko počastite spomin nanj. Tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE Umrli so m Umrli so: Terezija Klemenčič, roj. Rakuša, Moškanjci 83, roj. 1942 - umrla 6. marca 2024; Katarina Kokol, roj. Kolarič, Krčevina pri Vurbergu 81, roj. 1923 - umrla 8. marca 2024; Marija Laura, roj. Vučak, Gajevci 43, roj. 1943 - umrla 7. marca 2024; Marija Petek, roj. Bohak, Moškanjci 123, roj. 1938 - umrla 8. marca 2024; Ana Cvetka Potočnik, roj. Potočnik, Ptuj, Mežanova ul. 11, roj. 1938 -umrla 8. marca 2024; Vladko Klinc, Ptuj, Ribiška pot 14, roj. 1948 - umrl 9. marca 2024; Karolina Beranič, roj. Medved, Sestrže 37, roj. 1933 - umrla 9. marca 2024; Josipa Strelec, roj. Roškar, Turški Vrh 60, roj. 1935 - umrla 10. marca 2024; Marija Vidovič, roj. Kolednik, Medribnik 11, roj. 1941 - umrla 10. marca 2024; Ljudmila Ličen, roj. Goričan, Ptuj, Rimska ploščad 20, roj. 1929 - umrla 11. marca 2024; Marija Uršič, roj. Ferlež, Lovrenc na Dravskem polju 105, roj. 1924 -umrla 12. marca 2024; Ana Bedrač, roj. Bedrač, Ptuj, Rimska ploščad 15, roj. 1955 - umrla 12. marca 2024; Tonček Kramer, Placar 33, roj. 1961 - umrl 12. marca 2024; Stanislav Kramberger, Brstje 18, roj. 1947 - umrl 12. marca 2024. •__Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na '^O"" Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maido.sagula@rGdio4ednlk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednlk.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK Tri leta so minila, ko si nas, draga mami, zapustila. Dom je prazen, tebe ni, spomin na tebe pa živi. Na nebu vsak večer prižge se tvoja zvezdica, v naših srcih pa vedno boš doma. SPOMIN Včeraj, 18. marca, so minila tri leta žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila zlata žena, mamica in babica Bernarda Medved IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko ali pa samo tiho postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO EKSKLUZIVN Ines Kopitar, mladostna ubezen Anžeta Kopitarja Midva sva sanjsko molvo! Premalo se zavedamo »Amerike« v Sloveniji^ VSAK TOREK! Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, kiso zaznamovali vas ali. vaše bližnje, in sinaročite arkivsko številko Staferskegatednika zase aiijo kot izvirno in unikatno dariio podarite sorodniku, znancu.1 I Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si SKRIVNOST LUKSUZNE VILE Kako sta si poslanka Mojca Šetinc Pašek in lobist Mile Šetinc zgradila vilo za pol milijona KONEC NOVIH OBRAZOV Scenariji za parlamentarne volitve leta 2026 INTERVJU: ROMAN ŽVEGLIČ, KMETIJSKA ZBORNICA Protest je naš izhod v sili REPORTAŽA Avstralija: boljša verzija Amerike Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 24 Štajerski Kronika torek • 19. marca 2024 ■ .. - . : • ■:' - - --gfeííi;- d se vleče ; zaščitene, ta za talce ni vzela le pacientov na splošno, pač pa je prizadela tudi invalide. Foto: osebni arhiv Čeprav bi morale biti ranljive skupine tudi med stavko zdravnikov, ki se vleče že več kot mesec dni, še posebej !gorja Plohla veseli, da je ambulanta za voznike invalide p°novn° odprta, a obžaluje, da je bil zaradi medijske izpostavljenosti deležen sovražnega govora. In to najbolj tiste, ki si prizadevajo, da bi bili kljub svoji telesni oviranosti čim bolj samostojni. Mnogim je v tem času poteklo vozniško dovoljenje, za podaljšanje pa morajo ponovno opraviti zdravniški pregled, vendar v ambulanti za voznike invalide v ljubljanskem Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča zdravnikov zanje ni bilo. Zato so se znašli v stiski, zlasti tisti, ki imajo službe, do katerih se vsak dan vozijo s svojimi potrebam prilagojenimi avtomobili. Zaradi pretečenih vozniških dovoljenj jim je grozilo, da bi lahko ostali celo brez dela. Strah pred izgubo službe V podobni situaciji se je znašel tudi Igor Plohl iz Lenarta, ki si je pred šestimi leti pri padcu z lestve poškodoval hrbtenico in zato pristal na invalidskem vozičku. Invalidskega vozička ta mladinski pisatelj, geograf, sociolog in profesor ne jemlje kot oviro, ampak kot pripomoček pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti. Med njimi je tudi služba, v katero se iz Lenarta s prilagojenim avtomobilom dnevno odpravi v Maribor. Je namreč učitelj v bolnišničnih oddelkih Osnovne šole Bojana Ilicha na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, ki poleg tega veliko časa in energije skozi slikanice in predstavitve posveča ozaveščanju otrok in mladostnikov o posledicah poškodb hrbtenjače in invalidnosti. Aprila mu poteče vozniško dovoljenje, zato se je skušal naročiti v URI Soča, a so mu tam povedali, da do pregleda v času stavke ni upravičen. In to kljub temu, da je vlada sprejela odlok, po katerem bi morali tamkajšnji zdravniki tudi v času stavke opravljati zdravniške preglede. Njihovi odločitvi o zavračanju pregledov so prikimali in jo podprli tudi v Fidesu, češ da je odlok nezakonit in neustaven, javnost pa je nato presenetilo poročilo zdravstvenih inšpektorjev, ki pri pregledu poslovanja v URI Soča niso zaznali kršitev odloka. Odrekanje pravic invalidom »Čeprav je torej vlada sprejela odlok, po katerem mi pravica do pregleda pripada, ga v Soči niso spoštovali, zato je pristal na ustavnem sodišču, kjer pa, vemo, da lahko postopek traja še kar nekaj časa,« je dejal Plohl in razmišljal, kakšne so njegove možnosti glede prevoza v službo v primeru, da mu ne bi uspelo pravočasno podaljšati vozniškega dovoljenja. Na avtobus ne more, ker na relaciji Lenart-Ma-ribor ne vozijo taki, ki bi bili prilagojeni invalidom, tudi z vlakom ne, ker v Lenartu ni železnice, taksija si ne more privoščiti, avtoštop pa je tudi nezanesljiva opcija. Če bi neopravičeno izostal od dela, bi tvegal izgubo službe, kar je svojevrstna zil z avtomobilom brez veljavnega ironija, saj je njegov delodajalec vozniškega dovoljenja, pa bi tvegal UKC Maribor; če bi se še naprej vo- kazen, zaseg vozila, v primeru pro- Foto: URI Soča V URI Soča so se očitno ustrašili informacije, da je zdravstveno ministrstvo našlo drugega izvajalca, in ponovno odprli ambulanto za preglede invalidov. Strah pred izgubo posla Kaj je botrovalo temu, da so v URI Soči in Fidesu kljub prvotnemu vztrajanju glede zdravniških pregledov za invalide slednjič popustili? Se jim je oglasil čut za človečnost do ranljivih skupin ali so se preprosto ustrašili za donosen posel? Razloge je najbrž treba iskati v slednjem. Na Ministrstvu za zdravje so se namreč podali v akcijo iskanja drugega izvajalca za preglede invalidov. In ga po besedah predsednika vlade Roberta Goloba tudi našli. »V zadnjih dneh seje ministrstvo za zdravje izjemno aktivno vključilo v reševanje te problematike. Našli smo zunanjega izvajalca, kije bil pripravljen sprejeti izvajanje teh pregledov, če osebje URI Soča ne bi tega želelo narediti. Me pa veseli, daje Fides končno spoznal, da lahko nekatere stvari naredimo tudi brez njega in seje zato odločil, da bo raje skupaj z nami sodeloval pri tem, da ljudem pomagamo reševati težave,« je povedal premier. metne nesreče pa tudi poravnavo vseh odškodninskih stroškov. A na njegovo srečo so si v Soči na čelu z direktorico Metko Moha-ric in Fidesu pod vodstvom Damjana Polha premislili, saj so minulo sredo najavili ponovne preglede. To so od njih zahtevali tudi na Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). »Za odločanje o zakonitosti vladnega odloka je pristojna izključno sodna veja oblasti, zato je do odločitve pristojnega sodišča URI Soča pri-moran odlok spoštovati. Nad odločitvijo stavkovnega odbora smo zgroženi! Vztrajamo, da se ambulanta nemudoma znova odpre,« so dejali in opozorili, da gre v tem primeru za kršitev več mednarodnih konvencij, zakonov in odlokov. Sočin monopol na prepihu Primer (ne)podaljševanja vozniških dovoljenj za invalide med zdravniško stavko je odstrl popolno Sočino monopolnost pri izdajanju potrdil za invalide. »Kako je mogoče, da imamo v celotni državi le eno samo ambulanto, ki jih izdaja, in se moramo invalidi iz vse Slovenije vedno znova voziti v Ljubljano? Ali res ni nobenega drugega specialista, ki bi bil sposoben pregledati paraplegika in odločiti, ali je sposoben za vožnjo avtomobila, ter mu izdati vozniškega dovolje- nja?« zanima Plohla, ki se obenem čudi nespoštovanju zagotavljanja ustavnih človekovih pravic. Čeprav stavki zdravnikov ne nasprotuje, med njimi ima tudi osebne prijatelje, se vendarle sprašuje, ali je prav, da zaradi nje trpijo pacienti, in ali lahko pravica nekoga povozi pravico drugega. Novica, da je ambulanta, kjer naj bi bilo v čakalni vrsti že več kot 200 invalidov, znova odprta, ga je razveselila. »Upam, da bom prišel dovolj hitro na vrsto in da bom uspešno opravil pregled.« Zahvalil se je vsem, ki so ga v teh dneh podprli in mu bili pripravljeni pomagati. Napadi sovražnega govora »Škoda, da institucije, kot so varuh človekovih pravic, varuh bolnikovih pravic in zagovornik načela enakosti, v naši državi nimajo dovolj moči, da bi zmogle ustaviti kršitev človekovih pravic. Zato sem se bil prisiljen sam medijsko izpostaviti v imenu vseh, ki so se znašli v podobni situaciji. Na žalost sem bil ob tem deležen tudi sovražnega govora, čeprav nikoli nisem bil politično aktiven in bi samo rad še naprej opravljal svoje pedagoško delo v bolnišnični šoli ter na področju osveščanja otrok, mladostnikov in odraslih o invalidnosti in drugačnosti.« Senka Dreu C? ¿-"O"- O ► CP vC?4 o CP* C? »G3« Rodile so: Anja Lešnik, Kolmanova cesta 121, Orehova vas - deklica Ajda; Anja Košar, Črešnjevci 17, Gornja Radgona - deček Jakob; Maša Medved - deček Lovro; Nina Kramberger - deklica Hana; Katja Kuhar - deklica Ela; Manja Krojs - deklica Zoja; Nastja Murko - deklica Neja; Iris Knechtl Damiš - deklica Sofia; Mateja Kuhar -deček Mateo; Mateja Pfeifer - deklica Ella. Ci . " "Lb> V-O . _i_" '-'_ c? o C? c?> r o t » o K Cb* _ t/ Ce Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje. Danes bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo jasnilo. Še bodo nastale posamezne plohe. Ponekod bo pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, najvišje dnevne od 8 do 12, na Primorskem do 18 °C. OBETI: V sredo bo sončno in po nekaterih nižinah zjutraj megleno. Zjutraj bo predvsem na vzhodu možna slana. Nekaj več oblačnosti bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Napoved za Podravje Vir: ARSO