Let© LXX. št. m Lfrtljasa, tetrtek ]#• septemfcra 1937 Cena Din 1.- i^Jiaja rsaii Ctaa popolđiM, izvrem^i oedeije tz> praznike. — InaeraO do 80 petit rrst a DId x, do idu vrit i Din 160. od 100 do 800 mt ft Din S, teCJi tnserati petit vrsta ou> ««—» fopum po dogovoru, lABeratai dave* poeeDej. — „StovenaJU Narod" velja mesećno v Jugoslaviji DId 12.—. sa Inozemstvo Dio 25.—. Rokopial me oe vračajo. UREDNIŠTVO Ot GMAVN1ATVO LJUBLJANA, ftaafljeva oBcbi Št. t Telefon: SI-22. 31-33. Sl-ft* 81-39 ta 81-36 Podruiiilce: MARIBOR 8troesmayerjev* 8b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon It, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamajrerjeva ulica 1, telefon at. 63; podružnica uprave; Kooenova uL 3, telefon št, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 1O1. Foitaa hranllnlca ▼ Ljubljani St. 10.391 Nara&ajoča napetost na Daljnjem vzhodw ' Angleži organizirajo bojkot Japonskc Po vsej Angliji propagira}o bojkot fapo n*kega blaga — Bo}kotni akciji se bodo verjetao pridružile tuđi druge države, zlasti An erifca 1 London, 30. septembra. Liberalni list »Ne\vs Chronicle* nadaljuje svojo kampanjo za bojkot japonskega blaga. List poziva, naj bi se v tem smislu nalepili posebni lepaki na vseh trgovinah in objavlja vzorec takega lepaka Na njem je naslikan velik japonski zračni torpedo, na kate-rem je napis: »Ne prodajamo japon^kih proizvodov«. Danes bodo taki iepaki raz-širjeni po vsem mestu, obenem pa bodo v razprodaji posebni znaki z napisom: »Ne kupujem japonskega blaga!« Izkupiček bo porabljen za namone društva za pomoč Kitajski. Nadalje se doznava, da bo neki klub priredil 8 oktobra jr.vno manifestacijo, na kateri bo nastopilo već odličnih govornikov in zagovarjalo bojkot. V zvezi 2 akcijo, ki in vodi list. prihajaio od vseh strani in od natuglednejših poiitikov in državnikov brzojavke in pisma, ki po-zdravljajo to pobudo. Tuđi nekateri du-hovniki že zbiraio prispevke med svojim. verniki za izvedbo tega protijaponskena boikota. Državni svet riela. v katerem ?o zakopani sindikalistieni voditelji laburistov, je poslal svoiim Članom 'n de!svstvu splob poziv na borbo p^oti .Tapon?ki. Sprejeta je bila včerai oo^eh^a reso^uciia. vr ; ne!~i se obsoia bor^h^rrilrrnie mirneea kitaj-skega prebivalstva po inponrkih leta'ih Besolurija zahteva. nai vlada prepove prodaianje vojpeea materijala Japonski. kateri nai se tuđi pod nobenim poeoiem ne riovni iu-jeio posov'i.T Resoluciia poziva korisno anf*lf\«ko delavstvo na bojkot ja-ponsk-ppa b^aea. Kitafcem pa prođajajo orožje in letala Kvening Nevvs« pa poroča. da je angle-Ska tvornica leta! Glos-ter z izrecno odobri- . tvijo vlade sprejela večje naročilo kitai- ske vlade. Gre za dobavo večjega števila enosedežnih lovskih leta] »Gladiator«, ki dosežejo hitrost 400 km na uro in ki jih uporablja tuđi angleško letalstvo. Naroče-na letaia bodo že v kratkem na angleških ladjah odposlana na Kitajsko. Ta "esi je povzročila veliko pozornost, ker je angle-Ška vlada z ozirom na potrebe atvfieskega letalstva do sedaj odklanjala izvozno do-voljenje za lovska letala v države izven imperija. Tokio, 30. septembra. (Stefani) Agencija Domej poroča, da kljub nedavnemu demantiju še vedno prihajajo na Kitaisko tovorni avtomobili čez Mongolijo z municijo Agencija poroča dalje, da je sovjetski maršal Blucher v stalni telefonski zvezi s kitaisko vlado in ji daje navodila s nr>- " sredovanjem sovjetskega vojaškega ataše-ja na Japonskem. Ameriška pomoj! Kitajcem \Va.s»iington, 30. septembra. (Reuter). Zunanje mlnistrstvo je obvestilo javnost, da se na Kitajskem nahaja trenutno še okoli 7000 američkih državljanov. ki jih bo treba postopoma odstraniti z nevarne-ga ozemlja. Ameriškj Rdeči križ je že tk>-slcj izročil 100.000 dolrirjev za. pemo* ra-njencem brez ozira na narodnost, ki ji pri-padajo. Ta denar je bil izrečen kitajskemu Rdečemu kiižu. Seja angleške vlade I/mdon, 30. septembra. (Reuter). Do-zaava se. da sta bila položaja v Sredozemlju in na Daljneg-n vzhodu g"l2vni predmet razprav rta včerajšnji seji angleške vlade Zlasti se domneva, da je bilo do vseh podrobnosti preirešetano vprašanje Daljneg-a vzhoda in da se je Se poseboj I govorilo o v9£h ukre.pih za zav2«rovanje an^lc^kih gospodarskih interesov. Japonci bojkotirajo sklepe Društva narodov To^io, 30. septembra z. Zastopnik ja-ponakefra znnanjega ministrstva je dane* dopoldne izjavil, da je po Društvu naro-dov izročena ohsodba obatreljevanja od- prtih kitajskih mest, povziročila po vsej Japoruski najveije ogorčenje. Japonska vlada je kljub staliSču. ki ga je zavrelo Društvo narodov odločana izvesti v»e potrebne ukrepe, da se unići moč kltajske vojske. Velika zmaga Kitajcev v provinci šansi Osma kitajska armada je popolnoma unizila ja-ponsko armado v Sansiju in zajela velik plen NANKING, 30. septembra, r. Osma IU-taj«ka armada sporoča, da je dosegla velik uspeh v južnih đelih province &ansi. V ođseku Singuanja je ta armada obkolila in popolnoma uničila odred japonsklh čet, ki je štel nad 10.000 raož. Za-plenlli so veliko količino vojnega materiala, zlasti veliko tankov in oklopnih avtomobilov. Le par ^etam tega japonskega. odreda se je posrećilo pobegnlti proti ć'akan tuliju, kjer so japonske rezerve. Toda tuđi te rezerve je đoletela enaka usoda. Osma kitajska armada je obkolila tuđi te odđelke in jim preprečila nadalnji umik. Mnorro .faponcev se je udalo. V severnih prede! ih province šansi se nahejajo japonske čete v panič-nem begu, tako da osma kitajska armada naglo napreduje brez vsakega odpora. Pri tem so Kitaio! uieli 8.OOO -Japoncev. Z drugih kitajskih bo}iS2 Nanking, 30. septembra. (Reuter). Po kitajskih poročilih so se včeraj ves dan vodili krvavi boji za zavzetje zelo pomemb-nega- strateškega hriba pri Svalovu, vzdolž velikega kitajskegg, zidu, ki predstavlja vhod v osrednji del pokrajine Šansi. Ki-tajskim četam so priskočile na pomoč tuđi prejšnje rdeče čete, ki so bile reorganizirane, in so tako okrepiiene izvršile zelo . uspešen napad v teh planinskih krajih. ' Kitajci so v pretekli nofi drugič posku-sili torpedirati japonsko admiralsko ladjo »Izumo«. Pa tuđi drugi poizkus se jim je ponesrečil. Torpedo je 200 m daleč od ladje eksplodiral. Pri Japcncih pa je ta napad izzval veliko ogorčenje in še ponoči je pričelo vseh 16 .iaponskih vojnih ladij ob-streljevati kitajske postojanke pri Kiang-vanu, okrog severne železniške postaje, na robu Čapeja in v Putungu. Kitajska arti-lerija je takoj reagirala in topnički dvoboj je trajal \*se do jutra. Iz Honkonga poročajo, da so japonska vodna letala potopila kitajsko torpedovko pri Mnkau. Japonska letala so bombardirala križarko »Knoso« in je ta kitajska voina ladja zelo poškodovana. Po poročilih iz japonskih voja.ških kro-gov se bo glavni stan iaponskih čet pre-selil v Paoting, ki so pa pred kratkim Japonci zavzeli. Japonske čete napadajo zdai kitaiske postn^anke kakšnih 80 km južno od Paotinga. Nn tem boiišču so včeraj prvič nastopila kitaiska letala. Mongolske čete. ki pomagaio Japoncem. so včerai zavzele Tali#n. važno postoianko v vzhodnem delu Lijana. Na crti Fajling -Pautau so Kitajci utrdili svoie nostojanke • in dobili znatno pomoč Hitler bo vrnil Mussoliniju obisk V kratkem bo obiskal Italijo, da tuđi italijanski narod svečano potrdi zavezništvo Berlin, 30 septembra. (Havas). V berlinskih in italijanskih krogih izjav-ljajo, da je Mussolini pozval Hitlerja, naj obišče Italijo, vendar pa datum tega obiska še ni določen. Zdi se verjetno, da bo Hitler kmalu vrnil Mussolinijev obisk. Rim, 30. septembra. (Stefani). Vse italijanske radijske postaje bodo prena-šale danes popoldne vse podrobnosti velikanske manifestacije, ki' jo rimsko prebivalstvo pripravlja Mussoliniju ob njegovem povratku iz Nemčije. Ves Rim je v zastavah. Fašistična odposlan-stva prihajajo iz vse države, da bi se pridružila manifestacijam rimskega prebivalstva svojemu šefu. Inomost, 30. septe-mbra z. Italijanski ministrski predsedinik Mussolini je na povratku iz Nemčije davi ob 3.34 v Kiefers-feldu zapustil Nem^jo in prišel na avstrij-sko ozemlje. Vsa železniška proga na av-strijskom ozemlju j? bila strogo zastra-žena ter so bili izdani najstrožji varnost-ni ukrepi. Vse nadzorstvo je vodil osebmo državni podtajnik za javno varnost dr. Skubel. Ob 5.38 je Mussolinijev vlak zapustil avatrijsko ozemlje na Brennerju, kjer so ga, pričakovali poisebni odposlaa-ci fsšistične stranke. Po vsej Italiji pri-pravljajo Mussoliniju velike svečanosti, Odmev Mttssolinijevega obiska V Parizu in Londonu so razočarani ter zamer-jajo Mussoliniju, da proglasa vojno kot sredstvo politike Pariz, 30. septembra. (Havas). Vsi listi poave^jo šr? ved.no pozornost Mussolinije-vemu potovsnjn v Berlin. -Petit Parisien« piše v tej zvezi. Treba bo še počakati, preden se bodo o&mevi tegra poto^Tinja. poznali na konkretnih probleraih. Prvi kamen spodtike bo postalo na primer italijansko 2a.držanje v \-prašanju odpoklica tujih pro-stovoljcev iz španije. Sklepe v tem vpra-S:nju sta, kakor vedno doslej, sprejela MussolLni in general Goring. Sploš^io pre-vladuje vtis, da Nemčija ne žfli globlje pose^i v špansko zadevo in da bo ćelo to zimo okušala dočeci pomirje-ije. r Petit Joumalu t lavlja njegov berlinski poiočevalec: Hitler in Mussolini sta na.po-vedala boljševizmu vojno br:z usmiljeiija in je Mussolini izre&el na rrćun deniokra-cije brs^de, ki vzbujajo vznemirjenost, ki je toliko večja. ker je obnem po<3al pravo apologijo sile in dejanj, ki bodo zamenja-3e besede, kadar bodo to zahtevale razme-re. Proti E>N in o Spanskem vprašanju je ilus3olini govoril na r^in, ki je m:jr^ikaj razCUtil in ki je obenem razpršil nokaj nad. »Epoquee Ke:Tyl'sa, ki pi^e- Berl'nski govori so v srcih zainteresiranih pustili kaj mučen vtis in bodo prisilni Quai d'Orsav in Forcign offioe, da tosta izvršila nekaj sprememb v svoji noti, ki jo pripravlja ta za Rim. Hitler, kakor se zdi, se ie pokazal bolj zmeren glede Spanije ,v kateri se je NemCija manj angažirala kakor Italija, do£im je Duee podćrtal italijanski sklep o pošiljanju novih prostovoljcev v fepanijo. Borba proti boljševizmu se tu spremanja v zavzema-nju strateških točk na prometoin poteh med Francijo in Veliko Britanijo na eni ter njihovimi kolonijami na drugi strani, ženevski poročevaJec »PopulairćOrdre« doznava od svojega k>ndon-skega poročevalca, da je angleška vlax!a sklenila na svoji vćerajšnji seji odobnti otvoritev p:reni;ske melo med Franci *o in španijo, ako bi Italija odbila n^to. ki sta jo pripravili franeeska iu ang'e'ka vlada. Zarota proti španski vladi Madrid, 30. septecnbra. Mađrids4ca policija je razglie^la ,da je afetirala več oaeb. Ćlanov n*ke falangi stiene organizacije. Aretiranci so sodelovali s čla,ni pred kratkim odkrit^ tajne dmžbe. Te aretacije so pri-pctmo-gle k odkritju nove skrivne organizacije in preiskava je dognala, d» so bili čtani te organizacije v zvezi z vee po-dobnimi organizacijami. Misdijo, da 00 te aretacije v »vezi z nedavnimi aretacijami v Valenciji in Barceloni, ko so priSll na sled neki orgunizaciji, razSirjeni po vaej ftpaniji .kolikor je je v rokah valencijske vlade ČUVAJMO JUGOSLAVMJO! Izvoz hmelja v Netnčijo Odobren je kontingent 7000 q v kliringu Beograd, 30. septembra, r. Iz Dubrovnika poročajo, da je bil na zasedanju jugoslovensko-nemškega gospodarskoga odbora sklenjen uvozni kontingent našega hmelja v visini 7.000 metrskih stotov v kliringu, dočim se je u vazal doslej naš hmelj le za proste devize. Ker leži samo v Savinjski dolini le še kakšnih 4.000 metrskih stotov letošnjega hmelja, pomeni to znaten dogodek na hmeljskem trgu. To bo gotovo tuđi ugodno vplivalo na razvoj cen. Anglija zahteva umik vseh tujih prostovoljcev iz španije V tem primera je pripravljena priznati obema taboroma značaj vojskujoče se stranke London. 30. septembra z. aKkor poročajo današnji li«ti, je bilo na vČerapnji seji an-cjlaške vlade, ki je zasedala dopoldne in popoldae. definitivno odobreno besedilo note, ki jo bosta skupno predložili italijanski vladi Anglija in Francija z zahtevo, da ee špans-ko vpraSanje nemudoma razčieti. Na eeji so razmotrili c^lokupni španski problem v zvezi s kontrolo na 'Sredozemske»m inorju in prišli do prepričanja. da j= mogooe obe vprašanji le skupno resiti. V noti, ki >o poslana italijanski vladi, bodo stavljene Italiji naslednje zahteve: 1. Prepoved vsake^a pošiljanja novih pro-stoTolicev ali ?et t Španijo. 2. Zapoovilo. da Italija tuđi po končani španski državlianski vojni ne mUli obdrfa-t\ ali morđa r«lo za^Mi Baloar>«ke otoke in jih utrdiri. 3. Zagotovilo, da se po konrani španski ' vojni vsi Italijani umakuejo ii španije. 4. Umik tujih prostovoljcev se mora za-reti lakoj in naj se izvrši brez tu je int^r-veneije. Listi poročajo, da vsebuje nola tuđi izjavo angležke vlade, da je Anglija pripravljena priznati obema ipanskima taboroma značaj vojskujoče se stranke, Če pristane Muš-solini na takoj§en umik prostovoljcev iz Španije in se to takoj zgodi. Ženeva, 3D. septembra. Tu mislijo, da bo predio^ resolucije, ki jo bo radakcijiski odbor Šeste komisije I)X sprejel najbrž že danes, veeboval med drucim izjavo v prilog odstran'tvP tujih prostovoljcev iz Spanije ter izjavo, naj se v vsem spo5tujeta t?ri-torialna nedotakljivost Španije in njena politična neodvisnost. Resolucija pa bo obenem primala an?le«ke in franco^ke napore pri italijanski vladi, kar bo znova po-udarjeno tuđi v memorandumu, v katerem bosta Anglija in Francija prajeli moralno priznanje od skupćčine DN. Kongres internirancev V nedeljo 26. f. m. se ie vrsi I v Beogradu \f poslopiu nove t:ni\*erze kongres vseh onih, ki so bili med sveiovno \'ojno v bivši Av-s*ro-Oerski radi svojega jugoslovenskega in slovantkega mišljenja in delovenja zaprti po ječeh ali internirani po raznih tabori-ičih. Velika fizikalna dvorana, ki je ena največjih v Beogradu, je bita nptlačeno pol-na. Tskisto tuđi vse galerije. Računajo, da je bilo prisotnih nad 1500 internirancev in nolitičnih preganirncev Med temi jih je biln največ iz Bosne, kjer je med vojno naibolj div jata avftrijska soldateska Pred-sedovat je univerzitetni profesor dr. Vladimir Čorović. ki je v lepem govoru otvorit sabor in predlagat za podpredsednike Milana Marjanovića in Rnsta Pustoslemika,'za čmtni predsednici pa predsednico Kola srb-skih sestara in gospo Kaiikovićevo. St. Ža-kula je pozdra\'il zbor v imenu akcijskega odbora, nakar je intel Milan Marjanović duhovit programski govor, dočim je prof. Tomić razpravtjal o udeteibi in tmlugjah poedinih delov jutodovtmktgm nmroda zm osvobojenje in uedinjenje Ko je bita *pre~ jeta po akcijskem odboru predložena reso-lucija, je sabor, kakor se je kongres Imenovat v Beogradu, Izgtasoval med viharnimi in navdusenimi ovacijami kralju in domovini udanostno brzojavko kralju Petru II. P&poldne se je sabor nadaljeval Govoriti so zastopniki vseh pokrajin, med temi tuđi zastopnik pododbora dravske banovine Rast o Pustoslemiek. V ponedeljek 27. t. m. so kongresisti položil venec na spomenik Seznanemu vojaku na Avati, popoldne pa so priredili spominske svečanosii na novem pokopalisču ob grobovih umrlih tovarisev Petra Koćića, Vasilija Grgjića in Zečevita in ob svezi gomiti aograditelja Jugoslavije polkovnika Milana Pribićevića. Zvečer je imet akcijski .odbor sejo, na kateri je rai-pravijat o pravi I ih organizacije, ki se ima ustvariti. Dosežen je bil v vseh vpraianjih popofn sporazum Izvršit ni odbor, na četu mu vseučiliiki profesor dr. Vladimir Čorović, je bil p€>oblaščen, da da pravilom kon-čno oblika. , , , poCUlcni ot$Q\ni& Vatikan napram č eho sto-vašhi Xiko Bartutoiić fe napisa! zeto noučen članek, ki mu je dal našlo*' »Odnn&aji med čehoslon'aško in \watikanom«. I' tem članku izvara med drugim: »Nedm'no je v službe-nem glasilu l'atikana »Osser\*atore Roma-no« bila objaHjena papeže\ra bulu. ki se n*~ naša rta razmejite\' češkoslovakkih škofij in s katero se ui'eljai'tja pr\*a točku tako-zvanegu »modusa \*iwmliki.'ga vpliva s strani \Tutik:ma .. . Papeieva bula o razmejitvi škofij na ČeJtkos-tovnkkem ima znočilno obetežje: Da je I \ttikitn tu akt i:\'elja\*il, ki dejansko predstavlja definitivno priznanje českoslo\*akkih driax*nih mej s struni ]rnt:k;ma in ki zada ja močim udarce madžarski revizionistični propagandi, kitkor tuđi prejšnji akt o pri^egi škofov na zi'estobo češkoslv\aski dria\'i, ne da bi do-bil kakih ugcxlnih koncesij s strani češko-slovuške države, ne da bi izposloval kitkšen vpliv )'nt!kan:i na .vo/e in učbenike, na zakonske odnošaie in na institucijo civilnega zakona na i':eškoslo\maxktjm, ne da bi dose-gel nudzorst\*o katoliške cerk\*e nad telo-vvdnimi organi zaci jami ne da bi izposloval kuke določbe o verski pripadnosti vzgojite-Ijev v dr/in'nih solah ali omejit\'i otfgovfir-nosti katoličkih đuho\mikov in privilegij ah 7a misije itd To je treba posebno naglaša-ti zato, ker se je v zadnjem čitsu v enakem primeru. kc je \ratikan prav tako priznat kritje Škofijskih meja z državnimi in ko je odredi! zaprisego škofov na zvestobo dria-W, doka7O\'alo. da se ie moralo kot kom-penzifcijo za te odredbe pristati na slične koncesije Vittikanu, češ da bi se sicer ne moq/o doseći gori omenjeno priznanje, Primer najnovejSe papeževe bule glede Ć?c~ škosloviišk? rt dokp.rti'c na*protno, A to je tem pomembnejše, ker ie Češkoslovakka po cCromni većini katoliškn dria\*a in ker je l'atikan pristat na to, da vse to izvede ćelo brez redneff.a konkordata. zaJo\*ofjivii se s samim »modusom vivendi«. ki prepu-šča češkoslovaški drža\*i mnogo s\'obodnej-št* roke napram njemu, kakor bi jih pustit konkordat.« 0 jugoslovenshi nevarno§W \' »JavnostU čitamo: »Jugoslovenska ne-varnostee obstoja na primer v tem, da imajo v Sloveniji tuđi neki učbenik, ki je na slovenski jezik preveden iz srbohrvasčine. Ako bi se »Slo\*enec« jezil na to v primeru. da , bi obstojali izvirni sloi^nski učbeniki iz istega predmeta, bi to jezo razumeti. Toda »Slovenec«, ki je domn boi i nepomirljiv, kakor dr. Maček in čigar iugos!ovenst\>o je samo sredstvo za uspa\'anje beograjskih jerezejevcev. ođktanja načelno vsak učbenik srbohn'cttskih p:safelje\r za slovenske So/e, ćelo tuđi v primeru, da bi bila sicer s!own-ska deca prisiljena se učiti brez učbeniko\*. V članku, v katerem postavlja take zahteve, pravi »Slo\*enec« izrecno: »O.rnm'a našega šolstva mora biti organski in povsem povezana z domačimi in slovenskimi problemi, sicer bi naše šolstvo ne bilo sl(n*en-sko in naša bodočnost bi prišla v nevar-nost. .. Slo\*eniia mora dobiti popolno šolsko a\rtonomijo in zato morajo bi*i slovenske knjige pisane izkljucno v slo\*enskem duhu in namenjene samo Slovencem »Tr> torej pomenja, da o jugoslo^nskem duhu, o potrebah drža\re, o Srbih in fln'atih, o interestih skupnosti itd. v teh učbcnikih nt treba niti besedice ali samo tako. tako . .. kot pesek v oči! Kaj poreče na to spošto-vana »Samoupravna*, Ali ji bo po nalogu g. Smodeja zopet »J&\'nost« kriva, da beo-grajsko publiko sernanja s tem ultrasepara-tizmom in § to tkrajno brezbnznostjo za skupnost, ki se v Slo>venifi izvaja pod firmo stranke, ki ima v programu ju&osloven-sko in državno edinstvo?« Zbor v Voifevu m-------- Preteklo nedeljo je bil velik zbor v Valjevu. Na zbor so prihiteli od blizu in daleč vsi narodni stoji, predvsem se\*eda kmet je. Kakor se zatriuje, }e zboru priso-stvovalo 30 do 40.000 ljudi. Za red in mir na shodu so skrbeli posebni reditelji. Glavni govornik na zboru je bit vladika Učki Nikolaj Velimirović. Go\*oril je o raznih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo pravoslavne cerkve. Zborovanje se je končalo v naf-lepiem redu, narod se je mirno razšel, ne da bi prtilo kje do kakrinegakoli incidenta. Sorzna poročila* Curili, 30. aopbambra. Beograd 10.—, Parrs 14.90, London 21.3675, N«w Tork 435-50, BniMlj 73.33, Milan 22.0K. Am-stertam 240.70, Bfrtta 174.70, Duaaj 79.80 — 81JM. Pnfi 16J3, VfertMfi 82.25, Bu- «~-,r, * »flLOVINSIl ItAROD«. JtatrUfc. St. nptmlrn lttT. Stev. 223 SIMONE SIMON očarljlv* filmska umetak*, nepo/abna Iz filma »Matorac v novem kniMn ljvbavNB fBan LEPI DNEVI PREMIEBA V KIKU SLOG1[ tramvajska proga će bo vretne ugodno, začuo graditi tramvajsko progo do Sv. Križa že v februari« Izaneđ Visah, novin tramvajskih. ±>i<->& na peru eri ji so si meocam najoolj i^id- ^ro-^o k fcsv.tiiaizii. V resiuci je la pro^a ena iulj potre one jaili, d« ne najpoireunej^a iut periieriji, m iscer ne le z&olj zkuauj. j*>-AopalLšca, tem već zaraui razvoju, juejsia tu-t se venu »a-iiiu la>la ze dedj časa v nacrtu. Fo prvem na-Crtu bi ±>ro£o podaljšaii po fcmartinski ce-6o. V tehn^cnem pogiedu bi bii prikljucek na s mar Unska cesu bolj priporočljiv kakor na Masarvkovi, ćepiav bi biia prega nekoliko ualjša, Progo bi pouaijšali od kr^iiića Jeglićeve ceste ui bi bala. okrog 2ou m dolga Uo krizi^ca z Masarvkovo u-£Lo, nied tem ko po smanjeni nacrtu po-tiaijtiek od stare proge na i\la^du ykovi ce-su ck> amaauiLske ceste meri 120 ni. x\a ^iafna-vkovi cesu, kjer bo novi del proge, je klance, ražen tega pa je na križiću IvL&sajrvkove in sniaiUrLdite ce&le hud o vine* i radij krivine le 20 m, kakor n. pr. na Icriidšču Gradišća in Ceste U9. oktobra). Toda v prometnem pcglecm je bolje, da progo podaljsajo z Masarvkove eestt, ker se bo pač većina pouiikov vozila proti po-kopaliScu od kolodvora in ne od Sv. Petra in bi morali prestopati, ako bi bila proga poaaljšaiia naravnost po smartinski cesti. Od magistrata potniki še gravitirajo na progo proti Sv. Petru, od pošte pa imajo že bliže, će se peljejo po Tvržeri in Ma-sarvkovi cesti. UpoStevati je treba Se, da ima proga od pošte da šmartinske ceste samo en ovinek, med tem l;o so na progi magistrat—šmartinska cesta tri je ostTi ovinki. Po prvem nacrtu bi biia podaljšana proga od šmartinake ceste do kolin«ke tovar-ne dvotirna, po seđanjem pa bo v vsej dol-žini enotirna. S položitvijo dveh tirov bi bile velike težave, ker je šmartinska cesta pred železniškim podvozom zelo ozka in zlasti še, ker je na drugi strani podvoza oster ovinek in hu i klanec. ki je zdaj še večji po regulaciji Vilharjeve ee«te. Sicer pa dvotirna pro^a ni potrebna v prometnem poerledu. Na novi prosi bo tramvaj vozi] v 6 minutnih pre?leclk'h. Svetokri§ki okraj še ni reguliran in naj-brž ne bo. preden bo preurejrna železnica s kolodvorom. Zato tuđi še ne more.jo zg*ra-diti stalne tramvajske prodre do Sv. Križa v vsej đolžim. Tako so prišli na zarnisel, da bi zgradili zaćasno tramvajsko progo ki bi vzdržala približno desetletje in ki bi se v tem času tud: amortizirala. Stalno prodro pa bodo že zgradni ođ stare prog-e na Masarykovi ceoti do kolinske tovarne. V tem delu ne bo treba tud' pozneje več mnogo prelag-ati prope, ražen ob sam že-leznici. č« jo bodo v re«nlci pog-lobili. Pro- ga do kolinake tovarne meri pol km. Od kolinske tovarne do pokopaliSča bo zača-sna proga, dolga 1.166 m. Položene bodo žolezniške trajnice na leaenih pnglh. Zaradi tega bo progna zgTajena ob cesti, ker železniške tračnice morajo biti položene na tleh in ne v njih. kakor žlebićaste tramvajske tračnice. Splošna maloželezniška družba je kupila želeiaiiSke tračnice po ugodni ceni, kar bo znatno pocenilo stav-bne stroške. Gradnja zasline tramvajake proge je soveda precej cenejša, kakor če bi gradili stalno progo. Važno pa je, da je tuđi demontiranje zasUne proge mnogo ce-nejše. kakor če bi raMiratt stalno pro^o. Nova proga bo imela dve izogibališči. Pivo bo nasproti kolinske tovarne, drugo pa na koncu proge Meti hmeljniki. Cesta Med hmeljniki je nekoliko preozka za ži-vahnejši promet, zlasti še, ker jo zožuje drevored. Zato bodo morali podreti drevesa na eni strani ceste, da bodo pridobili prostor za izogibaliSče. To izogibaJlSče bo 150 m dolgo, da bo na drugem tiru dovolj prostora za rezervne vozove. Postajališc je bilo projektiranih 5. a bodo najbrž le 4. Prvo ob začetku proge na Masarvkovi cesti, drugo pred podvozom na Smartinski cesti, tretje na vrhu klanca ob kolinski tovarni. kjer je odcep Savske ceste od smartinske. in četrto na koncu proge. Po potrebi se bo tramvaj usta vi jal tuđi na križi^čoi Ldnhartove in Savske ee«te, a le, ko bo vozil v mesto. Začasna progti bo ležala na levi strani Savske ceste. Sa\rsko cesto bo križala na križiSču z Linharto\'o (Svetokriško) cesto. Približno 100 m pred tem križiščem bo prosra sekala zemljišče drža\Tiega zaklada; med južno in gorenjsko železnico je bila med vojno zvezana železnica, tako zvana draveljska proga. ki je že delj časa demontirana. Država si je obdržala zem-Ijišče. na kar moi-aio računat: seveda pri gradnji tramvajske proge. Zarali tega je nastal tuđi spor. ali spada komisijska ob-ra\Tiava pod pristojnost banske uprave ali prometneg-a. ministrst\*a. Vendar so to samo formalne ovire manj resnega značaja in bo mmistretvo najbrž oiobrilo pristojnost banske uprave in sklepe vceraišnje komisije. Vendar se se obeta precej težav. tako n. pr. zaradi poštnih napeljav; tramvajski elektrovod namreč ne srne križati brzojavnih in telefonskih žic nad zemljo, zato bo treba položiti kable. Nova proga, ki je samo poldrug kilometer dolga. pa jim vt-n-der ne more delati tako hudih pre.erUvic. da bi ie ne mogli zaraditi v nekai »nesecih. Računali so ćelo. da bo tramvaj vozil že letos ob vseh svetih do Sv. Križa, a ker do-slei nišo mogli začeti delati, so Tačetek deln preložili nq. pomlad. Če ho Ugodno vreme, bodo najbrž začeli delati že febru-arja. Do tedaj pa bodo nedvomno odprav-Ijeni že vsi formalni zadržki in imeli bodo pripravljeno tuđi že vse gradivo »krivine in kretnico morajo naročiti po posebnih detajlnih načrtih v tovarni), da bo delo lahko končano brez o\-ir dotlej, ko bo se-zidana mrtvažnica. Tragična drama jfe žayl^yffljq ,Rf|$^ft YlftffgflHg^fc*ya^y Ljubljana, 30. aeptembra. V torek amo imeli kre-tno predstavo >^ i-ničarjev«, ki smo nanjo čakali več te7.on. Za kaj je drama ugled neiia in priznar.o^a pi-eatelja obležala v gledaliskeiii adi ivu, ne vemo. Jože Pahor. avtor dveh zajetnih *p-ma.nov v Lj. Zvonu, po i>otHou učitelj 5p znan kot odličen modem pedagog, je napi-sal svo.ie^ra dramateke^a prveiMia že Pre^ st'dniimi leti. Takrat je viničaivko vtto-sanje tp^t enkra* sakrivalo po re^itvi m pe )e o njem (unog-o razpravljalo po na^ih 1 istih. Takrat je biia Pahor je va drama posebno aktualna in i rolNn«klm motivom, razkolom meVinM?aTJev <. nai>eto zanimanje. Prcil^tava je bili prav do*»ra, kre-aoije vlog zelo posrečene, ker žtve in moč-ne tor }e bil Bplošsni rtisk, da gledamo oee-be in do^odke. ki po zajete iz rc^ni&i^a našega življenja. Glavni motiv vurifcarjev je veekako nov. .loelej še ne o*>lelovan. Pahor je postavil prt>1 nas pkele^o rano. viničai€iko eocijalno in moralno balo. borio kapitalizma in proletarijata v naših vinskih sroricah 5 hva1e\-redno ohjektivnoetjo in nepristranost jo. Kaj ni^ ni idealizira! svojih viničarjev in krrvde r& njih te«ko življenje ni naprtil le brer/iiuSnem« kapitalu. temveC: predveem njim namim. Zak*j kri\\ia ie resnifcno precej enaka na obeh etraneh. Zdravilo wi to rano more prmesH le ureditev po oblasti, ki napravi konec starodavno veljavneomi *»te«nu izkorift?*-nja in zlorabijanja drtavskih eu^njev. Avtor je svojo prvotno preobšanio «a«io-vano dramo krajSal. Te kra-^ve so mare!-k}e prekinile glavno te£iš6e, ki je iiiraženo v naslovu, na rođbti»ko dratno. Tako *> viničarji otopili bolj v o?suije kakor je tn^° prvotno iiameravaxK>. P» twdt nekateri pre-hođi so prenaci!, kar *o ob6«t»o Mani pri--prii vi jalni staNTti đlalogoT. Ako pa je avtor efikai vinKSarie s tipično naturaJi3t?ko, ni moco^e reci, da W velepose»tnfk in vinski Uko^^ L«h ne bH izjemeo poji^. aoetikan *rap v fcmem z vsemi le ni<5*Bimi n*jpT^mi, oelo grrobo zlo^iDfkimd La*tno«tnii Taki^^o j« Đ}«K0v zaupaik Anžur. prt^tnjać. bajskač, spletkar in zvodolt, obf«Nj»na figom iz stare ro-maotfčne literature, ki je kupica vse »^a-bo na eoo, v»e dobro na drugo bitmjd. Ia-hove^% 9re-jela njegovo dek> s soglaia€i}ein, to?4o, prizna val no. ' Veleposestnika Laha do*ivlja O^ear krepko in možno učinkovito. Nasilnika, breesrc-nela, razvratneia, ki igra dobrotnika zaradi reklame, je podal odlir«»ove«, pravilno energičen m jasen Lenart Fianeeki, polnokrvna cinična vi»i?arka Hana M. B«l-tarjeva, kabinet na figura Guma Brmtiaa, selo posreSen Trhulek Sev«r, pa Ukiftio prav dober Dremec PoUk«r in eluzkinja. Kbmo, Lahovo urađnteo in trtev, lutali- gentno somiSljenioo Andravo, je v zmćnfam trenutku previela Se^erJeTa, Podala k> je vas hvale vredno in brez ipodtik« gladta, v iffri in mimiki doceJa mtreiljivo. Arh. Fraii je po«krbal u prav dobro in pravilno sceno, zlasti potreseno v goricah, za Živahno in bistro postavljeno predstavo p« gre priznanje rei Kreft«. !>• govori Lah dolenjeki. Andro notranjski diilekl, drugi p« vse mogoče druge dMlekte z iblan-^čino v ospredju, je sprifo tolik ere tragi-ke v igri vendar tuđi nekaj prav zabavnega. Igra je lepo uspela, gotovo jo bodo radi uprizarjali tuđi po manjiih odrih, in avtor* ju iskreno čestitamo. FT tt. | Obdavčen]e prebival-cev ncstaili ib&m L|ubKu)ftH iO. septembra V petet «k> poroSTlBoUko ofačtekifc in babovtiMk% dar kov girkie v naši. državi na vsakega prebivalca po bmno-vinah ne ?4e-de na to, ao prebiva n* kmetih ali v me-stu, Fioantee manieta^tro je pa zbralo te podatke o obdav&enja premvMcev mestnih občm. Tuđi ti podatki »o sanimivi in ca nade razmer« značHni. V draveki banovini priđe na enecr^ prebivalca mefilD« obline <66.2 din davkov (ob-dinekih 548JL banovinskih 21(5.9) v aavsiki 3S4.3 (ob«n»kih 54a8. banovinskih «6.9), v a*vski 824^ (obiin«kih S57.1. banovinskih 66.1)? v vr*j»ki I2g din (banovinskih 18, ob-čic^kih 110 dm), v primorski banovini banovini 145.5 din (obč. 125.5, banovin. 201 v drinski tumovini 167.2 (o*>fin»kih 135.8. ba-novrnskih 31.4), v zetgki banovini 236.8 din (občinskih 192.9. banovinskih 33.4-, v dunavski banovkii 2S4.8 (obemekih 186.5. bino vin&k ih 37.8 din), v moravski banovini 175 din voMinskih 143. banovinskih 3?) v var-darv-ki banovini 122 din (očinskih 101.5. banovinskih 20.5) in upravno področje Zti-mim. Pančevo. Beopra I 407.4 (obeinskih 361.5. banovinskih 45.9). Vidimo torej. d:i je tuiii prebivalstvo m**s.tnih občin v dravski hanovini mnojzo bolj oMavfeno, kakor v drugih banovinah. ćelo v savski banovini, kjer je Zacreb mnoiro bojrn.tejši o*.i LjuMj-i-ne, &ke g-arnizi>e so priredili v ponedeljek =ve5er v vseh prostorih Sakolske^a doma paslovOni ve*er s\'oj'm rezervnim, vojnim tovarišem. Druiabna prtreditev je v vsakem pojedu dosegla arvoj namen, čera\-no je bila pri rojena tako rekoč v z?dnjem hipu. V dvora;iah So-kolakeg-a doma so »e ssbrali poleg aktivnih in rezer\»nih oficirjev mnogi gost je iz cavilneg-a prebivalatva. Igrala je voja-5ka godlba, a nagroror je imel komand?nt polkovnik g. Ivan Markulj. ki j« izrekel rezervnim oficirjem svoje priznanje :n pohvalo za. dalo na manevrih ter izrazi! svoje globoko prepri-čanj\i pa so oddajali tuđi ko-nje, vojažnica preha'ja v s^-oje običajno življenje. Češki tečaji Ljubljana. 30. septembra Jugosloveneko-češkoslovaška l'«ra v Ljubljani in po drugih krajih Slovenije bo tuđi letos organizirala nekai tecajev češke^a jezika po srednjih -Solah, pa tud: za ostalo občinstvo. Ker bo prav letos zaradi narnsra-vanega izleta število prijavljencev najbrže precej večje, želi pod pisana licja, da ee ji zainteresirana društva in po«»amezniki čini prej javijo, da lahko pravočasno pre«Pkrti za dofitno število učiteljev. Tuđi češki Ucbenik je že pripravljen in bo v kratkem tiskan ter bo lahko elužil kot pripomoček za spoznan je naivaznejših jzra-matičnih p-ravil češke^a jezika, pri tem pa bo im si tuđi nrJtaj lažjih in primernih t^k-«tov za vajo. Nato bo Li sa poskrbela za primerne knjijre v ČeŠČini, kakor bo pač želja obiskovalcev češke^a tefaja. Vabimo torej cenieno ohfinstvo da se nam za te tečaje čim prej javi, da boiuo l^hko etorili pravočasno v«e prerlpriprave. Zavedamo se nanireč važnosti ix)znanja ?e-^kepa jezika kot noti do kulture in napretka bratekega nam fečkoslovaškecra narala. JuffOfik>v5nsko-?eš4co6lm'aška lisra v Ljubljani. Skrivnosten mrilč ▼ mrtvačnici Ljubljana. 30. septembra Nada lokalna kronika še ne pomni <.o-gođka, kakršen se je pripetil ti dni. V mrtvaSnici pri Sv. KriStofu leži od torka trupelce 8 mesecev starega otroka, ki o njem vedo samo, da je umri Pred škofijo. V txxrek popoldne se je oglasi! v Mest-nem pogrebnem zavodu okrog ">5 let star mo4 in zahteval, naj mu dado krsto za osem mesecev »tarega otroka, ki je umri Pred ftkofijo. Moža nišo vpraSsM po imenu in mislili so. da jim bo prinesel pozneje mrllški list, kaker je dejal. V mrtvašnico so poslali svoje«ra aranžerja. kakor navad-no, ki je prlpravil vse potrebno za izpo-»tavitev miiiča. še isteka dne je nznanec v resnici prinese 1 trupeTce v mrtvašnico, fcj» g» pa »cpet ni*o vprašali po imenu. MrUškegm li0ka pa ni prinesel v mestni po-gretmi aavod in zato se je uredništvo zavoda moralo končno obrniti na policiio. da iateđi istov«tnoct skrivnostnegra -irliča. Policija ima seveda zelo težko naloge, p«av aa prav Se tezjo. kakor bi jo iir*l Mertni pogrebni zavod, saj je vpraSanje, 6* nesnanec v reanici stanuje Pred škofiio, odnosio e« je otrok tam umri. Vae ksže, da ntmmnec nima mrliSkega lista in naj-Irt je otrok umri v skrivnostnih okor'fiči-nah. Zdi we, da se bo nada kriminalna kronika obogatila za edinstveni zloćin. Dane«; popoldne je bila v mrtvaSnici komisija, ki }• ujrotovUa vzFok otrok ove smrti, vendar pa ob zaključku lista komisija se ni kr>n-ernla sroj#ga đela. 2EXSKI SHOD — No, kako je bilo na ženskem shodu? Kdo je govoril? I — Vaa, ruta govotaie* 1 V Stožicali je ponoći gorelo F^omI |e VtvfUk0f #o« - Bctasatee ntao prlite do ▼•^•▼•t k«r mi, Mio vmdm Jetica, 80. septMifcra G&riiafci rogovi in pl&4. zvona eo toteo • poln.id! klicali na pomoo. Og«oj je i/iimhnil sredi Spodnjih 9tožic, ki «o v strahu Šakale požarne katastrofe. K srefti te ogeni, ki je do tal un«5i4 lesen VovrMfcov pod, ni raa-iiril na vae. S posJopjem vred je VovrRko-vim i^orelo tuđi za 15.000 Din 6lama, krae in poijedelskih »trojev. Vse kale, da je bil offenj poiTakJijen. Pri Vovriokoviji se 2e nekaj let e em javlja tefak druži Tipki spor, vendar ta požar po *io«eđanjih podatldh ni z njim v nobeni zvezi. Mo-rda eo razgali pohajkova'.ci, ki v tnimah pre.nodujjejo po ko7.ok»ih in skednjih, v«tt»i pre^i rac4jo ljuT>-ljan&ks po4icije in brf'čae Uidi orožfiiMvn. Saj *♦* «1an -za dn«m. nof xa nočjo. potepnjo po vaseh f*nnTjlvi tipi. čim filahše j« vreme, tem ve^j jih priđe. Neki .posestni-k jiti je na^el kar po 15 T>a enem skeudar je brir^aJa le sto-2enska cev, napoljana na hidrant. Prifeotni zaslužni vodja ga«silske fete S-tovioe je vror-no voli! na stop £ra«!oh ne bi majrle natopiti, ker ni bilo v-*1e. a iz Save napeljan^ voda ir-pruhi n> • «n porain mnogo cev i. Oiifltie opazke 50 ee JirHe ob po^orišču, zakaj ni rezervarja. zakai ^e baf Stožicam, kjjer bi požar mahoma iaje-1 vso vas, ne prei*krt>i možnost obrambe pre*3 požarom, ne zaradi re«ervar?! Stozioe ao ie do prađ pol tata labito črpaJe vodo te kotJe, v kat ero je pritekaia iz m€»ftnepra vodovala. Odkar p>a je vodOToii t Klecah elektrificiran, j* kotia •uha Id zdaj bi eca 6ama v^iiialtca lahko imi-đOa v»o bog'aio vat, ker ni — vo*1>*, ker Se ni Fezervarja. Re««rvajr je no»tal namrefi polkiona zjide-ra. kakor pri na* ie toliko tega. G Pt>r£in Franc je brezplačno poklonil občiai avet ta rerarvar. doseccl je. da bi se na raoun banovine gradila ena Atena re-tervarja, oblina na bi z 8000 din %{?rašVuA ostalo. A občiua je nudila le 5000 din ia »e tesra trmojrlavo držala, da «*-■ ne ^i 7.a-merila ne-kemu ohfcnM&emu ocibornilcu Iz, Toma^eva in tako na ilsiii veteran Peršin je užt-jen umaknil svoj ciklep. da o Istopi uvet ta rezervar. obC-ina pa bo pa<« morala zdaj se malo froU} žtediti, ker bo morala sanui pla-dati tuđi evet za rezervar! S r»rrw1«io Nv.šei o-hein^ke hi.ie *»e je prav j>n ne-po'rehncm xavrplo najmanj 5 rezervarjev. p«i jih ni bilo ^koda, ko pa je tre^a Sio/ice tava rovati pred požarom, je pa Skoiloškem. pokopališću ±alni sprevod. Sv»jo zadrijo pot je nasto-pil 561etni delavec Franc L. Z njegovo smrtjo je bik) zaključeno zapinje dejanje veldke tragedije skromneg-a in dotortiga moža. Rojren Puštalčan je zapusrtil svojo rodno aeanljo in bil dolg-o vrsto let v Fran-ciii v tov-aini, odkojer je prišel pred ted-•ni nazaj. Mudil se je nekaj časa pri svojem bratu v RaUćah, a zadnji ča« je ži-vel v fekof ji Loki. Deloema skrb za bodoč-ru>z.t, a še već duševni beji, ki jih je moral preživi jati pokojnik zaradi " svojih dru-žinskili razmer < žena mu je ostala na Francoskem) so g-a tako potrli, da. je bil žšvčao docelđ. raarvan . . Bog zaa. kaj 9e je kuhalo v njegovi izmučeni g^iavi^ da se mi i< vse kreipkeje porajala težnija po koncu. Tiio in uđazio je prenaSal trpljenje* a v nedeljo je nasto-pila kriza in v tre nutku dud tv-ne zmedenoeti si je kon&al življeuiie. Eh'a dni ni skoraj ni^esar za.-\'±i\ in ves zmeden brez suknjica, je ta.-val po ćele noći okrog1. . V nedeljo zve-čer je se kramljal 3 svojim bratom, ki mu je nudil streho in mu preskrbel tuđi aiuz-bo, ki bi jo moral te dni kot izućem glav-nikar nastopiti. Konćno je še obiafltal neko restavracijo in govoril z znacvci, potem g;a pa ni videl nihče \eč živega. V pod-strešni sobici so ga našli drugo jutro o>be-šenega na hlačni jennein. 2a »lovo >e ob-lekel crno obleko. v eni raki je tiSćal 600 dmaijev, vse 3*>.Toje prejnožeaje, a v drugi je ini?-! tjl zlate kroae . .. Smrt pošteneg^a in znaćajneg-a moža, ki g"a je usoda tako kruto ptregsmjala, j« vzbudila splešno soćutje z njegDvijni svoj-ci, ki jim izrekamo gk>boko soiaije. Naše gledalisče DRAMA Začetek ob 20. uri Cetrtek, 30. septembra: Bera&ka opera. Premierski abonma. Petek, 1. oktobra: Zaprto. Sobota, 2. oktobra: Beraška opera. Izven. Nedelja, 3. oktobra: Tarelkinova smrt. Pre- micf>ki abonma. «- » - * ^ocojsnja premiera iu^dno zaolmiv« »BeraAke opere« bo dogodek posebne vrste v življenju na3e drame. Delo je izredno interesantno in postavljeno taJco, da mora zanimati vsakega. Glavne vloge so v ro-kah naSIh najboljžih igraJcev. Režija je ing. Stupice. Pri predetavi sodeJuje tuđi sodobni orkester pod vodstvom g. Bojana Adamiča. Premiera je za premierski abonma. Repriza BeraSke opere« bo v soboto 2. oktobra. To delo je radi svojevrstnega značaja ena najzanimivejžih oderskih tvorb, Vlogro Jenny je prevzela radi nenadn« obo-lelosti g-e. Gabrijelčiceve ga. Vida Juvano-\*a. Igrala jo bo na premieri in tuđi na reprizi. Huhovo-Kobilin: Tarelkinova smrt. To j« četrta premiera v novi nastopajoćl dramski sezoni. Posamezne vloge znamenite štiridejanske ruske komedije so v rokah naslednjih naših članav: Nablocka in Ra-karjeva, Skrbinšek, Kralj, L»ipah, Cesar, Potokar, Greg-orin, BratLna, Daneš, Pia-necki. Režijo ima ing\ Stupica. OPERA Zafetek ob 20. uri Sobola. '2. oktobra: Evan^eljnik. Preni ers'-ii abonma. Nedelia. *. oktobra: Pod to ?oro ?eleno liven. Znizane cene od 30 din navzdol. Poned.Hiek. 4. r.k;oi>ra: ^apf^o. Torek, 5. oktobra: Vrag na vaši, balet. Gestu je jo Pia in Pino Mlakar ter de! zagrebSke^a baleta. Premiera. Izven. Sreda, 6. oktobra: Vrag na vaši, balet. Go-stujejo Pia in Pino Mlakar ter del za-grebškega baleta. Izven. * Klenzel: Evangreljnik. Pred 15 leti smo siiSali to opero prvifi po prevratu na na-Sem odru. Njena vsebina je sledeća: Marta, h6erka Justiciarja je obožavana od dveh bratov. Ivaiia in MaUje. Nj«no srce je vdano Matiji in je vsled Usra vrtljivega Ivana resko odklon&a. Iz maSčevanja aa-*ge Ivan akedenj in obrne »umnjo na Mati jo, ki ni mogel dokazati »voja nedolino-sti ter je bil obsojen n& 20-letno jećo. Dru-Ko dejanje. Po prestani kasni priđe Mati ja iz ječe in izve, da »e je njegova ljubica iz žalosti utopila. Zato poetane evan^elj-nik. Hodi iz kraja v kraj in poucuje otrcke evanjelj^ke pesrni. Slučajno pa je priiel tuđi v hi5o, v kat eri je ležal njegov brat Ivan na smrtni postelji. Ivan spozna brata, prizna svoj greh In evang-eljnik, po tf*- : kem notranjem boju, odpusti umira;oc«mu bratu. Mati ja, mmc^jnlka, pođi v.Jo*» 1 Goctic. brata Ivana — pr- Janko, Justioii-ra g-. Botetto. Mario, njegovo hfti. ga. Ribičeva, Magdaleno poje ga. Golobova, f>i>€-ro dirigira kapelnik atritof. Relijo vodi prof. Seat. Premiera bo v soboto 2. oktobra za premierski aboaima. 3m»*JI mite* Iz dopisu z deielc: »Par konj zc/r\*e/ v smrt.. . Tuko sta še dokaj po poloznem privozlla na visino pri... kjer se pot obrne v dolino po zelo strmem terenu. Ker \*oz ni bil zairf, ju je teža po-gnata in — tako »e domneva — začela stm drveti po klancih, po nevurmh ridi*h, ki sta jih vse do... srečno izvozila. Toda to je bila ie dirka s smrtjo, kujti vse bolj strmo se je nagibalu pot, vse h tre je sta dr~ i-e// spehuni in zbegani živah. Tako je šfa divja dirka vse do mesta, kjc-r preide pot do mesta, kjer je mi desni strani velika, posekana lasa. Lućaj n&prej pa je že zijala pred njima temu gostega goze/a, mimo tega pa se tam pot še zoži. Sa kritičnem mestu je desnegti konja vrglu s pot i v gozd, v katerega je zdrveh p<>tem ko je potrgji vprego. Dirjnl je se nekaj sto k orahov na slepo srečo, potem pa se je žale te i v bukev in se na me stu ubil. Drugi konj je kmulu nato prav tako zlomil ojvt potrgctl vprego in tuđi njega je pogoltnil gozd. Toda imel je nekaj več sreće. Posrećilo se mu je, da se je ustavi! skoro na isiem mestu, kjer je ležal njegjov ubit tovariš.* Ta dva nesrečna konjska tovariša v divji dirki x smrtjo sta pognala iz tpl istega vt-ta, kjer je zagledala luč svetu tuđi no*eča koza, usmrćena s tremi vbodljaji. KOLEDAB Tlanes: Cetriek, 30. septembra kMolitani: Jeronim. DANAŠNJE PRIREUJTVfc. KINO MATICA: Cirkus Šaran KUNO IDEAL: Ženski raj. KINO SLOGA: L*p* dnevi (Simone Si-mon). KINO UNION: Rotaohild (Hohštaplerji.). Razstava Kluba neodvisnih v Jakopiće-vem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danee: Mr. Suiuik, Marijin (.r^ 5, Kuralt, GosposveUka c^sta 4, Kohinec ded.. Centa 29. oktobra 31. Cerkovnik umoril svojo ženo Celovec, »0. septembra Oni dan smo poročali o prctrcsljivi tragediji pri Cetovcu, kjer je neka mati z otrokom vred skorila pod vlak, a te dni se je pretresiiiva tragedija odigrala tu-li v hiSi mežnarja B^jveršnika v Hodl&ih pri Calovcu. Ko je v torek opoddne stopil župnik iz Hodlš v mežnarjevo stanovanje, je naSel v predsobi 35-!etno mežnarjevo zono s prerezanim vratom v mlaki krvi. 2upnik je takoj obvestil orožnike, ki so našli biizu nesrečnioe s krvjo pw-epcjeno mežnarjevo obleko ter bola!u podoben nož. Bilo je takoj jasno, kdo je morilec. že popoklne se je piripelja! sin umorjenke na kolesu iz Celovca, kjer posoća gimnazijo. Povedal je, da ga je ocem počakal pred solo in mu povedal. da je umoril mater. Rekel mu je, da gn je med pre pirom z nožem ranila na roki. n&Uar ji Je nož vzel in jo s^ičel obđe-la\-ati z njim. Nato je sedel na kolo in pobegrnil proti Celovcu. Na l;«tek je tuđi napisal oporoko, v kateri vse svoje pijfcjiio* ženje zapuSća njenemu sinu, ker si bo sam kon5al življenje. Sin gs, je pr^govoril in mu rekel. naj se raje ja\i aooidću. Včeraj zjutraj 90 B!ajver*nika areUrali v Ćelavcu. Povedal je, da se je Sele pred Stirimi meseci poročil in žena mu *e i»rl-peljaia v zakon r.ezakonskesra 14-lr*nf|ra sina, kl ga je imel pa zelo rad. Deč&k mu je pomag-al orgiati. V torek bi moral po-niti meh. a njegova mati mu je to prepo-vedala. Za pad i tega sta se sprla. Med pre-pirom je baje žena z nožem navalila nanj, in ko ji j« nož iatrgal iz rok se je ran.il. To ga je tako razjezilo. da je jel div je udrinati po njej. Ker je *e kričali, Jo je \Tgei na Ua in jo zabodel v vrat. ŠKOTSKA Dva Skota igra ta v kavarni karte. Pnri J3 izgubil pet §ilingov. obrne v»e žepe, pa ne najde v njih niti beiifa. Ves nesređen se oprarviiuje: Oprosti prijatelj, denarnico 8?m i ozabi' (»oma, toda dolt, ti plaćam V noroj. — Kaj ti pa priđe u* m!e»el, ia hodiS ▼ k*varao brez denarja? te ra*Je« dfagi. — Odkofi nai «• mm—m 4*mm» •* k*#»> Stev. 223 »8LOVINIEI ItABOIk II »jj| li, W, -w*^m> m* »»»»* DNEVNE VESTI — 1 talijansko-juffOAloveftka koaferenofto po&peševanju turizma. »Vedctte d' Italia« poroča, da se seatanejo 11. oktobra v Gorici predstavniki itaiijanskega in jugosJo-venskeg-a turizma. Posvetovali se bodo o fcurističnem prometu med obema državama. Predstavniki italijanskega turizma in italijanskih oblasti sprejmejo naš« zaatcp-nike 10. oktobra v Postojni. Po konf«renci poaetijo na&i zastopniki bojifcća iz ?ve tovne vojne, potem pa krene jo na krožno poto vanj« po Istri, a konftno posetijo se Opatijo, — Akademski pevfifci gbor pojđe na C©-&koslova&ico. Akademski pevski asbor, ka-terega sloviš saga tuđi daleko iaveo moja šaše domovine, je bll pozvan na daljše gostovanje na CeškastovaAtoo. PrviC bo zbor pcl v Pragi ob proslaM nadoda narodnegm praznika 1- decembra, potem pa gTe na daljšo ttirnpjo po Moravski in Slovaćki. — JPavĆiie prijave za rgrađitrino. Oddel. za aavke v1 iihantnem min isti stvu je na-ročil vsem davčnim upravam naj pozovejo vse zgradarini podvržene davkoplačevalce. tuđi one v zdravilišćih In letovišeih da morajo vložiti prijave za zgradarino za leto 1939. od 1. do 30. novembra. V vaaki oblini bodo objavljeni pozivi davčnih uprav s posebnim raz^laaotn. mmr. t_BP JLk-M * mmm HKB9BH •*■ flfiTVibV^VHfe Simone Slmon, očarljiva filmska umetnica, nepozabna iz filma »Matura« v novem krasnem ljubavnem filmu jL E P I DNEVI Zopet po dolgem času komični trio: Hans Moser, Leo Slezak in Adela Sandrock v veliki filmski komediji iz cirkuškega življenja CIRKUS Š A RAN Veliki zabavni film ROTSCHILD (Uoh&taplerji) V glavni vlogi znani priljubljeni Harry Baur Predstave danes ob 16., 19.15 In 21.15 uri — Znatno povećanje po&tnega prometa. Lani se 1e naš podtni promet znatno poveća! in sicer na 768,533.259 edinic. kar po-meni v primeru s predJanskim letom povećanje za 64.730.225 edinic ali 7.67%, Povećali so se seveda tuđi dohodki. Lani so znnšaJi bruttođohodki 486,827.996 din brez poštne hranilnice, kl je priSla pod nadzor-stvo finančnegu ministra. Dohodki so bili lani za 5A6% veCji kakor od predJanskega leta. — Trošarina na britvice bo a 1. oktobrom ukinjena. S 1. aprilom 1936. je bi)a uvedena trošarina na britvice po 1 din od komada. Zato ao se britvice takoj podra-žile. Z novim finančnim zakonom je pa določeno, da se bo pobirala trošarina na britvice samo do konca septembra. S 1. oktobrom bo torej ta banovinska trošarina ukinje*ia, in zato je logično, da se bodo morale britvice zopet poceniti. — Koliko je pri naa bank. Po uradnih podatkih je v Jugoslaviji 620 bank in 62 hranilnic. Manj&ih bank z glavnico 1 mi-lijon din je 659f-, srednjih bank z glavnico od 1 do 5 milijonov din 32%. velikih bank pa samo 3<&. Dravska banovina ima 12 bank in 30 hranilnic. — Naša rirkara povablj^na na svetora© raistar« t »wyorkn. V Beograd je prispel Albert Johnson, elan odbora za prirediterv svetovne rauttave, ki bo prihodnje leto v Newyorku. Posetil ie trgovinskega in zuna-njega ministra in oficielno povabil našo dr-Javo na evMovno razstavo. — Bivgj joproslorenski bojemiki v Mar-seillu. V torek je prispelav Marsej skupina ju£oslovexi£kih bivših bojevnikov. ki so položili lep venec na ploščo, s katero je označen kraj atentata na blagopokojnega kralja Aleksandra 1. in Louisa Barthoua. Naši bo-jevniki so položili v?nec tuđi pred spomenik padlih francoskih vojakov na zapadnem bojicu. — Legija koro&kih borcev v Beogradu. Opozarjamo v&e bivše prostovoljne boroe iz leta 1918/19, ki prebivajo v Beogradu in okolici, da bo 2 .oktobra ob 20 zvečer v društvenem lofealu beograjakin Slovsn-cev, Balkanska ul. 14 ustaaomi občni zbor krajeMie organizacije Legije koro- ških bovcmr ter proaimo, 4a se tega zbora aigurno ubeieie v* nefedanji borci, da ae pogorortmo o naftih nadaijnfc amernicah za doaego nadih zahtev. Pričakujemo, da bo uđeleftba potootevikm, ImUl tovariaka m-eotoba, ki nas je vezala pred 18 leti, naj stopi vnovič na plan. — Tujski aromet t Hrrttskem Primorjm. V prvih 8 mesecih letošnjega leta je pose-tilo Hrvatsko Primorje 59.516 latoviKarjev, lani p^ 57.9^5. Nornin je Nlo let« 566.960, lani pa 551.038. V Hrvati em Primorju ]• torej l?tos tujski promet za spoznan je na-predovaL — Olaišave tijim letoriiterjcm ▼ rimski sezoni. Jadranska in Dubrovačka piovitba t-ta se odlomili za važno oUjiavo tujim Ie-tovi^ćarjetn. ki bodo posetili v zhn»ki ae-zoni Jadran. Od 1. novenrt>ra 1937 do 31. marca 1938 bodo imeli na parni kih breapla-čen povratak. Voene listke, ki bodo veljali za bra«pla?en povratek, bodo lahko irdajali samo turU»ti?ni uradi in agencije obeh plo-vitb v inozemstvu. -— Probava »»vobojenja Jutn« SrM)e. 251etnica o«vobojenja Južne Srbije bo ave-Cano proslavljena 26. oktobra v Skoplju. Zadnje čaae ae je aicer govorilo, da bo proslava preJoteoa, kar pa ni toćno. Pri-prave za to veliko naxxxku> svečanost gredo svo;k> pot in bodo knaalu zaklju&eoe. — Esperanto iir jeiik. Od leta do leta se množe mednarodni kongresi esperanti-stov in iz ieta v leto postaja esperanto fcolj živ jezik. O binkoitih e« je vršila v Parizu važna konferenca pod naslovom: >Esperanto v modernem življenju«, obifkana od 800 delegator iz 32 držav. Pred nekaj ted-ni se je konca 1 v Varšavi 29. mednarodni I kongras e^perantietov z 22^0 udel^ienei iz 40 držav. Ka Nizozemskem »ta ietofasno zhorovali dve esperantski mednarodni stro-kovni organizaciji: Katolička ▼ Haagu s približno 600 in Delavska v Roterdamu z \ei kakor 4000 delegati. Ra^en tet;a je bilo organiziranih mednarodnih esperantskih latovišč v 22 državah izmed katerih je imelo nekaj nepričakovan uspeh. V Helsinjie-ru (Danska) je bilo na počitnicah 410 e»pe-rantistov ix 24 držav (med njimi 260 tuj-cev). V danskem kraju Fugelso* se je zbra-lo 280 ee-perantistov iz !8 držav. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani po doJgi mučni bolezni ga.. Leopoldina Setina, soproga uradnika dravske inančne direkcije. Pokojna je bila skrbna, blaga žena, ki je živela samo tvoji rodbini. Pogreb bo jutri ob 16. iz Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališCe k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! — Vreme, Vremenska napovod pra\i., da bo deloena oblasno, spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in ZagTebu. Najviija temperatura je znašala v Skoplju 27, v Splitu 25t v Sarajevu 23, v Beogradu 22.2, v Mariboru 20, v Ljubljani 19.7, v ZagTebu 19. Davi je ka»zal bapomoter v Ljubljani 766.4, temperatura Je znaSala 12. — Stmomor 191etnepa maturanta. V PetrovgTadu se je v torek popoldne obesil 19letnl nrusuturant realne gimnazije Bra-nislav Pux, sin vpokojenega podpolkovni-ka Puxa. Ves dan. je bil skupaij s svojim mlajšiffn bratom, iker je hotel v6eiraj od-potovati v Beograd, da bi vstopil kot gt>-jenec v vojno akademijo. Popoidne sta se vrnila z bratom od kopanja đomov. Bra-iuslav je odSed na pod«treaje In ko je pri-Sel poasieje za njim brat Ivan, ga je naše! obeAenega. Bll je mrtev. Kaj ga je po-gnak> v smrt, še ni znano. Iz Lt^sHIiane —lj Zafetek stavbnih del pri >SI»Tijic. Te dni so začeli kolati tiinelje za poslopje zavarovalnice >Slavije* na^proti nehotični-ka v Gajeyi ulici. Delo je prevzelo podjet-je M. Župan. Novo po«lofij? bo stalo v stavb ni crti nebotičnika, zato bo umaknjeno za veC metrov od stare hiše, ki je ob cesti nišo podrli. Stara hiša to stala, dokler nova ne bo povsem konf»na. Tako bodo tuđi zidali pri Bati; stare hice ob fielenburgovi ulici ne bodo podrli, dokl?r se ne bo mogla trgovina preseliti v novo. Stavbna dela pri Bati je prevzelo podjetje J. Dedek. Zdaj kopljejo temelje za kinematografsko dvorano. —ij Otvorftov otroiKe^a zavetiAča za BedUgvadom. Vderaj ob 16. je bila v goli sa Đežigradam majhna sloveanost. Svečano so otvorili novo mestno otroško zave-tidče, ki bo služilo sirot&m In deci, katerih ata^rži ao oez dan za,poaleni. Za'vetidće je otvarH m kratkim nagovorom načelnik sociaine^a urada g, SveteJ, nato pa je župan cta\ Ađle&ć v kratkem govoru pod6r-tal pomen takih zavetiSč nagrlaSujoč, da jih. je v m.e9tu potrebnih Se već. šolski upravitelj g. Lovde ae je zahavlil županu, v imenu dece pa mali Majdift, nakar ao vrtec na adi Gkn»>wtif IUmNui tjitfilj-i^^ vljudno praeimo. đa prlpujajo «vo±» aaal-čke v »oboto 2. wćen'o dvorano v p°"*op^e Glazbene Matice v Goapoaki ottci *t- 8/m. Do tqga 6a-aa ae apr»jBtna.jo tuđi oa*i g**)mtu4. Ob-enem of*oar> wwn«b>*jptw> ide ia n» posebni tetej, kl bo otrorjen tnđl a 1. <*-tdbrotn In ki ga bo vodii fvoC. Kto« J*-rajt to Je "tuip*^ tečaj ▼ ortcesrtirainem igneju. Podrotopoati v fvtaarni OtartMoe Matice. —IJ Predavanje SPO bo v oatrtek 7. oktobra ob 20 v dvorani Detovsk* Zbornice na Miklo&ičevi cesti. Pre4av«l b© tx»wA planioiec g- DuJac JaMMć iz Za^robe. q TransiJfvansScih Alpan. Tt> pogtirje tvori južni del Ksrpatov tar Je najviaje gorow-je Rumunije. Razteza ae od Donavte po-čenži pri Tum Sevarinu v lolau proti Brar aovu m dalje. Preje >? tvorilo južno me)o Ograke ozirosna SedttnogrrsAke. Te pianin« se ođUuijejo po «vojiii lepih oblikan in bogati razolen^eno^i. Najviaji vrh le£i v Fograradkesn gorovju in aicer Negoj 2536 letrov. Ražen tega ima še številne druge vrhove v vt&iai 2000 do 2500 m. O teti nam preoej neznanih Alpah bo govoril preda-\-atelj ter nam pokazal preko 100 dianoei-tivov. Cene bodo O&Č&jze, sa ddjajke pa Se posebno asniža&e. Slovensko ptaniciflko društvo vabd svoje čtane ixi prijatelje neurave, da se v čosn vefrjem Stevilu udeie*i^o «ani-mivega predavanja. —lj >> zamndite ogledati nov« modne bane in najnovejše vzorce z& obleke, pla-! fče itd. v trgovini in izložbah tvrdke Novak na Kongresnem trgu pri Nunski cerkvi. __lj Udeležite se autobusnega izleta v Trst dne 10-. oktobra 24. in 25- okt. in 30. okt. do 1. nov. Prijave sprejema Izletoa pisama M. Okom. Ljubljana, hotel Slon telefon 26—45. \Tiod iz Prešeraove ulic«. —lj v Klubu e«perant4Rtov, CanUarjevo nabrežje 7-1 bo v okviru letoš. zanimivih predavanj dane« ob 20 JU. letoSnje predavanje. Gdč. Cukale Ela bo predavala o Benetkah in kopali^ču Lido, g. Korilevčar Jože o zlatean jubileju ©ape^aoba. Obe pire-davanji bodo spremljale krasne skioptič-ne slike. Vabljeni vsi eaperantisti. u— Društvo >Tabor<. Drevi bo predaval na društvenem rednem seetanku g. Jožko Zir-erna o >Na-5i va«i«. Člani in prijatelji, pridite vsi točno ob 20.30 v kemično preda-valnieo na rsalki (Vegova ul). —lj Sezona študentovskih pobe^ov. Tuđi za Jtudeotoveke pobe^re eo posebne *ero-ne. Najbolj živahna je ob koneni k)Jskecra leta« ko ee dijaki boje »pričeval, Se bolj pa ooetove 5ibe. Tođa tuđi oh začetku šol« mika studente pieani svet. zlaMi 5e, ke-r J»e s pobe^ri hočejo resiti bolske more. Te dni sta po-bejrniLa dva Studenta. J. Gahrovcu. ki stanuje na Trž.iSvi cesti 24.? je pot>e^nil 13-letni 6in v ponedeljek. S eeboj je vz^l tuiii zoml.jevid. -da se bo lažje oriet^iral v svetu. Raje ga je vedno najfr>olj mlkala Afrika, zato jo je naj^)Tž mahnil proti SuSafcu. Ohleeen je eportno, v sive kratke hla^o iti pportm fiinknjič. Pokrivala nima. Fant je proc^j dobro razvit. — Ivani Zamki i i? 7a*. Siake je pa njen sin pobegnil v torek. Oble-t*en ie bil v apoartno ohl^ko. No#i rjavo sportno ccpJco in 5rne nixke Čevlje. Fant je *itar 13 let in za. «vojo »taroet dobro razvit. —lj Samome* medicinke. Popoldne so na-M\ obešeno v Koeezah nadirjeno raedioiako Alojzijo Smrtnikovo, ki >e stanovala v Dravljah. Njena smrt je silno pretre«U njene znance in prijatelje. Na univerzi je bila izređno priljubljena. Bila je zelo nadar-jeaa in studije je z lahkoto 7ma^ovala. Kalila se je 1. 1914 v lnn?*>rucku. gimnazijo je pa ahftolvirala v Vinkovcih. Zdaj je Hi U pred zadnjim izpitom prve£a ri^oroza. Šifcu/Wj« je nameravala nadalje var i v Zapre-bu ali Beogradu. Kaj jo je popnalo v smrt, ni znano. Polici^ka komki}a je opTavila svoje delo dopoldtie. Iz Celja —c Komemoracija ia preiiđentom Masa- rvkom. Podružnica delavskega kulturnega društva >VzaJ3innostc v Celju bo priredila 2. oktobra ob 20. v mali dnrorani Celjskega doma spominsko svezanost za pokojnim pre-zidentom CSR dr. T. G. Masarykom. Govo-ril bo g. dr. Avgust Reisman iz Maribora o temi ">Masaryk—demokracija—delavstvoc. 1 —c Dtc teiki nesreći. Pri premikanju voza v apneniku v Pecovniku je pad dl 261et-ni kurjaski pomociiik Franc Kolar z Zvodne ga pri Teiiarju v torek tako nesrečno, da ^i je nalomil križ. V ponedeljek je neki vo» t. volovsko vprego povoeil 91^tnega pastirja Vinka Divjaka % Braga pri Polzeli, ko se je deček vračal iz sole. Kolo je Slo 5©e o*roka in mu zlomilo desno nogo pod kolenom. Po-nesreienca ee zdravi ta v celjski holnifri. —« V eetjOci Whici je umrla ▼ tof«k BSIetna preufctkarjsva Žena Terezija Pristav 9ko\Ta iz Lokrovca pri Celju. Integ« dce je ainrla Za kreoijo 18 t Celja 06l«tna de4av-dpv« žena Antona ja Dokterjera, roj. Jeter-nikova, t Pr^ftii ulici 2 v Omb»rju pa 77-letna delavka Alarija Soukupova. —? Sloviti mladiD^ki !b<»r >TrWveljski slaTČek«: bo po dveh letih zopet nastopii v Celju in priredil v nedeljo 3. oktobra ot> 16.30 koncert v Celjskem domu. Zlbor bo ix-vajal popolnoma nov spored. Nastaula bo rudi znana mlada solist ka Reeika Koritni-kova, ki jo bo na klavirjti spretni jal k*p*l-nik ljubljanske opere g. dr. Danilo &vara. Celjanoin in okoličanoni se torej obeta r©*iK iimetmski užitek. Vstopnice za koncert so v predprodaji v knjiErarni K. Goričarja vdo-ve na Kralja Petra cesti. —c Umri je v ponedeljek ▼ Zagradu 6 pri Celju 531etni posestnik Jože Poxierija)S. —c Sokolsko društvo Celje-raariea bo iro^ lo v ponedeljek 4. oktobra ob 19.80 »»redno skupščino v peveki sobi v Narodnem domu. Iz škoffe Loke — Sokolstvu! V ne»ieljo prejme muAe-niik in heroj ini. Gosar, tuđi visino pirkzaM^ nje. Na njegovi rojetni hiii v Stari Ix*ki bodo otžkrili vo^u dobrovoljci spomajiaico plašćot ki naj vsem priča., da narod na^ dokaze hrani . . . Sokodstvo bo sodelovalo pri odk.ritjfu plošče v sla\*nostiiiii krojili a prapoTi. Bratje in sestre vabljeni v n,:d!e-Ijo dopolvo rojstno niSo. Zdra\-o! Iz Poljčan — >it»reča ne po*i^*a. Ko se je vćeraj vrača! fatkajanjl poeeatnik g. Gok>b Anton ia Fomkve, ksrnor ie peljal po&iStvo, 8 praznim -\xxzora doraov v Poljčar*e. ae mu je na klancu že bli2Oi doma pripetila r«^ zgoda. Ko je tofl apcedaj voza. pri konjlh, je na kfop^T zavora nenadoina od.povedaia ter ao SH Ikonji in voz preko njedra. Go-lob se ni moped pomaguti, *ju*di pa. tudl ni biio biisu. Naali so g^a 5e Ie pozne>e pod kianoem viaega (potolčeavega. Naložili mo ga. na voz in ga odpeijaJi k zdraivnAlcu. Go-lob ima, zkwnlJ£o v eoboio -. oktobra. Uprizori se ruska klasid na komedija Revizor« v Kovifevi režiji. V nedeljo 3. oktobra sledi takoj druga pre-miera: Prerailovičeva izvrstna eodobna komedija "Najboljša id3ja tete Olge«, tuđi v Kovieevi režiji. Tretja noviteta \>a bo Schil-lerjeva tragedija >NIarija Stuart , ki jo je zrežral Peter Malec in bo njena pr?miera v začetku prihodnjega tedna. Kck za pri-glas afeonentov je podaljSan do petka 1. oktobra. — Morda je zaleglo, pred dnevi aoio po-rožali o zapostavljanju Koro^ka ceste, ki je v takem stanju, da pač ni me^tu v dkras. Morda so uvW«li gospodje na mestni oW5i-ni, da so zelje in zahteve davkopla?evalce»v upravičene, kajti včerajšnji >Slovenee< je iz Maribora poročal, da bodo tuđi Koroško ceeio uradili in tlakovali. Da Ie ne bo ostalo pri obljubi. __ Ljudska univerza v Mariboru začenja svojo letošnjo sezono v petek, dne 1. oktobra ob 20. uri s prvim predavanjem, kulturnim filmom >Po Donavi od Pas&aua do Črnega morja<. Prihodnje predavanje bo S. oktobra o Goyu, slikarju me^čaneke vojne. — Naj itej«jo! 0b občnem zboru omladine JNS v Mariboru je *Slo\-enec< po svoji . patentirani krefcanski navadi zopet pogl^dal sko&i svoja pamanjoevalnjJL računska očala in nažtel Ie 10 zborovalcev. Isti >Slovenec« pa sedaj strahopetno molči, ko vidi, kako se navdušeno zbira jo okoii »voje nacionalne organizacije mladi idealisti. Sedaj naj »Slovence« šteje. i*. ti+«*rm+> m4jlnliiii k»C oktobn «d J6w pr«0er na mL vmtM gteMM^ pri- kbndi«il ▼ goiH'n liMfcla f—iop+u pm * nika rfermtUMi Sutaa p¥i Sv. Jfamiw i%m Boifc^rin poAaf, ki it ▼ «#•*•» **m* mpl tvtdn £tarw>v&iLJ£fco hwo. (^m in«kAi ala m-ra« yo4« 4c tal eogorafi. Ako- Orarva nabavila irm&o <**m 17 l^t aUre mladenke, ki j« hiia ■Xt?ua« to v *đl**> p^nkx k tega ^rt«pa^, da fpe ia <>»kW k bolj&e hi*f. Okoti \w*m* > div« težJd bortid: 3. oMohrn bo v Pwwt prtja-teljcka meckirfcuma t/k.i» s CeArariU»v«t-3ko. 10. oklo*>na pa v Ka»to»ricaii lcvoJifl-kaeijislta feeflema. Za sv«tomo ptrvenflbvo a Poljsko. S ć^edivirtoivAdfko mao dbadaj igm U 18 knat. Stiri tekme smo vHiMU, 10 izgai-VHt 4 ao ostale ne reprexe«ntarkc< leta 1936 v Beogradu, a rezuifca&a z* biio in Je teikjna ostala 0 : a Za nedetjBko teSvno _fe doio-čeno za Pra^o narfleđnje moc'Lvo: Glajser, Hu^fl, MatoJić, L*>c*in«r, G*y«r ala Ste o-»vić, Kokotović. ^tod&iić, Vai^Kvv:, MuSa Maj-janović (lilt-rec), \*ujB*ijao«v1ć ^i Plc-Se. V podtav p>rii© š« Urch kot zaniena za Olaaerja. Tildi CeAkoalovađSLa je že odredila svoje modfcvo, ki bo vertnotua seastav-Ijeno iz igrralcev Siaw1j?t io Spsa-te, ^leio-ma tuđi ^bđeiric, Plsna. in PfiiniTiLrlc. Nafta reprezentanca, ottpo-tuje že dftn^o v Prago. Istegi* dino ka kor nie v Zagrebu mocinuestna teiBraa ZagT«>b •. Prag1?. V nedaljo •je bil v Bfcndfanfp^fttd lahkoatlei-s(ki d(\'o4x>j Zagreb«, ki reprezentaffuce ta bijdlmpećtanakih okrajev. Zma^ali ao Za-fin^^and, as 68^ : 55-5 točke. Za»gireb^axii ao zanagul v afteoku v Vi*lno fdr. Burrtui-vić 173 om), na. 100 ević 14-21 sn> m ▼ «ta-feti 4 x ioo a Caaom 44.7. V n©de>ljo 3. ow1o>bna bo pr«B*avil 1O1* t-nioo avojefira »portmeepa &elor>*asn)a. zanaait aagTebžki profoaionalni dliicaft 4n tuđi Jr-žavai pro/eatonalni pmvtak Stjepan GrgraA član Hrvot^kitga kluba bć-ciklUta i Sokole. Grg-ac je bil tri k*ta prvaJc države, 7 let prvak za^rr^ebšlce 'k.cAestsutvike pnt zlaoti pa ajogrov klub »SotaoU. Iz Zagorja — Regulacija K«Hr^dwire je aklen>3na, Delo i<* prevzela t\Tdka ini. I>uki-? in drus. Z deJom bi ee že prišlo, pa je banska uprava stavila neke zahtev«, zaradi katerib je bilo treha nacrt nekoliko apremmiiti, toda v tem pogledu je s«daj Ie v*e v redu. Z dt-loni lx> tvrdka zarela v treh tadnih. Breapo^plniz. naj se javijo na oboini. — Protiplinika abraniHa je v ^olK/to - ^neaek 8 Din Za iolarje obleke, perilo, Hubertua plaS5d itd Dober nakup. PRESKfiB St. Petra cesta 14. Državne srečke prodaja menjilnica Reicher & Turfc LJUBLJANA, PBESERNOVA Beaeda 00 par. davek poa«oej. Ma^manjal maaali 8 Din STANOVANJE dveii eob * pritiklinami in ko-palnico iš£e zakonski par brez at rok. PoDiidte na upravo lista pod >Mirna »trankac. 2256 MEBL0VAN0 SOBO eolnino z vso oskrbo oddam solidni oeabi. Stari tr^ 2&-III. 2264 B«M pre-cej visoki starosti. S!ar je b-i ze blizu 80 let. Sodnikom jt odgovarjala na vsa vpra-šanja vljudno z n .koliko plahim glasom, pa tuđi pametno m logično, da nikomur ni prišlo na m.s^l. da v njena glavi ni kaj v redu. Obtoznica ji očita dvakratno zločinstvo požiga. Do aretacije je prebivala v Pudobu v hišđ nekega Amerikanci, ka-tero oskrbuje posesLnik Pomuda Anton, že ptred tremi leci jo je oskrbnik deložiral. ker ni plače vala najemnJne, kasne je se jo je pa usmilil in jo pusLil v stanovanju, iz katerega so jo 5. septembra orožniki pripeljali v ljubljanske zapore. Deložacija pred tremi leti je bila povod za zločin, zaradi katerega je Gregorieeva sedela na za-tožni klopi. Od tega dogodka je namreč Icuhala jezo proti o.sJtrbniku in proti njego-vemu svaku poscstniku Mulcu Josipu. Ne-koč je rekla neki sosedi, da je taKO jezna na oskrbmka, da bi mu najrajc kaj za-žgala. Scseda njenih besed ni resno jemala in ni mogla misliti, da bi pobožna Fran-Čiška šla in se maščevala s požigom. Mut-Čevi ženi je pa rekla, da nikdar več ne po-zabi, ako se ji kdo zameri. Vse to se je zvedelo sele potem, ko so zgorela do tal gospodarska poslopja treh posestnikov v Pudobu in ogromna količina sena četrtega p>osestnika. in ko so odkiil: čisto po i:a-ključju požigalca. ki ni oil nihče drugi kot pobožna beračica Frančiška Gregoričeva. POMAGALA JE GASITI Obtoženka je zelo podrobno pripovedo-vala. kako je storila zločin. Priznala je, cia je bila jezna na Mulca. Nekoć ji je prepovedal hoditi po njegovem travniku in ji je rekel. da jo bo vrgel v vodo. Mule je pojasnil, da se je tedaj šalil, ker bi jo kon-čno lahko takoj vrgel v vodo, ki teče tam mimo Ln je komaj za ped globoka. Dne 1. septembra je oLtoženka vzela vžigalice in neopaženo po ovinkih odhiteLa do 6 minut oddaljenega MulČevega skednja, Ko je opazila slamo, ki je bila izrinjena med de-skami, je prižgala vžigalico in slamo za-žgala ter stekla zopet po ovinku domov, kjer je legla v posteljo. Kmalu nato je sli-Šala obupne kiice vasčanov na pomoć. Vs-tala je, se za silo oblekla in prihitela na pogorisče, kjer je — pomagala gasiti. Gasilci nišo mogli dosti resiti. Ogenj je uničjl poljedeJsko orodje in seno ter slamo v Mulcevem goospodarskem poslopju in se je razširil na sosedno gospodarsko poslopje posestnika Antona Kandareta ter na skladišne, ki je bilo last Ljubljanske kreditne banke. Posestnik Mule je imel 44.000 din Škode, Kandare okrog 100.000 din škode, Ljubljanski kreditna banka pa 26.000 din &kode. Nihče ni niti slutil; da je Gregoričeva požigalka. USTEK Z GROŽNJAMI JO *?E IZDAL Tri dni po tem požaru so našli vaščani dva lirtka, enesa na vaški kapelici, dr.i-gega na bližnjem brzojavnem dregu, na kat orem je bila za-pis^na grožnja, da bo v osmih fin^h vsa vas nič dru^ega več kot pogorišče. To je bilo 4. septembra. Tega dne ponoči je vaš6ane zop^t \rznemiril požar. Požigakc je pođtaknil ogenj v skladi-£ču za ?eno posostnika Intiharja. Pogorelo je za 1500 din sena. Najbrže bi rđeči pete-lin zapel še na drugih hišah in skednjih, da ni prišla dru^i dan Gregoričeva v ob-Činsko pisarno po podporo. Ko se je po'-pisala. se je županu zdelo, da je tako pisavo nekje že pr^d kratkim videl. Pri-merjal io je s pisavo na grozilnih liđtkih. Pipav; sta se ujcmali, zločince je bil raz-krinkan. ZAKAJ JE PRIZNALA Ob aretaciji je Gregoričeva najprvo tajila. Ćelo i'zalj?na je bila in orozn'ke ozmrrjaki, kako si upajo skromno, s'abot-no starko obdolžiti t^ikegn zločina. Ker jo pa orožniki le nišo nehaU izpraževati, kje je bila prej ta večer in k^j je deJala. ?e je Gregporičeva že začela zan mati. kakšno kazen prisodijo po na^-adi požigalcem in je vpraSala, će jih obesijo. Rekli so ji, da kazen ni huda in da si čJovek tuđi vest zelo olaj£a, ako prizna storjeno dejanje. Med tem so orožniki že dobili dokaze, da je prej to noć GregoriCeva hodila okrog pogorelega skladiSča. Ni mogla vec tajiti in je priznala, da je podtaknila ogenj, ker je bila jezna na Mulca in ker so vaščani hudobni in se morajo pokoriti za svoje grehe. Tuđi pred sodniki G-regoričeva dejanja ni zanikaJa, vztrajno je pa trdila, da sama ni vedela, kaj dela, ko je podtaknila ogenj. Gnala jo je neka strast, kateri se ni mog-la upirati, nrkaj ji je v njej ukazovalo, naj zažge. Odkar ji je mož umri, se je nadalje zagovarjala, se je njena živčna bolezen še poslabšaJa. Zdravila se je pred leti pri po-kojnem dr. Raznožniku v Ložu. ki ji je baje rekel, da je težko, če bo kdaj popol-noma ozdravila- VAftCANI BI JO UBILI Posestnik Mule. ki je bil zaslisan kot priča, se je skoraj joVal oi razburjenja, ko je pripovedoval. kako mu je ta ženska : uničila polovico premoženja. Povedal je, I da Oigamlflefa ni hotela đelati in m Je praSivijala amo s bera&enjem. Ni neumna ali bolna, temvec tako hudobna. Ko gm. je sodnik vpcasml, aM zabteva od obtoienke kaksno odftkodnino. je Mule odgovortl, da zahteva samo to, da jo sodisce do snuti ne tepusti, ker je nevarna in ne more nihče jBn^tft, da ne bo Se naprej iz masćevanja pHfrtg^1* Ce bi prišla nazaj v vas, bi jo vaščani ubili, tako so razburjeni. Posestnik Kandare, ki trpi ogromno škodo okrog 100.000 din, todi ni nič vedel o kaksni Živčni bolezni obtoženke ali o njeni siaboumnosti. Rekel je, da bi bil ve-sel, ako bi bil sam tako zdrav, kakor je Gregroričeva, in vsi v vaši jo imajo za pametno. Zdrava je, je rekel, ampak hudi-ceva ženska, hudobna in masćevalna. Obtoženkin brat Jakob ni vedel dosti po~ vedati o svoji sestri, ker že 13 let ni pre-bival z njo pod skupno streho. Ko je Fran-čiška odšla z doma, je bila Cisto zdrava. PREISKAL JO BO ftE PSDĐATEB Zdravnik dr. Suhar je obtoženko prečej podrobno izpraSeval, kako se je odlofrlla za požig" in kako je dejanje izvrSUa. Na podlagi odgovorov je zaključil, da je obtoženka pri pameti in da je imela jasen na-klep in jasen smoter, ko je sla zažgat. Branilec dr. Gol jar je sodnike opozoril na nekatere okolisćine. ki kažejo. da obtoženka morda le boluje za piromanijo in zaradi svoje živčne bolezni le ni kazensko odgovorna. Predlasr^l ie, nai sodšxe zasli-ši še special i sta-ps; hi ntra. Senat je pred-logTi ugodil. Gregoričevo bo preiskal Se ps:-I hiater. Ruski učenjak! na ledeni gori V Rusiji že razmiiljajo o tem, kako bi jih pripeljali nazaj Čas zatišja na ledeni gori je minil in nastali so snežni meteži. Veternica zdaj prkino deluje in to je omofročilo Papaninovi eku-pini dolj; razgovor po radiu z ekspedicijo seveleva na Ruiolfoveni odtoku. Sevelev je podrobno obrazložil čla-nrvn ekspedicije na ledeni gon ve^ nacrt, kako je trena iskati LevanevskeEra. Raziskovalci na ledeni gori 8o pa informirali Seveleva o stanju Ie1n ni o tem. kako bi se moglo spustiti letalo ob letošnjem vremenu v kraju on 87. in 86.° severne širine. Ekspedicija Seveleva je 6po-ročila na ledeno jroro, da bodo pri iskanju Levanev-ke-^a mnogo pomagala meteorološka o,pazovanja Papaninove skupine. Vodja ekspedicije Papanin Papaninova t^kupiha se je /.elo zanimala za pošto, ki jo je o-bljuhi-I pripeljati nn ledeno jroro letaleo Vodop>*»nov. D^^le) na to ni bilo mojroi'O misliti, kfr je V>ilo vreme ne-ujrodno. I^fali Vodoj>janova in Alek^ejeva 6ta pripravljeni startati vsak trenutek, to-1a metoarološka poročila kažejo. *h\ \u> treba še počakati. Niti Papaninova skupina sama ne računa v bližnjih dneh * vremenom, ki b; omo^nčilo prihod 'etal. Hazjrovor fe je zaključil s tem, da ^o /. R-ui >lfove?ra otoka sporočili Pap:minovi skupini j^> radin vt^e. ka.r so med seboj jrovorili. Papaninova sku-f>ina je proM-la, naj jim z^enkrat nporočc namo dva gov*>rjen:i -/apieka. Ene?a po se->tavili -jotni-finiki Glavne uprave (^verne morske poti. Papanin in Krenkel «*ta sporo-r-il.i ETaj v Moskvo. da ^n ^e zaplskj prav dobro slišati. V.-i podlairi izmenjav«? nazorov me ] uće-njaki na ledeni jrori hi med €'k»ipedioijo ?e-\f>!eva je bi! *»?f>rjtn nov sklep <» Pa.^aninovj skupini. Za \>ak -lučaj \i predla-crajo naj skrbi ,li ho letali.iet* na ledeni gori v redu. Z.ienkrat pa ne kaže posiljati letaka na le- deno goro. Sovjetska dala preiilajra, naj bi odplul po Papaninovo skupino .rrvz-neje le-doloniHec. Sevelev je to sporoči! Papaninu, ki je po radiu odgovoril »To pomeni, da <»!]Jujemo v kraje. ki eo ledolomihem e morje v obla-eti severnepa tečaja zelo globoko. Ubogi Aga Khan Menda >e noben pred^e>đnik plenarne seje Društva nao-odov ni imel toliko sitnoeti med svojim posredovanjem. ka.kor jih je imel A era Khan. Ker je o njem splošno ^nano, da je najborratpjsi nvož Inii^je. dobiva dan za dnem eele kupe p:-sem, v katerih jra po-v>em neznani lj-udje iz \«eh krajev Evrope prois-ijo, naj ^e jih if-mili in jlm pobije neknj denaria. Kn i fo Kkromni in bi bili za*iovo!j-nl z ma.lim. zahteve druirih pa frre ln kar v težke tisočake. Pri tem se s.kliinije.'io na nje-jjovo fu-nkcijo pred^ednika z^searolo\. obenern pa n* njegovo bo izrazil o državnem kaneelarju Hitlerju. A^:a Khan dobi v roke fiudi protokole o policijski pre:skavi p-Iole f^amfleta proti Necrrinu, eigar avto-rji eo bili seveda Franrovi agenti, ki vh je v Žene vi \se pol no. In da ho oaš-i trpljenja ;\«re Khana polr.a. so protest rali ,^e ■'ieniokrnti^ni Portu^ralri, priintelji bjv-^esia pre/identa Mahale, proti temu, da je imela na seje T)S dorstop dele^ra^ijn uzurp,i-torja in diktatorja Sala7e ne bil »^iv. bi bil ubo:ri Aira Khan cotovo oi-ivel r>| teh prepirov Port-ugaJrev s Portugalci, špan-cev 6 Spanci in Rusov z Ru^i. Žena generala Kutjepova v Jugoslaviji O ttsodi svojega moža ve povedatl zelo malo Pred a6ciratmi loti je iz Pariza brez sle-du izginil niski general Kutjepov. Mnogx> Se je o tean govorilo in pisalo, mnogo je bilo ugibanj, psriSka. policija je apra/vila na noge ves svoj aparat, toda tekanje po-gTošanegu grenerala Je ostalo brez«spešno. 1^_________ - ^^h.^bva ^^^^^ General Kutjepov Isto se ys- zgodilo te dni z drugim uglednim ruskim cariMičnim generalom Miller-jem, ki je imel mnogo znancev, pa tuđi nekaj svojcev v naši držaAri. Njegova ugra bitev je vsbudila po vsem svetu presene-čenjet ker je prišla aopet po\-seoii nepri-čakovano in ke»r je tuđi ta ruski general izgini! brez sledu. Tuđi v tem primeru ni akoiraj nobenega upanja, da bi polici^ kaj opravila a mrojo predatauvo. V BeM Okvi v Banatu živi žena pred sedmimi leti ugrabljencga genesraJa Kutjepova s svojim 201etnim ainam, gojencem ruske kadetJiice. C4m je asvedela. za ugrabitev generala. Millerja, se je zaicle-nila v svojo hiSo in ne ptiati k aebi razeo svojoev nikogaj". Zagonetna uso^ia generala Millet^a ji je priklicala v arpomin tragedijo njesuega moža, ki so ga dolgo za-man iskali najboljSi e\Top«ki detektivi. Iz-najddjivim navinarjean Se je pa veuidarte posrećilo priti nje m dobiti njeajo izjavo. — General MlUer je izjginil prav tako misteriozno, kakor pred aedTnimi leti moj moi, — je dejala žena Kutjepova. — Ta-krat nisem razumela, kako je bilo to mo-grooe, pa tuđi edaj ne razumem ugTabdtve generala Miilerja. žal o tean ne veun niče-S3«rt vem aamo, da je to strašno. Toda ves svet dobro pozna zločince in neke^a dne bodo kljrib vsesnui i25sleojasniti teh dveh zlo^i-nov ,ne pomeni to, da ni »tor,1a vsegra, kar je bilo v njenih močeh. Vestno je storila svojo dolžnost, ko je bil ugrabljen moj mož in storila jo je tuđi zdaj. Marsikaj are je go\?ortlo v zveaa z ug"mbitvijo mojega. moža in govori ae še zdij. Ljudje so pravili, da 9o moji sorodniki. ki so ostali V Rusiji sporoćili nekaj vesti o usodi mojega naoža. V»e to je žal netočno Sicer pa i tak nimam s svojimi aoirodnilci v Rusiji nobenih avez. Po mojem mnemju ugrabi-tov mojega moža ni v nobjsni zvezi z ugra-bitvi^jo g-enerala MHLarja. TkLko »e vsaj meni zdi, — je zsldjućila Kutjepova avojo izjavo. _____________ M Če je vojni minister civilist FraTU'Or^ki vojni minister Daladi^r si je hotel lete*; temeljito ogledati manevre fran-ooske vojake. Ker pa tuđi v Franci ji ^i manevre ni hilo posebno upodno vreme, &e je hote] mini^t^T za \^ak b1u^;ij zavart>va/ti in preskr^'-el si je nove ^konrje. Toda v ^korniih Daladi^r ni vajen hoditi, ker je civ-ilist. Kmalu >o ^ra z^ieele nojre poči, škornji bo ga tiščaJj in minister je komaj —-No. ^oopod minister. kaj pa je z v;i-šimi nojram-i, da tako težko hoflitc? — fra je vpraPial grenesral Gameljjn sočutno. — Nič hudeira ni. skoroji me tiš6e. Sara ne vtin, kje tioi vzrok. saj s-o novi i^i udobni, pa ne morem hoditi v njih. — To se da ka.j lahko p<>j\«:nit.i, ^osp^d minister. je dejal načelnik irenerahiega Maha, š/meje — K jahalnim škomj^m mora imetj elov^k tuđi konja. _______________________ ■ Tuđi prispevek k zgodo vini Kjer je živelo eno na>tarejših bittj na remlji, ^oro,-ln<:k sedanjesra clovekn. einan-thropus prkinen^U ali pekinški ftloveik. tam se razpros+.!:a /daj kitaj^ko-}apon^ko Mji-šće in t;ini te^e v j>otok:h ftlovpSka kri. Najvc^ ostankov pfras^re^ra oloveka so našli v Cottktnitienu in ta kraij >e zdaj bis sredi Ivoji^ea. <>Jdalj^n je okro iz pojopiotkLnške{«te in motike lditA>skih m ameriških axhvestva, samo da je zelo žalont^n. Otroci v Ameriki Ce primerjauio t^krbi in teiave evro|>ske in američke matere z vz^ojo otrok, se homo tako] pa-erpričali, da je evropska mati mnogo na boljžean. Evropski otroci nišo ni-koli tako v nevarno^ti, da se duševno oku-žijo kakor eo američki. Posebno mnojjo pa je v Ameriki fizifnih nevaniosti v življenju otrok. Pomislimo samo na ameriško av-tomobils, ki zahteva jo dan za dnem toliko žrtev. Med irtvami avtomobilt;kih n«»srf«č je vedno mnopo otrok. V Evro«>i je avtamo-bilfikih nesreč v primeri z Ani^riko z^lo malo. Newyork ^teje 8 milijonov pr^bival-c«v in organizacija prom ^ta v njeni je zelo težka. Ne moresmo si misliti, da hi promet v tako velikem me*»tu ne zahteval člove-5kih žrterv. Pwk>hiK) je tud i po drugih ameriških im^tih, kajti tam velja na-čelo: X >-sreza se ti je pripetila po tvoji la*itni krivdi. V Evropi imajo pa otroci v primeri n. ameriškimi §e eno prednost. Evropski otroci nišo v zgodnji mladosti tako zelo navezani na denar kakor američki. T^rva b«»vii, ki jo mora znati ameriški otrok, je denar. Naeprotno se pa evropski otroei v zgodnji mladosti mnogo bolj ražu me jo na umetno^t, literaturo, glasbo, oni eo kulturnejši, hoga-tejši po čustvih in du^i. V pretežni vučini so tuđi obvarovani rasnih predsodkov, do-čim v Amsriki pod njimi mnogo trpe. Soboia, 2. oktobra 12: Plošca za ploSč-o pisana znir« cro-iha vesela in peemice vmee. — 12.46: Vreme, poročila. — 13: Ča*, spored, ohve?tila. — 13.15: Plosca za ploščo, pisana zrne«, go>1ba vesela in pomiče vmes. — 14: Vreme. — 18: Za delopust (igra radijski orkoster) — 18.40: Zabavne od da je v prihod njem letu (g. prof. N. Kuret). — 19: Ca*. vreme, poročila, tipored, obvestila. — 19.30: Nac. ura 19.50: Pregled sporeda. — 2t>: O zunanji politiki (g. dr. Alojzuj Kuhar). — 20.30: Pratika za m?*?ec oktoher ali vinotok. Beee-dilo napisal Niko Kuret, izvajajo elani rad. igr. druž. — 22: Cas, vremne, poročila, spo-red. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. — Konec oh 23. uri. Andre Armajiđyz 102 Tedaj se je množica brez vsake provokacije raz-maknila vn odkrila tako čertx> kiftajskih vojafcov v uniformah, ki so jeli streljati. Drugi strelci, skriti na strehah nasproti koncesije, so držali četo v šahu. Eden izmed naših. Pasquier, je padel z lobanjo pcTestreljeno ad z^oraj. Kantonski carinski komi-sar Mr. Edwardb je imel rjrestreljeino koleno. Mnogo drugih je bilo ranjenih. Krogrte so kar dežev?-le po steni. Sele tedaj so franeoski momarji odgovorili s pu-škami, angrleški pa s strojnicami. Trg je bil kmalu izpraznjen. Toda v Shameenu je bilo streljanje že davno ustavljeno, ko so na kamtomskth strehah skriti kit3jski strelci Se vedno streljalt Toda ne izzvanefinu, pać pa od kitajske straaii pai-pravljenemu napadu, daje največji pomeo sodelo-vanje redne kitajske vojske m sovjetskih instrnk-torjev. Velesile so se omejile saono na obrambo brez vsaJdh repreealij. — AM hoćete vedeti, kačkane so bAe posledice tega suroveiga napada? Prostm: Naslednjega dine je posdal doktor Wu fn?i"Lcoske-mu in angleskermu konzulu noto, ki je v nji zahts-val nemudoma: 1. Visoki dostojanstvonški naj se priiejo opravi-čit k?intoxiski vladi . 2. Kasnovanje evropr.kih častnikov, najv'ajih po svojih činih. 3. Ođhod vojnih ladij. 4. Izprazniterv koncesije v Shameenu. 5. Den»arrno oddkođmino za ^žrlAre«. . .. Evo vacn primeira p »karSčine, kakršno zahteva jo Azijati za lastno ki&."ite«v tolerantnosti in pre-mir>9. Kakor 6e pade k?«nen v n&lako, tako je shame-enska afera zibegala na poslaništvih prizanesljivi optimizeam, ki so bili z njim uspavani diplomati. V šangrhaju je (ivigTii'a afera mnogo praim. Javnost je bi-a že itaik razfcurjena rokadi napeteg^ položaja, ta incidemt jo je pa Se bcij razbori 1. Konzuli so prišli končno do spoTnraja, »da je treba nekaj storiti«. Toda iifrirane brzojavke iz glavnih mest so priporočale »le njkađ- »:ibene storije«. Zato se je odgovor omejtl na na^olj izzivajoće agitatorje. Uspeh je bil rmo ta, da so avtoiitete foreign settlementa nekatere rtta^eje sovietsfeega konzulata, med njimi tuđi Dimitrija Volskina, po-zvale, naj gredo kam drugam opravljat svojo čisto obrt. Pa se ta zahteva se je omejila samo na njihov 12900 iz Sanghaja, prepušćajoč jim svobodno iabiro drugega sredttča na Kitajakem za njihovo de-lovanje. Samo ob sebi umevno je. da je ostala pi- sarna v VVhampoo Roadu, ki je bi\a pod naslovom > Konzulat SSSR« generalu šta'b te prop ^nd? še narialje • odprta in da je ni nihče motil v njenem del ovan ju. To pomeoii*, da se ltaihko »pravo člove-koljubja« raz^iga na razli^ne načine, če ni drugače tuči: z Z:Strupijo.njem bližnjih. — Ne, to je fen- tmenaino, dra^i moj, — je dejal de Merverit Robertu med večer jo v freneosikem Cea-clu. Na konzulatu sem imel v rokah akte, ki bi bili zadostovali za ustrelitev oloveka. Za to, kar je pooel Volskin, je bii doiločeai prejšnje čaše v Indiji, najmanj dosmrten izgon na Andajn.3nske otoke. Zdaj se pa zadVivoljnje Anglija s tem, da ga da odvesti na kalochror v Čapej, kjer ima v luksus-nean vlaku ie rezerviran spalni kupe ... Zaires, An-gp!ežev ne poznam več. Njihove politike ne rszu-me»l. Bože moj, če se spamin/im, kaj vsa je pred vojno zadosJtovalo za ca.sus befdi... Ali pa morda mislite, da se ni megoče ^tborožiti, kiiar vihti trgovina vajefti v rokah? — Torej je zapustil Šamg-haj ? — je vprašal grof. — Noooj in sicer s tovrisein Dosserom in njegovo sladflto polovico — dvema drugima kaj čudnima Uporna. Ta dva potujeta v Harbin, kjer b:»sta na razpolago glavnemu ka-r^eliniku komunističnega koncerta na Kitajskem Jakobu Borodmu. Bodite preprTČaaii, da borno kmalu slišali govoriti o enih in drugih- Ali veste, na kaj me spominjajo taki ukropi? — No? — Prijeten afganski etričaj. Bil sem nekaj časa ataše v KabukL Afganska verz uči, da je življenje živali v AHahovih rofeah. V AfgnnLs*anu je malo l^udi, ki bi ne imeli na vesti vsaj treh ali stiriih Uffnorov — storjemih navadlrso za kratek čas. Ka-diair pi hoče^> očistiti svoje lastno telo, mečejo vsatkojaki miroes daleč proč, da bi ne izgubll življenja. 2jd& se mi, da se je ta obžalovanja vredna rtbi-čaj razšiiil v nazorih velesil na »člove^ke pravice«. Zasmejala sta se. Toia de Merventu se je obraz zjreanil, ko je jel prigovaj-jati Robertu, naj bo previđen. — V aktih fcofvariaa Voi'tgikAna smo na5!i ve^lcrat omenjene ime ^Zelenega Elrinrt. *, ki so si od nj©£rwe p:«nočt mnogo obetali Vidite, da je imel ooe Di-dier prav: lady Killfenorova je Ii1c* . .. — Vi torej damnevaite, da bi bila * Zeleni Ermc .. — To se mi zdi zeilo verjetno... De Brancetin se je zamislil — Končno je pa to stvar Aaglije... — To se ne tiče samo nje ... — Ah, koga pa še? — Vas! .. . Da, samo premislite dobro. Opetovano bi vam bila l?hk~> tista lepoUca na svoj način Sn s svojimi sredstvi skoraj za vedno izkazala svojo hvailežncst aa izkazano ji spoštovainje, ki ga ni bila vredna ... — Zdi se, da je bo že opustila... — Verjeti to bi pomenUo podoenjevati Jo ri^frti Se, ko ima petnoč VolaUna m njegovih pajdašev. — Granska streK, 6e poseže v to moj Bourjai, bodo tu gotovo kmalu deiervali Kibajci. % OiW Jortp eopftaćte * $m .MaiodDO tttUM* rrmn J«rmn — Za upravo u tiiMratm deJ usu Oton Chrlstot. -VMf Dubljul.