Stav. 233.	(Posamezna »tevilka 8 vmarjev.)_W TfrStll, f <«trteK» 83» avgtfSfa 1917
Lsinlfc XMI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob S zjutraj.
V;idniitvo: Ulic« Sv. Fraotiika Asi?kega It 20, L nadstr. — ** dopisi aaj se pobijajo uredništvu llata. Nehank;rana plrcna «t M
sprejemajo in rokopisi m ne vračajo, la ?'stcij In odgovorili urednik Štefan OoJiiu. Lastnik konaord} Ur 2 ,Edino«t*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge a ol ejenim poroffom v Trstu, ulica Sv. rrančiika Aalškega it. 38.
Telefon uredniitva io uprava M«v. 11-57. Narotalna anala: Za celo leto ..*,.«. K SI-30
Za pol 'eta..........• ••«*•• m l&-m
f~s tri ...............• •••»• m 7H
M nedeljsko Jadaj« at VŠB tala • • . • « « • li pol leta .......................^
Pota m ea na Itevilbe .Edinoatt" se prodajajo po • vinarjev, aastorele fteviike po 10 vinarjev.
Oglati se raCunaJo na milimetra v Mrokosti ene kolon*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi danaMih aa-
........... . . . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.^
vsaka nadaijna vrsta.............2, -
MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema tnaeratnl oddelek .Edinosti". Naročnina fe reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Upava ta inseratnl oddelek se nahaJaU v ulici Sv. Prančišk* Aailkega It 90. — P^tnohranUnični račun it <41.662.
Ziisirn
VUnU
irmadna pcročlln.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša:
22. avgusta 1917.	_ _
Vzhodno b o j i š ć e. — Pri Soveji, pri Očni in zapadno Sulte je izvršil so-ražn k močne, toda brezuspešne napade.
Hčer i»lč važnega.
" i a 1 i i a n s k o b o i i š č e. — 21. av-«■ -r je h'l v zgodovini soške armade eden T i A tocHi bojnih dni. Vzhodno Kanala su # morali prepustiti sovražniku vas Vrh. Vsi napori ltalijano\, da bi zanesli Sunek preko višin južno vasi. so bili brezuspešni. Istoiako se ie izjalovilo južno Deskel več z znatnimi silami izvedenih napadov nasprotniki, pri čemer se je posebno odlikoval moravski čmovojniški polk št. 25. Zmagovito kakor prejšnje dni so vzhodno Gorke in pri Biljah obdržali hrabri branitelji svoje sprednje jarke proti ponov-i '.n navalom. Težke izgube in popolno iz-m-icenic so prisilili tu sovražnika, da Je
_ >\ oii) popoldne bojni odmor. Najhujši 1* i - ; bili na kraški planoti. Podpiran od too istega ognja, ki r^a je komaj Še mo-na dk ril iti, je poganjal sovražnik od y ;odniega jutra do poznega večera divizijo j a divizijo proti nr"im postojankam. N^bilcviteišl naval je bil naperjen proti oV?ma kriloma odseka Fajti hr?b—Kostanjevica, kjer sta si od poletja 1915 na K " .i boreča se .-grška armadni polka st. .19 i 46 priborila novo slavo, in proti Med ivasi in Sv. Ivanu. Rezultat dneva gJ'-!<* varja sijajnemu zadržanju čet in njihovega voditelja: čeprav je prišlo do iRpnišiii omahovanj v obrambnem postopa vendar je ostal uspeh ne-pomo na strani. Od danes, na v?e zg'Klnl z?u-t- i. ^o se pričeli novi nas!;^ki it lijanskih i. ^ naše kraške postolari!-'e. — Pri a* mSiii fini. barona Hotze.idcrsa ie priilo na v-č krajih do zvišanega bojnega delo-
*	ania. V Suganski d lini so privedli naši
•	: i !r,i oddelki 70 ujetnikov. Pri včeraj j i ijetiem po<lweUi severozapadno Ar-i-iera smo ujeli 2 oficira in 150 mož in i.oiefi^i 3 strojnice. Zapadno Gardskega Jezera so na>e čeie po srditih bojih za-v 'ele neko so\ia/.H«» oporišče.
DUNAJ. 22. (Kor.I \i vodnega poročevalskega stana se Javlja: Citka ob Soči se nadaljuje. Razvoj slejkoprej za na9 Jako ugoden.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
UtROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. avg?»sta 1017.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruorehta: V Flandriji §e do-t j ..I topovski boj ob obal? In od Pixchoo-ta do \Varnetona zvečer zopet v fcliko silo. Včeraj zjutraj je bil izvršen Severov/hod-i » Vperna po močni topovski priprav i hud ležev pri St. Julienu; bil je od-lli. Danes zjutraj so ^e med cestami, vo-dečiini iz Stadena in iMenina v Ypernt rr ' l?i ' i hi^ji. V Artoi: u je napadel so-\ia/ sčverozrpadno n zapadno Len&a i :e postojanke p^ mečni topovski pri-? i. Kralevni vdori so biii izenačeni s ferejv.imi protlsunki, ki so dovedli do sr-ov i bojev iz bližine. Ena skladovnica r	Jugozapadno za/danega mesta
i : a je še v rokah Angležev. Scvero-za ^dno in z?padno Le Cateleta so se vr-f-i.j številni boji med predniinii stražami, tekom katerih smo napravili nekaj ujet-rtkov. St. Ouentin je bil zopet pod fran-cf'^kiin ognjem. — Armada nemškega ce-si-rjeviča: Na verdunskem bojišču so Francozi včeraj v nekaterih odsekih nadaljevali svoje napade. Na več krajih so vršili boji pozno v noč. Jugozapadno gozda Avocourta m na griču vzhodno odtod se je ustalil sovražnik po večkratnem brezuspešnem navalu. Ob višini 304 so se izjalovili vs| napadi v našem ognju in ob £i!avostf hrabrih bran*teljev, tudi Oni, ki Bo bili izvršeni z jugozapada In Mrtvega moža. Sunki, ki so bili naperjeni z grebena vzhodno Vranjega gozda proti Forge-su. so bili odbiti. Na vzhodnem bregu Može so prodrli Francozi v južni del Samo-gneu\a. V ostalem so bile njihove goste mase, ki so z višine 344 do ceste Beau-in >nt—Vacherauville in iz Boisa de Fosses dopoldne in popoldne naskakovale naše
PODLISTEK.
Hililonar.kS le Izginil.
Roman, francoski spisal Evgen Chavette-
Končno Je zaključil svoje poročilo z besedami:
^ kavno zato, ker je Bricliet tako Iz lahka spreiel mojo ponudbo, bi bil moral jaz postati nezaupljiv. Bojim se tudi zelo, da so mi vstop v hišo dovolili samo / ko, da mi oddele popolnoma drugo ulogu, ne pa ulogo ženina.
—	Kakšno ulogo? — je vprašala marki-Ka.
—	Ulogo telesne straže, — je odgovoril.
Gospa de Brageron ga je začudeno pogledala.
^ — Da. kakor vanj pravim; ulogo telesne
črte, krvavo vržene nazal. Izgube sovražne pehote so bile težke. Francosko vodstvo je moralo fcmed 10 napadnih divizij več nadomestiti s svežimi četami. — V zadn ih dneh je izvojeval poročnik Voss 36. in 37., oficirski namestnik Miilicr 25. 'n 26. zračno zmago.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Rigi, D vinsku, Tsrnopoiu in ob Zbruču je oživelo bojno delovanje. — Fronta nadvojvode Jožefa: Južno doline Trotusa so Romuni dne 20. in 21. t. m. zastavili močne sile da bi iztrgali našimi četam dobiček na obeh straneh Grosesti in severovzhodno Soveje; vsi capadi so bili izgubonosno odbiti.
Pri Mackensenovi armadi in na m a c e-donski fronti Je položaj neizpre-menjen.
BEROLIN, 22. (Kor.) Veliki slavni stan, 22. avgusta 1917.
V Flandriji so se danes zjutraj Izvršeni angleški napadi vzhodno Tperna na fronti 15 km izjalovili ob težkih izgubah sovražnika. Pred Verdunom dosedaj ni bilo pehotnih bojev. Ogenj Je bil vzhodno Može inoče^i. — Bombni napadi naših letalskih brodovij na utrjene kraje ob angleški obali so bili uspešnL — Na vzhodu M bistvenega.
Frvi generalni uvartirmojstefi pL Ludendorff.
BITKE NA ZAPADU.
BEROLIN, 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Na zapadu je bilo 21. t. m. bojno delovanje v velikem številu odsekov izredno živahno. Na toriščih flandrske fronte je prišlo do srditih topovskih bojev. Zjutraj se je izjalovil močen delni napad v ozemlju Ho!Iebeka. Popoldne je sovražen mo-nitor brez uspeha obstreljeval vhod v pristanišče Ostende. — Na arraški fronti ie prišlo 21. t. m. do skrajno srditih boiev z novimi sovražnimi četami. Tekom sem-imja vrvečega divjega boja smo iztrgali sovra/niku njegove začetne uspehe, raz-ven severozapadno Lensa nastalega malega angleškega gnezda. Pri Verdunu so poizkušali Francozi z brezobzirnim zastavljanjem svežih divizij razširiti svoje majhne začetne uspehe. Iz vojevali so ma-kmko&tn-e krajevne uspehe zopet s težkimi žrtvami. Po došlih poročilih presegajo izgube Francozov v obeh bojnih dneh celo one aprilske ofenzive ob Aisni. Francozi so napeli vse sile, da bi izločili višino 304 iz nemškega obrambnega pasu. Val za valom je bil krvavo razbit; višina je ostala trdno v nemških rokah. Vzhodno Moze so bili popoldne vsi divji napadi Francozov proti našim črtam odbiti. Pri teh napadih so obležali v našem topov-ske-m ognju celi kupi Francozov. Francoske izgube v tem odseku so izredno velike.
TURSKO.
CARIGRAD. 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Ob Dijall je zašel angleški švadro v ogeni naše artiljerije in naših strojnic. Moral se je umakniti z občutnimi izgubami. — V Perziji so napadli Rusi dne 19. t. m. naše čete severno Bistane Kale; bili so krvavo odbiti. — Ob maloazijski obaii s0 v noči od 17. na 18. t. m. deli naših pomorskih sil napadli otok Lemnos, poškodoval? svetilnik, razobesili na njem turško zastavo m uplenili več pušk. V ie il noči je bilo potopljenih 11 sovražnih jadrnic, med njimi 6 dvojadrnic. Vse te iadje so imele na krovu živila za sovražnika.	_
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
21. avgusta. — Bitka na fronti Julijskih ,alp se nadaljuje brez prestanka. Naše čete se z občudovanja vredno žilavostjo in enotno akcijo na skrajnem desnem krilu, podpirane od premičnih in nepremičnih baterij in baterij kraljeve mornarice, bližajo uspehu, ki se povečuje kljub nezmanjšanemu odporu sovražnika. DoČim se razvija na severnem krilu široke fronte boj redovito, je pričela na kraški planoti in v obalnem pasu pod močnim pritiskom 3. armade sovražna črta popuščati' in se umikati na več kakor eni točki. Hrabra pehota 23. armadnega zbora se je z;>pet ovenčala s slavo. Grenadirski brigadi (10. in 20.) in brigade iz Barija (139. in 140.
straže. Ne vem sicer, česar se pravzaprav boji stati Brichet; toda že tisti dan. ko sem se preselil v palačo, mi je Brichet skrivaj pošepetal: »Ne pustite me nikdar samega s Fouquierjem in Colardom.«
—	Brez dvorna se hoče odkrižati nadlegovanja teh dvelu ljudi, ki sta sovražna vaši ženitvi, — je odgovorila gospa de Brageron po kratkem preudarku.
—	Da, gospa markiza, prav tako sem mislil tudi jaz; toda včeraj, ko sem tičal na vrtu skrit za grmovjem, sem slišal Bri-cheta, ko je dejal kapitanu: »Hanibal, ne pustite me nikdar samega s Colardom in de Lozerilom. Tedaj sem spoznal, kako to, da se vselej, ko spremljam Bricheta, nahaja v najini družbi tudi kapitan. Isti nalog ima za posledico, da se neprestano nadzirava drug drugega. Zato se vprašujem vedno, kake nevarnosti se boji Bricliet z naiine strani.
polk), iz Larija (233. in 234. polk), iz Bi-cene (235. m 236. polk), in iz Costenze (243. in 244. polk) so kar tekmovale v hrabrosti. Posrečilo se jim je zavzeti mogočne obrambne naprave med Koritami in Seloan v ozemlju močne postojanke pri Stari Loki. 261 naših letal je plulo nad bojno fronto med Selom ?n Komnom. Na vzhodnih pobočjih Grmade zbrane čete so bile uničene. Naprave železniškega križišča v Trbižu in tamkaj naznanjena močna sovražna gibanja so prejela pet ton bomb velike eksploz vne sile. Eno naših letal se ni vrnilo, to včeraj zvečer Je znašalo število ujetnikov, ki so bili zbrani v koncentracijskih točkah, 243 oficirjev in 10.103 vojake; številni drugi ujetniki, ki so ranjeni, so bili spravljeni v poljske bolnišnice. — V noč! 20. t. m. in sledeči noči je izvršil sovražnik v razbremenilne svrhe delne napade na raznih točkah tren-tinske fronte in na koroški fronti; bil je povsod odbit. Eden njegovih napadnih oddelkov je bH uničen v dolini Lagarine, drugi pa, ki se mu Je posrečilo zasesti eno naših sprednjih postojank Jugovzhodno Mt. Maja, z naglim protinapadom vržen zopet nazaj. — Albanija: Dne 20. t. m. je bilo sovražno letalo, zadeto od našega pehotnega ognja, prisiljeno, da je pristalo v lastnih črtah.__
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 22. (Kor.) Wolffovr urad poroča: V Rokaivskem prelivu, Atlantskem in Severnem morju so naši podvodniki potopili zopet pet parnikov, tri jadrnice in en ribiški parnik._
Ekspoze dr. ffihoellsa 9 (lovnem odsek;',
Odnošajl z zavezniki. — Položaj na suhem in na morju. — Razkritja o tajnih pogodbah entente. — Nemčija in papeževa mirovna nota.
BEROLIN. 21. (Kor.) V glavnem odseku rajhstaga je državni kancelar dr. Mi-chaelis izdajal sledeče:
Kar s^tiče odnošajev napram našim zaveznikom, obstoja ne samo v političnem oziru .ampak tudi pr> vseh vojnih odredbah popolna edinost v nasprotju z razmerami pri naših sovražnikih. Zaprosil sem grm. Hindenburga, naj poroča o sedanjem vojaškem položaju, nakar sem prejel brzojavko, v kateri opisuje položaj na vseh frontah in zaključuje: Pogled na vse frpn, te kaže, da je pri četkom četrtega vojnega leta pok>žaj za nas tako ugoden kakor še nikdar poprej.
Uspehu na kopnem odgovarja tudi uspeh na morju. Meseca julija so naši podvodniki potopili 811.000 ton.
Pred kratkim sem hotel s poročili o irancosko-ruskih tajnih pogodbah izkazati, kako dalekosežne cilje si je postavila Francija in kako Anglija podpira francoske želje po nemških tleh. Še pred kratkim je neki član angleškega kabineta izjavil, da ne pride do miru, dokler ne bodo vržene nemške armade na desni breg Rena. Sedaj zamorem dokazati še nadaline dogovore naših sovražnikov glede njihovih vojnih ciliev. Posamične stvari so bile objavljene že pri prejšnjih priložnostih.
Dne 7. septembra 1914 je sovražna koalicija sklenila, da sklene le skupen mir. Dne 4. marca 1915 je postavila Rusija za mirovni sklep sledeče zahteve, v katere je privolila Anglija z noto 12. marca. Francija z noto 12. aprila 1915: Rusiji se odstopijo sledeča ozemlja: Carigrad z evropsko obak> Marmarskega morja, južni del Tracije do črte Enos—Midija, otoki Marmarskega morja, otoka Inibros in Te-nedos in na maloazijski strani polotok med Crnim morjem, Bosporom in Ismid-skim zalivom do reke Sakarije na vzhodu. Po določitvi teh icmefcev so se v letih 1915 in 1916 potem pogajanja nadaljevala.-Tekom teh pogajanj sta bila priznana Rusiji trapecuntski in turkestanski vilajet. Francija je zahtevala zase Sirijo z Adano in Mersino in severno ležeče zaledje do Sivasa in Karputa. Anglija bi dobila Mezopotamijo. Za ostanek maloazijske Turčije ie bila sklenjena razdelitev v angleško in francosko interesno ozemlje, za Palestino pa nekako mternacrjonaliziranje. Ostalo od Turkov m Armencev nastanjeno
—	Motite se, — je menila markiza, ki je pazljivo poslušala de Lozerilovo pripo-vest.
—	Zakaj?
—	Zato, ker je samo Colard tisti, katerega se boji Brichet. Zakaj? Tega seveda ne vem, toda prav to je ono, kar je treba poizvedeti. Brichet vaju je prav spretno znal premotiti, in če vaju porablja kot telesno stražo, je to vse naperjeno proti Co-Iardu, ker se njegovo iine nahaja v obeh navodilih, ki ju je dal vam in kapitanu vsakemu posebej.
—	Kaj se da storiti tu? —> Je vprašal de LozeriL
—	Laskajte se Colardu, da ga pridobite zase, da mu izvabite skrivnost, zakaj se ga boji Brichet, da morete to potem izkoristiti zase, — je odgovorila markiza.
In & tejn svetom ga je odslovila.
BteUcJ
ozemlje, vštevši pravo Armenijo in sveta mesta islania, naj bi postalo posebna državna zveza pod angleško suvereniteto.
Ko je nato stopila Italija v vojno in zahtevala del plena, je prišlo do novih pogajanj, ki nikakor niso stremela za Odpovedjo.
Prav odgovarja položaju, ako n. pr. »Vorvvarts« z dne 19. t. m. piše, da v nobenem trenotku vojne ni bilo tako jpsno, da je podaljšanje neizogibno in da pada vsa odgovornost za to izključno na naše nasprotnike. Upam, da odgovarja ta izjava splošnemu razpoloženju našega naroda.
V položaj, kakor sem Vam ga opisal tu, je posegla sedaj papeževa mirovna manifestacija. Papež naglaša v svojih izvajanjih, da morata na mesto sile in orožja stopiti formalna pravica jn nravni zakon. Na tej podlagi razvija svoje predloge glede razsodišča in razoroženja in prihaja do nadaljnih zaključkov za dobo po vojni. Kar se tiče materijalne vsebine note, ne morem končno in posamezno zavzeti nobenega stališča, dokler se ne sporazume-mo z našimi zavezniki. Konstatiram, da je nota papeža vojujočim se vlastim, ki je bila objavljena v listih, sad spontanega sklepa poglavarja katoliške cerkve; dalje: akoprav si moram pridržati zavzetje stališča napram posameznostim, sem vendar mnenja, da povem lahko že sedaj, da odgovarja našemu že večkrat manifestira-tiemu stališču in naši politiki od 12. decembra, da nam je simpatičen vsak korak k miru in zato tudi toplo pozdravljamo papežev korak, o katerem vemo, da je poln resnega stremljenja po pravičnosti in nepristranosti.
Zato naglašam: 1. Noto nismo povzročili mi, ampak je nastala iz spontane inicijative papeža; 2. pozdravljamo simpatično trud papeža, da bi napravil s trajnim miTOm konec svetovni vojni; 3. glede odgovora smo v zvezi z našimi zavezniki, vendar posvetovanja še niso končana. Dalje se sedaj ne morem spuščati na materijalne točke papeževe note, pač pa sem pripravljen stopiti z odsekom glede nadaljnih posvetovanj do podelitve odgovora v stike in sicer na način, ki ga je treba še določiti. Upam. da nas bo to skupno delovanje približalo cilju, ki je v srcu nas vseh; častnemu miru za domovino.
Izročitev papeževe note Angliji in Turčiji
LONDON, 21. (Kor.) Reuteriev urad poroča iz Rima: Angleški poslanik je v Vatikanu naznanil, da angleška vlada potrjuje sprejem papeževe note in da bo dobrohotno razmotrivala o njeni vsebini.
CARIGRAD, 21. (Kor.). Minister za vna-nje stvari je preiel papeževo noto.
Vesti iz Riisije.
Ruska vlada proti sovražnikom revolucije.
PETROGRAD, 21. (Kor.) Da prepreči vsako zločinsko delovanje liudi, ki hočejo izpodkopati delo revolucije in obstoj ruske države, je provizorična vlada sklenila, da vojnega in notranjega ministra pooblasti, da 1. zapreta ljudi, katerih delovanje tvori posebno nevarnost za ob-brambo države, notranje varstvo in pri-borieno revolucijsko svobodo; 2. da jih pozoveta, da v določenem roku zapuste meje ruske države in da se jih v slučaju, ako ne zapuste Rusije ali se celo tjakaj vrnejo, takoj aretira.
Državna konferenca v Moskvi.
PETROGRAD, 21. (Kor.) Provizorična vlada je izdala 1500 povabil za državno konferenco, ki se bo vršila v kratkem v Moskvi. Kerenskij bo predsedoval vsem sejam. Otvoril bo dne 25. t. m. konferenco s prečitanjem izjave, ki ji bodo sledili ekspozeji, ki bodo posvečeni glavnim vprašanjem političnega položaja in gospodarskega življenja.
V okvira možnosti ?
i.
Izvzemši morda izvestne frankovske politike zelo dvomljive osebne in politične moralnosti in nekaj okostenelih bosanskih mohamedancev, živečih s svojimi nazori v časih grozovitega turškega paševanja nad brezpravno rajo, in želečih, ohraniti še nadalje begovske privilegije na škodo krščanskih kmetom, ni je bilo menda na vsem slovanskem jugu stranke, niti posameznika, ki bi ne bil z iskrenim zadoščenjem pozdravil ideje združenja vseh pod habsburško dinastijo irahajajočih se pokrajin v eno, neodvisno državno telo, kakor je bila ta ideja izražena v deklaraciji Jugoslovanskega kluba od 30. maja t. 1.
Ideja je tako priprosta,- a ob enem tako naravna in sama ob sebi umevna, da jo brez vsake razlage pojmi tudi naš najpri-prostejši kmet. Tu ni treba sklicevanja na zaprašene listine, na kljukaste paragrafe, na sive, le učenjakom umljive državnopravne teorije in slične pripomočke srednjeveške diplomacije in fevdalnostanov-skegn cepldlačenja; sama od sebe, iz globine narodne duše, izvira zahteva: kar Je naše, naj bo v resnici naše in, kar le narava združila, naj ostane združeno: en jezik, en narod; en narod, ena država!
In naš narod, kjer more v teh težkih časih priti do besede, se z navdušenjem
oklepa ideje jugoslovanskega edinstva in ne dvomi na njeni končni, popolni zmagi. Le med inteligencijo, zlasti med politiki, so se našli ljudje, ki se jim ta ideja zdi sicer lep, no, nedosegljiv »dejal. V svojem malodušnem skepticizmu vidijo le ovire, ki jih takoj smatrajo nepremagljivimi, iti priporočajo zato rešitev jugoslovanskega vprašanja — v okviru možnosti.
Tako se v frankovskem glasilu »Hrvatska« izreka neki Kovačevič sploh proti jugoslovanski ideji in zahteva iz oči vidnega strahu pred madiarsko prepotenco, naj se Hrvatje postavijo na izključno (»čisto«) hrvatsko stališče in naj se zadovoljijo s tem, kar je možno doseči na podlagi hrvatskega državnega, prava, po katerem spadajo baje k trojedni kraljevini: Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Slovence označuje ta »rodoljub« za balast, a Srbov sploh ne priznava.
Tudi hrvatsko-srbska koalicija nastopa v svojih oficijelnih izjavah skeptično napram naši ideji. Njen glavni govornik, posl. dr. Dušan Popovič, hoče ostati na stališču dualizma in nagodbe, ker se boji prevelikega odpora s strani avstrijskih Nemcev in seveda tudi Madjarov.
Med Slovenci ni bilo dosedaj čuti v javnosti takih bojazljivih glasov; vendar se sliši v privatnih razgovorih tudi pri nas včasih skeptično vprašanje: ali bo to tudi vse izvedljivo?
Nasproti vsem tem malodušnim ljudem, ki mečejo puško v koruzo, še predno je prišlo do pravega boja, moramo pred vsem opozoriti na nedvomljivo dejstvo, da bi ravno delna rešitev jugoslovanskega vprašanja, kakor si jo oni predstavljajo. naletela na veliko večje ovire, nego naša »radikalna«.
Ali res mislijo ti gospodje, da bi Avstrija kdaj dovolila, da se ob ohranitvi dualizma odcepi Dalmacija in priklopi k deželam krone sv. Štefana? Ali smatrajo za možno, da bi Avstrija privolila, da se bo-sansko-herccgovsko vprašanje reši na ta način, da se tudi te dve deželi priklopila k Ogerski, bodisi tudi le s posredovanjem Hrvatske?! Proti takemu nerazmernemu ^povečanju madjarskega .vpliva bi morali z Nemci skupaj najodločneje posredovati tudi mi Slovenci. Da bi se pa res povečal le madiarski vpliv, v tem oziru naj se hrvatski oportunisti ne vdajajo nikakim iluzijam: tudi povečana Hrvatska bi ob nadaljni veljavi nagodbe iz 1. 1S0S. ostala politično in gospodarsko odvisna od madjarskega imperijalizma; pritegnila bi lc v madjarsko območje do sedaj še kolikor-toliko cd madjarščine neokužene jugoslovanske dežele!
Seveda bi se tudi Madjari vpirali vsaki rešitvi jugoslovanskega problema, ki bi pomenjala povečanje avstrijskega vpliva.
Ta neizogibna rivaliteta bi bila izključena, ako bi obe državni polovici morali odstopiti svoje jugoslovanske dežele in ako bi se k njim pridružila Herceg-Bosna. Nova državna tvorba bi stopila v enako razmerje do obeh državnih *polovic; ne bi torej povečala vpliva niti ene niti druge in bi tudi dostop do morja dovoljevati obema na enak način.
Tistim pa, ki pričakujejo vse odrešenje od hrvatskega državnega prava, ali pa celo od sklepov centinskega sabora in od slovesnih obljub ogerskiii kraljev <;b priliki njihovega kronanja, treba vendar povedati z vso jasnostjo, da se pojm pravaf posebno pa državnega prav a, no da ločiti od vprašanja moči. Pravo, ki nima na razpolaganje moči, ki bi je ščitila in branila, pride ob veljavo. Zavedlo bi me predaleč, ako bi hotel to natančneje dokazati. Naj zadostuje, da opozorim na mednarodno pravo, katerega na tolikih mednarodnih konferencah sklenjene in v mednarodni pogodbi sprejete lepe in mnogoštevilno določbe so bile v tej vojni neštetokrat kršene in v blato poteptane ravno zato, ker je ni višje sile, ki bi spoštovanje teh dolo-čeb izsilila s fizičnimi ali moralnimi sredstvi. Sporov na polju mednarodnega prava nc rešujejo sodniki, temveč — vojne!
A d r i a 11 c u s.
Razne polItKne vesti.
O kriškem dogovoru je dobila »Fra nk-furter Zeitung« iz Lugana: Ruska revolucija je tudi za Srbijo, tekmovalko Italije, izzvala potrebo nove orijentacije. Pravoslavna Rusija je iz religijoznih vzrokov vedno navajala Srbijo na Makedonijo kot deželo za ekspanzije, in ni ravno brez klavzule podpirala srbske težnje po zjedi-njenju s katoliškimi Slovenci in Hrvati. Čim pa je padlo pravoslavno carstvo, so morali prevladati zapadni vplivi na Srbijo. Ti so jo hoteli, da omogočijo separaten mir z Bolgarsko, odriniti od Makedonije in io usmeriti proti jugoslovanskim delom avstro-ogrske monarhije. Ti vplivi so že dosegli svoj uspeh. Srbski tiskovni urad je nedavno obelodanil program za osnutje srbsko-hrvatsko-slovenske države, ki sta ga dne 20. julija na Krfu podpisala Pašič in predsednik jugoslovanskega odbora dr. Trumbič. Tu navaja nemški list posamezne, v tem listu že označene določbe tega »dogovora« in pravi nadalje, da ie krfski dogovor silno vznemiril vso
.fctfINUM* Stev. 233.
V irstu, one 23. avgusta 191?» ~
Italijo, ker bi mogel prekopicniti vse nje načrte in namene. Oficijozni krogi so hiteli u verovat i, da je Pašić obelodanil ta program, ne da bi bil poprej obvestil zapadne vlasti, tako, da je ta dogovor le pobožna želja S' hov. Ali, nasprotstva med italijanskim in srbskim vztočnim programom, ki ga podpirajo vplivni zapadni kro-
so postala tako ojstra, da se ie moralo hitro doseči provizoričen sporazum, da se edinstvo vse koalicije ne spravi v naj-večo nevarnost. Srbi so že glasno obžalovali, da so morali krvaveti za to, da se osnuje italijansko gospodstvo na Jadranu in prvenstvo na Balkanu. Te stvari se je morala, kot glava entente, oprijeti Anglija ter poskušati z vsemi diplomatskimi sposobnostmi, da se na poletnih konferencah v Parizu in Londonu doseže vsaj provizoričen sparazuiii. Dalje pravi dopisnik, da jc dokaz o važnosti vprašanja sporazuma tudi v tem, da je Sonniuo potoval v London in Pariz. Sporazum da bo težko doseći, ker Italijani hočejo gospodstvo na Jadranu, dočim veli 10. točka krfskega programa, da Jadransko morje osiane vsem narodom svobodno. Razun tega si Italilaiii iz »hi ^ričnih« razlogov prisvajajo vzhodne jadranske obale s kompaktnim jugoslovanskim prebivalstvom, do-clri južni Slovani aspirirajo na te obali iz etnografskih razlogov. To so težka na-spn,: tva in italijanski program se ne da df»vesti v sklad s krfskim!
jfPosestno stanje«. Mariborska »Straža» pi.^c pod lem naslovom: Minister hoehen-burger je bil en vaj pravice v Avstriji, zato ta mož imel tudi pravične principe. Na Češkem so Nemci v manjšini, kljub temu ni pravicoljubni Hochcnburgef pripustil med njimi nobenega češkega posestnega staiija. Na Štajerskem in Koroškem je- slovenski živelj v manjšini, a je pra\ icolii.bni liochenburger pripustil nemško posestno stanje med Slovenci. Ta princip nemškega posestnega stanja«, ki ga je posebno kultiviral Hoehenburger, se je goiil v avstrijski upravi do blaznosti. V Liuto- ieru, Konjicah, Marenbergu, So-?*amu smo imeli slovenske notarje, tukaj ni veljalo nobeno posestno stanje, na ta mesta so bili imenovani sami Nemci, v Šoštanj celo v najnovejšem času, ko je bil princip »posestnih stanj« že posebno čisto izkristaliziran. In tako je prišlo, da stoji celjska notarska zbornica zopet pred nevarnostjo, da postane nemška. Na Koroškem je izpraznjeno inesto notarja. Do-sedaj je bil tam Slovenec. Že samo po principu posestnega stanja bi moral priti tja zop2t Sir venec. t<nla to se ne bo zgodilo, ampak dela sc jnnktim. Ako se namreč dovoli, da pride v Radovljico np Kranjskem istočasno nemškutar, ker je bil ii >cJa» v Rau )vliici tudi nemškutar no-?ar, potem pride v Pliberk milostno tudi Slovenec. Radovljica ne šteje v celem t> raju ne enega Nemca, a ker je prejšnji r. :ar blagovolil postati iz Slovenca nem-škutar, je sedaj Radovljica nemško posest m stJ! iie. Po tem sistemu bodo Kanci i Štajerskem razglasili tuji za svoje posestno stanje inesia, na katerih sedijo 1 raidli, Ozvatiči, Biceki in Rakovci. Sicer pa se na Štajerskem pri sodiščih ne da več ustvariti veliko novih »nemških posebnih stanjker se jc v tem oziru j "h! i j >c!:Ciiburgerjem in Pittreichom itak \ -e S4orilo, kar se jc moglo. Lepi zgledi, ki jih »e dajala iustična uprava, so kajpa-t • vplivali tudi na naučno in finančno. Ali h ajo sploii Nemci južno od Spielfelda pravico t?!s kakega posestnega stanja? Ne hi št* rat ne! Južno od Spieliclda je naša zvml'a. kar je nkaj Nemcev, so ali renegati ali priseljenci. Autohtonih Nemcev, razen v Kočevju, ni, zato tudi nimajo pravice do nobenega posestnega stanja. K?ir je kakšn i=bodi postojank južno od S ielfelda. to te iu?>e, v tem oziru ni no-bcKga tajega posestacca stanja. Mi ne negiramo nemškutarjev in sporadičnih Nt.ncev na naši zemlji. toda posestnega sianja jim priznati ne smemo in ne moremo. Kar K* naše, je naše!
Dokm?M vegfi.
Beguncem. Po dogovoru z pristojnimi oblastmi dajemo beguncem na z::anj« naslednje: Občina je preskrbela za begunce primerne prostore za pribežališče. Dovoljeno ie moškim, da smejo
0-inii	na Opeinah. da odpravijo svoja dela l.i čuvajo sv« e imetje. VsAemu pa je d< voljeno, da pride v svojo vas po svoje stvari, oziroma poizvedel o stanju imetja. Za vir ;vo zapuščenfh hiš je preskrbljeno po razmerah. Noč in dan orožniki čuvajo, da se ne dotakne kdo zapuščenih stvari. Kar je ostalo hiš oJt rtih, so jih oru a \l zaklenili in so ključi spravljeni pri niih. Ki'- r hoče, lahko sprav i kljitče
1-ri	f rožniki!:. Kdor je zapustil stanovanje. ne da bi je bil zaprl, ker morda ni 1 ključavnice, naj neinudema pripravi ključavnico, vsaj zapre hišo z žabico (luk t;: -). Na inicijativo sedanjega vo-Ji-V-\] i občine sc je osnoval odi or za begunce. v katerem je okt ica primerno zastopa na. /a svete in sestavo potrebnili vi g ie bcguncem na razpolago vojnopo-taoim uiaa pofitičnega društva »Ediiio-S[1» v ul. Campanile št. 11 in slovenske od\et;.'-ke pisarne, ki so se doklej bavile s takimi stvarmi. — Oblasti se trudijo po svojih močeh, da razmeram odgovarjajoče store vse. da o'ajšajo beguncem njihovo je! Poskrbljeno je tudi za prvo denarno pomoč. Za retino begunsko podporo se je obrniti na na mestni štvenega sve.nika, v ulici nadvojvode Josipa " ev. 7. za izredno na občino (predsedstvu). V poslopju dekliškega liceja v ulici I?f v-ini je urad za sprejemanje beguncev in 7H poskrbitev prenočišč in stanovanj, "lam debi vsakdo tudi potreben pouk in »:: svet. Naj se rrkdo nc straši skupni!: bivališč. Z^ta\}-drio, da je tr lea sli i ep
tukajšnjih oblasti, da se spravilo naši okoličanski begunci tu pod streho in da s© jih ne polile v osovražena begunska taborišča* Radi živil naj se begunci obračajo v okolici na tamošnje aprovfeacijske odseke, v mestu pa dobe živilske in krušne izkaznice v centralni komisiji v ulici della Valle. Najbolje je, da prinesejo s seboj potrdilo svojega hišnega gospodarja o številu družinskih članov.
Pogreb nedeljskih žrtev se je vršil včeraj ob 9 dopoldne ob ogromni udeležbi ljudstva vseh slojev. Ulice, po katerih je imel iti sprevod, so bile že proti 8 natlačene ljudstva. Na trgu pred cerkvijo sv. Justa in v mrtvašnici se skoraj ni bilo mogoče ganiti, tolika je bila gneča. Kdor je le mogel, je prihitel, da izroči zadnji pozdrav nedolžnim žrtvam vojne. — Sprevod je" otvori! zbor mornariških skavtov, ki mu je sledila godba riformato-riia mestne ubožnice. V sprevodu je bilo sedem duhovnikov s kanonikom mons. Lupetmo. Krste žrtev so bile položene na šestero vozov; občina je krsto vsake žrtve okrasila z vencem. Pogreba sc je udeležilo mnogo civilnih in vojaških oseb, součenci obeh Lavrenčičev in učiteljice, učenci ubožnice, vojaki in veliko število prijateljev in znancev nedolžnih žrtev.
Šolska refekcija. Danes se bodo sprejemale prijave za šolsko refekcijo v paviljonu ljudskega vrta med drugimi tudi za slovensko ljudsko šolo na Acquedcttu in za ljudski šoli na Vrdeli; v refektoriju v ulici P. Veroncse med drugimi za slovensko ljudsko in meščansko šolo pri Sv. Jakobu; v refektoriju v Starem mestu pa za gimnazijo in realko na trgu Lipsia. — Jutri, v petek, se bodo sprejemale prijave za ljudske šole v Skednju, — v tamkajšnjem refektoriju od 1. in pol do 3 in pop pop. — ter za ljudske šole v Rojanu in v Barkovljah in sicer za te poslednje od 3 do 5 pop. — S seboj je prinesti krstni list ali zadnje šolsko spričevalo. — Tistim, ki so že dosedaj bili deležni šolske re-iekcije, se ni treba erijaviti.
V	Istri še vedno po starem zistenui! Osar tutto! Dne 1. julija se je vtšila v Maicm Lošinju komisija radi ustanovitve javne IluJsKe šole. Ker pa na otokih vlada še vedro stari nekdanji zistem, so se - očetje domovine« tudi ob tej priliki mogli posluževati starega znanega gesla: OsaT iutto! Občina, ki je v italijanskih rokah, je skušala vso stvar potlačiti. V ta namen so le nekaternikom naznanili, da bo komisija. Hrvatje so se morali pritožiti pri ohrajnem glavarju, vsled česar je ta vendar naložil županstvu, da mora to javno razglasiti. Županstvo je seveda moralo storiti to, ali — kako je storijo? Razglas je bil brez podpisa županovega, brez številke. brez določitve ure in brez navedbe podrobnejih podatkov. Vendar se je Hrvatom posrečilo, da je prišlo mnogo njihovih ljudi. Nu. gospodje komisije so začeli delari na tak način, da se ozlovoliijo ljudje, kar sj j in je tudi posrečilo do neke mere. Odbili so vse Hrvate iz Banovine. čeprav žive tam že 30 let. (Povodom komisije za nemško šolo v Puli je ta pripustila k glasovanju tudi Nemce iz raj-ha!) V kljub vsem tem mahlnacijam se je vpisalo za hrvatsko šoio nad 83 rodbin z nad 130 otrok. Unikum te komisije pa je bil ta. ^a niti en član komisije ni znal govoriti hrvatski — a š!o je vendar za hrvatsko šolo!! Kaj takega se more dogoditi še vedno v naši nesrečni Istri! -Se vedno postopajo z nami po starem zistemu! Vprašati smemo: ali ni mogel vsaj deželni, šolski svet poslati tja kakega hrvatskega nadzornika? Nadejamo se, da se ne izpolni želja g. nadzornika Bride, ali priporočamo ga šolski oblasti! Ne razumemo. kako je prišel v komisijo učitelj italijanske šole?! Deželni šolski svet naj razjasni to stvar, ter prosimo, da se ta -t\ar reši čim prej.
V	avstrijsko-ogrskem upravnem ozemlju na Poljskem se je s 1. avgustom 1917. otvoril za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni urad II. razreda: »Pisski, okrožje lublinsko«. Pošiljati je dovoljeno na imenovani urad: dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (časnike), blagovne vzorce in zavitke brez vrednostne označbe do teže 10 kg; od tega urada pa: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časnike) in blagovne vzorce.
Letina v Istri. Predsednik deželne pravne komisije mejne grofije Istre V. Laseiac }c v spremstva stavbenega svetlika Pcscherja obiskal občine Pazin, <jr;»-či~:e in Pičan, da .^e seznani z razmerami preskrbe z vodo. Ob tej priliki je konstatira! d a je letošnji priaeM krompirja, fižola m drugih vrsti sočivju vsled grozne suše
pclnoma odrekel, dočim žetev žita in iečmena ni dosegla mri polovice redne tniu ne. Prebivalstvi? se nadetia, da c. k. vlada n * zamtni, pns\ iiti na pomeč s kako veli! odu n i akc'jo. Vse nade se stavljajo še v trgatev.
Sii'tiiiOr za vinogradnike na Goriškem. Lvžel.ii odbor naznanja, da it posredoval pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano, da bi dal vinogradnikom na (ioriškein zadostno množino sladkorja na razpolago za osla-ianj_ vinskega mošta in za napravo peti-
jota.	* . ..	„ . .
Vojaški pogreb V tukajšnji pomožni in kontumačni bolnišnici Rdečega križa sta 21. t. m. umrla strelec Josip Kralj in pešec Vojteh Pechaček. Pogreb se bo vršil danes, v četrtek, 23. t. in., popoldne ob 4 iz omenjene bolnišnice na vojaško pokopališke.
Brez naslova. Oniz?m Popović rz Knina v I>al maciji je bil jako inteligenten kmet, mlad. zdrav, bister človek, spoštovan in ljubljen od vseh, dober gospodar, organr-zator in izvrsten govornik. Ko je izbruhnila vojna, so ga aretirali, ali kmalu zopet izpustili in ga poslali pod orožje. Tu ga je x .kdo zatozil, da je n^aj rekul. Zaprli
so ga, stavili pred vojaško sodišče v Sinju, ki ga je obsodilo na smrt. Naslednjega jutra so ga odvedli iz ječe in ga v spremstvu meniha in vojakov — pred njim so nesli krsto — cdvedli na vojaško vežbališče in ga ustrelili. Zadnje njegove besede so bile: »Sto sam ja skrivio narodu svom — zbogom ženo i djeco moja!« — Dva meseca potem, ko je bil Oni-zim Popović ustreljen, — je bil na smrtni postelji tisti, ki ga je tožil in pričal na razpravi, da le čul, ko je rekel Popović one besede. Umirajoč je zaželel duhovnika, kateremu se je izpovedal, da je tedaj krivo pričal In da Popović sploh ni izgovoril onih besed. Ko je pozneje branitelj Popovićev to doznal, je zahteval revizijo procesa in na ponovni razpravi je bil Popović re&en obtožbe — ali bil je že mrtev in davno v grobu. Nato je odšla vojaška godba na njegov grob in je tu ob predpisanih vojaških časteh odsvirala cesarsko pesem, davši s tem zadoščenje pokojniku in njegovi rodbini. — Tako čitamo v »Hrvatski Riječi«.
Mestna zastavljalnica. V petek, 24. t. m., se bodo od 9V> dop. do 1 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca oktobra 1915.. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 222.401 do št. 224.301, popoldne od 3Vi do 6 pa nedra-goceni predmeti, zastavljeni meseca septembra leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 204.501 do št. 205.900. — V Trst so prispeli vsi dragoceni predmeti, zastavljeni v drugem poluletiu leta 1916. na zelene listke serije 140. Zato se poživljajo stranke, ki želijo rešiti te zastavljene predmete, da pridejo v sobo št. 10 v pritličju mestne zastavljalnice, kjer se bedo izročali ti zastavljeni predmeti od danes dalje do novih odredefo. Stranke, ki želijo izkoristiti sedanje zelo dobre razmere na trgu za zlato, demante, bisere in briijante, morejo prositi v zastavljalnični pisarni za antecipatno dražbo svojih zastavljenih predmetov. Občinstvo se vabi, da zahaja k dražbam v mestni zastavljalnici, ki se vrše vsak dan v dvorani na Corsu št. 43, kjer more zelo dobro naložiti denar v nakup dragocenosti.
Živo so nesli na pokopališče! V »Hrvatskem Listu« čitamo o tem-le neverjetnem dogodku: Ni dovolj, da nam narod gine vsled pomanjkanja hrane; sedaj nam še žive ljudi nosijo na pokopališče, mesto v bolnišnico. Živa resnica! Zgodilo se ie v Malem Lošinju pok. starki Oorčin. Starka je polnih sedem ur pričakovala smrti v — krsti. Ni treba praviti, kako jej je bilo pri duši, ko je zapazila, kje se nahaja! Take stvari se dogajajo v Malem Lošinju! AH tudi v rmer.u — kulture?!
Razdeljevanje tobaka. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da se bo vršilo potom tobačnih izkaznic šesto razdeljevanje tobaka za mesto Trst dne 23. avgusta t. I. Vsak lastnik tobačne izkaznice prevzame tekom petih dni jjroti izkaznici materijal tobaka največje" vrednosti petih (5) kron pri prodajalni tobaka, h kateri spada kakor spodaj navedeno. — rtdrezek štev. 6 (šest) naj trafikant sam odstriže in zadrži. Na podlagi že ločenih odrezkov se ne sme oddajati materijal. — Lastniki tobačnih izkaznic so nakazani naslednjim trafikam: Tobačna izkaznica štev. 1 do vštevši štev. 260 P.a della Bor-sa 2. 261 do 520 Via Ponterosso 1, 521 do 780 Via Acouedotto 2, 781 do 1040 Via Po ti te della fabbra 1. 1041 do 1300 \ia Valdirivo 27, 1301 do 1560 P.a Pozzo del Mare 6, 1,561 do 1793 Via Giulia 39, 1794 do 2026 Via delle Poste 7, 2027 do 2259 Via del Rivo 44, 2260 do 2492 Via S. An-tonio 7, 2493 do 2725 Passo di Piazza 1, 2720 do 2958 Via Torrente 15, 2959 do 3191 Via Cassa di Risparmio 3, 3192 do 3424 P.a S. Giovanni 4, 3425 do 3657 Via Madonnina 1, 3658 do 3890 Via Stadion 35, 3891 do 4123 državni kolodvor, 4124 do 4356 Largo Santorio 4, 4357 do 4542 Via Barriera vecchia 25, 4543 do 4728 Via Barriera vecchia 2, 4729 do 4914 Via del-P Olmo 21, 4915 do 5100 Via Barriera vecchia 17, 5101 do 5286 Via Amaha 32, 5287 do 5472 Via L. Bernini 2, 5473 do 5658 Via S. Marco 26, 5659 do 5844 Via Istituto 28, 5845 do 6030 Via Boschetto
14.	()031 do 6216 Via Solitario 16, 6217 do 6402 Via Sette Fontane 34, 6403 do 6588 Via Torrente 5. 6589 do 6774 Via Stadion 10. 6775 do 6060 Via U. Foscolo 15, 6961 do 7146 Via Acquedotto 29, 7147 do 7332 S. Giacomo 4, 7333 do 7518 Riva Thegett-ftotf 10, 7519 do 77U4 stara prosta luka, pomol II., 7705 do 7890 Via C. Ghega 8, 7891 do 8076 stara prosta luka-pomol IV., 8077 do 8262 Via Montorsino 5, 8263 do ,-448 Via di Rojano 8, 8449 do 8634 P.a Caserma 1, 8035 do 8820 Via B. Celimi 1, 8oil do 9006 Via Miramar 1, 9007 do 9192 Campo Belvedere 1, 9193 do 9378 \ ia .Molingrar.de 34, 9379 do 9564 Piazza Caserma 6, 9565 do 9750 Via delle Aaue 12, 9751 do 9936 Via Stazione 3, 9937 do 10122 Via delle Poste 3, 10123 do 10308 Via S. Giovanni 2, 10309 do 10494 \ ia Jclie Poste 1, 10495 do 10680 Via Canale
15,	10681 do 10860 Via Riborgo 20, 1086/ do 11052 Maria Teresa 42, 11053 do 11238 Via Maria Teresa 7, 11239 do 11424 Via S. Nicolo 34, 11425 do 11610 Piazza S. Carlo 1, 11611 do 11796 Via S. Caterina 2, 11797 do 11982 Via Muda vecchia 5, 11.983 do 12168 Via S. Sebastiano 3, 12169 do 12354 Via Mercato vecchio 2, 12355 do 12540 Via Orologio 4, 12541 do 12726 Via Sanita 9, 12727 do 12912 Via S. Michele 43, 12913 do 13098 Via S. Michele 4, 13099 do 13284 Piazza Cavana 3,13285 do 13470 P.a S. Lucia (koča) 13471 do 13656 P.a Giuseppina 4, 13657 do 13842 Via Cavana 14. 13843 do 14028 Piazza delle legna 3, 14029 do 14214 Via Cavana 18, 14215 do 14400 Passeggio S. Andrea 36, 14401 do 14586 Riva Grumula 20, 14587 do 14772 Via Lazzaretto vecchio 44, 14773 do 14911 Via Amalia 16, 14912 do 15050 P.a d. Batt.
Istituto 4, 15607 do 15745 Via Rossett! 33, 15746 do 15884 Via Media 15, 15885 do 16023 Via Sefte Fontane 14, 16024 do 16162 Via Conti 40, 16163 do 16301 Via Media 41, 16302 do 16440 stara prosta lu-ka-pomol I, 16441 do 16579 Šalita di Gretta 30, 16580 do 167T8 Via Riborgo 1, 16719 do 16857 Via Boroević 57, 16858 do 16996 Via Commerciale 14, 16997 do 17135 Via Montorsino 15, 17136 do 17274 Via Coroneo 7, 17275 do 17413 Via Boroević 3, 17414 do 17552 Via Miramar 9, 17553 do 17691 Via C. Ghega 2, 17692 do 17830 P.a S. Francesco 8, 17831 do 17969 Via Acquedotto 14, 17970 do 181 OS Via Cologna 6A, 18109 do 18247 Via Coroneo 24, 18248 do 18386 Via Chiozza 13, 18387 do 18526 Via Geppa 23, 18527 do >8712 velika vojašnica pehote, 18/13 do 18750 vojašnica pehote v Rojanu, 18751 do 18889 Via Farneto 20, 18890 do 19028 Via Acquedotto 57, 19029 do 19167 Via Bec-clierie 23, 19168 do 19306 P.a Vecchia 3, 19307 do 19445 Via Carintia 11, 19446 do 19584 Via Procureria 2, 195S5 do 19/23 Via S. S. Martiri 9, 19724 do 19862 Via Fontanone 22, 19S63 do 19870 Via Mal-canton 14, 19871 do 19971 vojašnica pehote v Rojanu, 19972 do 19982 mornarska vojašnica, 19983 do 20113 Via Matcanton 14, 20114 do 20252 Via Tigor 10, 20253 do 20391 Via Navali 47, 20392 do 20530 Campo Marži o 4, 20531 do 20669 Via S. Giacomo in Monte 22, 20670 do 20808 Via Torrente 41, 20809 do 20938 Via Fabio Severo 2, 20939 do 20990 prodajalniška koča pri Sylosu južni kolodvor, 20991 do 21065 mornarska vojašnica, 21103 do 21232 Via Donota 27, 21233 do 21362 Via deli' Ospitale 12, 21362 do 21440 prodajalniška koča pri Sylosu južni kolodvor, 21441 do 21570 Šalita di Gretta 2, 21571 do 21700 Via Molin a vento 4, 21701 do 21&30 Via Edm. de Amicis 9, 21831 do 21960 Via Molin a vento 66. 21961 do 22090 Via Masshniliana 11, 22091 do 22276 Via delle Torri 1, 22277 do 22418 Via Giulia 34. — Obenem se javlja, da se bo pri tokratnem razdeljevanju tobaka izdalo tudi 500 škatelj cigaretnega tobaka (najfinejšega hercegovinskega) po 10 kron in sicer proti posebni tobačni izkaznici. Ta tobak je rezerviran za one, ki imajo splošno tobačno izkaznico št. 1301 do vštevši 1800. Kdor hna eno teh splošnih tobačnih izkaznic, se poziva, da si pride iskat posebno tobačno izkaznico za gori omenjeni tobak danes, v četrtek, 23. t. m., med 5. in 8. uro popoldne na c. k. finančno ravnateljstvo in sicer mora pri tem pokazati splošno tobačno izkaznico; kdor ne pride pravočasno, izgubi pravico flo »posebne tobačne izkaznice«. — Razdeljevanje tobaka v predmestnih okrajih bo sledilo v prihodnjih dneh. _^^
Kmefki hranilnica in posojiinica v Klanca
N| zadr. z neomej. zavezo
vabi na
ki se bo vršil dne 8. septembra 1917 ob 4 popoldne * občinskem uradu v Klancu.
DNEVNI RED;
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev le!nega računa za leto 1916
4.	Slučajnosti.
NAČELSTVO
OPAZKA; Ako bi ob določeni uri občn* zbor ne bil sklepčen, se vrši na istem prostoru z istim dnevnim redom pol ure kasneje drug občni zbor, kateri sme sklepati ne glede na število navzočih članov.
LBumm
limui
ie sačssne zaprte vsSeeS vp^klka lastnih h voiekom.
MALI OC1LASI.
Proda se
mlada krava • teletom pri Cesarju pod Obeliskom.	1406
10 minut od postaje Gorenjske železnice. Vila hna 13 parketiranih sob, 1 kopalno sobo, 3 kuhinje z vzpenjačo, 3 cementirane kleti, stranišča (\Vasserkabinet), 2 verandi, balkon. Nudi se krasen in obširen razgled na Julijske alpe in Karavanke nc daleč od Bleda. Krot? vile se razteza obši?en vrt s sadjem (8000 m □). Priklopi se lahko še 1600 m* zemljižča. Električna a-'.-svetljava je vpeljana po vsih prostorih, kakor tudi vodovod. — Cena iako zmerna.
— Naslov pove Ins. od. »Edinosti-.
IlPflrffim radi selitve v liko klop, izlo/.bann riUuUlU o lin o za prodajalno ter livalni »troj, Jugovmc, ul. Boschetto 2.	1407
Sode
vinske ktiplm od 10) 1 naprej. Petro u i o št 2. Gulič.
Itflfrllr P0*	even. učenec za je?tvinsko
UElCR stroko sprejme. Plesničar nI. Giulia
šft J9.	_
isklie
vsake vrsta kupuje Jakob Margon. Via Solitario 21 (pri mestni bolnižnici) 1 58
f AfKftrflPtlN praktična za trgovino jestvin se VUjPUUILiIu sprejme. Ponudbe pod .Ugodnost* nu ln>er. odd. E-Hnosti.	_ 1-*°*
mm
Z *
vsaki veter ob 9
vela variM
Vstopnina K 1
Vino
belo, opol, žganje ter vermouth prodaja Ajollonio, Trst, Amalia 10.	I2i>7
RhaJnim tri hišice z zemlj ščtm. — Višnjavec riUBuRl Jj»?ip. Gnardella freoglietto 350. <13(10
f#l«fA vinske kupim; plačam visoke cene. liol e, aUUK gostilna, 1'ojan 2.	U01
DrrntaiM iaklje vsake vrste. F. Babi', Molin KUpDjem grande 20.
1402
Repno seme
dobi se pri
M. GERMAN
ul. Ponterosso it. 3.
v Trstu ae Je preselita na Corso St. 15
v Mvlo zlatarnico 0. Zercowliz & HgUo.
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd, Ceoe zmerne.	Cene imeruc.
Emllla
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trgovino plsemlM in Mili potrebščin
Prodajir razglednic in igrač vseh rrst.
Ervi&isii se tudi nCiven!Ki v slov. IozKb.
ZOBOZDSimmiK
Dr. J. C^rmšk
v Trstu, ui. Posia vecchie 12, vogal ulice delfs Posta.
Izdiranje zobov brez s-2 bolečine. m
Plombiranje. UMETNI ZOBJE
JADRANSICA ______
Trst Pta Cassa di Risparmio štev. 5 (Lnstno poslopje)
Kapital In rezerva K 13,2«?O.OCO.~ Fllijalke: Dunaj Tegethofstrpsse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković,
Opatija, Split, Šibenik, Zadar.
Vlogi na knjižice 31 2 ° o Vloga na knjilUe
od dneva yloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišCa. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, procese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skladiščih. — S^fe deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredir, re m bou rs
krediti. — Borzna naročila.---Inkaso.---Men?arnica.--Eskompt metre.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676,	Brzojavi: JADRANSKA.
- Urazfne ure ; od 9 do 1 co^oldne	^—
^	*	r. i-	vv w ' 1