Вашш Posamezna Številka RM 0,18 ТТргата Hagenfurt, Poetfacb 115 I Uređnlitvo ▼ Klagrenfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeeCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,08 za milimeter stolpec Btev. 8. Krainburg, 28, januarja 1942. Leto 2. Nemške podmornice pred severno ameriško obalo lingleS u seuerni nazaj Do 25. januarja vplenjenih 143 oklopnjakov in 80 topov - Boji na vzhodu ob hudi zimi Is FUhrerjevega glavnega stana 27. Januarja. Vrhovno poveljstvo je dne 24, januarja naznanilo: Na več mestih srednjega odseka vzhodne fronte so naše čete izvršile napad in prizadjale sovražniku visoke izgube na lju&h in materijalu. Visoko na severu smo % bombnimi zadetki razdejali dele proge murmanske železnice in težko zadeli neko industrijsko napravo. Sovjeti so včerajšnji dan izgubili 27 letal, medtem ko mi pogrešamo samo eno letalo. V boju proti Veliki Britaniji Je zračno brodovje podnevi bombardiralo oskrbovalne obrate luke G read Yarmouth kakor tudi neko letališče na Škotskem. Pred norveško obalo Je nek iskalec min z vodnimi bombami podedoval neko sovražno podmornico. Kakor Je bilo Javljeno že po posebnem poročilu, so nemške podmornice ob svojem prvem nastopu 'v severno ameriških in kanadskih vodovjih prizadjale sovražni oskrbovalni plovbi težko &ko&). Tik pred sovražno obalo so potopile 18 trgovskih ladij s skupno 125.000 brt in torperdirale neko stražno ladjo. pri teh bojih se je posebno odlikovala podmornica Kapit&nleutnanta H ar d e ge-n a ; sama je potopila osem ladij s 53.000 ^rt med temi tri tankerje pred New Yorkom. VseverniAfrikijebil zopet uspe-napad nemško italijanskih brzih sku-PW. ki so jih podpirale skupine bojnih letal in strmoglavcev. Močne britanske sile eo bile zapodene proti vzhodu še čez Age-dabijo. Nemška bojna letala so z dobrim uspehom nadaljevala napade na vojaške naprave jia otoku Malti. Veliki uspeh severovzhodno od Agedabije Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 27.«ja-nuarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 25. januarja naznanilo: Na vzhodu se boji ob hudi zimi na-da] ju je jo. Ob odvračanju nekega sovražniltovega napada v prostoru južnovzhodno od Char-kova je bilo postreljenih več sovjetskih oklopnjakov. Nemške in finske zračne bojne sile so prizadjale sovražniku na karelski froriti izdatne izgube na ljudeh in materialu. V vodovjih Fischerjevega polotoka je bila vsied bombnega zadetka potopljena neka manjša prevozna ladja. Kakor Je bilo Javljeno v posebnem poročilu, je imej napad nemško italijanskih skupin v severni Afriki popolen uspeh. Severovzhodno od Agedabije so bile poražene močne britanske sile, ki so imele težke izgube in so bile potisnjene nazaj proti severovzhodu. Številni ujetniki so padli v naše roke. Vplenjenih ali uničenih Je bilo 143 oklopnic in 80 topov. Na otoku Malti so nemška bojna letala metala bombe težkega kalibra ma naprave letališč Luka in Halfar. V času od 17. do 23. januarja je sovjet-*o zračno brodovje izgubilo 110 letal; od teh Je bilo 59 sestreljenih v bojih v zraku in 17 po letalskem obrambnem topništvu, ostanek pa je bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 16 lastnih letaL ProdiranjeJaponcevnaBorneu Japonske iete so dospele na ladji in se izkrcajo. V polni opremi bredejo skozi vodo na suho. (Atlantic, Zander-Multiplex-K.), Brilanske izgnbe v severni Afriki so se povečale Iz FUhperjevega glavnega stana, 27. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 26. januarja naznanilo: Na vzhodu še trajajo boji. V morski krajini okrog Angleške eo bojna letala v pretečeni noči vzhodno od Pembroke poškodovala z bombnim zadetkom neko večjo tovorno ladjo tako močno, da se lahko računa s tem, da je izgubljena. Nadaljnji nočni napadi zračnega brodovja so bili naperjeni proti nekemu pristanu na jugozapadni obali otoka. V severni Afriki so nemško italijanske skupine preganjale poraženega sovražnika in mu v silnih bojih prizadjale težke izgube na ljudeh in materialu. Samo tekom včerajšnjega dneva je bilo vplenjenih 26 oklopnic, 38 topov in številen drug vojni material. V krajini Sredozemskega morja so nem-ška bojna letala severno od Tobruka prisilile neko skupino britanskega brodovja k boju in dosegla polne bombne zadetke na neki lahki križarki. Pri nekem napadu, ki so ga sile nemških bojnih letal podvzele podnevi na letališče Haifa na otoku Malti so bili doseženi bombni zadetki v letaliških lopah in med odstavljenimi letali. Nemški lovci so pri tem v bojih v zraku brez lastnih izgub sestrelili osem britanskih lovcev. Zmagoslavni pohod Japoncev v MalaJI Neustavno prodiranje - Operacijsko ozemlje je razširjeno proti vzhoda In zapadn Tokio, 27. januarja. Cesarski glavni stan daje celotni pregled o japonskih operacijah v Malaji na kopnem in v zraku od GeneralieldmarschaH pi. Bock V FiihreT j event glav nem stanu Fiihrer je v svojem glavnem stanu sprejel Generalfeldmarschalla pl. Bocka, ki se je vrnil od svojega odmora, predno je prevzel novi odsek na vzhodni fronti. (Prea^Hotmann, Zander,Multiplex-K.)] 13. januarja. Vse tri motorizirane glavne kolone Japoncev, ki si v zapadn&m, v sred-njfem in vzhodnem odseku malajskega polotoka krčijo pot proti jugu, so se sedaj združile z glavnim ciljem, da podijo pred seboj angleške čete. V pregledu o vojaških operacijah na za-padni malajski fronti izjavlja komunike, da so japonske čete, ki so 15. I. zasedle mesto Malakko, prisilile britanske čete, da so se umaknile v zelo utrjene postojanke, katere se nahajajo približno ob južnem bregu Muara do Gemasa, kjer se je 16.1, v bližini Batua Japoncem posrečilo izkrcanje čet. Druge čete so po prestopu Muara dne 20. januarja zasedle Bakri in Parit Sulong. Po zavzetju teh mest so japonske čete vdrle v spodnji Johur in se bojujejo sedaj z britanskimi četami v bližini Yong Penga, 100 kilometrov eevemozapadno od Singapura. Tekom operacij na Muaru je bila uničena 45. britanska brigada. Vplenjenih je bilo nad 40 oklopnih bojnih vozov in oklopnih avtomobilov, več sto avtomobilov in velika količina vojnega materiala. Privedenih je bilo 700 ujetnikov. Glede japonskega delovanja Фж sraka iz- javlja poročilo, da so japonska letala izvršila 20 napadov na Singapur in skupno uničila 108 sovražnih letal, in sicer 55 v bojih v zraku in 53 na tleh. Medtem, ko boji pred Singapurom uspešno napredujejo in se vedno bolj približujejo otoku Singapuru, sta po položajnem poročilu iz Tokia armada in mornarica presenetljivo razširile ogromno operacijsko o-zemlje proti vzhodu in zahodu. Neki ar-madni zbor, ki je že več tednov zbran na meji države Tai, je po težkih bitkah v gorah vdrl v ravan vzhodno od Rangun-Mul-meina in ogroža to važno preskrbovalno bazo za Cungking. Proti vzhodu je japonska mornarica v otočju med Borneom in Novo Guinejo po načrttih razdejala nadaljnja sovražna oporišča in je prodrla preko Nove Guineje do Salomonskih otokov. Iz zasedbe Nove Britanije in Nove Irske, ki se je izvršila v petpk ,se vidi jasno strategični cilj. Ob pravilnem razumevanju izjave ministrskega predsednika Toja se usoda Nizozemske Indije ne da več zadržati. Se veliko večje politične in strate-gične posledice ima napad na Burmo, torej neposredni паррЛ v bok Britanske Indije in Indijskega oceana. Vojaški predpogoji (Nadaljevanje aa 2. strani.) Legenda o ^Gibraltarja daljnega vzhoda*' Krainburg, 27. januarja! • Nekemu novinarju žive domišljije je pri iskanju krilatic naenkrat prišlo na misel, da je imenoval Singapur, »Gibraltar daljnega vzhoda«, krilatica, ki se je kmalu raa« širila okrog zemeljske oble in ki so jo ako* raj vsi časopisi kolportirali tja v en dan^ Bogata empire bi bila za to domislico breg skrbi lahko darovala celo lego viskija, daj prav za prav bi morala to krilatico nagra« diti z 19 milijoni funtšterlingov. Toliko s čunali tako, da se bodo japonske prevozne ladje za čete — nič hudega sluteč, kako* jata na ilovnato-rumenem vaškem ribnika marljivo plavajočih gosi — pojavile pred debelimi cevmi obrežnih baterij v ožini Malakke in se ф1е postreliti; kajti da bi usp^ vdor v gorati z džunglo prepleteni malajl Btnm i. — Ster. 8. KARAWANKEN-BOTB Sreda, 28. јвппатја 1942. Japonsko prodiranje \ Južnem morju Izkrcanje v Rabaulu in na Salomonskih otokih Berlin, 27. januarja. Japonske bojne sile so potem, ko so se izkrcale in zavzele Borneo in Celebes, nadaljevale prodiranje v južni in jugovzhodni smeri. Osvojile so tako Rabaul na otoku Novi Britaniji (Neu-Pommern) kakor tudi razne druge kraje na Novi Irski (Neu-Mecklenburg, kakor tudi na Salomonskih otokih. Tako so se Japonci izkrcali na največjem izmed Salo-monski hotokov, Bougainville, in zasedli glavno meeto Kieto. Kakor poroča glavni stan, so japonske bojne sile, ki so se dne 23. Januarja izkrcale pri Kawiengu na Neu-Mecklenburgu, že naslednji dan zasedle mesto In okoliško ozemlje. Japonsko prodiranje proti Burmi se nadaljuje. Japonci BO v silnih pohodih prekoračili obmejno gorovje države Tal in uničevalno porazili britanko obrambno armado, ki je štela 40.000 mož. Burmežani 80 postavili zbor prostovoljcev, ki se na stra^ Japonske bori proti britanskim zatiralcem. Kakor poroča radio v Kalkutti, je vzhodno indijska družba objavila načrt, da se v 21 dneh popolno evakuira prebivalstvo Kal-kutte, to je skupno 2,100.000 ljudi, »ako se bo pojavila topogledna potreba«. Bombaj-skl gouverner sir Roger Lumley je v nedeljo pozval meščane v Bombaju, naj se vpišejo v prostovoljni zbor zračne zaščite. Kako je bila zavzeta Agedabia Uspešni nemško Italijanski posonek v KlrenalU Berlin, 27. januarja. Glede uspešnega napada hrabrih nemško italijanskih skupin severovzhodno od Adegabije javljajo le Bledeče podrobnosti: Dne 21. januarja dopoldne so deli nem-ko italijanskih skupin presenetili britanske Bile, ki 80 bile prišle do njihovih vrst v Kirenajki, Med tem ko so nemška bojna letala In strmoglave! obsipala sovražnika k zraka s točo bomb so nemško italijanski zavezniki zapodili sovražnika nazaj proti vzhodu. Pod silo posunka zaveznikov se je moral nasprotnik v begu umakniti deloma proti vzhodu, deloma proti severovzhodu v smeri na Agedabijo. General Rommel je nato s svojimi četami takoj pod vzel zasledovanje in ga ob stalnem stiku s sovražni-lom nadaljeval tudi 22, januarja. Dne 22. januarja v jutro ob 10 uri je bila po kratkih bojih zavzeta Agedabia in tudi preko Agedabije se je pridobilo precej terena. Skupine zračnega brodovja so neprestano napadale umikajoče se sovražne kolone in nasprotaiku prizadjale težje izgube. Dne 24. januarja je bil nadaljevan smelo in smotreno izvršeni posunek, s katerim britansko vodstyo očitno ni bilo računalo. Severovzhodno lid Agedabije-so bile močne britanske sile (Љ vnovičnih težkih izgubah poražene in роСзпјепе 8e dalje proti jugovzhodu. V teh uspešnih bojih smo zajeli veliko število ujetnikov. 2e na dan 24. januarja je bilo uničenih ali uplenjenih 117 oklopnih boj'nih vozov, 33 topov in velikp število tovornih avtomobilov. S tem je bil plen povišan na 143 oklopnih bojnih vozov In 80 topov. Gotovost čet na kopnem v po- Ne sme se prezreti dejstva, da so že danes vplivni krogi v Manili, Malaji, Burmi, državi Tai in Indokini za načrt Velike Azij« pod vodstvom Japonske. Zato je tudi j&' ponska vlada lahko v državnem zboru jasno prikazala veliki program nove ureditve vzhodne Azije v političnem vojaškem in gospodarskem oziru. goditvi cilja se je pokazala zlasti v tem, da So one same sestrelile ali na tleh uničile 14 brltankih letal. Na vzhoda so še vedno boli v severni Afriki zasledovanje poraženega sovražnika. Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 27. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožen« sile je dne 23. januarja naznanilo: Na v z h o d u trajajo Se nadalje srditi bo ji. Ob priliki nekega protinapada v srednjem odseku fronte smo prizadjali sovražniku zopet visoke krvave izgube. V naše roke je padlo 35 topov in številna težka orožja. v morski krajini okrog Angleške #o bojna letala z bombnim zadetkom poškodovala neko veijo tovorno ladjo. Nočni napadi iz zraka #o bili naperjeni proti prtatani-6čem in vojaškim napravam v južni In v vzhodni Angliji. Vsevernl Afriki #o nemške In Ita-lijaneke čete potisnile za poraženim eovraž-nikom. Doslej je bilo uplenjenih ali uničenih 10 oklopnjakov, 46 topov in nad eto avtomobilov. Skupine nemšliega in italijanskega zračnega brodovja so prizadjale nove težke izgube britanskim četam, ki so bile poražene južno od Agedabije. Na otoku Malti so bila podnevi in ponoči po nemških bojnih letalih bombardirana sovražnikova letalska in morska oporišča. Britanski bombniki so v zadnji noči odvrgli razstrelne in zažigalne bombe na nekaterih krajih zapadne Nemčije — med drugim tudi na stanovanjske četrti in javna poslopja v MUnetru. Edlnice vojne mornarice so sestrelile tri britanske bobnike. DrŽava Tal le napovedala volno Angliji m Zedlnlenlm državam Bangkok, 27. januarja. Zaradi nezakonitih napadalnih činov, ki so jih Velika Britanija in USA izvršile na državo Tai, in ker so brez izbire metale bombe na mesta v državi Tai, kar je naravnost v nasprotju z mednarodnim zakonom. Je po poročilu Domeja država Tai tem silam v nedeljo opoldne napovedala vojno. Takoj potem, ko je vlada države Tal napovedala vojno Veliki Britaniji in USA, je vojska države Tal, ki že nad en mesec skupno z Japonsko armado brani meje, dobila ukaz za pohod. Armada države Tai je 25. januarja popoldne prodirala na burmeško ozemlje. 9ospodat§tvo Reja svlloprejk v Srbiji Srbski minlstroki svet je izdal naredbo o organizaciji reje Bviloprejk v Srbiji, ki ве bo izvedla na podlagi pogodbe eklenjene z južnovzhodno evropejsJccL trgovinsko družbo d. ,d. Berlinu. (SUdoptjjjpacIJandels-gesellBohaft A. G.); pogodba je preračunana na 15 let. V načelu gre za to, da da navedena družba potrebna jajčeca rejcem brezplačno na razpolago In da se pobriga za to, da bo v Srbiji omogočena proizvodnja teh Jajc. Družba ima tudi nalogo da s predavanji, brošurami in strokovnimi tečaji pouči narod o koristih reje BvilopreJk. Za v ljudskih šolah se bodo dala topogledna navodila, pri čemer bodo učitelji zainteresirani. Rejci bodo prejemali pri oddaji stalno določene cene, zajamčena jim bode tudi ne-rubljivost prejetih zneskov in premij, povrh bodo pa tudi v času od marca do avgusta, ko imajo posla z rejo svlloprejk, opro-ičenl kuluka. Zapredke (mešičke) morajo oddajati družbi SUdoetropa po naprej določenih cenah, družba se pa na svoji stra- ni obveže, da stavi potrebne količine na razpolago iJržavnl tvornlcl svile, ki jo bodo bržkone postavili v Paračinu. Država bo pa na Bvojl strani zopet imela skrbeti za to, da se vzdolž državnih in banovinskih cest, kakor tudi na državnih zemljiščih nasadi sadoBtna količina murv. Uvozno blago na HrvaŠkem Hrvaško ministrstvo za obrt, industrijo in trgovino Je sporočilo, da bo do 28. februarja ostala v veljavi Izjema od pravila, da se sme vse uvozno blago uvažati le na podlagi uvoznega dovoljenja; ta izjema je doslej veljala za tako blago, ki ni bilo uvrščeno med luksuzne predmete. To pa ne velja za blago, ki se uvaža iz Bolgarske, Finske, Madžarske, Romunske, Slovaške, Švedske in Švice, skratka, ne velja za one dežele, v katerih nista za vsak primer marka fili lira plačilni sredstvi. VerlaK und DrucU: NS.-GauverlaK und Uruckerel Karaten GmbH.. KUcenfurt - Verlewlelter: Dr.EmJl Heitlan. — HluDtachrKtlelter; Dr Otto Schedl, (Wehmiacht) T V. Hermann Allmayer, Zurielt Ut Anzelsrenllnte Nr 1 etlltlK ■ki polotok tn da bi se sploh kedaj moglo diskutirati o ogrožanju Singapur& v hrbtu, pred torn jih je sicer stresala groza kakor pri Sitanju zgodbe o в lavo poplavljenih Pompejih, da bi pa o tem kedaj resno razmišljali, to sta jim branila njihov napuh in njihov king. Danes stojijo boja vajene čete japonskega cesarja na ozki morski ožini pri Johore, pripravljeni prekoračiti oni, 2 km dolgi umetno nasuti jez, ki s svojim železniškim tirom, svojo avtomobilsko ceeto in svojim vodovodom kakor popkova žila veže singa-purski otok z celino. Čete empira, ki so brez glave odnesle pete, imajo torej — v kolikor uidejo uničevalni bitki pri Johore priliko, da z hliptavimi dihljajl vpihnejo prvi lastni kisik otroškemu balonu nepremagljivega Singapura. 2e se pam&ajo v lege nasprotnikovih poljskih kukal žerjavi na johorskem prelivu ležeče vojne luke in stene bahavih 60.000 tonskih ladenic, že so z bodečo žico oborožene trdnjavice na Changlju pod bobnečim ognjem težkih in najtežjih bomb, že zevajo prvi lijaki v malaški ožini na ovalnem prostoru za start letal v Kalangu — nekoč obračalnice svetovnega letalskega prometa, že postajajo z radijskimi klici SOS nevidne britanske ladje za dovoz novih pošiljk, v kitajskih četrtih, ki mrgolijo beguncev, vpijejo po vodi, v nagnečenlh pisarnah ladjeplovnih družb se prerivajo za tocketl, čisto vseeno kam--. Britanec, ki je nekoč tako hladnokrvno dolgokrako korakal za svojo kroglo pri golfu, je naenkrat postal uren kakor kakšen kuli s rikio, kajti samoudoUho v okloplh roiljajoči Singapur Je zadel udarec trde Teeničnoetl. Sicer seštevajo v londonskih uredništvih silne, v podzemeljskih tankih opravljene oljne zaloge otoka in i vsemi desetimi prstmi kažejo na ogromne gore premoga na obrežju, ki lahko mesece in mesece napolnijo cela brodovja, toda kaj koristita olje in premog pod razbeljenim Bingapurskim soncem, ko so se Japonci že polastili edinega iz Johora vodečega vodovoda. Singapur bo padel! Nimb nezanesljivega »Gibraltarja daljnega vzhoda« se pred politično doraalim svetom ravno tako ne da vzdržati, kakor ne pravljica o beli štorklji prefrežečiml se petoSolci. Usoda je empiru pogledala v kvarte in zahteva rogljatega križevega fanta, s katerim je tako dolgo prevladovala v slepilni igri na daljnem vzhodu--. Zmagoslavni pohod Japoncev v Malaji (Nadaljevanje s 1. strani.) za razširitev operacijskega prostora so že dani in po vključitvi Nizozemske Indije ter obrambnih možnosti Avstralije v bojišče japonskega brodovja nima sedaj ne Anglija me Amerika možnosti, da bi spremenila položaj v vzhodni Aziji. Toda ne samo vojaSko, ampak tudi politično se je poglobila združitev vzhodno azi-atskih narodov v velikem gospodarskem prostoru med Mandžukuom In Avstralijo. РЕУК1ША=л MOViLA . S^iSAl WIUEM HAUIrF »Za nJim, zadržite ga«, je klicala pev-kiqja, »privedite ga nazaj, gre za mojo srečo!« »Nikakor ne, velespoštovana«, je odvrnil doktor Lange in se vzravnal v naslonjaču, »ta prizor ee ne sme nadaljevati. Napisal vam bom nekaj pomirjevalnega, vsako uro boste od tega zavžili dve žlici polni. NesreCnica se Je zgrudila nazaj v svoj podzglavnik, njene moči ao bile izčrpane, znova se je onesvestila. Doktor je poklical deklico, poskušal z njeno pomočjo obuditi bolnico zopet k življenju. Med tem ko je vlival esence, se ni mogel vzdržati, da ne bi pošteno ozmerjal dekle. »Ali nisem ukazal, da ne smete nikogar, prav nikogar pustiti v sobo, in sedaj pustite noter tega blazneža, ki bi ubogo gospodično skorej v drugič pripravil ob življenje«. Tiho gar drugega nisem pustila notri«, Je Jokavo odgovorila hišna, »toda nJega nisem mogla zavrniti; saj me Je ravno ona da-" '•> poslala ponj, da naj vsaj za trenutek pride k njej; morala sem mu in da bi rada vs. ^ . .'.!i v: ^ 'a pr " 'jo!« »Tako? In kdo pa je ta — «. Bolnica je odprla oči. Gledala Je zdaj Boktorja zdaj dekle; njeni pogledi so Iskaje begali po sobi. »Odšel Je, za vedno je odšel«, je Šepnila; »ah ljubi doktor, pojdite k Bol-nau-ul« Za Boga, kaj neki hočete od mojega nesrečnega komercijskega svetnika? Vaia stvar ga je že dovolj razvnela, da mora ležati v postelji; s čim naj vam vendar ta pomaga?« »Ah zarekla sem se«, je odgovorila, »prositi sem vas hotela, da bi 111 k tujemu ka-pelnlku, ime mu Je BolSAl in stanuje v hotelu de Portugal. »Spominjam se, da sem že slišal o njem«, je rekel doktor, »toda kaj naj storim pri njem?« »Recite mu, da mu bom vse povedala, le enkrat naj Se pride — toda ne, sama mu tega ne morem reči; doktor, ako bi vi — da, vam zaupam, vam bom vse povedala in vi boste to zopet povedali nesrečnežu, kaj ne?« »Kakor želite; z veseljem bom storil vse, kar vas lahko pomiri«. »No potem pridite Jutri zarano; danes ne moreni več govoriti. Zbogom, gospod zdravstveni svetnik; toda le nekaj; Betka, daj gospodu doktorju njegov robec!« Dekle Je odprlo omaro in prožilo doktorju ruto Iz rumene svile, od katerega де je razširjal močan, prijeten duh po sobi. »Ruta nI moja«. Je dejal oni, »motite se. Jaz imam le platnene rtite«. »To n! mogoče!« Je odvrnilo dekle, »naill smo Jo danes ponoči na tieh, v hišo pa ne spada, razen vas pa ni bil nihče tukaj. Doktor Je opazil, da so pogledi pevkinje uprti vanj z napetim pričakovanjem. »Ali ni mogla ta ruta komu drugemu pasti iz roke ?« Je vpražal s trdnim pogledom na njo. »Pokažite«, Je plašno odgovorila«, na to še nisem bila pomislila«. Pregledala je ruto in našla na enem vogalu vezen monogram: obledela Je in se pričela tresti. »Podoba je, da pozate to ruto in osebo, ki Jo Je Izgubila, je vprašal Lange naprej; »8 tem bi ae moglo kaj doseči; ali jo smem vzeti s seboj? Ali jo smem uporabiti?« Videti je bilo da se bojuje sama s seboj; zdaj mu je prožila ruto, potem Jo pa zopet plašno in krčevito potegnila nazaj. »Naj bo«. Je rekla končno; tvegam to, pa najsi pride grozovitož že enkrat in moje ranjeno srce tokrat zadene bolje; vzemite, doktor. Jutri vam bom dala pojaenila k tej ruti. Lahko s! mislimo, da se je duh zdravstvenega svetnika LangeJa ukvarjal izključno Л temi dogodki. Njegova obsežna praksa mu Je bila sedaj ravno tako breme, kakor se je Je prej veselil; kajti mar ga niso ravno številni obiski bolnikov ki Jih Je moral pred-hodno napraviti, zadi^evali, da ni mogel obiskati drugI dan pevkinje čim preje in čuti ona pojasnila in obrazložbe, ki jih je njegovo srce že nestrpno pričakovalo? Toda nekaj dobrega Je bilo vendarle na teh obiskih v tridesetih do %riridesetih hišah; lahko Je vsaj, da se tako izrazimo, prilužkoval, kaj so govorili o Fiamettljevl in morda bi se mu nudila tudi prilika izvedeti kaj o čudnem ljubimcu, kapelniku Bolaniju. Glede pevkinje so skomignili z ramami. Sodili so o njej tem neprijazneje, čim bolj jih Je grizlo, da toliko časa o njej ni prišlo v javnost nič uradnega in nič gotovega. Njeni nevoščljivci — in katera odlična pev-klnja, povrh še lepa in stara osemnajst 7et, jih nima na pretek? — njeni nevoščljivci so 11 privoščili vse In delali porogljive opazke; zmernejši so dejali; »Takšni so ti ljudje; domačinki bi se kaj takega ne pripetilo«. Njeni prijatelji so jo pomilovali in se bali za njeno dobro ime skoro bolj kakor za njeno zdravje. Ubogo dekle! Je pomislil Lange in sklenil^ da Ji bo šel s tem večjo vnemo na roko. ' O kapelniku so vedeli le malo, nič kaj slabega in nič kaj dobrega. Priselil se je v B. nekako pred tričetrt leta, si najel podstrešno sobo v hotelu de Portugal in živel ločen od sveta ter zmerno. Preživljal se je kot učitelj petja in kot glasbeni skladatelj. V ostalem je pa vsak trdil o nJem, da je pre-napetež in prevzetnež; nekaterim se je zdel zanimiv in baje si je že marsikateri ljubitelj godbe naročil večerjo v hotelu de Portugal, le da je lahko užival njegovo krasno godbo; toda tudi ti so se strinjali v tem, da z Bo-lanijem ni vse v redu, češ da pušča v ne-mar, da celo pretira žensko petje, dočim je vzhičen od moških glasov, posebno moških jiborov. Sicer pa fle nima nobenega bližjega znanca, nobent5i;a prijatelja; o njegovih odnošajih de pevkinje Fiamettijeve pa očitno ni bilo nikomur nič znanega. (Dalje prihodnjič^ Breda, 28. januarja 1942. KARAWANKEN-BOTE .. *3 v rt ' S-o u..'« vc- I " ,;^i - 2 :L(Z гг • ^ и 1 Ul ui 8,W|i§n|đonoo C?V- „ »f»s-u J ^ ® loir I« «n\«iS a $) = u. I s 2» Oms a Л m / 4i I C J fc-'Qj'W-V ■v--t-l ^ ii IKf I- \ л ЈШ^ {' 'uvp.^^ /"N^ ф ,5^ ф .иеи*® 'puoTf' |- (. --V,\ . ...".^T-r^e^^g _ Qk\ ''.Л,,Ј%;;'""".<А'У'«'^ "■ ■ Mefgui ^ 3 ■S 2 ^ij. С/.оЧ4>^»«** - ^ ^ Л Stran 4. — Ster. 8. KARAWANKENBOTB Sreda, 28. .iannarja 1942. IVemško pravo o davku na poslovni proniel Davčni postavki NemSJtl zakon o davku na poslovni promet pozna štiri davčne postavke: 1. Splošni davčni postavek 2 od sto^ 2. znižani davčni postavek 1 od sto, 3. znižani davčni postavek 0.5 od sto za veletrgovine, 4. povišani davčni postavek 2 od sto za posamezne trgovske dobave pri vele-podjetnikih. Praviloma znaša davek za dobave in druge dajatve kalcor tudi za lastni potrošek 2 od sto od plačila. Znižani davčni poetavek 1 sto. Znižani davčni postavek 1 od sto se uporablja iz gospodarskih in socialno političnih razlogov pri dobavah in lastnem po-trošku predmetov, ki se proizvajajo v okviru kmetijskega in gozdarskega obrata, kolikor proizvajalec sam dobavlja te predmete. Znižanja ni pri drugih dajatvah. Kot kmetijski ali gozdarski velja oni obrat, čigar glavna svrha je kmetijstvo ali gozdarstvo. V UStDB so kot najvažnejši taki obrati navedeni: kmetijstvo, obdelovanje vrta in zelenjadi, sadjarstvo in vinograd-Btv6, obdelovanje travnikov in pašnikov vključno potovalno ovčarstvo, gozdarstvo, rlbarstvo vštevši ribnikarstvo in sladkovodno ribarstvo. Sem spadajo tudi hmeljarstvo, pridelovanje tobaka, drevesnice in obrati za pridobivanje semena. Nadalje veljajo kot kmetijski In gozdarski obrati oni, ki se bavijo z rejo živine in pitanjem živali, molzišča, pristave za perutnino in slični obrati kakor pristave za kožuine stvari itd. ako se za rejo ali od rejo živali uporabljajo pretežno proizvodi, ki so pridobljeni v 1 a-s t n e m kmetijskem ali gozdarskem obratu. Kmetijski obrat je tudi čebelarstvo, vendar ne neznatna reja čebel. Vedno je odločilno to, da se mora v okviru kmetijskega ali gozdarskega obrata pridobljeni ali izdelani in po proizvajalcu samem dobavljeni predmet po splošnem pojmovanju prometa smatrati za kmetijski ali gozdarski izdelek, H kmetijskemu ali gozdarskemu obratu spadajo nadalje postranski obrati, ki mu rabijo, na pr. žgalnice, mlekarne, žage. Kadar se mora torej tak obrat smatrati za kmetijski ali gozdarski postranski obrat, so znižanja davka deležne tudi dobave v takih obratih pridobljenih ali izdelanih predmetov, ako jih je po splošnem pojmovanju prometa še smatrati za kmetijske ali gozdarske • proizvode. Ako pa ne gre za kmetijski ali gozdarski postranski obrat, za proizvode takega obrata ni davčne ugodnosti, tudi ako bi bili kmetijskega ali gozdarskega značaja. Pri takih postranskih obratih razlikujejo med takozvanimi obrati s substanco (na pr. peščene in gramozne jame, šotišče) in obrate za predelavo (na pr. žgalnice, ogljar-tva). Obrati s substanco bodo po navadi obrtnega značaja, ker se odvzete podstati večinoma ne uporabljajo pretežno v lastnem gospodarstvu, ampak dobavljajo drugim. Ni torej njih svrha, da rabijo kmetij-ekemu in gospo^rskemu glavnemu obratu, ampak imajo lastno gospodarsko svrho pri gospodarskem življenju. Pri predelovalnih obratih je treba v bistvu prevdariti ali so predelani pretežno v lastnem kmetijskem ali gozdarskem obratu pridobljeni proizvodi ali pa dokupljeni tuji proizvodi; samo v prvem primeru jih je smatrati za postranske obrate v obrazloženem smislu. V nasprotju z ugodnostmi veletrgovine ne izključujejo ugodnosti dobavi predido-ča obdelava ali predelava, dokler je obdelani ali predelani predmet po pojmovanju predmeta še kmetijski ali gozdarski izdelek. Ugodnost tudi takrat ni izključena, ako je dobava izvršena izven kmetijskega ali gozdarskega obrata v okviru celotnega podjetja. Na pr.: kmetovalec in gostilničar prodaja v gostilni mleko iz svoje kmetije. V kolikor so dani pogoji za tako znižanje davka ве v osvobojenih pokrajinah Koroške in Kranjske v smislu § 2. izvršilne nared-be z dne 30. junija 1941. do konca leta 1941. davek na poslovni promet ne pobira. Znižani davčni postavek 1 od sto velja razven tega za dobave in lastni potrošek žita moke, na d^Mo zmletega .žita in otrobov od žita in iz teh napravljenega peciva, kolikor gre za kruh, kruhce in slično pecivo, Dobave veletrgovca glede ži-ta,moke, trgane moke in otrobov od žita so jawte davka. Namen predpisa o znižanju je, da se poceni kruh kot splošno ljudsko živilo. Xj>t iito X tem ■mialu j« um«ti v. naiayi zrastlo, po mlatvi pridobljeno in drugače še nepredelano zrnje. Zato ne spadajo sem: robkani oves, zmečkani valjčni oves, sla-dovno žito. Pod pojem žita tudi ne spadajo riž, sočivje, oljno sadje (ogrščica, semena repe, lanu konoplje). Moka, trgana moka in otrobi uživajo le takrat ugodnosti, ako so pridobljeni iz žita v smislu predpisa o znižanju. K tem predmetom ne spadajo testenine zdrob, kaša, pšeno, skrcb skrobovina, puder, prah za pu-dinje, kosmiči. Mešanice (na pr. zmes za klajo) uživajo le takrat ugodnosti, ako šesto ji jo izključno iz takih sestavin, ki jim gre ugodnost. Državni minister za finance je pa spričo posebnih razmer v nemškem prehranjevanju pristal na to, da se vzlic primesi krompirjeve skrcbovine k pšenični in ržsni moki po predpisih odredbe glavnih zvez nemškega gospodarstva z žitom in kla'"o te mešanice obravnavajo po zakonu o davku na poslovni promet kot moka iz žita. Od peciva, ki uživa ugodnosti, je omeniti zlasti: 1. kruh iz moke ali trgane moke od žita ali zmesi takih mok in takih trganih mok, tudi z dišavami, kakor soljo, kumno, makom, Dišave so lahlio tudi posute po gotovih izdelkih. Testu ве smejo dodati tudi mleko, suho grozdjiče, rozine in v majhnih količinah mast in sladkor; 2. kruh, kruhki, žemlje, soljenci, stru-čice, rožički itd. Od kruha se razlikujejo zlasti po obliki (malo pecivo); 3. pečenec, poižki in slično navadno pecivo, tudi če ima priprosto sladkorno gla-zuro. Za znižani davčni postavek torej ni me- sta na pr.: pri tortah vsake vrste, keksih, medenih kolačih, medenjakih in si., trajnem pecivu, nadevanem ali v masti pečenem pecivu, finejše na pr, čokolado, marcipanom in si. tvarinami prevlečenem pecivu. Pri opravilih enotne dobave na pr. pri oddaji kosila ee obdavči poleg kosila oddano pecivo z davčnim poetavkoni, ki velja za glavno dajatev, ako gre le za neznaten del, ker načeloma ni dopustno razstavljanje enotnih poslov prometa na posamezne davčne postavke. Državni minister za finance je glede ob-davčbe pekov, ki so člani pekovskega ceha, (ne pa tudi hkrati ceha slaaičičarjev) upravnim potom dopustil enotni davčni postavek 1.25 od sto za celokupni promet oe-karnic, ako znaša njihov promet z blagom, ki davčno ne uživa ugodnosti vštevši dohodke iz plačila pečenja) več nego 15 od sto, toda manj nego 35 od sto njihovega celokupnega pekamiškega prometa. Davčni postavek 0.5 od sto za vehtrgwino. V kolikor ne pošto i davčna prostost po § 4 štev. 4 UStG, velja za dobave veletrgovine pod gotovimi pogoji znižani davčni postavek 0.5 od sto. Kakšni so pogol za ugodnosti veletrgovine, smo obširno obravnavali že v enem prejšnjih sestavkov. Zvišani davčni podstavek 2.5 od sto za velepodjetnike Uporaba zvišanega davčnega podstavka Ima namen, da ščiti manjše gospodarsko slabejše posamezne trgovce, ki nimajo velike obratne glavnice, napram večji gospodarski moči velepodjetnikov. Zvišanje nastopi pri takih podjetnikih, pri katerih je skupni promet zadnjega predhodnega koledarskega leta presegel 1 milijon RM in sicer: S)om in ffolše Npve z nasadi jagod т okolici Krainimrga Okolnost, da je Siidkarnten zelo navezano na tujski i)romet, je bila svoječasno za podjetne kmet« krainburške okolice pobuda, da so se odločili za razna specialna obdelovanja, da so na njivah sadili Spargelj, solate, jagode itd. Pozornost vzbujajo zlasti nasadi jagod. Cele njive so polne debelih rdečih jagod. V občini Predassel je nek kmet dobil poseben pridevek vsled teg;a, ker je med drugim nasadil na njivah jagode, s katerimi je obdaril tudi otroke znancev in bil vsled tega posebno priljubljen pri mestni mladini. Nek sončni zimski dan smo obiskali tega naprednega kmeta. Vedno bližje in bližje so se nam primikale gore in v prijemljivi bližini se je v čistem večer^jem hladu prikazala belosiva stena Karavank s silnim, 2132 m visokim Storšičem. Nenadoma puhne nekaj rujavega frfotaje preko ceste, toliko, da se ga še opazi: bila sta dva krasno črno in zlatorujavo blesteča se fazana. Preko kameni tega vaškega mostu in ribniku podobne reke Kokritz smo nato dospeli do navedene kmetije. »Kaj Уат smem ponuditi? Vse drugo imate doma, nemara bi pa pokusili naše »vložene jagode?« Je dejala gostoljubna kmetica. Med tem pa je že tudi gospodar pripeljal poln voz listja za steljo. Po kratkem pozdravu in odmoru nam je potem pripovedoval o svojem nasadu jagod. »2e dve leti imam dva različna nasada jagod na polju«, je pričel gospodar. »Nekako pred desetimi leti sem iz Nemčije naročil seme mesečnih jagod, sorte »Riigen«, v mesecu maju sem v lonec vsejal okrog 30 semen, iz katerih je vzniklo okrog 20 rastlinic, ki sem jih po dvakratnem presajeva-nju potem posadil na prostornini 20 kvadratnih metrov v vrste in sicer tako, da so bile vrste in v vrstah rastline oddaljene 40 cm druga od druge. Jagode so nato cvetele in obrodile skoraj celo leto, od maja pa tja do vseh svetnikov. Od navedene površine sem vsak teden prodal v mesto 1 kg jagod. Pravilno pa obdelujem na polju na površini pol orala že dalj časa naše domače vrtne jagode. Ime sorte mi ni znano. V svrho pomnožitve te sorte sem prejel sadike, ki sem jih v jeseni v razdobju od srede septembra do srede oktobra posadil na njivi, ki je bila dobro pognojena z hlevskim gnojem. Jagode smejo samo dva do tri leta ostati na istem mestu, potem je treba izpreme- Biti njl*ok BadUc« x tMtjw l«ta i«i mesečnih jagodah z delitvijo grmičev, pri navadni vrtni jago(% pa s tem, da puščam v tretjem,letu vi tiče. Vrtne jagode sem pobiral od konca maja do 25, junija. Iz navede. J površine sem dobival vsako leto po 80 kg sadov, ki sem jih prodal v krajih Krainburg in Neumarktl, v glavnem pa v bc' -'!5nico v Gallenfels«. ^1* ... -M jiocf- g-jgj opustili g0j!trv jagod in sadili samo sadeže, ki bo kakor krompir, zebnjad itd. važni za prehrano?« vpf'-'-uno po tem izčrpnem poročilu. »Роро1г>г'"а oiustil jih menda ne bom. Mesta in velika bolnišnica Gall"" '?ls bodo iz zdravstvenih ozirov gotovo še p'>trebo-vali jagrje m^nil pjospodPr 'n pogovor potfm Z"""'""! na drusra gospodarstva in splo*-" vprašanja v Siidkamtnu. Fr. Wernig. Prehranjevanje svinj. Krma naše živine je čisto pravilno prevedena na lastno gospodarsko podlago. Mogoče pa se bo moralo še več doslej neizrabljenih virov staviti v službo naše živalske prehrane. Posebno v okviru pitanja svinj bo treba zvišati količino krme, ki vsebuje mnogo beljakovin. V tem pogledu je važna tako zvana nemška detelja ali lucerna, ki se jo pa mora pravočasno kositi, da bo glede beljakovin in prebavo ustrezala. Tudi svinjske paše so pripravne, da svinje dobijo polnovredne beljakovine. To je mogoče posebno pri novih pašnikih, če se jih poseje s primernimi travami in deteljo. Tudi paša na posevkih rdeče detelje se je obnesla. Dobra beljakovinska krma je tudi mešanica beljakovin vsebujočih krmil in krompirja. Krompir so tudi kisane na beljakovinah bogate krmilne rastline in krompir ali pesa. Na vsak način je pridobivanje beliakovin za krmilne svrhe glavni problem naše živinoreje. Pri tem pa se ne sme zanemariati škrob, ki se na>boIje izrablja potom želodca. Zato je na.iboljši krmilni krompir, ki mora biti pravilno par jen in kiean. Gledati se mora tudi na vrste krompirja, ki vsebujejo več škroba. Priporočljivo je torej, da se razen zadostnih količin jedilnega krompirja sadi tudi krompir za krmo, ki navadno prav bogato obrodi. Krmilna pesa se pri krmljenju svinj tudi ne sme podcenjevati. Zelo važno je pač, da se pridelano krmo pravilno konzervira, kar se pri pomanjkanju potrebnih na-pi;av lahko vrši tudi s pomožnimi posodami. (Glej tudi članek »Misli k letošnjemu krmljenju svinj« v št. 22, našega lista z dne 1. pri podjetnikih, ki so v zadnjem predhodnem koledarskem letu v posamični trgovini spravili v promet več nego 75 6d s'o celokupnega prometa, z a ves davku zavezan promet, torej tudi za dobave, ki bi bile sicer del žtie znižanega davčnega postavka 1 od sto, za druge dajatve in za lastni potroask; 2. pri podjetnikih, ki v zadnjem predhodnem koledarskem letu v posamezni trgovini niso spravili v promet več nego 75 od sto njihovega skupnega prometa, le glade davku zavezanega prometa v posamični trgovini; pri tem jo v obeh primerih brrs pomina, ali davku obvazni promet v tekočem razdobju priredba davka presega 1 milijon RM ali ne. Nekvarno predpisom § 7 odstavek 2. UStG o znižanem davčnem postavku 1 od sto so podvržene višjemu davčnemu postavku 2.5 od sto tudi vse ■dcbave posamezne trgovine gl^de kmetijskih in gozdfirskih izdelkov od žita, moke, na debelo zmlete moke in otrobov od žita in peciva, ki je bilo Iz njih napravljeno. Davčni postavek se pa ne poviša, ako davku zavezan promet v posnmeznl trgovini v zadnjem predhodnem koledarskem letu ni presegal zneska 10 000 RM. Pojem posamezne trgovine s? mora razlagati po § 11 odstavku 3. UStDB; ga toliko utrsnuje, da (le glede uporabe zvišanega davčns-ga postavka v nobenem primeru ni smatrati za dobave posamezne trgovine dobave vode, plina, električnega toka, toplote, črnega in rjavega premoga ter briketov in šote pridobljene iz premoga. Na drugi strani pa se smatrajo za promete posamezne trgovine dobave v veletrgovini, druge dajatve in lastni potrošek, razven ako se jih po knjigovodstvu nedvomno spozna kot take. Podjetnik, ki je zavezan višjemu davku, mora torej v svojih vpisih ločiti plačila iz prometa v posamezni trgovini in izven nje. Kot zadostna knjigovodstvena ločitev zadostuje vsaka označba, na pr. uporaba raznobarvnih črnil, podčrtanje, prlstavek križca itd, ako se po nnh In.hko brezdvomno dožene in lahko preizkusi značaj posameznega prometa. JUaie liospođarsfte naviee Nore nalog« arbskcga zadružništva. Glavna zveza srbskih zadrug obsega še"-daj okroglo 2.500 zadrug ali 63% celokupnega zadružniSkega stanja v Srbiji. Gmotno je zveza vsled vojne imela velike izgube. 2e izguba klavnice in tovarne mesnih izdelkov v Zagrebu se mora vzeti v račun skoraj s sto miljoni dinarjev. Najvažnejšo nalogo vidi zveza sedaj v tem, da poveča nasade industrijskih rastlin, in da čim najbolj pospešuje sadjerejo. Znižanje eskomptne obrestne mere v Srbiji. Srbska narodna banka je od prvega tega meseca znižala obrestno mero meničnega eskompta od 5 na 4%, in v lombardu od 6 na 5%. To je v zvezi z ureditvijo aktivnih in pasivnih obresti, ki se je pred kratkim izvršila pri srbskih zasebnih bankah. Gradnja silosov v Srbiji. Srbski proračun za leto 1942 predvideva med drugim 00 miljonov dinarjev za investicije priviligira-ne delniške družbe »Silo«; ta znesek je namenjen za financiranje nameravane gradnje silosov ki se naj v tekočem letu postavijo na r^lh krajih dežele. Nadalje je predvidena tudi gradnja hladilnice v Bel-gradu. Trgovsko politični odnošaji med Hrvaško in Bolgarijo. Kalior javljajo iz Zagreba, se pri hrvaški narodni banki otvori kompenzacijski konto za hrvaško narodno banko, ki rabi plačilu zahtevkov hrvaških izvožni-nikov, kateri poslujejo z Bolgarijo. Hrvaška nn rodna banka je zato odredMa, da morajo privilegirani denarni zavodi, ki opravljajo devizni in valuUii promet, v bodeče nakazati narodni banki vse zncsko, ki jih prejmejo za poravnavo iz Bolgarije uvoženega blaga. Nadaljna racironiranja v Zagrebu. V ?id-njih mesecih je znašala mesečna dodelitev sladkorja civilnemu prebivalstvu v 1 grebu 1 '"T "a osebo Od januarja naprej je delež znižan na pol kg in so uvedene tudi karte za sladkor. Od 21. tega meseca se v Zagrebu tudi meso izdaja le še na karte in sicer znaša obrok dvakrat na teden po 1"^ dkg brc privržka. Za perutnino, divjačino in ribe na tudi zananroj ne bo kart. r 'Modern* Aug«ngiđsei j|p:..3pilk@i C. Kro il>uA I МШИМГМ« li 28. janunr.le 1942. KAR AWANKFIN- BOTE stran 5. — Ster. 8. IVaprcduloča izgraditev \ okrožju Stein Iz delovnega področja političnega Komisarja Prebivalcem v SUdkSrntnu bo postalo Jaeno, da gre samo za njih lastni dobrobit In da skrbi Nemčija kot njih očetnjava za prebivalce tega dela dežele, ako nemška država z vsemi sredstvi odpravlja razmere, ki 30 bile v navadi pod srbsko vlado. V vseh 'trogih SUdkamtna se po načrtih izgrajuje ^ Bicer izključno v korist prebivalcev te Bove sestavine dežele Karnten. Kdor motri komaj devet mesecev trajajoče delovanje Demfike uprave, mora v posnetku priznati, ^ se Je tukaj doseglo neka i velikega. Vze-blmo n.pr. najjužnejše okrožje dežele, steln-*0 okrožje. Politični komisar iz Steina, Pg, Hermann D o u j a k, opisuje nazorno Btorjeno delo v njegovem okrožju. Pred *8e(m pazi politični komisar posebno na problem cest. Nekateri projekti so že izvrše-bl, drugi še čakajo izvršitve. Tako so že fazni deli cest na novo napravljeni ali pa ee gradijo. Pridno delajo na cesti Krain-burg — Moste, ki je zelo važna zveza okrožnega meeta Steina z Krainburgom; Popravili eo tudi del ceste Moste — Stein. Stalno 'irejujejo iri nasipavajo cestno površino. Za okrožno mesto Stein samo je predvidena v ■pomladi naprava sodobne cestne površine. Ta čas je živahen obrat na glavni cesti okrožnega mesta Stein, ker so v teku dela kanalizacije. Tudi v ostalem okrožju so na nekaterih mestih dela v teku. Prav posebno veliko se je v tem pogledu že storilo v dolini T u-C h ein. Tam pravijo prebivalci, da se v zadnjih 20tih letih ni toliko storilo, kakor sedaj v zadnjem času. Veliko je storjenega tudi na področju gradnje tovornih cest, posebno v občini M o 11 n i g, kjer je bil občinski komisar zelo prizadeven in je uredil številne tovorne poti, odnosno dal napraviti nove, Tudi interno upravno dSlo v občinah je bilo političnemu komisarju dr. Dou-jaku posebno pri srcu. Ze pod vodstvom svojega prednika dr. Dullniga je dr. Doujak povzročil novo Ureditev in preobrazbo • občin. V vseh občinah je bil uveden sodobni knjigovodski sestav. Delovno zasedanje občinskih komisarjev. Da se občinski komisarji seznanijo z njihovim delom, jih politični komisar od časa do časa pokliče k zasedanju. Tako zaseda-se je vršilo pred kratkim. Uvodoma je zastopnik političnega komisarja, vladni svetnik Pg. dr. R u d o r f, razložil posebne pri-^Gre glede vodstva matrik. Povdaril je, da je potrebno, da sorodniki stanovski urad takoj obvestijo o rojstvu otroka. Isto velja za primere smrti. Začasno se občinski komisarji poverjeni le z vodstvom rojstne in mrtvaške knjige, vendar se bo v kratkem uvedlo državno pravo. Okrožje Stein je deljeno v sledeče okraje stanovskih uradov: Stein z občinama Steiner-Feistritz in Zeli bei Stein, M o 11-n i g z občinama St. Martin in Tuchein, in Obertuchein, Holm, z občino Mannsburg, Lukowitzz občinama Кгахеп in Glogo-witz, W o d i t z z občino Komenda, L u s t-tal z občinami Jauchen, Weintal in Pod-goritz, D o ms C h al e z občinama Aich in Schwarzendorf, L i 11 a i, z občinami St. Martin bei Littai, Trebeleu in Kressnitz. Na sedežu okraja stanovske oblasti bo v bodoče deloval stanovski (civilni) uradnik, .in pred njim se lahko potem sklepajo zakoni. Po tem predavanju je okrožni kmetovalec Pg. Burgstaller razmotrival vprašanja prehranjevalnega gospodarstva, n. pr. dolžnost oddati jajca in krompir in razdelitev krme. Ustanovitev gospodarske šole v Steinu. Okrožni šolski svetnik Pg. Prasch je priobčil občinskim komisarjem, da bo poleg že poslujočih 31 šol, sedaj začelo poslovati še nadaljnih 20 šol. To sporočilo je vzbujalo očitno veselje, posebno ker se je v znova izražala želja prebivalstva, da bi se pod strokovnim vodstvom naučili nemSkega jezika. V steinskem okrožju je otvorjenih 29 kmetijskih strokovnih šol in 6 obrtnih strokov- nih nadaljevalnih Sol. Vsled otvoritve novih Sol, je omogočeno, da poslujejo tudi nove kmetijske poklicne šole. Posebno bo prebivalstvo pozdravilo ustanovitev dvoletne gospodarske šole, ki jo je državni minister za vzgojo odobril za okrožno mesto Stein. Smoter poduka v tej šoli bo trgovska izobrazba. Gospodarska šola je predvidena za 140 učencev in bo nastanjena v poslopju stare ljudske šole, ki pa je do temelja pre-narejena. H koncu zasedanja je politični komisar Pg. Herman D o u j a k razpravljal o problemih prometa, zgraditvi novih stavb, zlasti stanovanjskih in nameravanih regulacijskih rek. Politični komisar je izjavil, da bo zastavil vse svoje moči, da se bo pričelo s temi deli čim preje. Razna vprašanja občinskih komisarjev so pokazala, kako zelo se zanimajo za delovna področja. Uprava si bo prizadevala rešiti vso probleme tako, da bo najboljše za splošnost in da se bo rešitev na najugodnejši način skladala s sestavom Velikonemške države. V driij^ie pobiranje po cesii Znaki po znani nemšlii Itnjigi za otrolte „Enštravl Petcrčck' s petim državnim cestnim pobiranjem te zimske pomoči dne 31 januarja in 1. februarja bo SUdkamten v drugič pobiralo skupno z ozemljem stare pokrajine in skupno s celo državo. Prebivalstvo Siidkarntna sedaj že ve, kako se vrši cestno pobiranje in v kakšne svrhe se nabira. Dobri uspeh, ki ga je že prvo cestno pobiranje izkazalo v okrožjih Radmannsdorf, Krainburg in Stein zagotavlja tudi pri drugem cestnem pobiranju tak uspeh, da bo vsak Siidkarntner ponosen nanj. Znaki, ki se bodo prodajali pri prihod-nem državnem cestnem pobiranju, so zelo lični in zabavni. So to liki iz najbolj znane nemške knjige za otroke »Der Struwel-peter« (Ku'ltravi Peterček), ki jo je malo da ne pred sto leti napisal in narisal za svojega sinčka nemški zdravnik dr. Hoffmann. Kuštravega Peterčka In njegovo spremstvo hudobnih fantov in deklet poznajo gotovo tudi Sdkamtnerji. Dr. Hoffmanhova knjiga za otroke se je neverjetno razširila, bila je prevedena v več drugih jezikov in je brez dvoma najpriljubljen*jša knjiga za otroke na svetu. Povodom prihodnjega cestnega pobiranja je dala zimska pomoč iz majolike ali papirne mase vpodobiti in pestro naslikati večino podob in Kuštravega Peterčka. V soboto in nedeljo bodo te lične podobice •pestro in kratkočasno spremljale nabiralce WHW. Tu se bo pokazal Kuštravi Peterček sam, hudobni deček, ki se noče počesati In očediti, tam zopet Konrad, ki ne more pustiti sesanje palca, dokler mu krojač s svojimi velikimi škarjami ne odreže obeh palcev, zopet tam neumni Janezek, ki vedno kuka v zrak in končno zbog svoje nepazljivosti pade v vodo, zopet drugod trije poredni fantje, ki zasmehujejo ubogega malega zamorca, dokler jih strogi Miklavž ne potopi v črnilnik iz katerega se potem skobacajo še bolj črni nego mali zamorec. Tudi lovca se ne manjka pri teh .zabavnih znakih in poleg je pa tudi zvit zajček, ki lovcu drzno zmakne puško. Končno je še tu Pavlinica, ki se vkljub opominom matere vedno igra z vžigalicami in na vse zadnje zgori, poleg nje pa sedi v solzah mucika, ki r Takšen je bil videz gradu Stein v očeh zgodovinarja Valvazorja » je zaman svarila z dvignjeno tačico in glasnim »mijav«. Kuštravi Peterček-knjiga nemškega zdravnika — se je otrokom in staršnm zato tako prikupila, ker je spisana v lepih stihih, ki jih otroško uho hitro pojmuje in obdrži v spominu in ker se kakor nobena druga loti pred vsem grdih navad otrok in otroke vzgaja po svojih svarilnih primerih. Pisana je tako šaljivo, da priredi vedno tudi odraslim veselje. Brez dvoma bodo znaki Kuštravega Peterčka, ki jih bo cela država radostno pozdravila, tudi v Siid-k&mtnu dopadali. Onemu, ki likov te knjige za otroke še ne pozna, se bodo ti priljubili v soboto in nedeljo in najmlajši Siid-karntnerji si ne bodo ničesar tako vroče želeli, kakor da dobijo celo knjižico s krat-kočasnimi zgodbic&mi. V SUdkamtnu bodo pri prihodnjem državnem cestnem pobiranju na cestah bin-gljali z rudečimi Skatljicami vsi politični vodje in Amtswalterji stranke KKmtner Volksbunda. Za te je častna zadeva, da nabirajo za zimsko pomoč čije uspehi bodo koristili potrebnim rojakom in materam ter otrokom. Ne zahtevajo od jSrebivalstva nobene miložčine, ampak prispevke za izgraditev domovine, čije življenje se lahko nemoteno razvija pod varno zaščito močne fronte. Vsak Siidkarntner jim bo gotovo rad vrgel kakšen dar v škatljo iti s tem malim darom pripoznal srečno bodočnost Siidkarntna v nemški državi. Kdor bi Se okleval, naj pomisli na naglo pomoč, ki jo je v pretečeni spomladi NSV prinesla mnogim pomanjkanje trpečim rodbinam v SUdk&m-tnu, pomisli naj na to koliko rojakov ima po zimski pomoči z vrednostnimi izkazi pomoč preko slabega letnega časa, pomisli naj končno na lepe' otroške vrtce NSV, kojih vrata se zaporedoma odpirajo, na bivališča oddiha, ki ga je bilo deležno že toliko otrok iz SUdkamtna in na vse druge ustanove NSV, ki so ustvarjene za zdravje in srečo otrok in mater. Kdor ima pred očmi to obsežno oskrbo po NSV in WHW, mora spoznati, da je po obeh teh velikih socialnih delih SUdkamten že zdaj prejelo toliko dobrega, da ima vsekakor povod biti hvaležno. Vsak bo smatral za svojo častno zadevo, da se s tvoje strani plača mal prispevek in tako sodeluje na velikih nalogah za dobrobit skupnosti. 3% domovine Krainburg. (Koledarji so izSli!) Veliko veselje vzbujajo na novo izdani koledarji, katere je izdal propagandni urad NSDAP za leto 1942. Posebno pozornost vzbujata načelni sliki FUhrerja in Gaulei-terja Rainer-a, ki sta zelo dobro izpadli. Na deželi se ljudstvo kar tepe za koledarje. Vse tako izgleda, da jih Gauverlag ne bo izdal zadostno količino ker se čuti že sedaj pri-manjkovanje, dasiravno jih je že več tisoč med ljudstvom. Na podružnici Gauverlaga v Krainburgu kar z vozovi čakajo na odvoz koledarja. Dnevno se izda tamkaj tisoče izvodov tega koledarja; marsikateri pa mora prazen oditi. Krainburg. (Izgraditev NSDAP do-vršena.) Na zelo dobro obiskanem zborovanju je mogel Kreisleiter Kuss poročati, da je izgraditev stranke v okrožju Krain-burga toliko kakor končana in da je Volka-bund sedaj včlanjen v NSDAP; Orta-jrruppen NSDAP in njihove izpostave pa vodijo strankini sodrugi, ki so se obnesli in ki so izkušeni. Nasproti vedno znova ponavljajočim se vznemirjajočim govoricam je Kreisleiter podal jedrnato izjavo, da bo popolne zaščite Reicha deležen vsak, kdor je iskreno pripravljen sodelovati. Krainburg. (Vsled neprevidnosti nastali požar i.)Dne 22. januarja ob 2. ponoči je izbruhnil velik pož^r v veletrgovini z železom Majdič-Mor^ur v Krainburgu. Moštvo gasilne brambe pod vodstvom stotnika Meierja je bilo takoj na kraju požara in zajezilo ogenj. Na zraven stoječih poslopjih so nastale le manjše poškodbe. Požar je bržkone nastal vsled neprevidnosti. — Ob istem času je nastal požar tudi v Golobovi hiši na W a r t h u. Požarna bramba ni mogla pomagati, ker ni bilo vode na razpolago. Krainburg. (Šahovski turnir.) V okviru NSG »Kraft durch Freude« se bo vršil v Krainburgu v hotelu »Pri stari pošti«, šahovski turnir. Vabljeni so vsi prijatelji šaha, ki se naj tudi somi udeležijo turnirja. Za zmagovalce v posameznih skupinah so predvidene nagrade. Prijave v kavami hotela »Pri stari pošti«. Krainburg. (Vesel delopust.) Pestro zabavo je NS Gemeinschaft »Kraft durch Freude« nudila zadnjo nedeljo skozi 2 uri kot prvo javno prireditev. Ortsgrup-penleiter iz mesta Krainburg, Pg. L o -s C h e r, je poudaril, da je naloga NS skupnosti »Kraft durch Freude« vsem duševnim in ročnim delavcem nuditi vesel delopust. Hiša je bila razprodana in umetniki, med njimi KDF kvartet iz Klagenfurta so za svoja odlična godbena predvajanja želi popolno priznanje. Izredno dober obisk te prve javne prireditve kaže ,da je prebivalstvo dovzetno za nemško kulturo. Zato se bodo v bodoče po vrsti ponavljale take prireditve. Kreisleiter iz Krainburga, Pg. Kuss, je obljubil kar največjo podporo temu kulturnemu prizadevanju. ABling. (Darilna nedelja je dala povprečni delež RM 1.20 na gospodinjstvo.) P^a darilna nedelja Ortsgruppe ABling je imela prav izboren uspeh, ker je donesla nad 3.600 RM, tcrej povprečno RM 1.20 na gospodinjstvo. Posebno razveseljivo je, da so bili pri tem na čelu delavci in kmetje z vsoto nad 2.000 RM in se s tem vnovič jasno priznali za obnoy^ in za sodelovanje v okviru Velikonemške dr» žave. NeumarktI. (K i n o.) Vsakodnevne predstave s tedenskim pregledom so vedno zelo dobro obiskane. V mesecu decembru je bil za tukajšne razmere naravnost rekordni obisk, ker je predvajanja obiskalo okrog 5000 ljudi. Potrebna bi bila večja dvorana, ker se je izltazalo, da je sedanja premajhna za tak obisk. NeumarktI. (Smrtni primeri.) Pred kratkim je preminula gospa Pavlina K o-k a 1 roj.. Jereb v starosti 28 let, na posledicah težke notranje bolezni. Zapustila je dva otroka. — V 63. letu starosti je umrl cestni mojster in hišni posestnik Franz Dbevc. NeumarktI. (Dober obisk v kin u.) Dnevne predstave s tedenskim pregledom so stalno zelo dobro obiskane. V decembru so našteli 5000 obiskovalcev. Zaželjena bi bila vsekakor večja dvorana, da bi se obisk kina omogočil vsem interesentom. Lom pri Neumarktlu. (Novi učitelji.) Na Solo smo dobili nadučitelja g. J e« rolitscha in gospo ter gospoda P i x -n e r j a Wilhelma. Vsem trem želimo, da se v našem gorskem kraju dobro počutijo. Zadovoljni smo, da so naši otroci deležni stalnega pouka. Tudi večerni tečaji za odrasle se nadaljujejo In so zelo dobro »obiskani. — Imamo pa Se eno drugo željo, da bi nas kdaj obiskalaGaufilmstelle. Zelo radi bi videli kak film,- ker nam je NeumarktI preoddaljen. GBrlach. (Kino.) V torek, dne 20. t. m. se je vršila v Gorjanskem domu, prva filmska predstava »Brezupni slučaj«. Bilo je izredno veliko obiskovalcev, kateri so z živahnim zanimanjem zasledovali boj nemških in zavezniških čet od Ledenega morja do Afrike ki sta jih prikazovala oba dela tedenskega pregleda. Domechale. (Zasedanje vzgojiteljev.) Pred kratkim so vzgojitelji imeli svoje drugo zborovanje. Uvodoma je bila pevska ura. Nato je govoril Pg. Stran-n e r o »pomenu današnjega boja «in h koncu predaval o odlomkih zgodovine, ki jih je vredno poznati in o povratku kočevskih Nemcev. Z zahvalo govorniku, s spominom na 30. januar in spominom na padle je bilo končano zbor-vanje. Stran в. — Štev. 8. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 28. januarja 19Л2. 3* vseh Ihrajev sveta Prapor sonca Prapor sonca vihra na sveti gori Fuji na Japonskem v višini skoraj 4000nietrov. Plapola na Jamborih zmagovitega brodovja, ki križari pred daljnimi otoki; naslikan je na krilih tisoče v letal, ki danes obvladajo zračni prostor velikega dela zemlje; plapola ob veletoku Amuru na velikem kitajskem zidu, v džunglah Malakke, na oljnih poljih Bornea in na starem mestu Manili. Zastave, ki jih nosijo vojaki s seboj, so večkrat skoz In skoz pokrite s pismenkami, ki ponavljajo prislovice ali imena prijateljev ali tovarišev. Tu pa tam so imena njihovih tovarišev napisana z njihovo krvjo. Vojaki nosijo te zastave v tornistru ali jih pritrjajo na evoje bajonete. Sončno zastavo je lahko epoznati, zato je praktična, je pa tudi izročeni simbol in je že dolgo časa znamenje japonske države. Ni bilo osnutka za njo, niso je iznašli ali ustvarili, ampak bila je tukaj, ko so jo potrebovali. Ko je cesarska vlada v letu 1872. z zakonom določila sončni prapor za japonsko zastavo, je e tem le potrdila in posploSnila običaj, ki je že obstojal v Tokugawa-shogunatu. Ta shogunat je bil vsled pobude takratnega kneza iz rodu Satsuma v letu 1853. odredil, da morajo vse japonske ladje nositi prapor sonca. Izbira takrat ni bila težka, ker so vse preko-morske ladje že imele tako zastavo. Prav za prav se imajo zahvaliti Kitajcem za to, da je nastal sončni prapor, ker so oni že od nekdaj imenovali Japonsko »deželo vzhajajočega sonca«. V poslanici japonskega cesarja na kitajskega cesarja v letu 670. čitamo; »Cesar države vzhajajočega sonca pozdravlja cesarja dežele zahajajočega sonca«. Odkar so Japonci v stikih e Kitajsko, se je pri njih udomačila označba dežele vzhajajočega sonca kot označba njihove domovine. To je vzrok, da so simbol sončnega koluta že zgodaj uporabljali na Japonskem. Najstarejša ohranjena sončna zastava poteka iz začetka 14. stoletja. Ko sta si v sredi 16. stoletja takrat najmočnejša fevdna kneza stala v odločilni bitki na bojišču nasproti, sta v svoje začudenje opazila, da imata oba iste prapore, sončni prapor. Eden teh praporov se je ohranil. Pri vojski, ki jo je Hideyoshi koncem 16. stoletja poslal v Korejo, je več čet tudi imelo sončno zastavo. Pred vsem so jo pa imeli takrat, kakor se to vidi iz starih slik, japonske trgovske ladje, И. so bile v živahnem prometu x južno Kitajsko, Anamom, Kambodžo, Sia-mom in drugimi pokrajinami. Razmah trgovine je bil prekinjen po odredbi iz leta 1633., ki je docela prepovedala vsak preko-morski promet. Ko so potem zopet povzeli plovbo, so razni fevdni knezi posegli po Btarem simbolu, dokler ni bil nazadnje razpet po ukazu Shoguuna, najvišjega izmed fevdnih knezov. Tako je naravni razvoj iz etarih časov sem povzdignil prapor sonca za zatavo japon^ega cesarstva. Celebes Celebes je tretji največji otok velikih Sunda otokov, ki ga obdaja na severu istoimensko morje, na zahodu Makasarska morska ožina (proti otoku Borneu), na jugu Sunda- in Flores-moqa ter na vzhodu morska ožina Molukov. Širšega dela otoka #e. držijo štirje polotoki, in sicer Makasar ва jugu, jugovzhodu, severovzhodu in se-yeru. Ta severni polotok (Minahasa) se pleče kakor črv proti vzhodu in nazadnje proti severovzhodu. Med polotoki ležijo morski zalivi Boni, Tolo in Tomim. Dežela je večinoma gorata. Na jugu je najvišji vrh Lumpo Batang 3042 m visok. Ob zalivu Tomini leži 2600 metrov visok hrib Tukala. Od rek, ki so plovne, je Sadang, glavna reka. Izmed jezer je omeniti Poso, ki meri 2500 kvadratnih kilometrov, nadalje Tu-Sruti, Matuna in Tempe. , Celebes meri 180.000 kvadratnih kilometrov ter šteje blizu 3 milijone prebivalcev, ki so razen maloštevilnih Evropejcev In Kitajcev — Malajci. Kot prvotni prebivalci otoka veljajo tako rvani Alfuri, ki BO podobni plemenu Dajak, ki živi na otoku Borneu. Ti ljudje živijo še precej zaostalo. Ni Se dolgo in tudi danes se še v notranjosti otoka dogaja, da odhajajo iz Bvojih kolib, ki jih postavljajo na kole, na lov za človeškimi glavami. Njihova kultura je mešanica stare primitivne kulture Indo-evetralcev z višjo pozneje na otok prineseno kulturo Malajcev. Alfuri so danes 'seveda že po nekod delavci po kmetijskih nasadih, vojaki itd. ter tudi katoliki. Na jugozahodu živeča plemena se imenujejo Ma- kasari; je to malajsko ljudstvo kmetovalcev in pomorščakov. Makasari Se poznajo sulico in meč s ščitom, nekoč so se za boj posluževali tudi pihalnih cevi kot orožja. Po veri so Mohamedanci ter spadajo hkrati med oboževalce raznih živali. Na jugu so Bugi, ki so dobri pomorščaki. Iz raznih križanj se je baje razvilo tudi pleme Badžo, ki skoraj vse svoje življenje prebije na morju. Nizozemski Indiji spadajoč otok Celebes je razdeljen na tri upravna področja, in sicer na Celebes, Menado in Bangajsko otočje. Glavni sedež trgovine in prometa tvorita Makasar in Menado. Dežela izvaža odlično kavo; kokosovo olje in orehe riž, muškatov oreh ,b ombai, kaJcao, tobak, gu-taperčo itd. Novejša zgodovina Celebesa sega od leta 1925., ko so Portugalci v Makasarju uredili trdnjavo. Leta 1660. so se pa Portugalci morali umakniti Nizozemcem ali Holand-cem. Ti so se pozneje počaei, do leta 1907. pa v celoti polastili otoka ter ga izkoriščali do današnjega dne. Kakor znano so se japonske čete izkrcale na Celebesu ter prodirajo v glavnem proti jugu. Severni del otoka je baje že popolnoma v oblasti Japoncev ,ki so zasedli najprej vse mornariške in letalske baze. Kakor otok Borneo, tako je tudi Celebes s svojo nenaseljenoetjo in neizkoriščenim naravnim bogastvom za japonsko vojno politiko magnet, ki jo privlačuje. Da pridejo pri tem tudi do važnih strategičnih pozicij, jim Je seveda tudi dobrodošlo. Takšen je kmeCkl raj \ sovjetski nniji Marksiatično-bolševiški vladni sistem potrebuje velemestno delavstvo kot podlago za obvladanje države. Nekdanja Rusija, kjer so bolševiki prišli do oblasti, je pa bila, kakor znano, agrarna država. Kmečko prebivalstvo je tvorilo večino. Kmet v svoji individualistični in malomeščanski miselnosti ni prav spadal v židovsko-bolševiški sistem, Moralo se ga je »likvidirati« ter preoblikovati v podeželskega delavca, kar pa ni šlo tako hib-o kakor likvidacija bogatega meščanstva, ker so kmetje predstavljali prehranjevalni stalež. Ce je pomanjkanje kruha postalo zelo občutno, se je kmetom hitro dalo zopet nekaj svobode. Kakor hitro je pa gladovna stiska popustila, so pa takoj zopet nadaljevali s svojo politiko iztrebljanja in uničevanja kmetov. Največje zlo je bilo, da so bolševiki imeli kmetijstvo za poskusni objekt, ker je pri teh ukrepih izgubilo življenje nešteto moških, žen in predvsem otrok. Boji komunistov za oblast so razrušili podeželsko gospodarstvo v najkrajšem času in že maja leta 1918 je cela »prehranjevalne armada« z orožjem napadla kmete ter jim pobrala živila do zadnje zaloge. Pozneje se je samovoljno določilo količine žita, mesa, masla itd, ki ga je vsaka vas morala oddajati. Nasilje, ki je prvotno bilo namenjeno samo kulakom in velikim posestnikom, se je pozneje razširilo na celotno kmetijstvo. Po lakoti leta 1921 se je kmetom v želji po dvigu kmetijstva, ki je ležalo na tleh, dalo gotove pristanke. Leta 1928 je pa prineslo konec takozvane »nove ekonomske politike«, ki so ji pravili »ekonomičeskaja politika« ali skrajšano NEP. Ta Leninova perioda je bila razmeroma še znosljiva. Leta 1929. so pa začeli končno veljavno uničevati kmetijstvo. Leta 1935. je sam Mo-lotov na Vn. kongresu eovjetov priznal, da je izid te akcije pet in pol milijonov ku-lakov prepodil iz njihovih kmetij. Prav malo se jih je pri tem rešilo. Večinoma eo izgubili življenje. Izobčenje v Sibirijo je bila najnižja kazen. Tudi najmanjše kmetije se niso mogle izogniti likvidaciji. Po ustavi UDSSR od 6. decembra 1936 nimajo v Sovjetiji več kmetov, temveč kmetijstvo, ki ga vodijo po državnem Ijudsko-gospodar-skem načrtu. »Kmečka posestva so združili v tako zvane kolhoze, kmet sam je pa slabo plačan in izkoriščan delavec in suženj. Kljub temu je Stalin dne 12. novembra 1941 v moskovski;»Pravdi« na kolhoze izdal oklic, v katerem je trdil, »da je bolševiški režim kmete osvobodil hlapčevanja veleposestnikom ter jim prinesel svobodo. Kmet v Sovjetiji živi svobodno in zadovoljno v kolhozih. Milijoni sovjetskih kmetov živijo v dobrih in kultiviranih razmerah, za kar 80 sovjetski uniji hvaležni.« Končno je sledil poziv, da bi še več delali in od svojega skromnega kruha še več oddali. Tako Stalin. Medtem so pa naši vojaJkl »dobre in kulturne razmere« v sovjetskem kmetijstvu temeljito spoznali. Pravljica o umetnem želodca Izredni uspehi Japoncev v vzhotoi Aziji tiščijo Britance in severne Amerikance prav znatno v želodcii. Da bi pomirili javno mnenje, ki se spričo bahavih prerokovanj pred l^ruhom vojne predstavljalo bojevanje čisto drugače, so se morali podjetneži v agitaciji onstran velike luže sedaj zelo napenjati, da bi odvračali pozornost od vojaških in političnih porazov. Zato pi čudo, da so sedaj, ko so odpovedali drugi generali, na enkrat zopet osredotočeni vsi upi na »generala lakoto«. Po časopisih USA in po radiu se v vedno večji meri pode senzacionalna poročila, da stoje Nemčija in Evropa pred zimo lakote. Da bi to pravljico Se posebno »znanstveno« popleskali so si židje pri tisku v New Yorku izmislili nov trik. Cisto resno trdijo, da morajo Nemci po zimi jesti les .,. Znani iznajditelj profesor dr. Bergius, ki je izdelal postopek po katerem se premog izpreminja v tekočino, je sedaj po njihovih trditvah sestavil »umetni želodec«, ki les predhodno prebavlja in ga izpreminja v nov dodatni izdelek prehrane! Končno so jo Amerikanci vendar le pogodili! Sedaj bodo gotovo tudi kmalu prišli na to, da hočejo hudobni naciji Ameriko le zategadelj »zavojevati«, ker bodo potem na mah- odstranjene vse stiske prehrane, ko je tam toliko prečudnih — lesenih glav. Pri tem še to, da ni nobene nevarnosti, da bi si ob njih izgrizli zobe, ker so že vsled strupa židovskih laži razkrojene in — zmehčane! Kako dolgo se lahko postijo živali Preizkovanja -o tem, kako dolgo izhajajo živali brez hrane, so imela zanimive uspehe. Pri tem so na prvem mestu živali z hladno krvjo, in med njimi so zopet kače pravi gladovni umetniki, ^ajti tem v sili tudi dve leti ni treba zavžiti nobene hrane, pa vendar ostanejo pri življenju. Seveda je to velika izjema, takih rekordov druge živali ne dosežejo. S poskusi so dognali, da imajo psi Bemhardinci največjo odpornost proti začasnemu pomanjkanju hrane, ker se lahko postijo 05 dol. Sonj lahko izhaja bret Нд Цвк шшш ЖаНИМ шШ Ш^Ш hrane dvajset dni, zajec dvanajst, miš samo dva dni. Najmanjšo odpornost imajo ptiči — ako so nad 24 ur brez hrane poginejo. Nesrečni pošteni najditell Nek poštni sel je na svojem obhodu po new-yorSliih ulicah našel petcentski kovanec. Ako bi ga čisto navadno vtaknil v žep, se ne bi bilo nadalje nič zgodilo; tako pa je izročil kovanec svojemu predstojniku in mu poročal o svoji najdbi. Od onega dneva naprej — bilo je to februarja lanskega leta — nesrečni najditelj ni imel nobenega miru več. Moral je hoditi k oblastem, kjer so ga izpraževali o podrobnostih. Nato je nastal spor o pristojnosti med to oblatjo in neko drugo. Morali so v treh izvodih napraviti poročilo in končno so ubogega pi-emonošo oblegali še senzacij žejni repor-terji, ki so ga fotografirali itd. Dobil je ime »New—yorški Diogen«, pisali so članke o njem toliko časa, da je poštenemu najditelju stvar postala preneumna in se je dal premestiti v drug distrikt. Kakor je iz tega razvidno, v USA ni ravno lahka stvar biti pošten. Zvon padel Iz zvonika Neobičajna nezgoda se je v četrtek pripetila v italijanski vasi Uboldo, Prilično sto centov težki zvon vaške cerkve, čigar zvonlšče je tekom časa menda strohnelo, se je med zvonenjem nenadoma odtrgal od zvonišča; močen zagon ga je zalučal iz zvonika. Z vso težo je padel na neko zraven cerkve stoječo hišo in prebil vsa nadstropja, ne da bi koga poškodoval. Zidov*! zaklad zakopan т kotlarni. Razveseljiva najdba se je pri izkopavanjih v nekem tovarniškem poslopju v Sonders-hausenu pripetila zidarju Hermannu Schlippschuh. V kotlarni je zadel na neko kaseto in ne malo je ostrmel, ko je našel v njej 244 komadov zlatih 20 dolarjev. Ta zaklad je gotovo težkega srca zapustila prejšnja rodbina lastnikov David v kotlarni njenega takratnega obrata, ker se je prenaglila z domnevo, da je tam varno akrivaB&b. Zima čas drvarjev. V gozdnatih pokrajinah naSe domovine sedaj pričelo drvarenje. Je to eno najteijlb del, ki jih ima kmet opravljati med zimskimi meseci. Tukaj so les ie srečno spravili v dolino in ga na saneh vozijo na kmetija. Trpinčenje živine po zimi. Ne samo pO mestu_ tudi po naših vaseh vidimo т temi čaeu eplo&ie poledenelosti prizore trpičenja vprežne živine — prizore, ki do skrajnega ogorčenja razburjajo mimoidoče, zlaati seveda tiste, ki se dobro zavedajo, da tudt žival občuti trpljenje in najbrž še bolj ka« kor marsikateri človek. Vprežna živina navadno ali sploh ni podkovana za led ali pa že tako slabo da pri količkaj poledenelosti žival komaj brez vprege in voza pride naprej, pri natovorjenem vozu pa ne more več. Posledica je, da uboga žival z veo težo telebne na tla, kar se navadno ne dogaja brez malih ali bolj težkih poškodb. Gotovo pa je, da je treba silnega napora in posebnih rešilnih priprav, da se taiko žival zopet dvigne na noge. Koliko pa mora tako živinče prestati, tudi če ne pride do padca, to vidimo v tem času dnevno na naših cestah, posebno pri vzponu cest navkreber. Tu se neusmiljeno bije in tolče po živini od zadaj na spredaj in narobe in naposled tudi še po nogah. To se dogaja pri prenaloženih vozeh na katerih je tovora za dva normalna voza. Pa voznJki, prevozniki mislijo, da baš zato, ker je zima in utrjen sanenec, lahko še enkrat več naložijo, kakor sicer. Pravi gospodar, ki pravilno ceni vrednost svoje živine, tega ne dela, ker se mu smili živina in ker ve, da ji vsaka preobremenitev škoduje za nadaljnjo uporabo. Tudi ne bo pustil nezadostno, ali pa sploh nepodkovano živino na zlede-nelo cesto. Ti razburljivi prizori trpinčenja pozimi so še ostanki iz časov, ko je bila živina brez vsake zakonite zaščite. Danes se je tudi to spremenilo. Za vsako trpinčenje živali si voznik in gopodar lahko na-kopUcta občutno kazen. Vrt v kleti Ne samo mali vrtnar, tudi gospodinja v mestu ima možnost, da v kleti prezimi razne vrste zelenjadi. Z navadnim oboiem iz desk se hči prostor, katerega napolnimo z vlažnim peskom. Rdečo in rumeno peso, por, zeleno, petešiljno korenje, mrkev, redkev in hren položimo v ta pesek. Tukaj se ohranijo vrtni pridelki sveži preko zime, tako da je gospodinla vsakikrat v položaju uporabiti xveže ze/išče za juho. 28. januarja 1942. KARAWANKEN-BOTB stran 7. —' Stev. 8. Izrežite! Hranite! J. Lnka« (Ke^mjina nut^dihua in pjFiikHmjO^ ^euljjolt miihediJjek and pfoMueti 43. LEKCUA Umstandswarter der Zeit. Wann Ifit Karl angekommen ? Eben (gerade, Jetzt) igt ег eingetreten. Nun (jetzt) will ich Ihnen etwaa sagen. Haben Sle jemala einen solchen Esel Resehen? Ich noch nlcht. leh schw8re Ihnen, daS ich dieses Geheiiunis niemals preisgeben werde! Zwei Stunden sp&ter wuBte ee die ganze Stadt. Er kommt melsteiUI gegen 3 Uhr. Prliher BChrieb sie eich T&ubchen, selt eie verhelratet ist, heiBt sie Drache. Daa mlissen Sie mir n&chstens vorher tod nicht nachher sagen, jetzt kann ich nichts Sndem, Sie kommen ja gew8hnllch spSt, aber noch spater zu kommen, ist eine Frechheit. Prliher oder epSter warden Sie einsehen miissen, daS Sie Unrecht haben, GbiBt (einstmals) war er sehr relcb, aber jetzt ist er ganzlich verarmt. Anfange (zuerst) war er der glelchen . Meinung, dann aber anderte er sie. Zuerst kam meln Bruder, dann meine Schwester und zuletzt (am Schlufie) erst erechienen meine Eltem. Bisher hatte ich noch keine Gelegenheit mit ihm zu sprechen. Endllch веће ich Dich wieder. *5. Er Ist Immer derselbe. J®" Er tut eteta was er will. Warum storen Sie mich fortwflhrend? ^8. »Auf (fUr) immer Dein« sagen oft die Verliebten. Nunmehr weiQ Ich, daO er mich belo-gen hat. ^0. Bleiben Sle elnstweilen bel mir! Haben Sie dae schon jjewuBt? Brauchen Sle die Zeitung noch? Ja, ich habe ale noch nicht auegelesen. 23. Keulich habe ich ihn wieder gesehen, er hat sich sehr verandert. 'i, Letzthln log er mich an. ^5. Unlilngst (kiirzlich, vor kurzem) traf 57 ^ Ihn'in der Ausstellung. • Manchnial (zuweilen, bisweilen) habe keine Lust zum Lemen, aber das geht achnell vorilber. 28. Dann und wann kommt er noch, aber salten, frUher let er viel haufiger gekommen. 29. Hie und da habe Ich sovlel Arbeit, daS Ich nicht welB, wo mir der Kopf steht. 80. Von jetzt an werden wir oft zusammen 1л'з Theater gehen. б1. KUnftlghIn verbiete ich mir jede derartige Bemerkung. 82. Seitdem wir von dem UnglUck gelesen haben, erwarten wir etilndlich ein Te-legramm von Onkel Hans. 33. Bald werden die Tage wieder l&nger. 34. Vorgestem war er In Prag, geetern in Wien, heute ist er bei una, morgen wird er in Graz und Ubermorgen in PreBburg sein. 35. Wir haben lange genug gewartet, jetzt gehen wir gerne. 3e. Morgen frilh oder morgen abend werde ich ihn bestimmt treffen. 37. Erst schrieb er mir tftgUch, dann wochentlich, spEter monatlich und jetzt flchreibt er mir einmal j&hrlich. 38. Allm3hlich (nach und nach) beginnt er zu verstehen, was er an ihr verloren hat. 39. Er trat plotzlich ein und rief: Verlassen Sie augenblicklich das Lokal. 40. Ich will, daG Sie auf der Stelle gestehen^ wer Ihnen geholfeo hat. Warter. allmahlich — polagoma anfangs — spočetka anliigen — nalagati auslesen (zu Ende leeen) — prečitatl, doči-tati andem — spremeniti beliigen (jemanden), ich belog, ich habe belogen — nalagati (koga) Bemerkung w — opomba, opazka bisher — doslej derartig — tak, -a, -o; adv. tako Drache m — zmaj eben (gerade, jetzt) — ravno ehemals — nekdaj einst — nekoč, avoje dnl einstmale — nekoč, nekdaj elnstweilen — tačas, med tem endlich — končno erscheinen — pojaviti se, prikazati ae fortw&hrend — neprestano Frechheit w — predrznost friiher (vorher) — prej, pred tem ganzlich — popolnoma gestehen ich geataaid^ Ich habe gestanden — priznati haufig — često, pogosto jemale (je) — nekdaj kUnftighin — odslej, v prihodnje letzthin — nedavno Lokal s — lokal, kraj, gostilna, kavarna nachher — potem nachstens — prihodnjič neulich — nedavno . noch nlcht —r Se ne •,, nunmehr — zdaj pa . . preisgeben (ich gab preiB, ich habe preis gegeben) — izročiti, prepuetiti schwSren — priseči Bteta — vedno Umstandswort ■ — prlalov unlangst — nedavno verarmt —- obubožan, -a, -o vorher — prej voriibergehen — mimo Iti zuletzt — končno zuweilen — včasih Kedewendungen. Ein (Jeheimnis preisgebon — tajnost Izročiti friiher oder spater — prej ali slej der gleichen Meinung sein — Istega mnenja biti Gelegenheit haben — priložnost imeti auf immer — za vedno das darf nicht mehr vorkommen! — kaj takega se ne sme več zgoditi dann und wann — včaiih hie und da — tu pa tam; sem ter tja Iz Fiihrerjeve mladosti Adolf HiUer se je rodil dne 20, IV, 1889 kot Bin avstrijskega carinskega uradnika v Braunau-u, meetu ki leži ob reki Inn. 2e v nežni mladosti je našel v knjigah svojega očeta, pozneje pa v knjigah iz realne iole v Llnz-u, zgodovinsko podlago za poznejšo izgraditev svojega svetovnega nazora. Ze takrat je vzljubil nemštvo ter zasovražil habsburško monarhijo, ki se mu nI zdela dovolj nemško-nacionalna. Tako je takrat v Bvojl mladi nežni duši postal nacionalist In revolucionar napram protinemško ali premalo nemško-nacionalno usmerjeni Avstriji. Komaj 13 let star je Izgubil očeta. Tri leta pozneje so mu pokopali mater. Ker mu poklic uradnika, ki mu ga je določil oče, nI ugajal, je odšel v Wien, da bi postal arhitekt, Sledilo je pet let globoke bede, ki jih je preživel kot pomožni in priložnostni delavec pri raznih stavbenih delih. Pri tem je spoznal življenjske probleme, posebno vprašanje socializma in vzgoje ljudstva. Prišel je do trdnega prepričanja, da sta ^ vzgoja ljudskih množic v nacionalnem duhu in socialna pravica najbolj potrebna predpogoja za pridobitev delavstva za narod, Študiral je avstrijsko stranko'marksistov ali socialdemokratov, ki, kakor marksizem, sploh ni priznavala nacionalizma domovine, avtoritete vere in morale. Videl je, da mora takfi politična stranka Izginiti In da bo šele potem tudi meščanstvo našlo razumevanje do socialne bede In tegobe delavcev in siromakov. Njegov bister duševni pogled je hkrati ugotovil, da sedi židovstvo na vseh merodajnih in vplivnih mestih In da je ravno Žid glavni hujskač ljudstva ker je njegov interes, da odstranjuje tuja plemena. Iz tega se je v glavi mladega idealista izcimila spodbuda in zavest, da so plemena tudi problem, važna kakor socializem in nacionalizem. Adolf Hitler je v tistem času kot poslušalec sej avstrijskega parlamenta prišel tudi do spoznanja, da parlament, sestavljen Iz izvoljenih državnih ali narodnih poslancev ,ki deluje brez stvarnega znanja in za svoje delo In sklepe ni nikomur prav odgovoren, po ustavnih predpisih res lahko zastopa svoj narod, manjka mu pa, kar je najbolj važno — zmožnosti in volje. Dva nova politična gibanja, ki jih je srečal Adolf Hitler v takratni Avstriji ,3ta ga resno zanimala. Bilo je to vsenemškb gibanje, ki ga je vodil baron Schdnerer ter krSčan-sko-socialno pod vodstvom dr, Lueger-ja. Iz obeh strank si je Adolf Hitler hitro napravil sodbo. In sicer, da bi se oba lahko Izpopolnila, če bi tvorila eno stranko. SchBnerer je bil nacionalist, ki je v svojem programu načel tudi probleme plemena ali rase, Lueger pa socialist, akoravno se je preveč izgubljal v raznih verskih dogmah. Iz tega bi se po gledanju Adolfa Hitlerja lahko napravilo politično stranko, ki bi nacionalizem In socializem skovala v enoten politični in svetovno-nazorni program. Tako se je takrat v stari Avstriji v glavnem in cesarskem mestu Wien, porodila ideja o organizaciji nacionalnega socializ- : ma, ki ga je pozneje ustvaril in praktično ; izvedel. ' Leta 1912, se je Adolf Hitler preselil V Nemčijo, in sicer v Mtlnchen, glavno mesto dežele Bayem, Tam je kot mlad risar in akvarelist skromno, ampak zadovoljno preživel najsrečnejša leta svojega življenja. Razmere, ki jih je našel in opazoval v Nemčiji, so mu seveda potrjevale že v Avstriji dobljeno prepričanje, da sta tudi v Nemčiji marksizem in židovstvo tisto, kar slabi ljudstvo in državo. Prisegel je eam , sebi, da bo Nemčiji in nemškemu narodu le tedaj mogoče dobro živeti, kadar ne bosta več imela marksističnih gibanj in Židov. Izbruhnila je svetovna vojna, Hitler Je v njej videl osvobodilni boj Nemcev. Dne 3. VIII. 1914 je bavarskemu kralju predložil prošnjo, da bi ga sprejeli kot prostovoljca v neki bavarski polk. Prošnjo so takoj ugodno rešili ter ga uvrstili v regiment List, B katerim je odšel na francosko fronto, kjer je opravljal zelo nevarno ordo-načno službo. Za svojo hrabrost Je bil odlikovan z železnim križem 1, in 2, razreda, z vojaškim zaslužnim križem ter л pohvalo poveljnika polka. V svetovni vojni je Adolf Hitler spoznal Se nekaj važnega in sicer, da je sovražna propaganda močnejša od nemške, da je celotni svetovni židovski tisk usmerjen proti Nemčiji itd., kar mu je bil najlepši nauk o važnosti propagande sploh. Dne 7. X. 1916 je bil v bitki na Somml ranjen. Dne 13, X. 1918 pa je bil pri bob-nečem artilerijskem ognju vsled eksplozije sovražne plinske granate zastrupljen ter z izgubo vida odpeljan v vojaško bolnišnico v Pasewalk. V tamkajšnji vojaški bolnišnici je-dne 10. novembra 1918 zvedel o katastrofalnem uničenju drugega Reich-a, Iz globoke potrtosti je takrat sklenil, posvetiti se politiki, kakor hitro ozdravi, kar se je pozneje tudi zgodilo. Serum proti pozebi Glasom poročil tiska v Kopenhagenu ja uspelo danskemu zdravniku dru. Sigurdu Nielsenu najti uspešno sredstvo, ki pre-'&^H preči ozebline. Preparat je hkrati imel borne uspehe pri zdravljenju zmrznjenih udov; vbrizgajo ga po trodnevnih presledkih do šestkrat zaporedoma, kakršna Je pa8 stopnja ozebe. Preparat ima ozna&bo >Me-tallosan-Manganc, Dr. Nielsen je baje v -vseh primerih, v katerih je uporabljal navedeno sredstvo proti ozebam in zmrznje-nju, dosegel polno ozdravljenje. Nadejajo se, da bo ta novost velikega pomena tako na področju vojne medicine, kakor tudi pri raziskovanju arktide. ich weiG nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži von jetzt an — od zdaj naprej lange genug — dosti dolgo morgen friih — jutri zjutraj nach und nach — polagoma auf der Stelle — pri tej priči, takoj Pevci Iz jugovzhoda na operi mesta Wien. Vodstvo opere v mestu Wien namerava ' ojačati ansambel z naraščajem pevcev in pevkinj iz Ostmarke in dežel na jugovzhom du. Nadalje bodo baje postavili novega ka-pelnika in režiserja kakor tudi novega ravnatelja zborov. Pomnožili bodo tudi orkester. . das ll&adMt' gehdrt in iedes Hausf Reidier Inhalt, sdhSne Bilder* ga Bronchien und Cuffrohre s Ittgea ђигф 1)«г(ф1«типд ebtr 31(embef(^tvrrbeti on, Oa| tttva« пГф( hi Orbnuno ifl. ^ftrft^rcnPafotr^, ^rtndđige ЗмпфШ#, фгоп<Гф# !Đrrf4>letmung, qudltn&tt i^uflcn unb koerbrn (tit pa^rtn mi( Of, аиф in oUtn SđDen, #тГо1дтНф Difdmpft. Dirt bit bitlm Dorlie^mben 9ft Strobeju b^iifletcm £)ап?Гфг»&сп bon 33м5гаифетп. :ablc