MUZEJ3KI RAVNATELJ V k. 88 LJUBLJANA J U G O 3 L /VVIJ (C. C. m U porta) V Trata, t srtdo, 13, aprila 1927, fctevllka 30 ceni. Letnik Lil UhM> ^ te sju*r»r i »ho« L 22—, |K* Wtaj 1 UO ni. - P< gr trokasH i koloo® OglMofaa u 1 ax irtM OtflftM L L-, U OMBSi- ojliM denarnih uvodov L l— EDINOST Ur«daiStvo in npravniltro: Tr* (3). uHc» S. France«:® T«- kfon 11-57. Dopiti na) •• poifija}o izključno uredništvu. oglasi. reklamacij« in denar pa upramiitvu. Rokopisi m ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskana -Edinost. Poduredniltvo ▼ G o r i c i : ulica Giosut Carducci It 7, L n. — Tale!, it. 327. Glavni in odgovorni uredniki prot Filip Petie. drške Kolonizaciji Balkana Po zaključku velike svetovne ivojne je imela Grška svojo znano maloazijska vojno s Turčijo. Imperialistična aventura je končala s popolnim porazom Grkov. Turki pod vniovmm vodstvom Kemal pase so Gi^ dobesedna vrgli v morje. V A-tenah je izbruhnila po porazu revolucija. Konstantin je moral pobegniti iz dežele in je umrl v iignan^ivu, ministri, ki so bili na vladi ob času vojne, so bili postavljeni pred sodišče, obsojeni na smrt in ustreljeni, fc Turčijo je Grčija sklenila mir v katerem se je seveda morala odpovedati vsem svojim maloazijskim sanjam. Med določbami mirovne pogodbe je bila ena, ki je nemalo začudila vso evropsko javnost Turška in Grška sta se namreč dogovorili med drugim tudi o tem, da izmenjata prebivalstvo svoje narodnosti. Oni Turki, ki se nahajajo na grškem ozemlju v Evropi, se izselijo v Malo Azijo in prav tako zapustijo svoja selisča oni Grki, ki so prebivali v Mali Aziji, ter se izselijo v Evropo, t. j. v Grško. Po sklenitvi miru med GrsKo in Turško se je začelo tako pravo preseljevanje narodov. Grška vlada ima še vedno polne roke posla z naseljevanjem teh svojih beguncev iz Male Azije. Naseljevanje se vrši v glavnem v Trakiji in Makedoniji,;]**®-t^žno v krajih, ki mejijo z Bolgarsko, Jugoslavijo in Albanijo. V makedonskih in trakijskih mestih, posebno po pristaniščih, obstojajo crške naselbine že od nekdaj. Grški vpliv datira tu še iz onih časov, ko so imeli Grki po prizadevanju carigrajskega patriarhata ob času turške vladavine najrazličnejše predpra-vice v primeri s Srbi in Bolgari. Carigrajski patriarh a t ]e sploh vodil raznarodovalno politik^ na, škodo Srbov in Bolgarov. To je rodilo pri pravoslavnih Slovanih srdit odpor in spor se je končal s tem, da so si po dolgih borbah ustanovili svoje lastne avtonomne patriarhate. Po balkanskih vojnah je pripadla skoro vsa vzhoina in zapadna Trakija Bolgariji. V teh krajih prebivajo — zlasti na deželi — večinoma Slovani (Bolgari), med katere so nasejana tudi turška selišča. Po svetovni vojni pa. je dobila Grška velik del bolgarske Makedonije ter vso zapadno in vzhodno Traki-jo. Po sklenitvi lansanneskoga miru (1. 1923), t. j. po porazu Grkov v Mali Aziji, pa je Grška od-srtopila vzhodno Trakijo zopet Turški. Narodno obeležje onih krajev, ki so ostali pod Grško, se sedaj znatno spreminja. Iz Male Azije je prišlo na podlagi mirovne pogodbe nad en milijon beguncev, katerim je morala najti grška vlada prostor, zemljo in dom. Vprašanje teh beguncev je bilo eno najtežjih, kar jih je imela rešiti Grška po vojni. Bilo je zamišljeno prisilno naseljevanje v Makedoniji in Trakiji, in sicer na škodo tamkajšnjega slovanskega prebivalstva. Politični cilj, ki ga je zasledovala pri tem grška vlada, je bil izpodriniti v Makedoniji in zapadni Trakiji tamkajšnje bolgarsko prebivalstvo in s tem onemogočiti, da bi mogli Bolgari segati do obal Egejskega morja. Po najnovejših podatkih je bilo naseljeno na ta način ob albanski, j u gosi oven ski, bolgarski in turški meji do konca 1. 192G. okoli 436.000 oseb, večinoma kmetov. Naseljevanje po tesalijskih mestih kakor tudi v Kavali, Solunu, Edesu, Florini in Larisi je bilo neznatno. Naseljevanje je bilo združeno z ogromnimi stroški, katere je morala seveda trpeti država. Grški begunci so komaj rešili golo življenje in so prišli iz Male Azije v Atene brez vsakih sredstev za življenje. Najprej jih je vzdrževala nekaj časa vlada in jih potem, kot rečeno, naselila v obmejnih krajih, ki so bili itak opustošeni, ker se je tam odigraval en del svetovne vojne. Za naseljence je bilo zgrajenih v zadnjih letih 33.178 novih hiš, đalie je bilo popravljenih nad 13 000 starih hiš, a okoli 4000 se jih sedaj zida. Na podlagi po- godb 8 Turttftfo in Bolgarijo Je gi*žka vlada zasegla poleg tega še okoli 53.000 turških in bolgarskih hiš. Pri tem so postopali Grki v mnogih slučajih na skrajno nečloveški način. Glavno maso naseljencev tvorijo poljedelci, sadilci tobaka, vrtnarji in le majhen del je med njimi ribičev in trgovcev. Med naseljence je razdelila grška vlada 5300 glav vprežne živine, nad 64.000 glav goveje živine, 86.000 komadov perutnine, 48 tisoč plugov in nad 110.000 kosov drugih vrst kmetijskih priprav. Poleg tega je morala vlada nabaviti naseljencem velike ko- ličine brane, semen Itd. Vse to pa ni še zadostovalo, zakaj na^ seljenci so potrebovali tudi gotovino. Kolonizacijski uradi, ki. so bili ustanovljeni v Veriji, Bo-jemici, Janici, Drami, Edesu, Solunu, Kavali, Kailarju, Kilisu, Kastoriji in po drugih večjih mestih, so morali misliti radi tega tudi na organizacijo kredita. Do sedaj so odobrili ti uradi za 250 milijonov drahem različnih posojil. To je za državo, ki je radi dolgotrajnih zunanjih in državljanskih vojen finančno izčrpana, kot Je Grška, ki šteje svojih 7 milijonov prebivalcev, zares ogromna svota. MHiMnl! ZanMevesa procesa Zasliševanje obtožencev RIM, 12. Proces proti Zanibo-niju, Capellu in soobtožencem se je nadaljeval danes predpoidne ob 9. Najprej je zaslišan Uliks Ducci, ki izjavlja, da je spoznal Zanibonija na hodnikih zbornice, kamor je večkrat zahajal. Spomladi leta 1924. Je spoznal kapetana Bellinija, ki mu je govoril o organiziranju pratifaši-stovske revolucije. Stvar se mu je zdela neverjetna. Obtoženec odločno izjavlja, da ni imel nobenega opravka pri snovanju zarote. Z generalom Capellom se je seznanil v drugi polovici 1. 1924. Z njim se ni nikoli razgovarjal o politiki. Tudi Za ni boni mu ni nikoli govoril o nasilnih akcijah. Izpove, da je bil sprva fašist, pozneje disident, nato spet fašist in sicer do junija 1924. Tedaj je tudi on mislil, da se je odpadništvo povsod razširilo in je izstopil iz fašistovske organizacije. Skupno s Salo, Gorginijem, Misuri-jem in drugimi se je udeležil nekoga sestanka, na katerem se je ustanovil odbor «Domovina in svchoda». O Zaniboni j evih namenih "in pripravah ni nič vedel. Drž. pravdnik: Neko Zanibo-nijevo pismo Quagliji govori o ...... dal pripovedoval o lovu. Ko se je vrnil domov, je povedal materi, da je govoril z Zanibonijem. Mati ga je svarila, naj se ga» izr-ogiba, ker je Zaniboni nasprotnik fašizma. Pozneje pa ga ni več videl. Toda iz prejšnjih zar slišanj sledi ravno nasprotno, obtoženec pa vztraja pri svojem zanikanju. zanimivih vesteh, ki jih je Ducci. Ali veste kaj o tem. Ducci zanika. Drž. pravdnik Zaniboni ju: V nekem pismu ste vi pisal: «Sporočite gospoda D.» Kdo je bil ta «D.»? Ali se ne spominjate? Zaniboni: Ne. Drž. pravdnik: Vaš spomin pa res zelo šepa. Po kratki prekinitvi razprave se prične zasliševanje Nico-losa Ferruccia. Njegov branitelj od v. Mais zahteva, naj se pozove v Rim župnik iz Rive d'Arcano, ki bo lahko izpovedal, da se Nicoloso 4. novembra ni nahajal v Rimu, kakor trdi obtožnica. Nicoloso izjavi, da mu je Za-niboni govoril v Rimu o proti-fašistovski organizaciji bojevnikov. Pove nato, kako je Ursella nabavil puško, ki jo je imel rabiti Zaniboni. Predsednik stavlja. obtožencu razna vprašanja, nakar stopi pred sodnike Hugo n Renzo Riva, ki med drugim izpove, da ga je z Zanibonijem seznanil Nicolosi. V splošnem izjavljajo vsi obtoženci, da niso bili poučeni o namenih in pripravah Zanibonija. Ob 12. prekine predsednik razpravo, ki se bo nadaljevala popoldne. Nadaljevalo se bo zasliševanje obtožencev, nakar bodo prišle na vrsto priče, med prvimi comm. Crispo Moncada, bivši generalni ravnatelj javne varnosti, ter comm. Chiavolino, posebni tajnik načelnika vlade. RIM, 12. (Izv.) Podpredsednik general Freri otvarja popoldansko razprava točno ob 15. uri. Posebni tribunal pričenja takoj z zasliševanjem obtoženca Alojzija Calligaro, ki izpoveduje: «Zanibonija sem spoznal v letu 1919. na shodu v Buja, kjer je bil tudi Quaglia. Govorili so o milijonih. Jaz nisem bil zaupnik Zanibonija. Za volilno propa^-gando sem zahteval 50 ali 100 tisoč lir, katere sem hotel obdržati zase ter pustiti vse z dolgim nosom (smeh). Ob aretaciji se nisem skril v zaboj, ampak sem ležal v postelj i.» Državni pravdnik stavi obtožencu še razna vprašanja, ki jih pa slednji zanika. Nato je bil zaslišan obtoženec Ecij Celotti, ki pravi, da je spoznal Zanibonija v Urbignacco v neki gostilni, kamor ga je peljal Calligaro. Zaniboni mu je Nato poziva predsednik obtoženca Angela Calligaro k izpovedi. Ker je obtoženec precej o-mejen človek, dosega predsednik le s trudom njegove izpo-vedbe in še te so brez sleherne vezi- Doznava se od njega le, da mu je ponujal Alojzij Calligaro 1000 lir, ako vstopi v socialistično stranko. Calligaro odločno zanika., da bi mu bil ponujal o-nih 1000 lir. Nato pričenja sodni dvor s čitanjem izvedeniškega mnenja, iz katerega sledi, da je bilo orožr je izvrstno, puška tipa. «Steyer», s katero bi mogel tudi otrok pogoditi cilj. V s vrha streljanja iz hotela «Dragoni» je zadostovalo sesti na 3 stopnice pod oknom ter nasloniti puško na leva ramo. Avtomobil «Lambda», ki-bi bil moral služIti Zaniboniju za beg, je bil pripravljen in popolnoma opremljen za 300 km vožnje na ura. \z\bw Crispa Honesde Razprava je bila nato prekinjena za 5 minut. Po obnovitvi razprave se prične zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan bivši generalni ravnatelj za javno varnost gr. uff. Crispo Moncada, ki izpoveduje na tozadevno vprašanje predsednika sledeče: «Organizacija «Domovina in svaboda» je bila v svojem bistvu protimonarhistična organizacija, čeprav ni izgledala kot taka. Kot policijskemu ravnatelju mi je bilo znano o sestanku, ki se je vršil dne 3. januarja 1925- med Zanibonijem, Capellom in drugimi, ki so pripravljali zaratni^ko gibanje. Da je bilo 5000 lir, katere je izročil neki stric Ducciju, framazonskega izvora, sem izvedel na podlagi zanesljivih informacij. Po Mus-solinijevem govoru dne 3. januarja 1925 je bila razpuščena tudi organizacija «Domovina in svoboda«, toda nadaljevala je skrivaj svoje delovanje. Znano mi je na podlagi informacij, da je general Capello inšpiciral mladinske organizacije v Paviji, Veroni in Aleksandriji. Vstaja bi bila morala izbruhniti tekom zime 1925-26. in čakali so samo ugodnega trenutka.» Glede financiranja gibanja* s strani fra-mazonstva se sklicuje priča na svoje že podane jajave, katere da predsednik pre čitati. Iz leh izjav sledi, da je nakazala fra-mazonska organizacija najprej podporo v znesku 120.000, pozneje pa še 45.000 lir. Dne 21 oktobra 1925. sta se sestala v privatni hiši Zaniboni in Capello, toda priča se ne spominja, kaj sta se tedaj domenila. Najprej sta pripravljala Zaniboni in Capello vstaško gibanje v večjem obsegu, za kar pa je bilo, treba mnogo denarja. Ko je Zaniboni uvi del, da se njihov načrt ne da udejstviti, se je odločil za atentat na predsednika vlade. «Znano mi je, da je alekaan-drijski prefekt poročal o atentatu, ki se pripravlja za 31. oktobra ali pa 4. novembra. Is sestankov med Capellom In Qua-glio dne 2. in 3. novembra sem slutH, da je Quagliji znano, kaj pripravlja Zaniboni. Ravnotako mi je bilo znano, da sta se Capello in Ricciotti Garibaldi sestala v decembru 1924. In t januarju 1925.» Odv. Petroni (zagovornik generala Capella): «V decembru je bil Capello v Londonu. Sele v januarju je videl Garibaldi ja.» Capello: «V januarju je prišel k meni Garibaldi, katerega prej nisem poznal. Hotel je, naj bi jaz podpiral posojila «svobodc», kar pa sem jaz odklonil. Prej nisem imel z njim nikakih razgovorov. Ker je priča govorila o neki zaroti v inozemstvu, katere naj bi se bil udeležil tudi jaz, zahtevam, da izpove, kdo ji je to povedal, kajti obtožba je tež-ka.» Priča: «Zvedel sem za to iz nekih informacij, toda ne spominjam se več podrobnosti.« Odv. Petroni: «Hotel bi zvedeti, kdaj je postal Quaglia zaupnik policij e.» Priča: «Ne morem povedati, ker mi tega ne dopuščajo obveznosti moje nekdanje službe.» Petroni: «Mi je zelo žal, toda zahtevam, da se da to na zapisnik. Meni je namreč znano, da je bil Quaglia zaupnik policije že od marca 1925. dalje. Zame je ta okolnost velikega pomena, kajti obtožba generala Capella se naslanja na Karla Quaglio.» Državni pravdnik se upira zahtevi zagovornika, češ da priča ni dolžna izdajati službenih tajnosti. Ker vztraja Petroni pri svoji zahtevi, ga poziva predsednik, naj stavi priči konkretna vprašanja. Na tozadevno vprašanje zagovornika izjavlja priča, da ni imela do 4. novembra s Quaglio nikakih direktnih stikov. Odv. Petroni: «Pa vam je morda znano, da je bil Quaglia v direktnih stikih s kakim drugim uradnikom policijskega ravna^ teljstva, kakor n. pr. z v juniju 1925. umrlim komisarjem Batto-nijem.» Priča: «Mi ni znano.» Po raznih vprašanjih nekaterih drugih odvetnikov je bila priča odpuščena in predsednik preloži ob 19.25 razpravo na jutrišnji dan. urada jpredsednika vlade: «Italijanski poslanik v Beogradu formalno zanika, da bi bil dovolil poročevalcu zagrebških «Novosti« kakršenkoli inter-view v razgovorih med Rimom in Beogradom ali o kakršnemkoli drugem predmetu.« K temu demantiju dodaja rimska «La Tribuna« sledeč kratek komentar: «Ta dementi je zelo na mestu in to ne samo radi vsebine interviewa, katerega se pripisuje našemu ministru v Beogradu, ampak tudi radi tega, ker mora prenehati ta razvada intorvievvov. Ako je najboljše, kar se more narediti, namreč zopetni pričetek razgovorov med Rimom in Beogradom brez posredovalcev, je treba pustiti, da se razpravlja v miru in tišini. Interviewov je bilo preveliko in od premnogih ljudi. Zato nočemo niti priobčiti in komentirati interviewa, katerega je dovolil Spalajković pariškemu poročevalcu berlinskega lista «Lokal-Anzeiger«. Je zelo značilno, da nameravajo vso zadevo zopet ogrevati in reševati v Parizu in z odmevi v Nemčiji. Razumemo igro in u-stavimo jo pravočasno! To tudi radi tega, ker se ne sme prav nič pretiravati važnosti tak oz varnega italij ansko-j ugosl o venskega konflikta. Zato pokopajmo interviewe in podobno!« Ni pa tega mnenja «11 Teve-re», ki pravi, da ni prav nič verjel svoječasnim sladkim izjavam Spalajkoviča na naslov on. Mussolinija in Italije. Da je imel takrat prav, potrjujejo sedanje izjave Spalajkoviča in pa postopanje Jugoslavije napram Italijanom v Dalmaciji. Seja fa£istovskega vodstva RIM, 12. (Izv.) Generalni tajnik fašistovske stranke je sklical vodstvo stranke na dan 20. maja ob 16. uri. Na seji strankinega vodstva bo podal generalni tajnik poročilo o organizaciji in o številnosti stranke, katero bo predložil velikemu fašistovskemu svetu, ki se bo sestal dan pozneje. Kolonijalni đan RIM, 12. (Izv.) Vsled sporazuma med ministrom za kolonija in generalnim tajnikom fašistov, stranke ter z odobritvijo predsednika vlade je bilo določeno, da se bo vršil letošnji kolonijalni dan dne 24. maja. _ Popravek RIM, 12. (Izv.) Današnja «Tribu-na» popravlja besedilo svojega in-terviewa z grofom Bethlenom, katerega je priobčila včeraj. «Italiia lahko računa na Ogrsko na Balkanu.« — je treba spremeniti: «lta-lija lahko računa na sodelovanje Ogrske v Evropi.» De Pinedov pol a t LOS ANGELES, 12. (Izv.) Polkovnik De Pinedo je odpotoval proti San Franciscu, odkoder se bo podal z vlakom v New York. Italija m Romunija itoiua m JušssM RIM, 12. (Izv.) O takozvanem albanskem sporu je zavladal v poslednjem času v italijanskem časopisju globok molk, katerega sta mu narekovala, kakor pravi Virgilij Gayda v včerajšnji številki lista «11 Giornale d'Italia«, takt in pa politična resnost. Ta molk je bil narušen včeraj z u-vodnim člankom Virgilij a Gay-de, za katerega mu je dal povod interview, katerega je dovolil jugoslavenski poslanik v Parizu Spalajković poročevalcu berlinskega lista «Lokal-Anzeiger». V svojem članku je opozarjal Virgilij Gayda na podlagi raznih okolnosti na razliko med besedami in dejanji v politiki Jugoslavije napram Italiji. Do-čim so besede sladke, so dejanja vse prej kot sladka, kar da dokazuje tudi postopanje jugoslavenske vlade napram itali-skim državljanom v Dalmaciji, janskim državljanom v Dalmaciji. Istočasno je prinesel včerajšnji «11 Giornale d'Italia« vest iz Madrida, da je naročila Jugoslavija v Španiji 100.000 pušk, in pa daljše poročilo iz Zadra o zatiranju Italijanov v Dalmaciji. .Danes pa je pričel «11 Giornale d'Italia« zopet priobčevati poročila svojega neimenovanega beograjskega dopisnika, katera mu alednji pošilja do jugoslovanske meje v pismu in nato iz Trata po telefonu. Današnje poročilo, ki nosi datum: Beograd, •dne 12. aprila, vsebuje nove natančne podrobnosti o poveljih, katera je izdala beograjska vlada od februarja dalje v zadevi jugoslovenskega oboroževanja nua albanski meji. «Na podlagi teh povelj bi mo-.ntk> biti konstituirano: 8 do 12 tioač mož v Kotoru do prvih dni aprila; 12 do 15 tisoč mož v Pod-gorici v Črni gori vzdolž severne albanske meje do 15. aprila; 110 do 15 tisoč mož v okrožju Koso vo-Mitrovica vzdolž severno-vzhodne albanske meje do prvih dni aprila in en oddelek, katerega številnosti nisem mogel u-gotovlti v okraju Monastir. Ni mi znano, da bi bila ta povelja Iz preteklega februarja do danes preklicana. Dne 8. aprila je dospel v Split jugoslovenski par-nitk «Vis», ki je izkrcal 00 strojnih pušk, namenjenih v Sinj, kjer je, kakor doznavam, pripravljena oprema in orodje za SO tisoč mož.« Današnji rimski listi prinašajo sledeče poročilo tiskovnega RIM, 12. (Izv.) Današnji «11 Giornale d'Italia« prinaša izpod peresa svojega ravnatelja Virgi-lija Gayde uvodni članek pod naslovom «Osnovne točke«, v katerem razpravlja _ o italijan-sko-romunskem prijateljstvu. Gayda ugotavlja v uvodu svojega članka, da je povzročila sklenitev italijansko-ogrske prijateljske pogodbe in zlasti pa napitnice on. Mussolinija in grofa Bethlena v enem delu romunskega tiska znatno razburjenje in razočaranje. Priznati je treba, da so bile fantazije teh romunskih časopisov takoj zavrnjene od poluradnega glasila «Indreptare». «Toda neglede na to,» pravi Gayda, «smatramo za koristno določiti nekatere osnovne točke v našem prijateljskem razmerju do Romunije. Prva osnovna točka je, da je Italija hotela in da namerava ohraniti in poglobiti svoje prijateljstvo in sodelovanje z Romunijo. Toda to prijateljstvo ne sme biti izpostavljeno vsakovrstnemu histerizmu raznih skupin in preveliki občutljivosti, ki vidi povsod sama strašila. Druga točka je, da zahteva Italija od svojih prijateljev, da verujejo brez pomisleka v njeno lojalnost in da zaupajo njeni politiki. Radi tega ne smejo v Bukarešti pripisovati italijansko ogrski pogodbi namenov, katerih nima niti proti tej, niti proti oni državi ali proti državni skupini, ki se imenuje Mali sporazum. Tretja točka je, da Italija nikakor ne more dopustiti, da ji romunsko prijateljstvo veže roke v njeni politiki velike države. Iz tega prijateljstva izhaja za Italijo samo ena obveznost prijateljsko sodelovati z Romunijo v zaščito njenih političnih in gospodarskih interesov in izogibati se vsega, kar bi jih moglo ogrožati. Četrta in poslednja točka je, da med Romu ni j o in Ogrsko lahko oib stoja jo začasno nesporazumljenja, toda s tem Še ni rečeno, da bi morala Italija zavzeti stališče v prilog ene in nasprotujoče drugi državi. Prijateljstvo, ki ju veže obema državama ji ravno omo-gočuje, da lahko igra pomirje valno vlogo med obema državama v njunih sporih. Zato je bilo popolnoma neumestno razburjenje romunskega tiska, ki naj presoja dogodke v njihovi preprosti realnosti, a ne pod sumljivim vplivom o~ nih, ld nimajo dobrih namenov. Odlikovanja RIM, 12. (Izv.) Predsednik vlade je odredil, da naj se ministri za nadaljnja tri leta, do 1930 vzdržijo atavitt predloge za podelitev odlikovanj in to tudi potom izredna oblike: motu proprio. tapka ea MmM dvora v čast udeležencem bizantološkega kongresa BEOGRAD, 12. (Izv.) Ob 17. uri je bila na starem dvoru čajanka, ki jo je priredil kralj Aleksander na čast udeležencem bizantološkega kongresa. Povabljenih je bilo o-krog 300 oseb. Med drugimi so prišli min. predsednik Uzunović z večino ministrov, predsednik nar. skupščine Trifković, diplomatski zbor, mnogoštevilni politiki i. dr. Po koncertnem delu prireditve si je pustil na čajanki kralj predstaviti vse delegate, s katerimi se je dolgo razgovarjal. Živahno se je zanimal za njihovo delo in kazal zanj veliko strokovno razumevanje. Včeraj se je vršila v gledališču 3lavno3tna predstava. Kefl hrunishlml sirnknm! ZAGREB, 12. (Izv.) Politični dogodki zadnjih dni silijo nekatere manjše hrvatske stranke, da stojo v medsebojno zvezo glede skupnega sodelovanja. Uvedla so se že pogajanja v to svrho med hrvatsko federalistično stranko in hrvatskim blokom. Gre za to, da se doseže popoln sporazum glede skupnega delovanja teh strank. Kakor se računa, bodo pogajanja v najkrajšem času končana s popol nim uspehom. Baje bosta obe skupini že za praznike stopili v javnost s posebnim proglasom.Misli se da pristopijo k tema dvema skupinama tudi radićevski disidenti v Dalmaciji. Federalisti nagla^ajo, da bo pri prihodnjih občinskih volitvah w Zagrebu sedanji župan Heinzel nosilec liste vseh manjših strank v Zagrebu, t. j. federalistov, hrvatskega bloka, davidovićevcev in ljudske stranke Albanski spor BEOGRAD, 12. (Izv.) Kakor se doznava iz zunanjega ministrstva, se začnejo direktna pogajanja za likvidiranje spora med Italijo in Jugoslavijo šele po katoliških praznikih. V zvezi s to zadevo so bili daiies v zun. ministrstvu poslaniki Anglije, Italije in Nemčije. Zdravje kralja Ferdinanda BEOGRAD. 12. (Izv.) Po posebnih vesteh iz Bukarešte je kralj Ferdinand toliko okreval, da je danes mogel prevzeti svoje vladarske posle. Zdravniška poročila se ne bodo več izdajala. Volilni boj na KoroSkem CELOVEC, 12. (Izv.) Politične stranke na Koroškem so sklenilo medsebojen dogovor v svrho neoviranega volilnega boja. Soglasno je bil sprejet sklep, da si stranke medsebojno ne bodo ovirale dela, P eprečevale shodov, onemogočale razširjanja letakov in lepakov ter da se bodo izogibale vseh osebnih napadov in končno, da bodo tudi v svojem tisku pri poročilih ostale stvarne. Edino komunisti so ta do-goovr odklonili. Rusija in Francija Sporazum glede poravnave dolgov ni bil ie dosežen PARIZ, 12. Finančno ministrstvo sporoča: «Glasom poročil nekaterih listov bi naj bili fran-cosko-ruski dogovori glede plačevanja ruskih dolgov in še posebej glede kreditov, ki jih zahteva sovjetska unija, že zaključeni. Finančni minister ponovno potrjuje demanti, ki ga j« pretekli petek že podal zunanji minister Sicer pa vprašanje kreditov praktično ne bo moglo dozoreti, dokler ne pride do sporazuma v bistvenih točkah glede poravnave dolgov. Ta sporazum pa doslej Se ni bil sklonjen.* V Trstu, đne 13. aprfla 1927. Izjave Rykova sovjetski konis- 19. MOSKVA, 12. V nedeljo popoldne je bila otvor j ena v mo-akovskem Velikem teatru IS. vseruska sovjetska konferenca^ Na odru je bik) »branih vseli 400 članov eksekutrve, dočim je aodelo v dvorani tri tisoč delegatov. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali tudi Člani diplomatskega zbora. Kmalu po 18. •o burno pozdravljeni stopili na oder predsednik eksekutive Katerim, predsednik, ljudskih ko-mi&arjev Rykov in glavni tajnik komunistične stranke Stalin. Kongres je otvori 1 Kalinin, ki •e je v svojem govoru spominjal onih, ki so preminuli v zadnjih dveh letih: Frunsena, Džeržin-skaga, Ki asina. Po izvolitvi predsedništva je izpregovoril Rykov, predsednik sveta ljudskih komisarjev. Rekel je, da pomeni ruska nota Pekingu, v kateri se naznanja odpoklic sovjetskega poslanika, prekinitev diplomatičnih odno-Sajev. Rusija je edina velesila, ki nima v kitajskih vodah nobene vojne ladje in na kitajskih tleh nobenega vojaka. Naglašal je, da je pekinška vlada, sporazumno z zastopniki nekaterih tujih držav, ukazala napasti rusko poslaništvo, ker je hotela izzvati ZSSR. Ruska vlada bo na izzivanja odgovarjala s tem, da bo še nadalje vztrajala pri svoji miroljubni politiki. Sku- Ma bo rediti incident mirnim potom, vendar pa ni to samo od nje odvisno. «Te kom svetovne vojne je nekdo rekel, je zaklju-«1 Rykov, da bo zmagal tisti, ki bo imel bolj trdne živce: mi smo Že preveč utrjeni v bojih, da bi kdo lahko računal na naše slabotne živce l» Shbo vre k* v severni Itstifi TRIDENT, IZ. Po tridentinski pokrajini razsaja silna nevihta. Nalivi in toča so znatno znižali temperaturo, zlasti v gorskem svetu, kjer je zapadel visok sneg. Cestni promet med M ©ranom in Sv. Len ar dom je ukinjen, ker je hudournik Passisio prestopi* bregove in žalil cesto. BERGAMO, 12. S prelaza Pre-soliana javljajo, da je divjal tamkaj predvčerajšnjim iilen snežen metež in je snefceni plaz s hriba Visolo razdejal kakih 60 metrov ceste. Pešcem je bil sicer začasno onemogočen prehod. Včeraj zjutraj pa je bil promet znova ukinjen, ker je ponovno zamelo. TURIN, 12. Včeraj okrog 13.30 je nenadoma vzdivjal nad mestom vihar, ki ga je spremljala toča. — Tramvajski promet je bil ustavljen v raznih krajih mesta. LIVORNO, 12. Včeraj v jutro je razsajala nad mestom nevihta. — Sunki vetra so odtrgali v pristanišču parnik «SteIario» od obali. Ladja je bila precej težko poškodovana. __ «Argns» v Rio de Janeiro RIO DE JANEIRO, 12. Portugalski hidroplan «Argus», ki ga vodi-je major Sarmiento de Beiros, kapetan Castillo m motorist Gaudia, je prispel iz Bahije v tukajšnje pristanišče. DNEVNE VESTI Osebne izkaznice Do 9. maja so še veljavni razni drugi dokumenti, da se z njimi izkaže tisti, ki j a vpraša policija (karabinerji, agenti, miličniki), kdo je. Po tem dnevu se bo zahtevala od vseh osebna izkaznica ali pa kak drug dokument, ki je izdan od držav, uprave. Poleg oeeb-ne izkaznice veljajo kot zadostne Izkaznice n. pr. tudi potni listi za v inozemstvo, orožni Kst, poštna izkaznica, železniška izkaznica, pokojninska knjižica s sliko, mornarska izkaznica itd. Osebna izkaznica bo neobhodno potrebna vsem, ki 1) se podajajo iz občine svojega bivališča v druge; 2) vsem, ki bodo iskali prenočišče po hotelih, kajti hotelirji ne bodo smeli dajati sob v najem, če se potnik ne izkaže; 3) vsi delavci. Čl. 131. zakona o javni varnosti določa namreč, da podjetniki, gospodarji ali ravnatelji kateregakoli podjetja ne smejo sprejemati v shižbo delavcev, ki nimajo osebne izkaznice. 4) Sploh naj si vsi preskrbijo osebne izkaznice, moški in ženske, če so nad 15- let stari, ker le na ta način si bodo prihranili razne sitnosti, ki bi jim bili sicer izloženi. Za izkaznico eo potrebne tri »like. ——— Pojasnilo Z ozirom na včerajšnjo brzojavno vest, v kateri smo poročali o koncertu «GTHsbene matice» v Ljubljani ter o nastopu gospe Wilfan-Kunc, «soprope nečaka našega poslanca dr. \ViKana», pojasnjujemo, da gre za pomoto. Naš poslanec dr. \Vilfan nima poročenih nečakov. Gre najbrže za soprogo nečaka nekdanjega poslanca kranjskega deželnega zbora pok. dr. Vilfana. _ JSroDileals In pranje ulic Kot se poroča, je ukazal občinski komiear kom. Fronteri naroČiti za škropljenje tržaških ulic dve škropilnici na avtomobilu. Novi škropilnici bosta prirejeni tako, da ne bosta samo Škropili ulic, temveč tudi spirali obilni prah, ki se nabira po tlakovanih tleh. Ena izmed naročenih škropilnic je namenjena za središče mesta, druga za druge ulice. Iz tržaškega življenja Samomor Včeraj popoldne, ko je ostala sama doma triindvajsetletna bolniška strežnica Ines Salvagnl, stanujoča na Vrdeli-Scoglietto št. 107, izpila s samomorilnim namenom znatno količino karbolne kisline. Njeno ječanje je kmalu vzbudilo pozornost neke sosede, ki je naposled radovedna pclrkala na vrata, meneč, da je morda Sal-vanijevi postalo slabo. Ker na trkanje ni dobila nikakega odgovora in ao bila vrata od znotraj zaklenjena, je Ženska, sluteč, da se je zgodilo nekaj nenavadnega, poklicala na pomoč ljudi, ki so brez odlašanja šiloma odprli vrata. Ko so vstopila v spalnico, so se na-vzoCni znašli pred žalostnim prizorom; Salvagnijeva je ležala na postelji in ni kazala nikakega znaka življenja; obraz jI je bil spačen od bolečin, a iz ust so ji vrele krvave pene. O dogodku j« bila obveščena telefoničnim potom rešilna postaja, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik. A bilo je že prepozno; hudi strup je že dovršil svoj posel, nesrečna mladenka je bila te mrtva. O žalostnem dogodku so bili obveščeni orožniki, ki »o se podali na lice mesta ter ugotovili dejansko stanje. Nato je bilo truplo mlade samomorilke okoli 17. ure prepeljano v mrtvaSnico mestne bolnišnice. Kakor je razvidno iz nekega pisanja, ki so ga našli pri njej, so Salvagnijevo privedle do obupnega koraka ljubezenske neprilike. Nesrečna mladenka je Imela namreč ljubavno razmerje z nekim mladeničem, ki jo je zapeljal in jo potem, ko je imela postati mati, zapustil. Baje se je brezsrčnež medtem že zapletel v ljubavno razmerje z nekim drugim dekletom. žalosten epilog sanomoriliefl« poskusa Včeraj predpoldne je umrl v mestni bolnišnici 35-letni uradnik Alojzij Griil, o katerem smo poročali, da se je pretekli četrtek zastrupil v ulici Pindemonte z Jedkim sublimatom, katerega je za-užil kakih 20 pastilij. O vzrokih, ki so nesrečnika gnali v smrt, se še sedaj ne ve ničesar gotovega; domneva se pa, da so dale povod njegovemu obupnemu dejanju zadeve intimnega značaja. Pri delu v ladjedelnici S. Mare© m js včeraj predpoklne ponesrečil 20-letni delavec Cesare Sitneig, star nujoč v uHci Tesa Št. 16. Ko Je x družbi drugih delavcev nakladal težko železno cev na voziček, js ta sdrknila delavcem Iz rok ter padla Simstgu na desno nogo; zar dela ga je tako hudo, da mu je slomila ud pod kolenom. Nesrečni mladenič je dobil na licu mesta prvo pomoč od zdravnika reftilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se ho moral kakih pet tednov. — Ko je 19-1 etni trgovski pomočnik Gildo Cosetti, stanujoč v ulici Petronio št. 9, včeraj zjutraj šel po ulici Massimo d'Aaeglio, noseč na rami koi raznega blaga, se je spotaknil ob tramvajsko tračnico ter padel ravno pred neki tovorni voz, ki je na nesrečo baš tedaj privoail ondot. Ker je pa voznik naglo usta*-vil, jo je Cosetti zelo poceni Izr kupil; le opraskal se je nekoliko po raznih delih telesa. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici. — Ko je 20-letni čevljar Vincenc Gareffa, stanujoč v ulici Istituto št. 19, včeraj predpoldne rezal v čevljarnici mestne sirotišnice, kjer je zaposlen, kos usnja, mu je kri-vaČ tako nesrečno zdrsnil, da mu je odrezal zadnja dva člena kazalca in sredinca na levi roki. Gareffa se je podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirar-gični oddelek. Ozdravil bo v dveh tednih. Tatinski obisk V noči od pondeljka na torek so se zlikovci vtihotapili v neko poslopje, ki ga grade v ulici Girola-mo, ter ukradli razno orodje, vredno kakih 650 lir. Tržaffia Kazensko sotfffte Maščevanje zavrnjenega Ljubimca Včeraj se je vrftila na tukajšnjem kazenskem sodišču obravnava proti Rudolfu Pišot, ki je obtožen izsiljevanja potom grožnje. Iz izpovedi obtoženca, ki skuša dokazati, da ni imel nikakega namena izsiliti kaj od nekega Virgilija Brumat, temveč da je vse inscenira! le, da dosefte s poslednjim razgovor, ker da je bil strašno ljubosumen. Iz izpovedi prič se izve, da se je dogodek odigral približno tako-le: Rudolf Pišot je prifiel pred časom iz Kalvarije pri Gorici v Tržič, kjer se je zaposlil v tržiški ladjedelnici. Stanoval pa je v hiti neke Febe Pallachini poročene Rizzatti. Pišot se je kmalu zaljubil v Febo. Toda ta je bila gluha za njegovo ljubezen. On jo je začel zasledovati. V maniji zasledovanja je začel sumiti na nekega Virgili-ja Brumat, gospodarja prodajalne, v kateri se je posluževala gospa Rir^atti. Ta ji je pošiljal dnevno, kar je v kuhinji potrebno. To delo je oskrboval vajenec Josip J are. Vse to je Pišot doznal in sa£el ustfevljati Jarca, od katerega je hotel vedeti, ali kedaj njegov gospodar pošlje tudi kakšno pisemce gospe. Prišel je tudi pričakovani dan. Jarc je prinesel Pišotu pismo pismo Brumata za gospo. Pišot s tem pa ni bil zadovoljen. Rekel je Jarcu, naj nese pismo gospe, naj ji nič ne pove o stvari in mu prinese odgovor. Tudi to »e je zgodilo. Tedaj je Pišot dal Jarcu listek za Brumata, v katerem zahteva svoto 6000 lir, sicer da...» Brumat se je koj obrnil na oblast in Pišot je bil aretiran. Kakor rečeno, se je včeraj vršila pred tukajšnjim kazenskim senatom obravnava, ki je končala kaj slabo za ljubosumnega Pifiota. Bil je namreč, po govoru branitelja odv. Benedetta Napoli, obsojen na 1 leto in tri mesece ječe in na 1 leto strogega policijskega nadzorstva. Druitvtiii vtstt S. D. «Adria>. Današnja seja izostane. — Tajnik. Vesti zJioriSkega Goriške mestne vesti Slab začetek Črešnje, marelice in breskve so se v zavetnih in senčnatih bregovih vipavske doline in pa Brd že odele v obflo obetajoči plašč cvetja. Pa je v pondeljek zvečer okoli 9. in 10. ure nasu 1 a mrzla sapa obilo Ms ▼ fforiiki okolici, vipavski dolini ter nekoliko po Brdih. Vse one lege, kjer sadilo drevje cvete zgodaj pred drugimi krati, so utrle občutno škodo. Naliv hudo-urja J« bil tako silen, da je tudi oklestil vse polno mladega popja n zelenih poganjkov. 'Prvo pomladansko upanje na£ega kmeta je cadobilo s tem svojo prvo utesnitev. Da bi ga le ne popolnoma udu-šile vihre ko v lanskem letu! Smo sredi aprila, to je v najugodnejšem času za cvetenje sadnega drevja. Deževno vreme pa seveda zavlačuje cvetenje in bo povzročilo tudi Škodo na sadni letini, ako bo le de količkaj časa trajalo. Poljsko delo v težki mokri zemlji ne more nikamor in trpe ljudje in živali._ SELA NA KRASU Poizvedovanja Dne 3. aprila t. 1. je izginila iz Svoje hiše št. 21 v Selih na Krasu Arahar Marija rojena Kune. Žena je srednje postave obraz ima o-iroglast, po obrazu so posejane nekake rdeče pikice. Pcgresanka je rojena 5. septembra 1894., ima torej triintrideset let, poročena je z Jožefom Asaharjem, uslužbencem tržaškem arzenalu, ki je redno vsako nedeljo zahajal v Sela k svoji družini. Doma so troje otroci, za katere je mati dobro skrbela. Marija ne kaže biti normalna. — Kdor bi kaj vedel o njej, naj takoj sporoči županstvu v Selih na Kra-au (Sella delle Trincee p. Monfal-cone). Sela, 11. aprila 1927. Rogelja Ivan, načelnik. LJUBINJ Na mnogo področjih je bilo naše življenje po vojni zavoženo. Vse premalo smo se brigali za izobrazbo, za povzdigo naše duše iz temin, v katerih smo bili, zato, da bi se vsaj za nekaj časa ločili od grde vsakdanjosti; ne, tega do sedaj še nismo doumeli. Pregloboka je ta misel za nas, ker smo vezani tako tesno na vsakdanje življenje samo, od katerega »e zaenkrat še ne moremo ločiti, katero nas je priklenilo preveč nase s svojimi opravili, skrbmi, ki so nas zadevale, in sploh s svojimi težavami. Čeravno je bilo -toliko zavoženega, eno smo pa le doumeli in spoznali za pravo, namreč to, da se hočemo vsaj materialno vzdržati. — Zelo lepo se je razvilo pri nas gospodarsko življenje, škoda, da le preveč enostransko. Hitro po vojni smo si ustanovili samostojno zavarovalnico za živino, ki je skozi dolga leta lepo vrftila svojo nalogo. Njena vrlina bi obetojala zlasti v tem, da, če se je kateremu izmed kmetov zgodila kaka nesreča pri živini, je bila komisija Miro na mestu ter priznala in odštela otkodovancu odškodnino, tako da ni bilo treba čakati dolgih procesov, ki so v navadi pri večjih centralhih zavarovalnih zavodih. Plačila za zavarovanje odtrga naša zavarovalnica kar pri mlekami-Skih naših dohodkih. — To naj bi bil en dokaz našega vsaj deloma umnega gospodarstva. V koldkor smo v tem prednjačili drugim vasem na Tolminskom, smo pa zelo zaostali v drugem področju našega gospodarstva, t. j. v mlekarstvu. Naša mlekarna izdehije sir iz celega mleka, ki pa ne gre tako lahko na trg kot n. pr. maslo, ki se z lahkoto spravi na trg in po precej dobrih cenah. Nafi sir smo sedaj oddajali po 7.80_8 ltr kg. — Mlekarna nima 5e prav pravega obrata kot druge mlekarne na Tolminskem. Nima ne pravih kotlov, ne posnemalnika, ne drugih takih modernih m lekarniških pripomočkov. Mlekarstvo je eno glavnih podix>čij gospodarskega življenja V naših gorah. Zato se moramo mi tega tesno oprijeti, izboljšati po naših močeh, da bomo naše produkte spravili po boljših cenah na trg in hitrejše kot sedaj. Mi sami se moramo prilagoditi času in trgu, kajti ta dva se na vsak način ne bosta ravnala po nas. Zatorej na delo v tem smislu! Fant. TOLMIN Tolmin je nekako omrtvel, vsaj začasno za svet. Le redke so vesti, ki jih mi v zadnjem času pošiljamo v liste. Iz drugih krajev dežele je polno vesti, polno novic, a mi Tolminci, čeravno se v našem trgu dogodi polno takih zanimivih reči, ne damo vedeti svetu teh svojih skrivnosti in jih rajši obdržimo zase, za nas same, ker si mislimo dostikrat: kaj bi svet z našimi dogodki in znamenitostmi? Nič dru- ne bo naredil, kot obregnil se bo ob nje in nato molčal. A to nI tako. MI moramo svetu povedati, da še živimo, čeravno ee dostikrat pogreznemo v neko spanje. Pa začnimo z jedrom! Hitro pcf novem letu so se začele izdajati v naši občini osebne izkaznice. Ker je pozneje pritisk od strani varnostnih organov ras tel in delal sitnost ljudem, so si ti začeli kar po vrsti nabavljati one izkaznice, to pa zlasti, ko se je poudarjalo, da obmejni prebivalci morajo imeti brez izjeme one izkaznice. Ljudje so temu, kakor hitro jim je bilo mogoče, ugodili, a drugi, kateri do sedaj izkaznic še niso naredili, mislijo vsak posameznik to Čim prej urediti. Na tolminski občini so tudi v redu in kolikor mogoče hitro izdajali te izkaznice. Samo nekaj moram k temu izdajanju pripomniti. Kolikor smo se mi Tolminci prepričali, menda postavni organi naše občine niti zadnjega zakona, t. j. onega o javni varnosti ne razumejo ali ne poznajo, ker če bi ga razumeli, bi ne imeli vse občane za «persone pericolose e sospette», kot pravi tretji Člen omenjenega zakona. Vsakemu občanu, ki pride po to izkaznico, ukažejo, da naj naredi še odtis prsta, kar se po celi deželi ne godi. Torej samo Tolmin naj dela izjemo v tem. Ko človek potuje iz rojstnega kraja in zahtevajo, da naj jim pokaže imenovano izkaznico, se vsi ti varnostni organi pač spogledujejo na one odtise prstov in imajo človeka ne vem za kaj, za roparja, razbojnika, političnega osumljenca ali kaj. Eden za vse. R&ZNE ZUNifTOSTI — Novi proces «Iđarek» Te dni se bo vršila v Pragi obravnava proti trgovskemu agentu Venceslavu Hank, ki je obtožen, da je umori! svojo sestro Marijo zato, da dobi zavarovanjsko odškodnino. Venceslav Hank, 26-leten mladenič, je dne 26. februarja t. 1. spal v svoji sobi, ko mu je zjutraj 18-letna sestra Marija prinesla kavo. V sobi sta se nato precej časa šalila in mejala. Naenkrat je mati, ki je bila v kuhinji, zaslišala v sobi strel. Pohitela je tja in našla hčerko na tleh z majhno rano v prsih. Kroglja je šla skozi srce. Pri prvem zaslišanju je Hank dejal, da se je igral s samokresom in mu ga je sestra hotela vzeti. Pri tem se je orožje sprožilo in tako je prišlo do nesreče. Izpoved, podana med solzami, je imela vsa svojstva resnice in brezdvorano bi stvar tudi tako končala, ako-bi se čednemu bratcu tako ne mudilo vnov-čiti zavarovalne police. Kjer ni posvetna oblast mogla najti ničesar sumljivega, je zavarovalnica iztaknila razne stvari, ki so do-vedle do nove preiskave. Doznalo se je namreč, da je Venceslav Hank sam zavaroval sestro na svoje ime, ne da bi ona za to niti' vedela. Seveda ie češka policija takoj aretirala Hanka, ki je po strogem izpraševanju priznal zločin v vseh podrobnostih. DAROVI V počastitev spomina pok. g. Mare Kacinove daruje Mici Kun-stek za Šolsko društvo L 50. Denar hrani upravništvo. MALI OGLASI BERLITZ-SCRO0L vodi v v*eh jedkih. Vk Fftbio Fikl 23, pouk ta pr»« 49S ZLATARRA ZJZr&^KZ prodaja in kupu)« rUtr, popra\lja bro po poštenih ctnftb. Got-H n ilo- venski. 39« ČEVLJARNICA •« proda rmdi odhod« k vojakom. Via Tigor 8. 471 KOLO, turistovske, mož&G, nrodam p« izredni ccni. Rosman, via Commaroia)* št. 18, vrata 24.__ KAMJON, majhen, v rajboIjSem Btapju, sc proda za L 4500. Melappioni Fernan-do, Monfalcone. _480 HI5A z vrtom, v škrbini na Krasu št. 5G( se proda. 481 POROČNE »obe, slavonsko delo, re?3 močne, z vsakim jamstvom, L 2300; Tiirk« San Lazzaro 10. Pazite na naslov! 40Q SPECIJALIST v izdelovanju p,opravljanju >n uglaJevanju glasovirjcv ponuja z nizkimi zahtevami. Pauletich, irst, Via della Tesa 77. 4S2 SMILAJOD (Trpoiki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, u-spe?no Čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Cistellanovieh, Trst, via Giuliani 42 (paralelna 'jlica Via deiristria). <70 ZAPOMNITE SI! Najlepše, najboljše in najcenejšc obuvalo dobite pri Rebcu, via Carducci 36. 454 Posojilnic in hrsnllnics v Satiarjsh pri ECopru registrovena zadruga z neomejeno zpvczo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 18 april* 1927., ob IG. v posojilniški pisarni. url DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občne-zbora. 2. Poročilo »ačelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4 Potrjenje računskega zaključka za leto' 1926. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništva. S. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti. (496) ODBOR. LISTNICA UREDNIŠTVA G. Krafca, Idrija: Pošljite račun terjatve. S. dopisnikom z Livka: Dopis glede cerkvenega pe»tja smo prejeli, toda zdi se nam, da se take stvari morajo rešiti doana in da niso za javnost. Da objavlja «Gor. Straža« slične dopise, je pač njena stvar. Mi v spore čisto domačega in privatnega