12 - Politični pregled. Goriški deželni odbor. — V goriški deželni odbor so voljeni iz skupine kmetskih občin dr. Turna odbornikom in dr. Gregorčič namestnikom, iz skupine me3t in trgov dr. Pajer odbornikom in dr. Marani namestnikom iz skupine veleposestnikov dr. Verzegnassi odbornikom, in dr. Lovisoni namestnikom in vsega zbora dr. Abram odbornikom in prof. Berbuč namestnikom. V deželnem odboru bodo Sk»7enci in Italijani v jednakem številu zastopani in odločeval bode navadno glas deželnega glavarja Franca grofa Ooroninija, ki je bolj Italijanom naklonjen. Razmere v deželnem zboru za Slovence nikakor [ niso posebno ugodne. Veselo znamenje je pa to, da so vsi slovenski poslanci složni. Vstopila sta namreč v slovenski klub tudi dr Abram in Muha, ki nista bila voljena kot „Slogina" kandidata. Hude borbe utegnejo biti mej Slovenci in Italijani, 1 zlasti v gospodarskih vprašanjih Italijani stavijo pretirane zahteve za italijanski del dežele, za slovenski del pa ničesa do-j voliti nočejo Ob zadnjem zborovanju je to bilo prisililo Slovence, da so ostavili deželni zbor Italijani so hoteli izkoristiti okoliščino, da so imeli jeden glas večine L Mihael Klaić. — Te dni je umrl dalmatinski deželni glavar dr. Mihael Klaić Pokojnik se je roiil leta 1829. v L Debrovniku v Dalmaciji. Ker so se pa stariši njegovi preselili v Livorno, je študiral v Livorni na Laškem in na vseučilišču v Pa lovi, kier se je učil matematike in inženerstva. Po do-vršenih Študijah si je pridobil na matematični fakulteti doktor-stvo. Leta 1854. je napravil na Dunaju učiteljski izpit za > srednje šole iz matematike in lizike in dobil službo na za-derski gimnaziji. Leta 1861. je bil voljen v deželni zbor dalmatinski, kjer je takoj pokazal svoje hrvaško rodoljubje. Leta 1863. je z dvema drugima dalmatinskima rodoljuboma osnoval „Narodni List", v katerem je oiločno zagovarjal narodne pra-' vice. Zaradi tega so ga odstavili od službe. Pod Belcredijevem 3 ministerstvom je zopet dobil državno službo in postal deželni j šolski nadzornik Pod meščanskim ministerstvom se je službi odpovedal L. 1870. so dobili Hrvatje večino v deželnem zboru in Klaić je bil voljen v deželni odb^r. Po vpeljavi direktnih volitev za državni zbor, je bil voljen v državni zbor, v ka-J terem je ostal do smrti. Bil je dolgo vpliven član Hohen-i wartovega kluba, in je zlasti pod Taaffejevo vlado mnogo pridobil za Dalmatince. V koalicijo ni hotel stopiti., temveč je k tedaj osnoval slovensko-hrvatski klub, kateremu je bil načelnik. Priznavajoč njegove zasluge, ga je vlada malo pred smrtjo imenovala za deželnega glavarja. Žal, da mu ni bilo dano, da j bi bil to službo nastopil Podpiral je vedno tuli slovenske ;i težnje v državnem zboru in zatorej ga Slovenci vedno ohra-3 nimo v prijaznega spominu. Sedemdesetletnica Miletićeva. — Bivši dolgoletni vodja ogerskih Srbov praznuje dne 22 prihodnjega meseca svojo sedemdesetletnico. Mej Srbi se za to delajo že priprave in nabira se, da se mu ob tej priliki pokloni narodno darilo in i tako pomaga na njegova stara leta, kajti on živi sedaj v e slabih gmotnih razmerah. Miletić zasluži, da se ga narod spominja, kajti on se je mnogo boril zanj. Miletić je hitro spoznal, kako nevarni so Madjari Srbom in se je v začetku 0 dualizma z vso odločnostjo upiral naraščajočemu madjarskemu i vplivu. Madjari so ga zaradi tega grozno sovražili. Da ga a uničijo, so naperili neko pravdo projti njemu Bil je obsojen a zaradi nekega govora, o katerem trdi sam, da ga niti govoril ni. Iz večletne ječe je prišel fizično in duševno popolnoma .potrt in s tega časa je politično mrtev. Narod je pa čutil a kmalu zgubo njegovo. Mandat za madatom so ogerski Srbi zgubili na Madjare in srbske renegate. Renegatstvo, ki za Miletića ni imelo mesta, se je jelo mogočno širiti in je zastrupilo vse politično in kulturno življenje ogerskih Srbov. Nemci in židje. — Protisemitizem utegne postati hud udarec za Nemce. Mnoge pozicije so Nemci vzdržavali le z židovsko podporo in z židovskim denarjem. Židje se pa sedaj poprašujejo, če je sploh umestno, da še nadalje tako odločno >r podpirajo Nemce. Neki židovski list je te dni prinesel članek, n v katerem priporoča Židom, naj nikar več preveč ne podpirajo ir Nemcev, kajti zato žanjejo na jedni strani nehvaležnost, na )- drugi sovraštvo. Nemški nacijonalci razširjajo protisemitizem v t- hvaležnost za to, da so židje pomagali proti slovanstvu rešiti lč nemštvo, kjer je bilo v nevarnosti. V mnogih krajih na Morav-v skem le židje vzdržujejo nemško večino. Naj židje volijo češki, e- pa Nemci zgube večino, in konec bi bilo nemške slave na m Moravskem. Nemški dom se je zidal v Brnu pred vsem z ži- 13 dovskimi denarji. Omenjeni list priporoča, da se naj židje takoj umaknejo s političnega življenja in Nemce puste, da se sami bore proti Cehom, kjer se bode le pokazal protisemi-tizem. Če bi se židje zares potem ravnali, bi se razmere v Avstriji precej premenile. Za sedaj pa mi mislimo, da židje še le strašijo protisemite in nemške nacijonalce. S češkonemško spravo ne bode nič. Nemci bi radi, da se jim dovolijo narodne kurije na Češkem, zato pa niso voljni druzega privoliti, kakor da pomagajo izpodriniti grofa Thuna s češkega namestništva. cehi pa nikakor niso voljni že za to ceno v vpeljavo narodnih kurij privoliti. Grof Thun tako ne bode dolgo namestnik na Češkem, narodne kurije bi pa vedno ostale. Za stalne pridobitve se pa mora kaj stalnega dovoliti, a Nemci pa nočejo privoliti niti v narodne kurije na Moiavskem in v Sieziji, pa tudi ne vpeljave češkega notranjega uradnega jezika Eadi bi torej, da bi jim cehi zastonj kdo ve kaj vse dovolili. Dokler bode vladalo pri Nemcih tako mišljenje, tako dolgo ni o nobeni spravi govoriti, naj Nemci še tako zabavljajo proti čehom in češkim veleposestnikom. — Nemški liberalci morajo doživeti še nekaj porazov, predno bode mogoče ž njimi se o spravi pregajati Pred državno-zborskimi volitvami se pa tudi ne upajo ničesa prijenjati, da bi potem stvari ne izkoristili nacijonalci proti njim. Turčija. — Žalostne razmere v Turčiji zamotavajo se še vedno. Policija ima zadnji čas opraviti s svojimi ljudmi. Kar se je slutilo, prišli so na sled, da so mnogo uradniški v zvezi s tajnim odborom, kateremu je namen nasprotovanje sultanu in vladi. Policija je Že več takih elementov prijela. Nekateri so celo višji uradniki. Mej tem, ko se više ti neredi v notranji upravi Turčije same, se čuje o novih groznih pobojih z dežele. Trdi se pa, da so pobojev zopet krivi oni, ki bi imeli skrbeti za red. Angleški listi močno prijemajo turško vlado in odločno zahtevajo od Anglije, da energično prime Turčijo. — Iz diplomatičnih krogov se poroča, da se je Eusija ostalim velelastim ponudila, da napravi red v Armeniji, če jo sme zasesti in je ne več zapustiti. Da ta predlog ne bo prav všeč velevlastim, je umevno, a neizvršljiv tudi ni. To je pivi korak do delitve Turčije. Eusija pr.ivi, da hoče ta del. Anglija bi se zadovoljila z drugim in red bi se naredil, kajti le tako je mogoče red, če se Tur- Čiii odvzame oosnodarstvo