r
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION
Entered n Second-Class Matter December 12th, 1823 at the P®«» Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912
MM
V Zdr <ienih driarih.
Izhaja rs&ke
Ima 14,300 naročnikov
Naročnina:
Za Rana, na lete..........»J4
Za neflaae__________$12«
Za Inozemstvo ............4LN
NASLOV
amlnittTi in" epnmKtri:
8117 8t Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph «2$
gtev. 8. — No. 8.
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
TAJINSTVEN UMOR ROJAKINJE.
GOSPODIČNA ANGELA PODVASNIK IZ PITTSBURGHA, PA. UMORJENA NA SKRIVNOSTEN NAČIN.
Pittsburgh, Pa., 11. februarja — V naši naselbini se je izvršil pred nekaj dnevi grozen ta-jinstven umor, kojega vse policijske oblasti se do danes niso zamogle razvozljati, ali priti morilcem na sled.
Žrtev tega umora je postala starejša hčerka našega obče-znanega rojaka Ignac Podvasni-ka. člana društva št. 41 K. S. K. Jednote in oskrbnika tukajšnjega K. S. Doma na 57. cesti.
Dne 24. januarja je šla njegova hčerka Angela pomagat v neko trgovino v sosednje mesto Waysenburg. Par dni pozneje se je izvedelo, da so jo zastonj pričakovali. Prestrašeni oče jo je začel iskati s svojima dvema .sinovoma ter obvestil policijo. Sele 3. februarja so jo našli na drugem bregu Ohio reke. Truplo je bilo do pasu v vodi. Na bregu se je natančno videla sled avtomobila. Ne ve se, če je bila žrtev pripeljana k vodi živa ali mrtva. Po vsem telesu je imela znamenja težki* udarec v. Pokojnica je bila stara 25 let. Policija je neumorno na delu, da razreši zagonetko.
O tem zagonetnem umoru se poroča bolj podrobno kakor sledi:	,
"Preiskava, trupla ni odkrila pravega vzroka smrti. V pljučih žrtve je bila voda, toda policija ne verjame, da je bila deklica še živa, ko je bila vržena v vodo.	,
"Poizvedovanje pri njenih I domačih in prijateljicah je de-! loma9odkrilo, da je Angelo za-; lezoval njen delodajalec Maurice Rapport, ki ima prodajalnico na 5171 Butter St. Angela je povedala materi, da jo je Rapport snubil, a ona da ga ne ljubi. Mrs. Agnes Sever, 201 — 57th St.. je tudi izpovedala, da ji je Angela pravila, da jo je Rapport večkrat vprašal za roko, toda ona mu ni dala zadovoljivega odgovora. Agnes Sever je dalje rekla, da je kakih osem dni prej, predno je dekle izginilo, spremila Angelo v Fulton poslopje, kjer je dekle obiskalo zdravnika, dasi ni bila videti bolna.
"Rapport taji, da je kdaj vprašal Angelo za ženitev ali da jo je kdaj nadlegoval z ljubeznijo. Rekel je, da je bila upos-Ijena pri njem tri leta in bila je zelo dobra in zanesljiva trgovska pomočnica. Zadnjič jo je videl 24. januarja ob 4. uri popoldne, ko jo je poslal v Waysenburg. Videl jo je, ko je »topila v električni voz ulične železnice na Butler streetu in potem je ni več videl.
"Ko.je bila Angela zadnjič v Rapportovi prodajalnici. je bila z njo njena 15 letna sestra Rose. Sestra jo je pustila tamkaj, a ko se je vrnila čez eno uro, ji je Rapport rekel, da je Angela odšla v Waysenburg. Ko se ni vrnila, so jo iskali po vsem mestu. Rapport je poročal, da sploh ni prišla v Waysenburg, kamor je bila poslana. Obveščena je bila policija in radio postaja KDKA je razglasila opis njene osebe in obleke, a
vse je bilo zastonj. Šele zadnji torek je postajni agent George Bailey v Stoops Ferry zagledal truplo na pesku nedaleč od brega v reki Ohio. Obvestil je mrliškega oglednika in z njegovim dovoljenjem je potegnil truplo na suho. Bilo je zmrznjeno. Policija, ki je prišla na lice mesta, je hitro dognala, da je to izgubljena Angela Podvasnik. Imela je na Sebi le spodnjo svileno obleko in črne satinaste čevlje. Vsa druga obleka je manjkala; manjkal je tudi prstan in ročna torbica.
' "Detektivi, ki so preiskali okolico mesta, kjer je bilo najdeno truplo, so opazili sledove avtomobila proti bregu reke in nazaj. Iz tega sklepajo, da je bila žrtev pripeljana k vodi živa ali mrtva. Izvršena je bila preiskava v bližnjih obcestnih gostilnah, toda našli niso nič sumljivega."
Uredništvo "Glasila" se je te dni obrnilo na očeta ponesrečene Angele Podvasnik, na so-brata Ignacija Podvasnika za natančne informacije o' tem tragičnem slučaju, kar priobčimo v prihodnji številki.
Pri tej priliki izreka uredništvo "Glasila" nad vse hudo prizadeti Podvasnikovi družini globoko sožalje vsled izgube ljubljene hčere Angele in naše dobre poznanke. Bog ji daj večni mir in pokoj!
-o-
SRBKINJA STRELJALA NA MILIJONARJA.
New York, N. Y. 10. febr.— Včeraj je Srbkinja Mrs. Košara Spalajkovič na 54. ulici in Lexington Ave v New Yorku ob navzočnosti velike množice dvakrat vstrelila na Charle-sa G. Hupfela, sina pivovar-narja, milijonarja Christiana Hupfela iz New Yorka. Ena krogla je zadela Hupfela v levo lice, druga pa mu je prevrtala vrat. Mrs. Spalajkovič je sestra srbskega poslanika v Parizu dr. Misiloviča. Po dejanja je hotela napadalka pobegniti ,toda jo je aretiral po-lirist, ki je stal na nasprotni strani cestte. Pri zaslišanju je Mrs. Spalajkovič trdila, da ni streljala na Hupfela. Tudi Hupfel v bolnišnici ni mogel z gotovostjo potrditi, da je Spa-lajkovičeva napadalka, ker so bili streli oddani od zadej. Mrs. Spalajkovič je stanovala v Hupfelovi hiši in nasproti Hpfelovega stanovanja. Mrs. Spalajkovič je stara 40 let, Hupfel pa 50.
CLEVELAND, O., 18. FEBRUARJA (FEBRUARY), 1925.
____L__Ll_______________-T—r-
Leto XL — Volume XI.
COLLINSA SO NAŠLI.
Smrtna k
Umrla je na 6128 Glase ave. stanujoča rojakinja Margaret Bartel, stara 35 let, doma iz Mirncpeči na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 18 let. Bolehala je zadnjih pet let v umobolnici. Tu zapušča soproga 1n dva otroka. Bila je članica društva C*raiola Hive, št. 493 Ur društva Srca Marije. Pogreb se je vršil včeraj dopoldne. R. I. P.
Cave City, Ky.. 17. februarja. Včeraj popoldne ob 2:45 je rešilno moštvo dospelo do raziskovalca podzemeljskih jam, Floyd Collinsa, kjer je bil zajet celih 17 dni. Collins je mrtev; umrl je vsled glada, žeje in napora.
Posebni oddelek rudarjev je več dni skopal 60 čevljev globok rov do Sand Cave, kjer je Collin ležal.
Zdravnik ' je dognal, da je Collins umrl šele pred 24. urami. Collins se je podal v ta rov dne 30. januarja ob 10. uri dopoldne; ker se je v neki ozki votlini zavalila na njegovo nogo večja skala, se ni mogel rešiti.
Izvedenci so skušali Collinso-vo truplo spraviti na površje, kar je pa preveč težavno in nevarno za rešilno moštvo. Vsled nedavne želje pokojnika, da bi rad za vedno počival v tej jami in z dovoljenjem njegovega očeta, so ga danes zagrebli na onem mestu, kjer je obležal.
BRIDGEPORT, CONN.
O mojem uradnem opravilu v Bridgeport, Conn, imam poročati sledeče:
Dospevši v Bridgeport v soboto dopoldne, so me društveni uradniki dr. sv. Jožefa jt. 148. KSKJ. čakali na postaji; odpeljali smo se na dom predsednika, br. Stefan -Pucko, kjer smo imeli malo posvetovanja. Zatem smo odšli do Rev. M. J. Goloba, kjer se je vršilo nadaljno posvetovanje; ob drugi uri popoldne' pa smo se vsi udeležili skupne posebne seje društva sv. Jožefa, kjer so se vršila nadaljna posvetovanja in so se zaslišala vsa pritožna dejstva od strani društva, faranov in župnika. Po dolgem posvetovanju se je dosegel obojestranski sporazum; seja se je zaključila ob 6. uri zvečer potem se je pa vršila društvena veselica, in razvila živahna agitacija za novo članstvo; priglasilo se je 14 novih kandidatinj in kandidatov in med njimi tndi Rev. M. J. Golob za pristop v društvo in veliko za mladinski oddelek, nakar se je vršil javni sprejem. Zabava je bila živahna; k temu je pripomoglo pevsko društvo in pa muzikant; vršili so se tudi navdušeni govori v dokaz medsebojnega sporazuma in sprave.
Prav iz srca želim, da bi članstvo društva sv. Jožefa, št. 148. ustrajalo na tem, da se vdrži na tem, kar smo dosegli ta dan; še veliko je polje za naraščaj društva, ako postanejo agilni in delavni med seboj za skupni blagor naselbine, društva in KSKJ.
Zahvaljujem se uradnikom društva za naklonjenost, kakor tudi članom in članicam za udeležbo na seji. Zahvala so-bratu Alex. Zlatarju za vožnjo z avtomobilom, in posebno se moram zahvaliti Rev. M. J. Golobu za gostoljubno prijaznost mojega bivanja ves ta čas. Ostajam tudi nadalje naklonjen v vseh zadevah društvu in faranom v Bridgeport, Conn.	Asian Grdina. •
gl. predsednik KSKJ.
newbursKe vesti
— Kdor hoče živeti, mora delati, ali prositi ali pa krasti. Neki "Kvinlen" — večina len ni maral delati, prositi se je sramoval in je torej sklenil da bo kradel.
Kje je začelj ne vemo. Vemo pa, da je pred nekaj meseci, če ne že popred, začel krasti iz naših nabiralnikov v cerkvi. Več, ko je prišlo notri, bolje je živel. Ako ni bilo pobrano ob nedeljah ta*.oj po maši, je popoldne že slana vzela vse. Pazili smo, pa ga ni bilo mogoče zasačiti. Postal je konečno tako domač, k<?t — kakor je rekla neka žena —: hišna podgana. Pretečeni te
1732 - 22. FEBR. - 1925.
Prihodnjo nedeljo, dne 22. februarja se bo po vseh naših Združenih državah obhajalo 193. rojstnj dan očeta naše domovine, največjega ameriškega domoljuba in prvega predsednika. George Washingtona.
Ker pade ta spominski dan baš na nedeljo, bo v pondeljek, dne 23. februarja postaven praznik; ta dan bodo zaprte vse sodnije, pošte in šole, da se na primeren način proslavi spomin največjega moža in osvoboditelja naše domovine, George Washingtona.
George Washington je bil rojen dne 22. februarja, 1732 v Bridges Creek, Va. V mladosti
VELIKA RUDNIŠKA KATASTROFA.
V DORTMUNDU NA NEMŠKEM PONESREČILO MNOGO PREMOGARJEV. MED ŽRTVAMI JE GOTOVO DOSTI SLOVENCEV.
Dortmund (Porurje), Nemci-1skrbeh, da ne pride morda v ja, 12. februarja. — Sinoči jelNemčij^ do resnih nemirov, nastala v tukajšnjem Steinovem Priče trpljenja žrtev, premogovniku grozna razstrel- V kolikor je rešilno moštvo ba plinov, vsled katere je izgu- dognalo, so se zajeti premogarji bilo "okrog 150 premogarjev j vso noč borili s smrtjo, da bi svoje življenje. Do danes so j se rešili; toda ogenj in strupeni spravili na površje že 138 tru- plini so jim zastavili pot. V
pel; nesrečne žrtve pa še vedno iščejo, ker se je nahajalo v rovu za časa katastrofe okrog 200 rudarjev
den pa je začel celo otroke j je bil po poklicu zemljemerec. nadlegovati. Otroci so si nje- kasneje pa lastnik plantaže (na
got obraz zapomnili in zadnji petek, ko je prišel neki tujec "molit križev pot", to stvar naznanili. Par mož se je skrilo v zakristijo tako, da so imeli nabiralnike Rred očmi. Kakor hitro so otjroci vsi odšli iz cerkve, je uzmovič stopil k nabiralniku in ga odprl. Ko pa je enkrat skončal svoj "križev pot" je prišel iz cerkve, kjer je bil sicer sprejet in prejet, toda ne uljudno. Policija je bila takoj na mestu in uzmovič je bil vesel, da je bila, godila se mih je slabo. Tomaž Mrvar, razjarjen radi izvabljenja otrok, mu je pripeljal zaušnico, da je uzmovič utaknil nos v tla. Drugi so mu dajali vsak nekaj za spomin., V soboto zjutraj je prišel pred sodnika, Stevens, kateri mu je naložil, 30 dni v prisiljeni delavnici in $50.00 kazni. Menim, da si nazaj ne bo drznil tako hitro.
—	Društvo sv. Jožefa K. S. K.
. je imelo zadnjo nedeljo prijazno zabavo, katere se je udeležilo veliko število ljudi.
Prihodnjo nedeljo se vrši farni banket. Pri tem banketu bo svirala krasna orkester godba in bodo tudi druge zanimivosti. Vsi farani so vabljeni; vstop pa bodo imeli le oni, kateri pred petkom kupijo vstopnice. Ta banket se vrši v po-čast lanskim cerkvenim odbornikom, da se jim na ta način izkaže priznanje za njih delo. Vsi odborniki, kateri so lansko leto izvrševali svoj posel, imajo seveda prosti ustop. In vsi naj pridejo.
.. —Bolna je že več tednov Mrs. Krall iz 78. ceste. Upamo, da se ji k mak) povrne ljubo zdravje in jo privede na dan.
— Poročila se je Miss Frances Zotlar, hči dobro poznanega rojaka John Zotlar iz Randall, O. Mati njena že počiva kakih osem let na Kalvariji in vsa ta leta je bila Frances svojim mlajšim sestricam skrbna mati. Sedaj pa je sklenila trajno vez z Math Filipovičem in upamo, da jima bo sijalo solnce sreče celo življenje.
—	Eden naših vrlih in dobrih fantov od fare je Frank Jappel iz Randall. Frank je pred nekaj časa začel tiakozvani "feed store". Tam je skozi celo leto polno konj, katere imajo bogataši in drugi za njih
pri tej trgovini. Fraak je tudi že večletni član K. S. K. J.
sadov). Ko se je oženil, je živel v Mount Vernon, Va. Komaj 24 let star, je bil že poveljnik večje armade, ki se je uspešno branila proti Angležem. Kasneje je postal vrhovni poveljnik cele ameriške armade.
Za prvega predsednika Združenih držav je bil ustoličen leta 1789., star 57 let. To službo je opravljal sedem let. deset mesecev in štiri dni. Umrl je 14. decembra, 1799. star 67 4et.
Večna slava in čast George Washingtonu!
-o
NATURALIZACIJE TEKOM DECEMBRA.
V decembru, lanskega leta je bilo v vseh Združenih državah naturaliziranih ! 12,277 inozemeev. Na prvem mestu stojijo Poljaki, katerih je dobilo 2,314 državljanske papirje. Za njimi stojijo Italijani, potem bivši podaniki britanskih dežel, nato oni iz Ruske, Nemčije, Cehoslovakije, Ogrske in Grške. Novi državljani, rojeni v Jugoslaviji, so na devetem mestu: 337 Jugoslovanov je dobilo drugi papir. Črnogorci so navedeni posebej s 5 naturalizacijami.
Zanimiva pridiga.
Rev. Vitus Hribar, župnik cerkve Marijinega Vnebovzetja v Collinwoodu bo imel prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. med sv. mašo ob 10:80 dopoldne zanimivo pridigo o katoliškem časopisju. Ker je mesec februar namenjen agitaciji za katol. časopisje, so verniki uljudno vabljeni, da se udeleže te sv. maše. Katol. časopisje je tudi za naše slovenske razmere važen faktor.
enem rovu so našli že šest živih rudarjev. Našli so tudi kos papirja, na katerem je bilo zapisano: "Zdaj je pol enajstih.
Označeni premogovnik, ki je j Sedemnajst nas je bilo. Dva last velekapitalista Stinnesa, je sta umrla. Petnajst nas je še. bil po zatrdilu izvedencev Kari Ott." Nato je sledila vr-opremljen z vsemi modernimi stica: "Ura je enajst in mi varnostnimi ' napravami.Raz-1 smo strašno izmučeni." , Isti strelba je najbrž nastala vsled - podpis. Zadnja vrsta se čita: tega, da je iskra iz kakega stro- "Se devet nas je."
ja vnela plin v rovu. V tem premogovniku se ni zadnjih 24 let pripetila še nobena nesreča.
Katastrofa je nastala v bližini glavnega rova ali vrhnje plasti. Vsled tega se je ogenj in dim razširil še v spodnje dve plasti do 500 metrov globoko v
Šestortca živih je bila v nezavesti, ko je prišlo rešilno moštvo. Eden teh je umrl med potjo, štirje leže v bolnišnici in en sam je mogel iti domov. Druga največja rudniška katastrofa na Nemškem.
Zadnjo razstrelbo v Dort-
zemlji. Eksplozija je bila tako.; mundu se prišteva drugi naj-močna, da je rudarje, nahajajo-! večji ^ični katastrofi na Nem-če se v bližini rova, vrglo več'škem. Doslej so spravili na pomet rov proč; njih trupla so do.vršje že 138 trupel ponesreče-nespoznanja razmesarjena, več nih rudarjev; številno jih je pa delavcev je pa zaduši} plin. >4-1 *e v rovu- ^^ 1909 & iz*u~
; bilo življenje povodom slične Žalostni prizori pred rovom, katastrofe v Radbonu 341 ru-Nepopisni so bili prizori, ki, darjev. so se odigrali pred rovom ža Mnogo naših rojakov prizadetih losti in smrti. Na lice mesta je| Opomba uredništva: 'Kakor prihitelo mnogo žena in otrok, j znano, živi v Dortmundu na očetov in mater ter drugih so- Westfalskem številno Sloven-
rodnikov ponesrečenih rudarjev, da so bili priča, ko so grozno obžgana trupla njih ljubljencev spravljali na površje, foka. Vdihovanja in obupnih klicev pri tem prizoru ni mogoče opisati.	(prihodom semkaj na Westfal-Ko je rešilno moštvo pri- skem. Ker nimamo med taraoš-
cev, ki delajo večinoma v tamkajšnjih premogovnikih. Sko-ro. gotovo je med temi žrtvami tudi dosti naših rojakov. Mar-sikak, v Ameriki živeč slovenski premoga r je živel in delal pred
neslo prvo truplo na površje, se je zbralo okrog nosilnice nad
njimi rojaki nobenega posebnega poročevalca, bomo o tem
100 žena in otrok; pri tem je poročali, ko dobimo liste iz sta-morala policija vzdrževati red re domovine.
vsled velike zmešnjave.	,	-—o—--
IZID NARODNIH VOLITEV Nemčija žaluje.	j y JUGOSLAVIJI.
Berlin, 13. februarja. — V j Waahington, D. C. (Poroče-znak javnega žalovanja povo-; valni biro po8ianištva kraljevi-dom grozne katastrofe v Dort- ne SrboVf Hrvatov in Sloven-mundu je bila danes nad po- cey) _ uradnem poročilu slopjem parlamenta obešena za-j mfnistra za notranje zadeve, stava na poldrog. Predsednik ki je bilo objavljeno 10. febr. Ebert je poslal v imenu vlade brzojavno sožalje vsem prizadetim družinam, med tem, ko se
volitev
—Z delom gre tukaj v jek-j lamah nekam srednje. Boljše 1 bi bilo lahko, slabše je pa že j tudi bilo. Delo se na novo tež-j ko dobi. Kedor ga ima, naj gaj ne pušča sedaj, ampak naj po-1 trpi za nekaj časa, da se odpre; delo na poljih zunaj mesta. To! naj bi si zapomnili posebno nekateri nadih mlajših, ki soj brez dela že mesece in čakajo na "snap". Kdor gleda samo na to, kedaj bo dobil dobro plačo z malim delom* naj si zapomni, da tovarne take službe dajejo zanesljivim, stalnim delavcem, in ne čakajo kedaj
je izid skupščinskih sledeči :•
. . m	Vladni blok: radikali 141.
je nemški kancler Luther po- Pribičevič 21 SkUpaj 162.
podal v Dortmund. Kot prvo I B,ok opozicije 140 in aSmr. pomoč je vlada nesreerum dru- j Hrvaška kmečka republiksns-žinam določila 50,000 • mark kfi gtranka (Radič) 6g dem0_
podpore.	krfiti digidenti (DavidoviČ)
Vsa Nemčija žaluje vsled ne-i 39 g,ov ,judska gtranka (Ko_
pričakovane velike katastrofe v	19> bosanski mualima.
Dortmundu; vse ima sočutje z
ni (Spaho) 13, Nemci 5, zem-
pomilovanja vrednimi sirotami. ,joradnici	4 črnoj?oniki fede_
V Dortmundu vise vse zastave' ,...„.	... . , ,x .. . , na poldrogu in vsa zabava 1 išča |:VjSS^J* so zaprta. \.
dirke. Želimo m« obilo uspeha bo kaka cigareta pripeljala
kakega 17 ali 18 letnega po-balinčka za nos v tovarno.
Delavstvo protestira.
Berlin, 14. februarja. — Razne delavske organizacije so za jutri napovedale po celi Nemčiji velike protestne shode vsled
gVsi ministri so izvoljeni, razen šurmina in Drinkoviča.
Zaslužena kazen.
Poročali smo £e, da je bila nedavno okradena Frank čer-netova zlatarska podružnica na E. 79th St. Roparja so kmg-\
številnih umorov v dortmund- < lu potem prijeli. Piše se Willi-skem rovu, koje so povzročili am Saftig, in je 46 let star. nemški velekapitalisti. Osobito Sodnik Weygsndt ga je prete-hudo napada kapitaliste list kK teden obsodil radi tega ro-"Die Rote Fahne" (Rdsča za- j pa na 14 let ječe. Star bo to-stava), glasilo komunistične j rej 60 let, predno pride zopet stranke. Vlada je vsled tega v'na svobodo.
•	. •• -nr.. *
> K. S K. JB
ZAHVALA.
Društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote v Chicagu, je imelo svojo maškeradno veselico dne 8. februarja t. 1., katera je nad vse sijajno izpadla.
Društvo tem potom izreka najlepšo zahvalo veseličnemu odboru, za ves trud in delo. Hvala lepa sosestri Mrs. J. Ter-selich za tak trud in za tako krasne in številne dobitke. Hvala lepa sosestri Josephine
leženec te naše prireditve popolnoma zadovoljen.
Torej na veselo svidenje dne 22. februarja v novi mestni dvorani!	•
Za pripravljalni odbor:
Mary Champa, tajnica. Opomba uredništva: Tega vabila nismo mogli priobčiti v zadnji številki, ker nam je do-
šlo šeje minulo sredo.
SSsS . 3 i i":•F
Naznanilo ili poziv. Senica, Mary Omerzel, Frances j na veliki maškarni ples, kojega Falle, ki so se potrudil* in da- priregjuje društvo sv. Mihalja,
rovale za prigrizek.
Enako smo se doliiH zahvaliti našim . spretnim kuharicam za takb okusno večerjo in toč no postrežbo.
Istotako se zahvaljujemo našim slovenskim trgovcem in obrtnikom za oglase na programu.
Dvorana je bila polna občinstva, kar znači, da je društvo naredilo zelo lep uspeh v finančnem oziru.
Se enkrat hvala vsem Članom in članicam sobratskih društev in sploh vsem, ki ste se omenjene prireditve vdeležili, ker s tem .ste pripomogli do tako krasnega uspeha našega društva.
S spoštovanjem in pozdravom,	Odbor.
Društvo av. Genovefe, št. 108, Joliet, 111.
S tem nazn&njam cenjenemu občinstvu v Jolietu, 111., ter okolici* da frifedi naše društvo velika plesno veselico zvečer na pustfri torek (dne 24. /ebruar-ja),' V Slovenia dvorani.
% Odbor uljudno vabi vse cenjene sosestre, posebno pa deklet« in fante, sploh vse rojake inje, bivajoče v J&ieffu. e in Lockportu, da bi se vdeietili te naše veselice, ki bo zadhja pred pustom. Igral bo znan Harriet-Sweet orkester. Tortej na veselo svidenje "dne 24. februarja!
Kar se tiče pobiranja ases-meflta. bi priporočala to-le: Ne bi rada videla, če bi kdo
■r	"Ski.
asesment prinesel k meni na dom, pa bi me ne bilo tedaj doma, ker sem bolj oddaljena. Zato bom asesment na domu pobirala dvakrat na teden, in sicer vsak četrtek ter v nedeljo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. Vsako sejo bom pa tu-fli v šolski" dvorani že ob 1. uri, da bo lahko vsaka članica asesment že pred sejo plačala.
Cenjene mi sosestre! Se na to bi v vas rada opoftinila, d* bi se v tekočem letu bolj zanimale za pridobivanje novih članic, oBohito pa še za novo članstvo v njladinski oddelek.
S' aosestrskim pozdravom, Antonija S t rana, tajnica
1016 Wilcox St.
br. 163 K. S. K. Jednote, Pittsburgh, Pa., u ponedeljak večer, 23. februara, 1925 u hrvatskoj crkvenoj dvorani u Millvale, Pa.
Uz to pozivamo svu našu bra-ču, sestre i prijatelje, Hrvate, Slovence i Srbe okolo Pitts-burgha, da nas taj večer posje-tiju u što večem broju. Djeliti čeju se tri nagrade za maškare i to za prvo u narodnoj noši, druga za najljepšo i treča za najružnijo maškaro. Svirati če dobro poznati V. Golubičev orkester. Početak zabave točno u 7. sati na večer. Ulaznina po osobi 35, centi.
Uzto kličem: "dobro nam do-šli;" a za dobar domači prigri-zak i dobreg domačeg napitka hu se pobrinil pripravljalni odbor.
Još ^opominjam našu bracu, mlade i stare osobito članstvo da se vdeleže ovog plesa. Bomo si svi zaplesali sve u "šest-naest" madjarski "čardaš," da burno nazdravili — dobro jutro — "fašinaku," a ujedno i god imendana sv. Mate, našim godovnjakim. Baš nam bu prilika da je dobro povežemo i pomočimo. Bračo i sestre! Bog zna, bomo !i več kada vsi skupaj na bali jer u 7 tjedni se tuga puno preokrene. Uzto još kličem: "Svi nam dobro došli! Mlado i staro." Burno vam v coma zadovoljni i zafalni una-pred.'-
Još primite mnogo pozdrava, vaš, vam udani
Matt Brozenič, tajnik.
169
iit vabita.
tja se vsem Jugoslova-Chiaholm, Minn., in oko-v naših sosednih nasel-; da bo naše žensko pod-društvo sv. Ane, št. 156 Jednote priredilo veselico, oziroma dve dramatični igri dne 22. februarja ob 7:30 »večer v Community Building, aH v novi Mestni dvorani..
Prta igra bo "Pri gospodi," druga pa kava" ter "Pipo tobaka." To ao zek> razveseljive burke, ki bodo povzročite vsem glodalcem dosti »meha. .
iz MJa-
Drušlvo sv. Jožefa, št. v Collinwoodn, O.
Na redni društveni seji se je predstavilo šest novih kandidatov za sprejem v društvo. Navzoče " članstvo je v splošnem navdušenju sprejelo te nove so-, brate in sosestre v svojo sredo, ter jim zaklicalo trikratno Slava v počast teh odličnih rojakov.
Ker je število članov že toliko narastlo, da se ne more v kratkem času, ki je na razpolago, nabrati od vseh mesečne prispevke, se je na društveni seji določilo še en dan v mesecu, kjer se bo sprejemala me-sečnina; določilo se je vsako tretjo nedeljo v mesecu od 9. do 10. ure v cerkveni dvorani za vplačila mesečnega asesmenta za tiste člane, ki ne morejo priti iz kakoršnegakoli vzroka na redno društveno sejo. Prihodnja nedelja, 22. februarja je tretja nedelja v mesecu; prosim torej vse tiste, ki niso še poravnali. mesečnine, da isto na-rede določenega dne.
Naproša se obenem vse člane in članice, da se odzovejo pozivu K. S. K. Jednote v pridobitev novih članov; ako bO »»redil vsak svojo društveno dolžnost, tedaj nam je zmaga go-
S sobratskim pozdravom, Ernest Terpin, taj O
P*. — Danes na jam žalostno je zadela našega brata Rudolf Simoniča, nadzornika našega društva sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. Jednote s tem, da mu je kruta smrt odvzela predrago mlado ženo, Mrs. Annie Simonič, staro komaj 20 let, ki je btta njegova največja zemeljska sreča in ki ga\}e nad vse čislala ter ljubi-
-Zdela sta se oni najsrečnejša človeka na svetu, ko sem ju videl, kako sta živela skupaj v slogi, zadovoljnosti in veselju. Toda vso to srečo jima je neizprosna smrt nepričakovano raztrgala v nedeljo, dne 8. februarja ob 8. uri zjutraj ter razdrla vez ljubečih se src zavedno. Ravno ko je prvič zvon cerkve sv. Petra klical vernike k sveti maši, je ta mlada žena izdihnila svojo blago dušo po prejemu svetih zakramentov, katere so ji podelili častiti gospod, Rev. Luka Gladek. Sele pred štirimi tedni je rekla: "Jaz bom umrla na nedeljo ob 8. uri zjutraj; zakaj, v sanjah se mi je prikazal angelj in to povedal."
Kakor je prerokovala, tako se je tudi zgodilo, da je bila poklicana k Večnemu Očetu na napovedani dan.
Pokojna Mrs. Annie Simonič je bila rojena Kambič; poročila se je šele dne 6. oktobra, 1924; torej se je morala za večno ločiti od svojega ljubljenega moža komaj po štirimesečnem srečnem zakonskem življenju. Prerano umrla Annie Simonič je bila vzor prave ameriške Slovenke, vzgojene iz katoliške družine. Bila vam je vedno vesela, družabna in odkritosrčna, ter kot ameriška Slovenka, vedno tudi ponosna na njen materinski Blovenski jezik.' Prednb je zbolela, je tudi več let pela na koru cerkve sv. Petra.
* Rojena je bila v Šteeltonu, J*., dne 20. julija, 1905; spadala je k društvu Marije Milosti Polne, št. 114 K. S. K. Jednote. pri katerem je bila leta 19i?-"> izvoljena za predsednico, zadnji čas pa za blagajničarko. Pri označenem »društvu, dasi-ravno 2e 18 let staro, je bil to prvi slučaj, da je kaka članica tr&a društva umrla. Dosti je zraven že priletnih članic, toda smrt si je za svojo prvo žrtev izbrala našo nepozabno Ano Simon ičevo. Društvo bo svojo
g. FEBRUARJA, 1925.
vrlo in pokojno sestro gotovo ohranilo v trajnem spominu. Kako hud udarec je to v prvi vrsti zatnjenega, komaj 25 let starega moža, Rudolf Simoniča; ta izguba je zanj nenadomestljiva. . Predno je pokojnica umrla, je rekla svojemu molu: "Rudy, ti si mi na tem svetu en angel, in tVoja mama pa drugi angel. Reci: Z Bogom 1 vsem ostalim!" nato je za vedno zatisnila s\oje oči.
Pokojnica zapušča soproga Rudolfa Simonič, očeta in mater, Joaip in Barbara Kambič, pet bratov in tri sestre: Josip, Frank, Louis, John-in William; Barbara, Mary in Theresa Kambič.
Pogreb se je vršil dne 10. februarja. Istega se je vdele-žilo društvo Marije Milosti Polne in pokojnico spremilo na zadnji poti v cerkev sv. Petra, kjer je Č. g. župnik, Rev. Luka Gladek bral peto sveto mašo ob asistenci Rev. Ambroža Sirca in Rev. Michael O'Flynna. V ta namen so naše častite šolske sestre cerkve sv. Petra oltar s črnimi trakovi pregrnile ter tako izkazale pokojnici zadnjo čast, preostalim pa sočutno sožalje. Po sveti maši se je sprevod iz cerkve počasi pomikal proti Harrisburgu na Mount Calvary pokopališče, kjer so našo nepozabno Annie položili k večnemu počitku v črno zemljo.
Društvo Marije Milosti Polne, št. 114 se je tega veličastnega pogreba vdeležilo v velikem številu, tako ji je tudi naredilo lep špalir v cerkev in iz cerkve kot svoji prvi umrli Članici *in marljivi sosestriV tako ji je tudi podarilo velik, krasen vene<\ v zadnji pozdrav. Ob odprtem grobu se je v imenu društva od pokojnice poslovila Mrs. Mary Starasinič, predsednica društva. Vseh, kateri so darovali vence, ne morem tukaj navesti, omenim naj le, da je bilo na nekem avtomobilu za sedem oseb natlačeno in polno krasnih rož ter šopkov. V rcarnici, tako velikega in krasnega pogreba še ne pomnimo v zgodovini naše naselbine, kakoršnega je imela pokojna Anna Simonič. Bilo je vdeležencev v 35 velikih avtomobilih, in sprevod je bil dolg skoro dve milje.
K sklepu izrekam iskreno sožalje hudo prizadeti Kambičevi in Simoničevi dhižini, osobito pa sobratu Rudolf Simoniču, neutolažljivemu soprogu pokojnice. Pokojnici riaj sveti večna luč!	V A. M. .
Posnemanja vredna družina.
Sobrat Jurij Duraiija je bil rojen 1. 1870 v Žužemberku na Dolenjskem; semkaj v Ameriko je prišel kot 20 letni mladenič leta 1890. K našemu društvu sv. Alojzija, Št. 42 K. S. K. Jednote je pristopil dne 7. marca, 1917. Njegova žena Ana je bila rojena v vasi Rakova pri Metliki leta 1885. V Ameriko e prišla leta 1899 ter je pristopila k našemu društvu leta 1922. Danes pa zavzemata častno mesto pri K. S. K. Jednoti z največjo družino iz Steel-tona pri društvu sv. Alojzija, št. 42, kajti vsi (12 po števila), spadajo k temu društvu; to je menda druga največja družina pri naši Jednoti! V aktivni oddelek spadajo: oče, mati, sina MarkQ, 22 let star;-John, 20 let star; hči Mary, omožena Fr. Nazaj, 24 let stara, Annie, 18
let stara in Catherine, 16 let stara. V mladinskem oddelku so sledeči: Anthony, 14 let; Joseph, 12 let; Frank, 4 leta; Jo-hana, 7 let, in Barbara, 9 let; torej pet v aktivnem in sedem v mladinskem oddelku.
Ze večkrat sem želel dobiti sliko te, posnemanja vredne družine, da bi jo priobčil v našem "Glasilu," to se mi je posrečilo šele sedaj ob srebrni poroki sobrata in sosestre Duraiija, ko so se zbrali vsi njuni otroci v krogu svojih ljnbih starišev, gotovo v ponos irt veselje povodom njunega srebrnega jubileja.
Bog živi vso vrlo Duralijevo družino zdravo in čvrsto še na mnoga, mnoga leta, da bi ta ponosna zakonska dvojica dočakala še zlato poroko!
A. Malešič.
Slovesnosti in drugo v Springfieldu, 111.
i

fflmkfflm*
r;
V * |
i ipil

Srebrnomadnik Rev. Prftncis S. Mažir, župnik cerkve sv. Barbare v Springfield, ia Ustanovnik in predsednik dr. sv. Jožefa it. 189. K. S. K. J.
DRU21 NA SOBR. JURIJA DURAL1JA.	|
1'rva vrata od leve na desno: Josip, 12 let star, Frank 4, Jurij Duraiija, oče, star 5® le«; Ana Duraiija, mati, stara 40 1; Ivana 7, Barbara 0 let.
Gornja vrsta: Anthony 14 1., John 20, Marko 22, Mary 24, Annie 18 in Catherine 16 I. sinovi in Mere.
S predatoječo sliko vam predstavljam vrlo ameriško slovensko družino našega sobrata Jurij Duraiija in njegove žene Ane; ta srečna zakonska dvojica šteje deset (10) otrok, vsled zasluži v celem našem ltonu najbolj častno mesto. To sliko navajam tukaj, ker sta
dom in za boljšo bodočnost svojih otrok. Pred štirimi leti si je sobrat Duraiija kupil svojo lastno hišo na 228 Fredrick St, kjer je do letos stanoval. Ker je pa vedno gledal za boljši dom svoje družine, zato je letos zgradil novo lično hišo v središču naše naselbine, blizu farne
Mr. in Mrs. Duraiija dne 11. isle in cerkve sv. Tetra, na 421
S. 2nd St. To je v resnici krasen dom z osmimi sobami. Do
pripomogli njegovi " vigoj^ni otroci, delajo štirje: in Gather o pri
Stari S i Rev. Fc. S. Mažirja (prednja vrsta). Slika posneta 1. 1922. v Jugoslaviji povodom rlate poroke njegovih stariiev Rev. Mažir stoji v sredini.
V naši slovenski ccrkvi sv. j je vršila v naši cerkvi, ko je Barbare too v zadnjem času; Rev. Francis S. Mažir dne 29. obhajali razne slovesnosti. Na i januarja daroval slovesno peto starega leta dan ji^naš častiti; sveto mašo v zahvalo ob prili-sospod župnik, Rev. Francis S. i ki triinpetdeaetletnice poroke Maiir obhajal srebrno sveto: njegovih starišev, Jožefa in Ma-mašo. Ker v zadnjem času ni j rije Mažir. Šolski otroci so
daljevanje njihove zakonske ljubezni in zvestobe. Očetu je podelil zlato pastirsko palico v znak, da so bili tako zvesti pastir svoje družine, materi pa je poklonil velik zlat križ v hvaležno priznanje za njeno voljno prenašanje vseh križev, bridkosti in težav pri vzgoji in vzre-ji treh svojih otrok; obema pa je podaril krono iz zlatih mirt z molitvijo, da bi se ta zemeljska krona spremenila v nevenljivi venec nebeške slave v večnosti. Slovesnost je trajala tri dni z običajnim veseljem vernega naroda v Slovenskih Goricah. ? Slavljencema pa Bog daj dočakati še dijamantno poroko!
V nedeljo, dne 8. februarja smo pražnovali štirinajstletnico započetka naše slovenske župnije. Springfieldski ameriški časniki so objavili na odločno pro-minentnih • prostorih laskava poročila slavlja s slikami. Tam poročevalec opisuje zgodovino naše slovenske cerkve in šole. Častno omenja ustanovitelja, č. g. Albin Moder, njegovega naslednika, č. g. Franka Saloven, ki sta z nepopisno požrtvovalnostjo hi dušno pastirsko vnemo prva skrbela za časni in dušni blagor springfieldskih Slovencev. Opisuje tudi delovanje sedanjega našega župnika č. g. Franca Mažirja za dobrobit Sloveficev, Slovakov, Hrvatov, Poljakov in nemških Ogrov. Osobito omenja otvoritev in razvoj naše slovenske šole. Leta 1918 90 Je postavilo selo lepo zidano župnišče in nakupilo se je posestvo, ki bo zadostovalo za vse cerkvene in šolske potrebščine. Poročevalec omenja tudi, da so nekateri Slovenci v Springfieldu znani kot radikalni-"rdečkarji." iz česar sledi, da jim Amerikanci ne zaupajo, zategadelj so in bodo ostali ničla v politiki in socijalnem življenju.
• V nedeljo, dne 15. februarja, sta obhajala Mr. in Mrs. John Bonča, oba člana K. S. K. Jednote, tridesetletnico svoje poroke. Bila je lepa slovesnost v cerkvi. Častiti gospod župnik. Rev. Mažir je daroval peto sveto mašo v zahvalo. Slavljenca in njuni otroci so sprejeli sv. obhajilo. Navzoči so bili tudi člani društva sv. Jožefa,, sv. Barbare in sv. Rozalije. Dal Bog, da bi slavljenca dočakala še zlato poroko!
Poročevalec.
bil trdnega zdravja, da je moral pod vodstvom naših sester peli betu ** njih krasne besede, ka ležati dvanajst tednov v poste-! krasno latinsko mašo in spre- * lji, je bila slovesnost zelo pri-|jeli skupno sv. obhajilo za Iju-proafca/ Slavljenec je daroval | be stariše našega gospoda žup-peto sveto mašo z blagoslovom, j nika. Oče in mati stanujeta na pri kateri Jo pel šolski pevski: svojem, posestvu pri Sv. Ani v
zbor. Soiarjj so pristopili k svetemu obhajilu, katero so darovali zdravje svojega dušnega pastirja.
Slovenskih Goricah in sta še oba pri trdnem zdravju, ako-ravno so oče že 80, mati pa 84 let stari. Leta .1922 je bil go-
Prvo Vato mašo je slavije- j spod župnik Mažir v Jugoslavi-nec daroval -leta 1899 pri Sv. i ji ob priliki zlate poroke nje-Ani v Slo venskih Goricah na govih starišev. Bil je to ma-
Springi' enem j ni vo, skegjV zervnlŠ
od leta 1915. Ob- poročat lastnega svojega očeta tudi aktiv- in mater povodom zlate poroke. 130. infanterij- Radosti in veselja starišev in ata ter kora re- sina pač človeški jezik ne more v ameriške jih illinoj (legislature) državne
»o bile ko je g. doma-
Waukegan in North Chicago. IH. 4- Akoravno že malo pozno, pa vendar si ne morem drufače, da bi se ne zahvalil tudi jaz kot predsednik društva Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote vsem onim, ki so pripomogli, da je dvajsetletnica našega društva dne 18. januarja t. 1. tako sijajno izpadla.
Ne bom se pa zahvaljeval vsakemu posebej po imenu, ker bi moral pisati dva dni skupaj; zatorej se zahvaljujem v imenu društva Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote sploh vsem skupaj. Posebno lepo zahvalo izrekam našemu prečastitemu gospodu župniku Rev. Fr. Až-
tere smo čuli v cerkvi in dvorani. Hvala za vdeležbo tudi glavnim uradnikom K. S. K. Jednote. Dalje hvala vsemu občinstvu, kakor tudi vsem našim sobratskim društvom za mnogoštevilno vdeležbo.
Pozabiti pa ne sinem tudi naših kuharic in naših "kelnaric," ker so se tako trudile za nas. Hvala tudi članom in članicam za darove. Hvala Frank in Ignac Hoduiku, Frank Žnidaršiču in John Hladniku st., ker so-tako lepo potrkavali pred sveto mašo in po maši. Lepa hvala cenjenemu Dramatičnemu klubu za sodelovanje med banketom. Živeli vsi skupaj!
Končno naznanjam, da na* jc zapustil za nekaj časa naš sobrat Frank Ovsenek; šel se je Zdravit v Minnesota. Koliko časa bo ostal tam, mi ni znano; vsekakor mu pa želimo skorajšnjega okrevanja in povratka
/ nazaj med svoje sobrate in prijatelje.
Kpnčno se še enkrat prav prisrčno zahvaljujem vsem skupaj in iskreno pozdravljam vse ce-njwio članstvo naše K. S. K. Jednote.
John Cankar,
predsednik društva št. 79.
Bridgeport, 0. — Okoli; polnoči dne 10. februarja je tukaj storil nesrečno smrt eden izmed poznanih slovenskih godcev na harmoniko, rojak Josip Matko. Ko se je vračah omenjeni čas proti demu. ga je zadela poulična železnica, ter ga poškodovala do nezavesti ne pa še smrtno nevarno; ko so ga spravili na varno ter' pričakovali ambulančni voz, da ga popelje v bolnišnico,' pridrvi neki avtomobil z hitro
Pokojni, brat John Reitz je bil poškodovan v rudniku že pred letom dni, in od tedaj je vedno bolehal vsled poškodb. Ker je imel zlomljeno hrbtenico, je trpel hude bolečine tako, da je obupal. Svoje trpljenje si je v dušni zmedenosti odstranil s tem, da je použil količino strupa. Umrl je dne 4. februarja ob 11:20 dopoldne. Tukaj zapušča soprogo in štiri nedo-rastle otroke.
Tajnik društva št. 135.
Kam pa na pustno nedeljo? N. Chicago-Waukegan, 111. —
Zopet se bliža pustna nedelja, ki bo na 22. februarja.
Kakor je že navada, ravno tako tudi letos priredi tukajšnje društvo Vitezov sv. Jurija veselico in igro s pomočjo naglico ter: Slovenskega Dramatičnega klu-
trgovine itd. Vseh dobrot je nemogoče našteti, katere je naša K. S. K. Jednota tudi v drugih ozirih našemu narodu delila tekom dolgih 30 )e\. K sklepu je brat glavni tajnik še čestital jolietski naselbini, ker se sedaj
-
K XXII. Svetemu letu. [človeškega rodu — k papežu po
vsled neprevidne vožnje zadene ba v Mr. Frank Svetetovi dvo-
poulično karo, in nato se zaleti naravnost v hudo poškodovanega rojaka in ga na mestu usmrti ♦ >
Jako čuden in žalosten slučaj! Voznik avtomobila je Poljak ter se nahaja v zaporih; pravijo, da je bil pijan, gotovo zasluži ostro kazen za to nepremišljeno predrzno dejstvo in nesrečo.
Pokojni Josip Matko je bil doma od St. Jerneja na Dolenjskem ter samec, star je bil 50 let; tukaj zapušča več sorodnikov in v starem kraju, kakor sem čul dva brata. Več let je bival v Claridge, Pa., a tukaj je bil 16 let v naši naselbini. Bil je član društva Edinost, št. iS S. N. P. Jednote in, društva Rožna dolina, št. 119 -S.. S. P Zveze. Pokojnik je bil vnet pristaš socialistične stranke ter je vedno in povsod deloval za uresničenje njenih idej.
Mihael Hočevar.
rani ob 7:30 zvečer.
Igra, katera bo vprizorjena, se imenuje "Skriven zaklad," burka v treh dejanjih.
Kdor hoče prebiti pustno nedeljo v pravem užitku in razvedrilu, naj se vdeleži te veselice, kajti pripravljeno bo za vse lačne in žejne; domačega želodca in špehovke ne bo manjkalo, za žejne bo pa kapljica prav iz kota. Po igri sledi ples in prosta zabava.
Na svidenje!	. [
Andrew Cepon, ml.
--o-
Sijajen banket jolietskih društev.
Joliet.~T11. — Vsem znancem in znankam v Clevelandu, O. naznanjam, da sem imel prav prijazno vožnjo in da sem zdrav in srečen prišel v Chicago in Jdliet, 111. Vsem ' Clevefandča-nom pošiljam prisrčne pozdrave in upam, da se zopet Vidihfe.
Ignac Gfiha, član dr. sv. Lovrenca, št. 63
Pittsburgh, Pa. — Pittsbur-žani smo še danes malo prestrašeni vsled velike teme zadnjo sredo dne 11. februarja dopoldne. Takega naravnega pojava še nikdo ne pomni. Okrog 10. ure dopoldne je trajala v našem mestu kakih sedem mi nut taka črna tema, da človek, stoječ na cesti, še ne mogel videti svojih, pred očmi dišečih rok. Tedaj smo vsi mislili, da se ham v resnici bliža napovedani konec sveta! Pa, hvala Bogu, vsi smo še živi; posebno Slovenci! Zato se kar naprej veselimo in bomo se še veselil, do pravega konca sveta.
Kakor že znano, bo naše vrlo pevsko društvo "Prešeren" priredilo v soboto zvečer ob 7:30 21. februarja t. 1. v K. S. Domu na 57. cesti svojo veliko maškeradno veselico. Uljudno vas vabimo vse skupaj, da pri-hitite na našo zabavo, da pomagate k večjemu uspehu označenega društva. Pomislite, kaj je lepšega kakor so naše slovenske ^esmi, ki smo jih že peli v stari domovini in katere radi pojemo tudi tukaj v Ameriki.
Torej pridite na našo zabavo vsi, ki ste se 11. februarja strahu tresli. Pridite vsi žalostni, naš "Prešeren" vas bo razveselil. Tako lepega in zabavnega večera gotovo niste še nikdar doživeli, kakoršen bo dne 21. februarja v K. S. Domu. Na veselo svidenje!
Prijatelj slovenske pesmi.
Gilbert, Minn. — S tem naznanjam, da smo zopet zgubili enega člana našega društva sv. Cirila in Metoda, št. 135 K. S. K. Jednote in sicer brata John Reitz, ki je spadal tudi k društvu sv. Frančiška, št. 110 J. S. K. Jednote. K večnomu počitku smo ga spremili dne 7. februarja.
(Konec)
Za nadzornikom, bratom Opeko je bil pozvan k besedi nad zornik, brat John Germ iz Pueblo, Colo., ki se je lepo zahva lil vsem Jolietčanom za njih gostoljubnost. Dalje pojasnuje pomen 30 letnice naše Jednote in uspehe prirejenih katoliških shodov za naša katoliška načela in našo katoliško Jednoto Ko bomo letos obhajali .31. letnico obstanka K. S. K. Jednote, naj nas ta prilika navdušuje, da ne odnehamo z agitacijo.
Govornik čestita društvu št. 29 v Jolietu, ker je zadnji čas odvzelo zastavo zmage nekemu društvu v Coloradi. Pomni naj pa ves Joliet, da ta- zastava ne bo ostala za stalno tukaj, ampak samo začasno; država Colo rado bo zopet v ospredju z naj večjim krajevnim društvom! Dalje priporoča ustanovitev "Baseball lige" in raznih šport nih iger za naše mlade člane. Društva naj bi jim šla v tej za devi na pomoč. Dajmo mladini, kar ji gre in potem bo bodočnost naši organizaciji zagotovljena!
Brat nadzornik Zulich je govoril o napredku Jednote zadnja leta. Do istega smo dospeli z ustanovitvijo mladinskega oddelka; z uredbo National Fraternal Congress lestvice; z lastnim "Glasilom" in z bolniško centralizacijo. Prišel bo čas, da bo članstvo vseh naših društev spoznalo, da je napredek mogoč sam« v bolniški centralizaciji. Društva in posamezniki! Pristopajte sedaj v to centralizacijo, ker je do 1. julija t. 1. še pristopnina prosta! Dalje tudi ne pozabimo na pridobivanje novih članov v mladinskem oddelku.
Nadzornik brat Martin Šu-klje iz Eveletha, Minn, je zatem navzoče pozdravil v imenu vsega članstva minnesotskih društev. Dobro se še spominja Jolieta, 'ko je leta 1902 prvič pristopil h K. S. K. Jednoti in sicer k društvu št. 3. Dalje se je govornik zahvalil izbornim jolietskim kuharicam za tako fino danes pripravljeno večerjo.
Brat glavni tajnik Josip Za-lar je nato govoril o velikih za>-slugah naše Jednote, katere si je zadnjih 30 let istekla med ameriškimi Slovenci. Kot prva, oziroma najstarejša podporna organizacija je baš ona dosti pripomogla k ustanovitvi in povečanju raznih slovenskih naselbin širom držav. To nam pričajo krasni božji hrami (cerkve), slovenske farne šole, lepe
društvom (št. 29) in ker je do bilo sedaj kar dvoje društev (Št. 29 in 2) razpisane nagrade.
Jednotin blagajnik, brat J. Grahek se je v svojem imenu in imenu odbora jolietskim društvom zahvalil za izkazano čast na tem prirejenem večeru. Iskreno želi, da bi glavni odbor še v bodoče deloval tako solidarno kot deluje sedaj, kar bo nam vsem skupaj v korist.
Zatem je bil pozvan k besedi urednik "Glasila," brat Ivan Zupan, ki je po 13 mesečni odsotnosti iz Jolieta vse prisotne Jolietčane iskreno pozdravil. Izredno ga veseli, ker je zopeit dvoje krajevnih društev (št. t in 29) iz Jolieta vpisano v Zlato Jednotino -knjigo, dalje želi, da bi tudi v sedanji veliki kampanji zmagalo kako tukajšnje društvo, da bo ostala krona, oziroma prvenstvo vseh društev v Jednotinem rojstnem mestu.
Brat Martin Težak, večletni predsednik društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 iz Jolieta se zatem zahvali glavnemu odboru in članstvu za vdeležbo. Ce bi se bil banket vršil včeraj kot sprva določeno, bi bila ta dvorana natlačena do zadnjega kotička. Članstvo naj torej glede tega ne zameri pripravljalnemu odboru, ker je skušal ugoditi tudi glavnim odborni-' kom, ki so se včeraj mudili v Bradley, 111.
Dalje se govornik zahvaljuje sedanjemu glavnemu predsedniku, bratu Anton Grdino za njegovo neumorno delovanje v prid Jednote. Brat Martin Težak, ki deluje kot uradnik že od leta 1899 pri društvu sv. Frančiška, Št. 29, ni delal tega iz kake posebne časti ali vsled stave, ampak samo zaradi tega, da je v tekmovanju za prvenstvo' navdušil še ostala krajevna društva. Njegovo društvo je sedaj največje pri ednoti, ker šteje že nad 1,000 (tisoč) članov v obeh oddelkih. Vseeno ga veseli, da je njegovo društvo odvzelo društvu št. 7 zastavo; ta zastava bo pa tudi za stalno ostala v Jolietu, ker Joliet nima nobenega strahu pred mestom Pueblo, Colo.
Brat nadzornik J. Jerich iz Chicaga nam je zatem v jedr natih besedah orisal pravi katoliški značaj in veliko vreefnost katoliškega časopisja. Da ostanemo v ospredju, moramo ved no tudi javno pokazati naša na čela kot praktični katoličani, kakor to delajo Irci v Ameriki. Podpirati moramo osobito tudi naše katoliške liste.
Zatem je govoril ustanovnik društva sv. Jožefa, št. 2, brat George Stonich. Opisal nam je kako je bila pred vsem ustanov ljena znana slovenska naselbina v Jolietu; društvo sv. Jože fa in naša K. S. K. ednota. Ako hočemo, da bomo imeli v javnosti še tak kredit, se moramo osobito ravnati po začrtanih pravih katoliških načelih; opustiti moramo vsake osebnosti in zavist ter nastopiti kot pravi bratje po veri, domu, narodu in Jednoti.
Kot predzadnja govornica je nastopila predsednica društva sv. Genovefe, št. 108, Mrs. Jean Težak, ki je navzoče glavne odbornike v imenu društvu iskreno pozdravila, želeča vsemu članstvu Jednote največ uspeha in napredka.
K sklepu (že proti polnoči), se je glavni predsednik, brat Anton Grdina ponovno zahvalil vrlim jolietskim društvom za tako krasno prirejen večer. Is-krone želi, da bi se čez šest mesecev na julijski seji zopet vsi srečni, zdravi in veseli se-šli.
Sveta leta je obhajala sveta Cerkev že od prvih časov krščanstva, toda šele papež Bonifa cij VIII. je s svojo znamenito bulo uredil njegovo praznova-
ponaša z največjim krajevnim^ nje, prvič leta, 1300. Papež Pavel II. je leta 1470. določil, da se ima obhajati vsakih 25 let, papež Aleksander VI. je pa leta 1500. odprl sveta vrata.
Sveto leto ne velja toliko za slavnostno leto, kolikor predvsem za blagoslovljeno leto in leto odpuščanja grehov, ki So jih deležni vsi, ki v tem času obiščejo štiri častitljive rimske bazilike, namreč cerkev sv. Petra, cerkev sv. Janeza, cerkev sv. Pavla in cerkev Marije Mag-gioro. V vsaki teh štirih bazilik se nahajajo posebna sveta vrata, ki jih dne 24. decembra odprejo s svečanimi obredi. • V to svrho darujejo verniki posebna kladiva. Letos so darovali za otvoritev šentpeterskih svetih vrat zlato, s smaragdi in rubini posuto kladivo škofje vsega sveta, za otvoritev sveto-ivanskih vrat jtalijanski mlado-katoličani, za otvoritev Marijinih vrat španski kralj Alfonz in za šentpavelska francoski mladokatoličani.
Z največjimi slovesnostmi se obhaja obred odpiranja šentpeterskih vrat, ki ga izvrši dne 24. decembra dopoldne papež sam. Svetega očeta prinesejo na prestolu iz Vatikana, sik-8]tinski pevci zapojejo: "Pridi Stvarnik!" papež stopi s prestola in se obrne k svetim vratom. Kardinal mu poda dragoceno kladivo, s katerim udari trikrat po križu* udelanem v vrata, rekoč: "Odprite mi vrata pravice." Po tretjem udarcu se križ zlomi, v cerkvi pozvoni poseben zvon, vrata snamejo in sveto leto se prične. Nato duhovniki umijejo prag in papef se poda z vsem spremstvom med petjem in molitvami v cerkev in sredi nje blagoslavlja na
velike odpustke, katere deli sveta Cerkev letošnje leto.
Iz domovine prirede veliko romanje v Rim.
Iz Amerike bodo šli vsi, ki kolikanj morejo. Posebne ugodnosti so letos po vseh progah za vse, ki hočejo v Rim. . Vsi naši škofje in voditelji kličejo in vabijo v Rim vse, ki morejo.
Slovenci, ali hi se ne dalo za letos spraviti skupaj vsaj kakih 50 oseb, ki bi šli v Rim in bi se tam sestali s Slovenci iz domovine in bi skupaj obiskali sveta mesta, skupaj" so šli poklonit svetemu Očetu in potem bi šli skupaj tudi domov v domovino obiskat Marijo na Brezjah in potem tudi Lurd?
Ako se oglasi samo vsaj 50 ljudi, pa se bo vse poskrbelo, da bomo šli skupaj. Kdor mi sli iti, naj se takoj priglasi na zdolaj podpisanega.
Odpotovali bi nekako sredi junija. Vrnili bi se lahko nazaj vsakdo, kadar bi hotel.
Cene za tja in nazaj so različne, kakoršen bo parnik, katerega si bomo izbrali. Ako se bo priglasilo dovoljno število potnikov, bomo takoj zasigurali potrebna mesta, kabine, na par-niku. Ker je pa pritisk velik — ako hočemo dobiti dobre kabine, treba se takoj priglasiti.
Cene so za tja in nazaj nekako $500, v kar so pa všteti hoteli v Italiji, vožnja po železnici v drugem razredu, vsa napitnina, vožnja, po mestih, ko se mesto ogleduje, posebni vodniki, ki sproti vse razlagajo, in vsi drugi stroški, ki so zvezani s potovanjem razen seveda osebnih stroškov, ako si kdo kaj sam posebej kupi. Natančne cene se bodo določile, ko bomo vedeli, koliko se jih bo priglasilo in za kedaj bi radi šli naši potniki.
Toraj, se priglasite, ki mislite iti in objednem povejte, kedaj mislite, da bi šli. Pišite na: Rev. Fr. Kazimir, O. F..M.
vse strani, dva kardinala pa 1852 W. 22nd PL, Chicago, III.
oznanita odpustek. Podobno, le nekoliko manj slavnostno otvo-rijo tudi sveta vrata v ostalih j treh bazilikah.
V svetem letu hitijo verniki z vsega sveta v večno mesto po odpustek Svetega leta. Tudi ameriški Slovenci nameravajo prirediti romanje v Rim in sicer sredi junija pod vodstvom Rev. Kazimirja Zakrajšeka, O. F. M.. Citajte njegov tozadevni oklic!
ZA SMEH.
AGITIRAJTE ZA
K. S. K. JEDNOTO!
ALA, BRATJE V RIM!
Sveto leto je. Vse hiti letos tja v večni Rim k Očetu vsega
Slika Ožbovtovega očeta.
Pride Ožbovt k fotografu in mu reče: "Napravite mi sliko mojega očeta."
Fotograf: "Kje pa je oče? Naj kar pride."
Ožbovt: "Oh, moj oče so že trideset let v grobu."
Fotograf: "Potem pa ne bo nič."
Ožbovt : "Saj vam lahko povem, kakšni so bili. Zob niso imeli nič, na eno oko so bili slepi, nad ušesi jim je Štrlelo par

NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nam iztrgata neizprosna smrt ljubega očeta	,..'■■
Josipa Žabkar
dne 6. februarja 1925. zjutraj, po dolgi in mučni bolezni.
Pokojni se je narodil 8. marca 1875. v vasi Malence, fara Kostanjevica na Dolertjskem. V Ameriki je bival dolgo vrsto let. Tukaj v Amerikj zapušča dva sinova in dve hčerki, ter enega brata in v starem kraju enega brata. Bil je član treh slovenskih podportiih d ruš* tev in sicer dr. sv. Štefana,- 1. KSKJL Slov. podporne družbe sv. Mohorja in društva Slovenian Camp 18211 M. W. of A.
Ob tej priliki zahvaljujemo vse sorodnike, prijatelje in znance, ki so nam najtibo ie na ta ali oni 'način pomagali v teh težkih, žalostnih urah preizkušnje.
Posebno zahvaljujemo družine Mr. in Mrs. C. Medic, Mr. in Mrs. L. Duller, Mr. in Mrs. Habjan za podarjene vence in cvetlice, kakor tudi njegove sodelavce McCormick tovarne za darovane cvetlice in gmotno pomoč.
Dalje zahvaljujemo prav prisrčno društvo sv. Štefana 1, K. S. K. J., družbo sv. Mohorja in TIr. Slovenian Camp<16211 M W. of A. za podarjene vence za na krsto.
Zahvale smo dolžni tudi častitima gospodoma Father Leonu in Father Kazimirju O. F. M. Prvemu, ki ga je tolažil v bolezni in mu podelil sv. zakramente za umirajoče. Father Kazimirju pa za lepe pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče.
Dalje zahvaljujemo tudi pogrebnika Mr. A. Glavacha in Mrs. Coettert za lepo opremljen pogreb, ki sta .ga oskrbela in vodila.
Končno prfsrčna hvala vsem, ki «o ga priili obiskat v bolezni in potem, ko so prihajali kropit v tako obilnem Številu, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba. Teh je preveč, da bi jih z imenom navajali, zato vsem brez izjeme naša iskrena zahvala.
Vas, dragi ljubljeni oče, ki ste nas zapustili še mlade, pa naj spremlja naša molitev. Počivajte mirno in naj Vam sveti večna luč!
Žalujoči ostali:
Frank In Joseph, sinova; Mary in Lillie, hčerke. Chicago, III-, dne 10. febr. 1925.
las, drugače so bili plešasti, stari pa so bili 90 let . . ."
Fotograf pomišlja, se nasmehne in reče: "Naj bo, bom napravil, pridite čez teden dni."
Čez teden dni točno pride Ožbovt, toda slika mu ni bas ugajala. Ožbovt nekaj časa premišlja, potem pa reče: "Podobna jim ta slika ni, to se pravi, no, v grobu so se gotovo že močno izpremenili . . ."
1 Turist: "Kaj pravite, natakarica, ali bo jutri lepo vreme?"
Natakarica: "Morate vprašati gospodinjo, jaz sem šele tri mesece tu."
Zakonska dvojica je z veli-ikim trudom in naporom dospela na Triglav in občuduje ogledo-1 vala veličastvo -planin.
Žena: "Ni čuda, da se v hribih zgodi toliko nesreč. Povej, ljubi Joško, kaj bi ti storil, če bi jaz zdaj padla v kako brezno in se ubila?"
Mož: "Oh veš da — znorel-bi, gotovo, bi znorel."
Žena: "Meni se pa zdi, da bi se kmalu spet oženil."
Mož: "Ne, tako hudo pa ne bi-znorel."
Gospod (dekli): "Slišite, Mica, kaj pa je to, ali poje moja žena ali cvili pes?" i Dekla: "Oba!" '
Izza leta 1857 so bile tri generacije otrok uspešno vzrejene s to časovno preizkušeno hrano za otroke.
Če pošljete ta oglas The Borden Com-pahy, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki.
Dept. 2
ZAHVALA.
Globoko ginjeni in potrtega srca naznanjamo vsem našim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našo preljubljeno, zvesto in skrbno soprogo in mater
MARY ŠEPIC
ki je dne 2. februarja, 1925. ob 9:20 zvečer, po kratki, nepričakovani in hipni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno in udano zatisnila za vedno svoje oči ter se preselila k Gospodu v večnost. — Ob priliki smrti nepozabne naše soproge in matere, smo dobili iz vseh krajev toliko izrazov iskrenega sočutja, da je naša sveta dolžnost vsem našim dragim ih ljubljenim sorodnikom, prijateljem in znancem se na tem mestu osebno in najprisrčnejše zahvaliti.
V prvi vrsti gre naša iskrena zahvala vsem številnim darovalcem krasnih vencev in cvetlic, katerih je bilo toliko, da se je ranjka nahajala na mrtvaškem odru kot sredi cvetličnega vrta. Naj gre naša iskrena zahvala sledečim: Mr. fa Mrs. Frank Sepic, Mr. in Mrs. Math Petelinka,r, Mr. in Mrs. Jim Bartol, Itir. Jos. Berrnettv Mr. in Mrs. Anton Malenšek, Mr. in Mrs. Jim Kastelic, Mr. Rud. Polzer, Mr. in Mrs. John Gornik, Mr. in Mrs. Anton Grdina, Mr. in Mrs. Jos. Kunčič, Mr. in Mrs. Frafnk Walter, Messers Dcbevec in Pirc, The North American Banking & Savings Co., The Empire. Varnish Co., društvo L. O. T. M. No. 283, dr. Mir, št. 142. «NPJ., društvo Srca Marije, Mr. in Mrs. Math Kastelic, Mr. in Mrs. Peter Malova-šič, Mr. in Mrs. Jos. Štampfel, Mr. in Mrs. John Zalar, družini John Piškur iz Lorain, O., Mr. in Mrs. Frank Justin it Lorain, O.. Mr. in Mrs. Leopold Kaušek, Mr. in Mrs. Andrew Možina, Mr. Herman Bouster, Mr. in Mrs. A. Gubane, Mr. in Mrs. John Videmšek, Klub Lipa, Mr. in Mrs. Frank Birtič, Barberton, O., Mr. in Mrs. Jack Grdina, Mr. in Mrs. Henry Kodelja, Mr. in Mrs. A. Gerbic, Mr. in Mrs. Krist Mandd, Mr. Frank Jurešič, M in tyrs. George Ovanin, Mr. in Mrs. Dan Stakich, Mr. Jos. Giinšek, Mr. in Mrs. Jos. Urban-čič. — Uljudno prosimo, če smo kje in kako ime darovalca izpustili, da nam oprostijo, ker se je pomota ob tako številni1 udeležbi lahko kje pnpptila.
Iskreno' hvalo izražamo vsem cenjenim društvom in zastopnikom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba, zlasti pa gre naša najbolj iskrena zahvala družinam Frank Sepic in Matt Pete-linkar za vso plemenito pomoč ob urah bridke žalosti, ravno tako iskrena zahvala drufinK jim Bartol ter Jos. Bennettu in Mr. Jim Kastelicu za izvanredno pomoč v hiši in drugod.
V prijetno dolžnost si štejemo tudi, da se zahvalimo prav iskreno slovenskemu pogrebnemu zavodu A. Grdina & Sons, ki je priredil tako svečan sprevod pokojnici. Moja dolžnost je priporočiti ta slovenski pogrebni zavod vsem rojakom, kajti s svojo spretnostjo, spoštovanjem in točnostjo vam vzamejo najtežje skrbi in izvršijo vse v vašo popolno zadovoljnost. Kdor je viuel ranjko na mrtvaškem odru, bi mislil, da ima še živo pred seboj.
Iskrena zahvala gre našemu čast. a. župniku Vitus Hribarju, ki je prišel v hišo blagoslovit truplo ranjke ter za njegov pomemben in ganljiv govor. Iskrena hvala Rev. M. Slajetu za slovesno cerkve-'.io sveto opravilo. Končno se moram še iskreno zahalitiv Mr. Fr. Waltedju, ki je ves čas skrbel za hišo in druge domače potrebe.
Ranjka zapušča tukaj dve sestri, Mrs. Helen Petelinkar, Mrs. Antonija šepic, v stari domovini pa mater in staro mater ter več sorodnikov.
Blago pokojnico priporočam vsem našim prijateljem in znancem v trajen spomin in molitev. živeli bomo v upanju, da se snidemo enkrat pri nji, ki nas je vse tako ljubita. Bodi ji rahla ameriška zemlja, počivaj v miru in sveti naj ti večna luč!
2aIujoči ostali:
IGNATZ ŠEPIC, soprog, J1MM1E, CHARLIE, in ROSIE, otrod.
Cleveland, Ohio, dne 16. febr. 1925.
-
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Izhaja vsako sredo
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. *Y		Združenih državah
•117 Si Oafar A**,	Uredništvo in upramiitvo: Telefon: Randolph «28.	CLEVELAND, DHIO.
Za Claae, aa leto _	Naročnina]	fnna
zrn ne^lin*		..... $i
		...............-.............S3.08
OFFICIAL ORGAN
of the	*
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Mstetstmsd by and far the interest of tke Orise. Issued every Wednesday.
•117 SC. Clair Ave.
Telephone: Randolph 828.
CLEVELAND, OHIO.
USPEHI KAMPANJE V JANUARJU.
Prav je in umestno, da se članstvu poroča o uspehih naše velike jubilejne kampanje, ki traja že peti mesec. * Za danes prihajamo s kampanjskim rezultatom minulega meseca (januarja), v katerem smo pridobili 131 novih članov v aktivnem in 148 članov in članic v mladinskem oddelku, torej 279 vseh skupaj. To število je še precej povoljno, čeravno ni tako veliko kot meflfeca decembra.
Zadnji mesec se je pri kampanji zopet država Illinois najbolj obnesla z 48 novinci člani in članicami; isti sledi naša država Ohio z 30; dalje so: Pennsylvania 23, Wisconsin 10, Colorado 5, Indiana 3, Michigan 2, Minnesota 2, Missouri 2, New York 2, Wyoming 2, Alabama 1, Kansas 1. Označeni mesec je naša država Ohio prekosila sosedno nam državo Pennsylvanije za sedem novrh članov in članic, tako da je Ohio za PennSylvanijo še za devet članov odzadej. To razliko nadomestimo tekoči mesec februar. Dasi ravno ima država Pennsylvanija 30 krajevnih društev, Ohio, pa samo 14, se mi Pennsylvanije nič ne bojimo. Strah i&iamo samo še pred državo Illinois, ker šteje danes že 37 krajevnih društev; sicer pa tudi glede nje še nismo obupali!?
Pri naši K. S. K. Jednoti stopajo zadnji čas članice na površje. Tudi meseca januarja jih je na novo več pristopilo kot članov. Članic smo v januarju pridobili 81, Članov pa 50 in sicer v aktivnem oddelku.
Tudi januarja je pristopilo v našo sredino največ mladega članstva v starosti od 16 do 21 let 66, oziroma 50 odstotkov izmed celokupnega števila novih. Starih 16 let smo sprejeli 32, v razredu 17 — 11, 18 — 3, 19 — 6, 20 — 6, 21 — 8, 22 — 4, 23 — 2, 24 — 2, 25 — 1, 26 — 2, 27 — 1, 28 — 1, 29 — 3, 30 — 1. Od 31. do 40. leta 35, od 41. do 50. leta \h nad 50. letom pa dva.
Tukaj navajamo tabelico, koliko novih članov so pridobila krajevna društva po/ raznih državah od 1. oktobra do 31. januarja v aktivnem oddelku:
Država	Okt.	Nov.	Dcc«	Jan.	Skupaj
Illinois_______	21	25 •	39	48	133
Pennsylvanija _	17	24	29',	23	93
Ohio ___	10	18	26 %	30	84
Colorado ______________	5	7	34	5	51
Wisconsin__	6	6	J 16	10	38
Minnesota	6 *	7	r.e	2	21
Indiana _________	3	2	1 " 3	3	11
New York__,__	1	5	1	2	9
Kansas__:___	2	3	1	1	7
Connecticut__	—	2	3	_	1 5
Michigan_____'	2	• 1	o C	2	7
Montana ______	—	2	2	—	4 '
Wyoming ____	—	—	—	2	4
Missouri .	—	—	__	2	2
Nebraska ___________	—	—	1	—	1
Alabama_______	—	—	—	1	.1
Skupaj _	. 73	102	165	131	471
Mlad. oddelek _	.95	203	297.	148	743
Skupaj	168	305	462	279	1214
"ZNAT SE MORA!"
Neradi se spuščamo v polemiko s kako bratsko nam organizacijo, bodisi že tega ali onega imena. Ne moremo in ne smemo pa molčati, če kdo svojo Jednoto hvali, našo pa na lažnjive načine zapostavlja. Kdor je gentlemanski kritik, pride s pravo barvo in na pravqpi mestu na plan, ne pa za kakimi plankami.
Pri S. N. P. Jednoti imajo urednika lastnega glasila, ki si je že večkrat v kolonah bivših "Meteoritov," ali sedanjega "Zar-kometa" na ostuden način privoščil tudi našo K. S. K. Jednoto. osobito našega agilnega glavnega'predsednika. Na vse to smo doslej molčali, v bodoče pa ne bomo več! Čeravno se smatrate za "prosvitljence" in • "naprednjake," ne maramo, da bi se iz nas norčevali, tem manj pa še, da bi o naši Jednoti prinašali neresnične stvari.
Tako je v št. 35 "Prosvete" Kajtebrigar poročal, da je S. N. P. Jednota leta 1924 napredovala za 4,251 novih članov v obeh oddelkih, k naši K. S. K. Jednoti pa da je minulo leto pristopilo samo 1,543 novih članov?! Kaitebrigarski urednik je zvit kot lisjak. Za svojo Jednoto je omenil skupno število novih članov v odrastlem in iqladinskem oddelku, pri naši Jednoti je pa novo-pristople člane in članice mladinskega oddelka nalašč zamolčal! Znat' se mora!
Resnici na ljubo naj bo povedano, da je lansko leto h K. S. K. Jednoti pristoplio 1,543 članov in članic v aktivni oddelek, v mladinski pa 1,571, torej vseh skupaj 3,114 in ne samo 1,543! K S. N. P. Jednoti je pa lani pristopilo v oba oddelka 4,151 članov in članic; ali za 1,037 več kot k naši Jednoti.
Dne 31. decembra, 1923 je štela S. N. P. Jednota 16,608 članov in članic v mladinskem oddelku, naša K. S. K. Jednota pa 7,549. Cez leto dni, 31. decembra, 1924 je imela S. N. P. Jednota 17,696 članov in članfc v tem oddelku, naša Jednota pa 8,564. S. N. P. Jednota je torej zadnje leto napredovala za J.,088 Članov in članic, naša Jednota pa za 1,015, torej je bora razlika za 73 članov v mladinskem oddelku; večja je pač razlika v aktiv-oddelku.
Zdaj pa poglejmo še skupno članstvo aktivnega oddelka in njegovo blagajno pri obeh Jednotah.
S. N. P. Jednota je štela 31. decembra, 1924 36,724 Članov in članic v tem oddelku, ki je razpolagal z $1,956,168.24 čistega premoženja. Pri K. S. K. Jednoti je bilo isti čas 14,775 članov in članic, premoženje je pa znašalo $1,263,845.10. S. N. P. Jednota je imela torej za 21,949 več članov in članic samo $692,-323.14 več premoženja.
Ako bi hoteli preračunati vse premoženje S. & P. Jednote na posamezno Članstvo aktivnega oddelka, odpade na vsakega $53.26; pri K. S. K. Jednoti pa 185.53, ali za 60 odstotkov več!
Nič vam nismo nevoščljivi, če tako napredujete,- samo to vas prosimo, da pustite v bodoče našo K. S. K. Jednoto in njene uradnike pri miru. Sapient sat 1
-o--
/. m. Trunk:
Zinonieff-— pa se boš varal! ♦
Gregor Zinovieff je predsednik tretje komunistične inter-nacijonale. Njegove izjave to toraj izraz svetovnega nazira-nja, ki v ti družbi prevladuje. Sicer zatrjujejo komunisti, da so politična in gospodarska stranka. Ker pa vsako, tudi še tako materielno strmljenje sloni na nravni ali etični podlagi, tudi komunisti, kakor nobena druga stranka, ne morejo priti preko nravnih vprašanj; zadenejo na svetovno naziranje in se, hočeš nočeš, morajo postaviti na kako podlago, oziroma zavzeti kako stališče "proti svetovnemu naziranju. Svetovno naziranje pa mora biti le dvojno, ali idealno-krščansko, ali pa materialno-brezbožno, ateistično.
Ko so kom mi^ti nosili šc otroške hlačice, so se izogibali, da bi odločno zavzeli kako stališče nasproti svetovnemu naziranju. Postopali so pač diploma-tično, prikrito, previdno, recimo odkrito-hinavsko, saj materielno naziranje nima načel. Uspeh mu je ves, pri sredstvih nikakor ni izbirčen in ne odkloni niti hinavščine, ako mu kaže.
Tako je bilo s komunizmom in njegovim naukom, ko je bil še v povojih.
Nenadoma je postal komunizem močan, ko je uspela revolucija leta 1917. Vso Rusijo je objel, podrl stari sistem in se postavil sam na krmilom Naravno je, da je burknil na dan tudi s svojim svetovnem nazira-njem. Kako se je to javljalo? Ne toliko v doktrinah, učenih razmotrivanj, tfemveč v divjem
izjavo okom dejstva, da s komunizmom nekako noče iti naprej. Stavim, da bi bila ta izjava prav pošteno-hinavska. A kakšna je ta izjava? Reči moram, da je pošteno odkritosrčna. To dejstvo me potrjuje v mojem naziranju, da je v komunizmu prišla do veljave — slovanska duša.
Pa kakšna je ta izjava? Saj jo poznate. Ekonomično je komunizem že prej retiriral (se umaknil) pred ruskim kmetom. Zdaj je tudi v duševnem naziranju. Zinoniejeff je na svoje "podložne" izdal odredbo, recimo po ruskem užorcu "ukaz," da naj ne postopajo predivje proti religiji, veri . . . drugače postane ruski kmet proti komunizmu — oprezen ... V tem je precej hinavščine. A zdaj pride slovanska — poštenost. Zinovieff retirira, pa se obenem postavi zopet v vsi odkritosrčnosti kakor kak paglavec, ki je bil pošteno našeškan, ter izjavi, da kljub temu komunizem' ne bo odnehal od svoje srdite borbe proti — Vsemogočnemu Bogu. To je odkritosrčno, pošteno, prav slovansko. Nemec bi bil svoje misli prikril, in bil postopal zvito,. Slovan govori odkrito, pošteno.
Slovan, pred vsem Rus, je velik v dobrem in prav bestialen v hudem, toraj recimo dosleden, konsekventen. Drugi se prepirajo o tem bi drugem etičnem verskem, ekonomičnem vprašanju, pa samo tipajo. Slovan razbije vse, ves ekonomski sestav, Slovan pravi: Nema Boga, nije nista . . . vrže vse od sebe . . . on postopa dosledno. Pa mi je ljubši Slovan v svojem strašnem, a doslednem postopanju, kakor so mi drugi, ki postopajo hinavsko, nedosledno.
Zinonieff, dobro si se izrazil.
in besnem pustošenju .vsega, kar je kazalo na idealno nazira-! Torai boril se boš z vso div-nje; toraj v prav bestialnem! jostjo proti — Vsemogočnemu sovraštvu do cerkve, ne samo,	Pa kako to? Saj ven*
do ruske, do vsake cerkve; še dar Plaviš, da ni Boga, ker več, do vsake vere, vsake reli-! imaš naPis na-.Kremlju, da je gije. Prvo delo komunistov je religija strup ... I izrecno izbilo, da so stari Moskvi in za iaviš- d« boš besnel proti "Vse-Rusijo vsekako častitem Krem- mogočnemu" — pošteno se iz-
lju na čelo postavili napis: "Re ligija je strup narodom." Ni treba se temu čuditi. Čudno bi bilo, ako bi ne bilo tako. V tem smislu postopa komunizem že sedem let in bo postopal, dokler bo pri moči in na* krmilu.'
raziš, a 'mislec nisi. Govorilo je. srce, pamet ti je pa ušla. Zinonieff mogočen si ti, v pesti imaš 150 milijonov ljudi, a vsemogočen nisi. Pa pripoznaš, da je nekje eden, ki je vsemogočen, in proti kateremu se boš
V zadnjem času se je pokazal boril, Pa ne pomisliš, da boš zelo zanimiv pojav. Znano je, klaverno podlegel proti temu da igra Zid pri svetovnem nazi- Vsemogočnemu, kakor jih je ranju evropskih narodov, kakor Podleglo že na tisoče. Ali veš. tudi drugje, in tudi tu v Ame- kako i« izrazil tvoj bratec v riki, odločilno vlogo. Zdi se mi, srdu ^oper Vsemogočnega, Juda v Rusiji ta židovski uplivl1^ Odpadnik, ob koncu bor-ponehuje. Trotzkija so lepo po-i be ? * Nenikekas, Galilaie, Gali-
lejec, toraj ta je oni Vsemogočni. Ti, ti si zmagal. Zinonieff pošten si, odkritosrčno govori iz tebe prava slovanska duša . . prav tako, a pa Zinovieff varal se boš, se boš. Vsemogočnega Boga še ni nihče ugnal, najmanj ga boš ti — zdaj še mogočni Zinonieff!!
Ernest Ter piti i
LENIN IN TROCKI.
slali na Kavkaz, znani židpvski Amerikanki, Emi Goldman, so pošteno zamašili široka usta, da še danes ne more priti do sape, židovsko časopisje je postalo precej hladno proti ruskemu boljš^izmu . . . vse se nekako preobrača. Odkod to? Morda se je pojavil stari ruski gnev proti Zidu? Mogoče? Jaz tega ne verjamem. Meni se zdi, da je prišlo nekaj drugega na površje, namreč — slovanska uuša. V tem mojem naziranju Kfvava igra, katera se je prime potrjuje zadnja izjava ko- ^ela pred sedmimi leti v Rusiji, munističnega predsednika Zino- še danes nikakor ni končana; vjeva. ^	nasprotno, čimbolj se trudijo
Nekaj noče iti s korauniz- trezni vodilni elementi, da bi mom, ker pač nc more iti, saj f pomirili vsaj nekoliko zbesnelo je komunizem in boljševizem I pošast boljševizma, tembolj izgroščn nauk. Izgrešen nauk i divja in mori ta grozna furija, ne more tvoriti podlage ekono-; katero sta sprožila dva moža, mičnemu redu, kakor tudi hiša Lenin in Trocki. ne more biti trdno zidana na Dokler bo solnce razsvetlje-pesek. Ko bi bila pri ruskih valo površino nase zemlje, bodo
komunistih še Zid in Nemec v oipredju, bi bila podala drugo
še vedno ljudje govorili o Napoleonu, tako, kakor se pripo-
veduje o Aleksandru Velikem in o Juliju Cezarja; a bodo tudi ljudje, od katerih dedj« in pradedje so prelivali kri za tiste napačne ideale in nazore ter za tiste krive evangelije, s kojimi sta bila uverjena Lenin in Trocki, da bosta rešila človeštvo zemeljske sužnosti.
Medtem, ko se v Rusiji komentira, da bi bilo najboljše po« slati nekdanjega sovjetskega vojnega ministra v pregnanstvo, se nam zdi umestno, vreči en pogled v sedanjo Rusijo, en drug pogled na Lenina in še en pogled na Leona-Trocki j a. Z našimi mislimi stopimo doli v grobnico k Leninu, kjer se proslavljajo njegovi imbalzamirani telesni ostanki; tu se nenadoma vračajo spomini k velikim, h grozno velikim .trenutkom ruske revolucije. Nehote se vprašamo, katere so bile karakteristike tega velikana, tega povzročitelja revolucije! Značaj osebe, ki se postavi na krmilo enega naroda, je neprecenljive važnosti za usodo dotičnega naroda in ako se temu voditelju tudi posreči izogniti se ujedu ljubosumne kritike, tedaj smo si gotovi, da tista narodova doba bo sprejela krst njegovega imena. Ako hočemo poznati bolj natančno moža. moramo poznati tudi njegova dela in koristi, ki bodo izšle po njegovem dejstvovanju na bodočnost.
"Lenin je eden izmed tistih pravih mož, kateri pooseblja v sebi iznajdljive sile Petra Velikega ter globoko dušeslovje Leona Tolstoj. Lenin je tisti mož, ki je bil mogoč samo v Rusiji, katere zgodovina in katere obstanek spominja na Sodomo in Gomoro. On je junak iz legende, mož, ki si je iztrgal iz lastnih prs goreče srce, da bi razsvetljeval s svojim ognjem pot ljudem, ki so izšli iz gnjilega in udušljivega državnega kaosa."
To so visoki visoki slavospe-vi Maksima Gorki, katere je posvetil Leninu. Toda ne le samo ta slavni ruski pisatelj, temveč tudi drugi poznavalci trdijo ne-ovrgljivo resnico, da je bil Lenin ljubitelj pravice, da ni bil ošabnost, ampak le priprost, uljuden človek, kateri je hotel svoj narod odrešiti tiranske sužnosti in kateri je trdno veroval v zmožnost, da zmkga nekoč pravica na zemlji.
Tedaj mi hočemo s tem braniti Lenina? Ne, nikakor ga nočemo braniti, temveč občudujemo moža, ki je nosil v sebi takšne energije, s katerimi je zamogel zbuditi najkrvoločnej-še in najbolj živinske lastnosti enega najbolj ponižnega naroda na svetu. Občudujemo tisto tajnost moči, s katero je on odprl zatvornice, srditim valovom podivjane ruske druh^li in pripravil Rusijo do skrajnega roba propada.
Ob Leninovi desni strani je stal Trocki, tudi ta velikan po duhu, mogoče najbližji Leninu. Medtem, ko je Lenin vdihoval v rusko dušo idejo za nov brez-verski evangelij, je Trocki zbiral in organizoval rdečo armado ter utrjeval na novo pridobljene postojanke; kar niso mogle dovršiti zbesnele tolpe, podivjanih ruskih surovežev, to so imeli za dopolniti Trockijevi rdeči vojaki, s svojo krutostjo in s svojim živinskim nastopanjem. Lenin je umel govoriti na dušo ruskega naroda;-on je znal stopiti doli do najnižjega mužika rekoč: "Brat, jaz trpim s teboj, pridi, vstani, trpimo skupaj združeni v trpljenju, da si priborimo srečo na zemlji in človeško svobodo!"
Za taka obetanja so seveda bili ljudje kar navdušeni in so kar na slepo sprejeli Leninov evangelij, kateri uči, da ni nobenega višjega bitja nad človekom ; s tem je rečeno, da je Lenin izključil vsako misel na vero v Boga; človek naj ne zaupa v božjo previdnost, ampak naj zaupa v samega sebe. Kdor ni bogatajec, ta ni sposoben sodelovati skupno za pridobitev zemeljske svobode. Taka je torej boljševiška teorija, katero
je Lenin učil in podpiral z vsemi močmi ter ustanovil razne državne urade in oblasti, katere delujejo za obrambo in propagando ateizma. Lenin je bil bogotajec in kot tak deloval za rešen je človekovo iz zemeljske sužnosti. Toda sedanja Rusija nam nudi jasen dokaz, da se ruski narod ni rešil z boljševizmom, temveč, da ga ta še bolj pritiska v okove, kot nekdanja caristična vlada.
Rusija nam je živa priča boljševiške pošasti, kjer zdihu-jejo tisoči in tisoči po zaporih in ječah, kjer se pošilja tisoče in tisoče v samotne pustinje daljne Sibirije in kjer že krije hladna zemlja nebroj nedolžnih žrtev, ki so morale poginiti v brezčloveških pobojih. Tak je torej Leninov evangelij, kateri je izzval Trockijevo rdečo armado v grozni pogon na silne poboje in požige po celi Rusiji. Revolucija je že sama na sebi velikanski poboj; kadar taista izbruhne v polni tek, dogotovi svoje delo do skrajne surovosti. Lenina je nekdo opozoril o krvavih izgredih, katere je izzvala revolucija; Lenin se je izgovarjal, kako da se mora biti človeški v sredi take toče so-sočutja in usmiljenja, v sredi vraštva; kje je prostor za malo tako zbesnelih in groznih kapri-cov, ako je uničenje le logična poslediča sovraštva, ki se je nabralo radi velikih krivic! Vprašamo se sedaj, kdo je tedaj odgovoren za nasilje, tisti, ki jih ukazuje ali tisti, ki mora poslušati svojega gospodarja? Glavna diktatorja sta bila Lenin in Trocki; oba sta se borila za ene in iste ideale, oba sta se trudila udejstviti teorijo boljševizma, toda usoda obeh je dokaz različna; Lenin je umrl med neizvojevanim bojem ter je postal občudovan in slavljen, Trocki se pa podaja ^ v nevarnost, da bo osramočen ter poslan v prognanstvo. Odkod taka razlika med obema? Lenin je imel opravila z dušo ruskega naroda, Trocki se pa vbija s po-gu bo nos ni m boljševiškim komunizmom, to tolmači dejstvo enega i drugega.
Sovjetski vojni minister in vrhovni poveljnik rdečih armad je torej padel v nemilost pri svojih pristaših. Sovjetska vlada bi hotela rešiti svoj ugled pred svetom in zategadelj poslati Leona Trocki v Turčijo; toda njegovi nasprotniki delujejo na vse pretege, da se ga pošlje v pregnanstvo, v kakšen najoddaljenejši kot Sibirije. Trockijeva obtožba se opira na izjavo Kameneva, Zinovieff a in Stahlina, v koji trdijo, da grozi Trocki komunizmu, ker je ta napisal knjigo, s katero hoče prikrivati pravo luč revolucij-skih dogodkov.
Mogoče bi doletela rayno taka usoda tudi Lenina, ako ga ne bi smrt sredi neizvojevane-ga boja oprostila vseh* zemeljskih okovov. Lenin in Trocki sta utemeljila sedanji sovjet; toda oba sta bila tolko neprevidna, da nista hotela razumeti, da se celotnega boljševiškega programa sploh nk more udejstviti, čeprav sta uporabljala pri tem vso diktatorsko disciplino. V svoji oblasti ni Trocki nikdar poznal srednje poti. *V resnici pa Trocki plačuje radi tega, ker je sodeloval graditi boljševiško stavbo, kateri je usojeno, da se bo nekoč rušila pod udarci lastnih graditeljev.
Prvo znamenje gotovega razpada je bilo dano ravno sedaj, ko se je podri glavni steber te stavbe — Leon Trocki. Njegovim neprijateljem se bo mogoče nad njim in ta slavni tovariš posrečilo doseči popolno zmago Lenina bo šel končati svoje dneve v kakšno samotno pustinjo daljne Sibirije; pravtako kakor za časa vladanja ruskih carjev, kjer bo imel dovolj časa za premišljevati, da je zemeljska sreča opoteča, da ljudje ginejo in minejo, ali človeške trdovratno-»ti ostanejo. Tudi mi bomo črpali iz tega resen opomin, kateri nas poživlja v veri, da je
vsaka od ljudi postavljena os-1 nova minljiva in da je samo to 1 resnično, kar nas Kristus uči 1 in kar nam oznanjajo nositelji Njegovega evangelija ter da edina ta vera traja in ostane med nami do konca dni.
Indianapolis, Ind. — Cenjeni
sobrat urednik: Dovolite mi malo prostora, da poročam o redki slavnosti, ki se je vršila v naši naselbini dne 8. februarja, ko sta obhajala občeznana Kocjan in Ana Kronovšek svojo zlato poroko ali 50 letnico svojega zakonskega stanu.
Označeni dan so se zbrali sinovi in hčere omenjenih, da so bili navzoči pri zlati poroki; ž njimi vred jp prihitelo tudi večje število njunih sorodnikov ter znancev celo iz Sheboygana in Milwaukee, Wis. Vseh skupaj se. je zbralo do 25 parOv svatov, ki so se pripeljali v cerkev k sveti maši, ki se je darovala v namen te družine. Ko so se uvrstili po dva in dva skupaj, je članstvo našega društva sv. Alojzija, št. 52 K. S. K. Jednote napravilo *pred cerkvijo špalir. To je društvo storilo iz razloga, da se. od strani društva izkaže čast zlatoporoČen-cema, ker sta že celih 25 let člana našega društva in K. s. K. Jednote.
Pri tej priliki so naredili naš gospod župnik, Rev. B. Čiček na slavljenca ganljiv nagovor, pri kojem govoru je bilo marsikatero oko rosno. Po končanih obredih je slikar, Mr. Frank Skok iz Milwaukee napravil sliko vseh slavliencev pred cerkvijo,'nakflr se je ljudstvo razšlo, svdtje so se pa podali v dvorano S. N. Doma, kjer se je vršila velika zabava pozno v noč ob veliki vdeležbi domačega občinstva. v
Želimo zlatoporočencema, da bi oba ljubi Bog še mnogo let ohranil zdrava in vesela v krogu svojih sinov in hčera ter številnih sorodnikov. V resnici, dan 8. februarja bo ostal naši naselbini v trajnem spominu.
Oče Kronovšek so rojnni v vasi Rečica. Mati Kronovšek, rojena Berdovnik (Ana), pa v i iz Staj<
Otrok je njima Bog dal osem, izmed katerih sta dva umrla v starem kraju in šest jih živi v Združenih državah, vsi oženje* ni, oziroma omožene. To so: Ana Koren, Mary Drmas in Uršula Rosenstan. Moški so: Frank, Fred in Garden.
Naj mi bo dovoljeno omeniti, da se vrše pri nas razne slavnosti ne le samo v družinskem oziru, pač pa tudi na društvenem polju.	x *
Tako bo naše društvo sv. Alojzija, št. 52 K. S. K. Jednote obhajalo 25 letnico svojega obstanka in sicer dne 2. in 3. maja t. 1. Na to slavnost se že sedaj z združenimi močmi pripravljamo, kakor je bilo že enkrat v "Glasilu" poročano.
Kot - predsednik označenega društva, si drznem tudi jaz danes polagati prošnje na srca dobrih članov tega društva, da -se marljivo pripravljate za ta srebrni jubilej našega društva. V soboto, dne 2. maja, zvečer se bo vršila plesna zabava. Na isto bomo povabili vsa, tukajšnja bratska na mdruštva in sicer posamezno. Za v nedeljo, 3. maja zjutraj se bodo pa i>o-vabila vsa tukajšnja društva, da se korporativno vdek>žijo skupnega korakanja v cerkev k sveti maši; pred povorko bo igrala izborna godba. Popoldne isti dan' (3. maja), bomo imeli skupni sestanek vseli tukajšnjih Slovencev v Gacnikovi dvorani. Namen tega sestanka bo zediniti vse tukajšnje Slovence, da bomo kc^t pravi bratje in sestre roko v roki delovali za napredek in boljši obstoj naše naselbine.
Torej vas že danes uljudno prosim in vabim, da se gotovo, kolikor največ mogoče vdeleži vse cenjeno občinstvo naše 25
(Dalje na 5. strani)
Mozirjih. Oba torej iz Savinjske doline na Štajerskem.
i
Ustanovljena v Joliet u. II! doe 2. april. 1894. fnkorporirana v Jolietu, driavi Illinois, doc 12. ianuariia. 1806 GLAVNI URAp: lW4 N. CHICAGO s£ JoUTT, ILL. Solvcntnoat aktivne*a oddelka zaaša 100.18%: solventnoet mladinskega od-=	delka znaša 121.43%
Ud ustanovitve do 1. januarja, 1925 znaša skupna izplačana podpora $2,450,160.00. k „ ,	GLAVNI URADNIKI:
/ Glavni, predsednik: Anton Grdina, 1053 Bast 62nd St., Cleveland, Ohio.
•	I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. 3 II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mirfn.
If III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ava- Sheboygan. Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St, Jollat, ID. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, I1L n Duhovni vodja: Rev. J. j. Oman, 3547 E, 80th St., Cleveland, Ohio. fc Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg.
*	. 600 Grant St at Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: a Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, I1L M John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. ft John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. ' . > John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. \3 Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. /,	POROTNI ODBOR:
! a John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. , ' Martin Kremesec, 2004 Coylter St-, Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOR: / 7 John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. / John Mum, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y.	c<-n
fj John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE> Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon': Randolph 628. *	Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednale naj se pošiljajo na
glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, ' društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
feb-
RESNICI NA LJUBO V POJASNILO.
V	glasilu S. N. P. Jednote (Prosveta), št. 35, z dne 11 ruarja je bilo v koloni "Zarkomet" priobčeno naslednje:
".Naravno in umetno napredovanje."
"Sledeče vrstice niso samohvala, temveč enostavna kon-štatacija faktov. Fakti so;
"Iz letnega poročila tajnika K. S. K. J. je razvidno, da je ta jednota napredovala od 1. julija do 31. decembra 1924. za 650 članov, v celem letu pa za 1543. Istočasno je napredovala za 13 društev. Tajnik pravi v poročilu, da 'takega napredka že ni bilo 10 let.'
"Pomisliti je treba, da je K. S. K. J. ravno lani vodila najhrupnejšo kampanjo za nove člane in društva v svoji zgodovini. Toliko hrupa po shodih in listih še nismo slišali na njihovi, strani kot lani. In rezultat so gornje številke.
"S. N. P. J. ni imela lani nobene kampanje; nič ni bilo shodov, nič hrupa. Delali smo mirno in tiho kot po navadi. Vkljub temu je S. N. P. J. napredovala za 4251 novih članov. Ob koncu leta je S. N. P. J. štela v obeh oddelkih 54,-420 članov.
"To so dejstva, ki povedo vse, kar je treba še povedati."
Pisatelj zgorajšnjih vrstic pravi, da te vrstice niso samo-^ hvala , tem več enostavna trditev laktov. Meni pa se vidi, da so zgoraj šn je vrstice popolnoma in lepo zavita samohvala, kajti fakti nikakor ne odgovarjajo resnici.
Gospod "Zarkometov" pravi, da je S. N. P. Jednota napredovala za 4251 novih članov, K. S. K. Jednota pa *ia 1543. Pozabil pa je pri tem povedati, da je za S.N. P. Jednoto vpošteval skupni napredek odrastlega in mladinskega oddelka, pri K. S. K. Jednoti pa je vzel f poštev. le napredek članstva odrastlega oddelka. Dokler se je vpošteval skupni napredek obeh oddelkov na eni strani, zakaj se tega ni vpoštevak) tudi na drugi strani? Ali ni to samo lepb zavita samohvala?	x
V	K. S. K. Jednoto je tekom leta 1924 pristopilo 1543 članov in članic v odrastli in 1571 članov in članic v mladinski oddelek. Skupaj je v resnici pristopilo v Jednoto 3114 članov in članic in ne samo 11*43, kakor gospod "Kajtebrigar" poroča. To so fakti brez vsake samohvale.
Toliko resnici na ljubo v pojasnilo.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 14. febrsarja, 1925.	r
zastane kri; prišli bo po njega! Nehote zdrsne na kolena in s povzdignjenimi rokami prosi milosti. Toda vse zastonj! Molče ga uklenejo. Možje nimajo oblasti do pomiloščenja. Obsojen je na smrt. Oni so le hlapci pravice.
Bolj je bil vlečen kakor peljan v skrivno sobo. Stol s čudnimi jermeni stoji pripravljen. Posadijo ga na stol. Okoli pesti mu denejo železne zapestnice in na noge priklenejo obroče. Vse je tiho! Ura na steni meri trenutke, zamoklo pokajo nje udarci. Skoraj bo tri četrt na dve. Nekaj zaškriplje, obsojenec se strese po celem životu. Drži se po konci nekaj trenutkov, potem pa omahne — mrtev.
Dragi mi člani in članice K. S. K. Jednote! To je človeška sodba, človeški način ravnanja z zločinci, z onimi, ki so se močno pregrešili čez postavo. Življenje za življenje 1 Nobene milosti ! In prav je, da je ni, ker drugače, kam bi svet prišel, ako bi ne bilo kazni za zločin.
Toda naš Nebeški Oče pa ravna drugače z nami.
Tudi mi smo mogoče že krivi duševnega umora. Dušo umori, kdor bližnjega zapelje v smrtni greh ali pa ga pohujša tako, fda temu pohujšanju sledijo smrtni grehi kot posledica.
Ce pa mogoče nisi kriv smrti duše bližnjega, si mogoče sam padel v velike smrtne grehe? Če tudi tega ne, si prav gotovo Boga .svojega Očeta, neštevilnokrat žalil? Saj pravi sv. Pismo, da celo pravični sedemkrat na dan pade. - In sv. Janez (I. John 1-8) govori: "Ako kdo pravi, da nima greha, sam sebe vara in resnice ni v njem."
Zaradi naših grehov je moral Sin^Šožj^ na križ. Ali nismo torej mi nekaki morilci Jezusovi?
Ko so se uprli Bogu Lucifer in njegovi tovariši, kot blisk jih je treščil v večno pogubo.
Kaj pa z nami ?	'
Potem, ko smo mogoče že sto in stokrat z našimi smrtnimi grehi zaslužili isto usodo kot hudobni angeli, pa nam še prizanaša dobrotljivi Oče nebeški. Vabi nas k pokori in vse kar zahteva od nas je, da se obrnemo nazaj k Njemu skesani in sklenemo ne več žaliti Njega in izpostavljati svojo dušo v nevarnost iwgube.
- FATHER JOHN J. OMAN.
Proslava dr. it. 78 KSKJ v Chicagu, 111.
POPRAVEK.
V "Glasilu" št. 7, z dne 11, februarja t. 1. se je vrinila neljuba pomota pri imenih novo pristoplih. Poročano je bilo, da je k društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., pristopila članica 11859' Marija Mladič. Pravilno naj se blagovoli čitati 11859 Marv Medic.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
•	JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
E URADA DUHOVNEGA VODJE.
OBSOJEN
Kraj Boulder, Montana.
Noč gosjpoduje, vse je tiho, le okoli oglov zašumi in zažvižga tuintam zimska sapa. Noč, ki ima svojo moč, se tiho in mirno plazi čez' zemljo.
Ljudstvo počiva, spi. Le par oseb v državni kaznilnici bdi. V eni sobi sodijo trije čuvaji, med njimi rabelj. Nič jim ne gre kaj beseda izpod jezika. Sedijo, gledajo, kako se počasi pomika kazalec proti polnoči ter molčijo. V železni celici pa sloni mladenič, star 24 let, bolj mrtev kakor živ. Glava mu omahuje, oči so mu sicer suhe, posušene od mnogih prelitih solza. Včasih se tudi on ozre plašno naokoli, kakor da bi nekaj pričakoval in se bal. Ustnice se mu premičejo v molitev. V molitvi? Da, v molitvi! Končno ga je sila učila moliti. Ko bi bil molil popred, bi danes ne sedel tukaj. Ker pa so ga stariši brezbrižno vzgojili brez molitve, skoraj brez vsakega verskega čuta, je živel kot žival. Kot lev je skočil na svojo žrtev pred dvema letoma in zadal smrtni udarec staremu trgovcu, in ga oropal; nocoj pa mora plačati zločin s svojim življenjem.
Boječe je čakal trenutka. Se enkrat hoče prositi za milost. Obljubiti hoče vse in vse spolnovati do smrti. Do smrti hoče biti jetnik, če treba, le sedaj še ne umreti! Taka sramota in blamaža bi pokopala njegove stariše v prezgodnji grob. Da, še enkrat hoče prositi milosti.
Koraki se zaslišijo. Ključ zaškriplje v vratih, in jetniku
Ameriški Slovenci živimo pravkar v posebni dobi, v kateri se slovenski narod vrača nazaj k onim idejam in onim naukom, katere so jim njih slovenski očetje in matere izročili kot najdražji zaklad za življenje, to je sveta vera in njih mili slovenski jezik.
Da so te trditve popolnoma resnične, nam do pičice potrjuje nedelja, 1. aprila v Chicagu, ko je žensko društvo Marije Pomagaj, št. 87, K. S. K. Jednote slavilo svojo dvajsetletnico.
Dasi je društvo to svojo tako važno prireditev priredilo na zelo tih in skromen način, je vendar narod prišel od vseh strani skupaj, kakor da bi ga neke posebne elementarne sile dvignile in pripeljale na to prireditev.
Doba dvajsetih let je precej j ber užitek od igre. dolga doba, je doba, v kateri predstavil kot glavnega govor-umirajo rodovi in na mesto njih nika, ki ima nalogo govoriti v stopajo novi. Zato tudi iz vseh imenu društva Marije Pomagaj, ozirov, predvsem iz zgodovin-j št. 78, Very Rev. Hugo Bren-a, skega ozira zasluži društvo Ma-1 D. D., O. F. M., kateri je burno rija Pomagaj vsega priznanja j pozdravljen od strani občinstva in čestitanja k temu svojemu nastopil. Najprvo je kot ved-slavljenju dvajsetletnice njih no prišel na dan s svojim hu-obstanka. Koliko dobrega je to morjem, ki ga kot trdi Gorenje društvo že storilo tekom teh izborno izstresa iz svojih roka-
galijami an prsih k slovesni sveti maši, je pričala, da naj-brže ni manjkalo nobene, da so prišle vse na plan, da tako najprvo kot Članice katoliškega društva proslave svojo dvajsetletnico v cerkvi s sveto mašo, da se pri njej najprvo zahvalijo za ves napredek svojega društva Vsemogočnemu, ki je rosil na njih delovanje skozi dvajset let svoj blagoslov. Pri tej slovesni sveti maši je imel prekrasni govor Rev. Father Mi-klavčič, ki je blagodejno vplival "na vse navzoče.
Popoldne pa se je začel program v cerkveni dvorani in sicer nekako ob 2:30 popoldne, z igro "Miklova Zala."
Kot od društva določen stolo-ravnatolj, Mr. John Jerič, je najprvo apeliral na vse navzoče občinstvo, naj se zadržijo lepo mirno med prizori igre, da bodo na ta način vsi imeli do-Nato je pa
dvajset let, to je nepopisljivo. In to He samo v podpornem delokrogu, kar je seveda kot podpornega društva njihov glavni cilj, ampak to društvo ima nešteto zaslug tudi na vSeh drugih poljih, na kulturnem,
vov. Nato je pa z jedrnato besedo posegel v zgodovino tega ženskega društva, katero je toliko dobrega storilo za naselbino, za kateliško vero in predvsem za vdove in sirote. Apeliral je z vso resnobo na mlada
kakor tudi na cerkvenem poljii. dekleta in žene, da katera še ni Koliko dobrega je to društvo j članica tega vrlega slovenskega izvršilo tekom teh dxajset let! katoliškega ženskega društva, za cerkev sv. Štefana, ve le Bog naj sigurno pristopi pod njego-drugi ne. In koliko je društvo | vo zastavo. Posebno lepo je go-prispevalo h kulturi in izobraz- voril o prelepem imenu tega
bi slovenskega naroda v Chicagu. Saj ga ni bilo leta, da bi to društvo ne priredilo vsaj ene ali dveh zanimivih predstav, po katerih je to društvo radi svojih izbornih igralk nosilo vedno prvo zastavo v naselbini.
Ne bomo naštevali teh zaslug na široko, ker preobširna je slavna zgodovina tega društva,
društva, Marija Pomagaj. Slovenske žene, ki so došle v to novo domovino, so morda na vse drugo pozabile, a na svojo vero in na svojo nebeško mater Marijo pa niso pozabile. To pričajo slovenska društva in njih prelep^ imena same Marije, je z vso resnobo povdaril govornik. Navdušenemu in kras-
,;ato omenjamo njih glavne za- nemu govoru Very Rev. Hugo sluge le na kratko.	Brena je navzoče občinstvo dol-
in v nedeljo, 1. februarja se gotrajno navdušeno pritrjevalo, je slavilo dvajsetletnico tega Takoj zatem se- je začelo ž vrlega, za narod neprecenljive- "Miklova Zala," katero so ga dela. Slavilo se jo je sicer vsi igralci s posebno izbornostjo na skromen način, kakor je te igrali.
to navada pri slovenskemu žen- Igra "Miklova Zala," katero stvu, ki ne hlepi po časti in sla-!je za svojo dvajsetletnico ob tej vi, ampak se zadovoljuje z za-i priliki društvo Marija Pomagaj vestjo, da dela za dobro stvar ponovilo, je bila igrana tako iz-in to jim je dovolj.	borno, da je navzoče občinstvo
Zjutraj so imele ob 7:30^vse igralce občudovalo. Neu-skupno slovesno sveto mašo. 1 mestna bi bila vsaka kritika ali katero je daroval Rev. Father; opisovanje posameznih ulog, Miklavčič z leviti. Vdeležba je kajti cela igra je bila igrana, bila velika, dolga vrsta žena in kakor se jo mora igrati, ako se deklet, ki je prikorakala z re-jjo hoče izborno izvesti. Igralci,
vsi brez izjeme, zaslužijo pohvalo. Tako dolgo igro, z osmi mi dejanji, ki so so vlekli skoro dolge itiri ure, pa izvesti tako umetniško vse, je nekaj, ki zasluti od strani naroda javne pohvale. Igralcev m igralk, ki so predstavljali Miklovo Zalo, Sera j nikovega Mirka, črednika Miheja, Žida Tresoglitva, Almi ro Tresoglavovo hčer, starega očeta Serajnika, hlapca Davori na, staro Miklo in druge Važnejše karakterje v igri se sploh ne da doseči pri proizvajanju sličnih iger. Igralci, čast in hvala vam! Pokažite se sam zopet kmalu na našem odru!
Da pa ni bilo med dejanji dolgočasnosti, smo to modčasje porabili za razne govorance. Tako je bil takoj pri presledku za drugim dejanjem pozvan k besedi ena najstarejših slovenskih starih korenin slovenske naselbine v Chicagu, kateri je v Chicagu že pred štiridesetimi leti tlačil travo, ta mož je Mr. Mart. Kremesec, glav. porot. K, S. K. Jednote. Mr. Kremesec je obenem ustanovnik društva Marija Pomagaj. Zato se je spodobilo, da je on kot starosta spregovoril prvo besedo izmed mož lajikov na tej prireditvi. Govoril je navdušeno kot on vedno govori za dobro stvar. Povdarjal je, da pred dvajsetimi leti pri K. S. K. Jednoti ni bilo za ženstvo tiste ugodnosti, kakor je danes, zato se na eni izmed istočasnih konvencij določili, da se začne organizirati tudi ženska društva in Chicago se je požurila takoj, kakor hitro se je Mr. Kremesec vrnil domov kot delegat, je začel agi-tirati za žensko društvo in je s pomočjo nekaj navdušenih žena organiziral društvo, ki je postalo prvo žensko društvo pri K. S. K. Jednoti in to društvo je bilo društvo Marija Pomagaj, št. 78 v Chicagu. Za svoj lepi govor je žel burno pohvalo.
Med četrtim in petim dejanjem pa je bil pozvan k besedi glavni predsednik K. S. K. Jednote, Mr. Anton Grdina. Viharno pozdravljen od strani občinstva, ki ga je bila polno natlačena dvorana je začel glavni predsednik Mr. Grdina s svojim gromovitim glasim navdušeno govoriti. Govoril je kot predstavnik K. S. K. Jednote o njenem pomenu in o njeni bodočnosti. Povedal je, kaj je K. S. K. Jednota že storila za slovenski narod v Ameriki. Povdarjal je pa tudi, da se je pri Jednoti v prejšnih letih veliko zamudilo. Pozntf je že, § prepozno ni, je dejal, da še popravimo, kar smo zamudili. S svojo odločna in možato besedo je krepko švrknil tudi po naših proti-verskih nasprotnikih. Društvu Marija Pomagaj je v lepih besedah čestital k njih pomembnemu slavljenju dvajsetletnice. O slovenski naselbini v Chicagu vobče pa je dejal: "Do zadnjih časov je prihajalo iz Chicaga samo slabo, za naš narod škodljivo proti versko časopisje, s katerim so gotove, od vere odpadle osebe slepile in izdajale svoj slovenski narod na način, kakor izdaja v zanimivi igri Miklova Zala žid Tresoglav slovensko ljudstvo v Rožu, krvoločnim Turkom. Za zjokati se je bilo nad temi odpadniki, kakor nad nekdanjim Jeruzalemom. A nova doba je prišla — z njo novi časi. Slovenskemu narodu so začele sijati na obzorju časnikarstva nove katoliške zvezde. Danes izhaja med vami najvplivnejše katoliško časopisje, in danes Slovenci po Ameriki z zanimanjem gledajo na Chicago, kadarkoli nasprotniki napadejo karkoli v naših vrstah kaj bo odgovorila katoliška Chicaga. Vidite, tako se časi spreminjajo — božji mlini jneljesjo počasi, a sigurno; in Bog ne plačuje vsako soboto, a kadar začne plačevati, plača temeljito."
Nadalje je navduševal ljudstvo za K. S. K. Jednoto. Z ognjevitimi besedami; kakor zna to samo on, je apeliral na
močjo in silo, da se tem preje popravi, kar se je zamudilo prajinja Ista. Glavni predsednik je bil med svojim govorom večkrat prekinjen z viharnim ploskanjem in ob koncu njegovega krasnega govora ga je občinstvo več Sninut navdušeno pozdravljalo z gromovitim ploskanjem.
Med petim in šestim dejanjem pa je bil predstavljen občinstvu Mr. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. ednote, ki je nastopil burno pozdravljen in govoril o velikih delih K. S. K. Jednote. Navedel je občinstvu s številkami, kaj je naša Jednota že dobrega storila za vdove in sirote med Slovenci v Ameriki. Povedal je, koliko je Jednota izplačala že za razne podpore svojim članom in članicam. Čestital je društvu k pomenljivi slavnosti dvajsetletnice njihovega obstanka. Čestital je društvu, pri katerem je vladal vedno tako lep red in mir, zato tudi je to društvo doseglo tako velike uspehe, kakor jih je. Obenem je pa tudi on švrknil po nasprotnikih in je omenil, kako so lansko leto napadali glavni odbor po nasprotnem časopisju radi katoliških shodov itd. Toda naj napadajo kakor hočejo, mi nismo še v nobenem letu dosegli tako sijajnega napredka pri Jednoti, kakor smo ga baš lansko leto. ko smo sprejeli v Jednoto nad 3,000 novih članov in članic. Navdušenemu govoru glavnega tajnika Mf. Zalar-ja je ljudstvo navdušeno pritrjevalo.	<\ Po igri pa je bilo vse občinstvo povabljeno v šolsko dvorano, kjer je • čakala za vse okusno pripravljena večnrja. Veste, kadar se chicaške žene in dekleta spravijo v kuhinjo ob kakih prireditvah, tedaj nikar ne mislite, da bi one trpele, da bi kdo hodil s praznim želodcem okrog njih. Posebno pa še pri zadnji prireditvi, ki se je vršila pod popolno kontrolo naših žena in deklet spadajočih pod okrilje društva Marija Pomagaj. To pot so zopet pokazale vso svojo kuhinjsko ume-nost in povemo javno, da smo jo vsi občudovali. Vse je bilo najboljše in vsakdo je bil zadovoljen. Zato čast našemu žen-stvu v tem oziru!
Saj veste, ko človek nabaše svoj želodec, in povrhu zabeli dobro kosilo s kakim pristnim kaliforničanom ali newyorca-nom, tedaj ga začne srbeti jezik. Tedaj začne srce revoluci-jonirati in začne prinašati na jezik kar misli. Zato je po izborno pripravljenem banketu zazvonilo po dvorani in nastal je pozor.
Na odru smo zagledali zbran regiment društva "Adrija," kateremu junaško poveljuje izvrsten peyovodja, g. profesor Ivo Račič. Mešan zbor je nam zapel tri krasne pesmi, za katere je zbor in g. pevovodja žel burno pohvalo.
Nato je pa stoloravnatelj, Mr. John Jerič začel z govorniškim programom. Najprvo je pozival k besedi domačega g. župnika Rev. P. Kazimir Zakraj-šeka, O. F. M., da naj pove svoje mnenje, kaj si on misli o tej prireditvi društva Marija »Pomagaj. Gospod župnik je nastopil viharno pozdravljen od vsega občinstva. V lepih vzno-šenih besedah je dajal priznanja, vrlemu društvu Marija Pomagaj, za vse, kar je storilo dobrega za cerkev sv. Štefana. Dalje je čestital tudi K. S. K. Jednoti, ki ima danes tako navdušenega in za dobro stvar požrtvovalnega predsednika, kakor je to Mr. Anton Grdina. Dalje je podajal članicam navodila, po katerih bo njih društvo še bolj napredovalo, rastio in cvetelo. Govoru prečastitega gospoda župnika je ljudstvo s tako navdušenostjo ploskalo, da ploskanja kar ni hotelo biti konec.
Takoj za govorom gospoda župnika pa je stopila na stol članica Mladinskega oddelka K.
ki je lepo, v čisti slovenščini, deklamirala društvu Marija Pomagaj v pozdrav naslednjo pe>-sem, ki jo je za ta slučaj zložil Ivan Zupan, urednik "Glasila K. S. K. Jednote:" Bog vas sprejmi, Bog vas živi Dragi gostje tukaj zbrani; Hvala vam, da počastili Danes ste nas v tej dVoraui.
Po jeziku: sestre, bratje Vsi smo si in po Jednoti, Naj nas vse ljubezen veže; Vsi naprej, po pravi poti.
Jaz v imenu nas mladine, Se hvaležno tu vam klanjam, Drage pijonirke društva, Rože te v spomin poklanjam.
Živela Jednota naša; Društvo cvrti, vedno rasi; Saj si prvo po starosti, Ime najlepše tebe krasi. Lepi deklamaciji so vsi navdušeno aplavdirali. Ona pa je stopila s svojega stola, ter iz krasnega šopa gartrož, ki jih je držala v roki, delila najprvo ustanovnicam vsaki po eno rdečo vrtnico ter nato še vsem gospodom duhovnikom in glavnim uradnikom Jednote.
(Konec prihodnjič)
občinstvo, naj dela s podvojeno]3. K. Jednote, Mary Gottlieb
(Nadaljevanje s 4. strani) letnice. Na članstvo omenjenega društva pa apeliram, da se vsi dobro pripravite na to redko slavnost 25 letnice s pridobivanjem novih članov. Za ta dan moramo pridobiti najmanj 25 novih članov za vsak oddelek za naše društvo; to mu bo najlepši spominski dar in naši dobri materi Jednoti. Torej vsi na delo! Cas j a kratek! Ne odlašajmo predolgo! Ako do tedaj pridobimo veliko novih članov v naše društvo, bomo s tem razveselili tudi glavne uradnike K. S. K. Jednote, ki se bodo vdeležili naše proslave. V kolikor mi je do danes znano, nas bo tedaj počastilo pet glavnih uradnikov in sicer: glavni predsednik, brat Anton Grdina, glavni tajnik, brat Josip Zalar, brat duhovni vodja, Rev. J. J. Oman, urednik "Glasila," brat Ivan Zupan in brat John Jerič, nadzornik ter urednik "Amerikanskega Slovenca in Edinosti'"
Upam in želim, da ne bodo te moje vrstice ostale brez pomena. Vsi hitimo na delo! Vsakdo naj malo pripomore, da bo vsem skupaj lahko doseči zaže-ljehi cilj.
Ze danes kličem vsem prijavljenim »obratom glavnim uradnikom: Na veselo svidenje v Indianapolisu dne 2. mala ter obilo uspeha! S sobratskim pozdravom, Joseph S. Zore, predsednik dr. sv. Alojzija, št. 52, K. S. K. J., Indianapolis, Ind.
-o-
POŠTNI GOLOB ODLIKOVAN S HRABROSTNO SVETINJO.
V neki veterinarski bolnici v Parizu je te dni poginil proslavljeni golob in sicer francoski poštni golob št. 183, ki je med vojsko vzdrževal zvezo med oblegano trdnjavo Vaux pri Verdunu in francoskim generalnim štabom. Kadarkoli je letel v naj silne j šem metežu krogel, je vselej srečno učel smrti in vsaki poškodbi. Za svoje točno in vestno službovanje je bila ta žival, ki je učakala starost deset let, odlikovan s hra-brostno svetinjo.
ODSTOTKI ŽIDOV V NEKATERIH DEŽELAH.
Zidov je na Francoskem 0.4 odstotke, to se pravi: na 1,000 prebivalcev pridejo štirje Židi (njih politična moč je pa gotovo tako velika kakor ona ostalih 996); na Angleškem 0.7; v Belgiji 0.9; v evropski Rusiji 2.8; na Cehoslovaškem 3; Avstriji 4.5; Turčiji 4.5; Rumuni-ji 4.8; Ogrski 6.3; Poljski 12.5; to se pravi: vsak osmi prebivalec na Poljskem je žid. V Sibiriji jih je 0.5; v Siriji 1; Palestini 11; v Argentini 12; v Zedinjenih državah 3; v Algiri-ji 1.3; Maroku 3 in v Avstraliji 0.3 odstotka. V
Velik požar na Sinjem vrhu.
Selo Sinji vrh na Belokranjskem je dohitela dne 3. januarja katastrofalna nesreča: izbruhnil je požar, ki je vpepelil večji del vasi. Zgorelo je 25 poslopij. Glavni dol Sinjega vrha je uničen. Skoda je silna! Nekateri še zavarovani niso bili. Najubožnejši in najpremož-nejši so prizadeti. Veter je bil tako silen, da je ogorke nesel notri doli na devet kilometrov oddaljeno Vinico. To je opozorilo požarno brambo in orožnike na Vinici, da so, kar so mogli naglo, hiteli na pomoč. Zmanjkalo je vode po vodnjakih. Studenec za vasjo in mlaka pa je že toliko proč, da je silnega napora, nadčloveškega tirjala od vseh. Po noči si pr-šele še iskre iz vseh strani pogorišča; edini zvon je ponovno klical: vode, vode, vode. Žalosten je bil v nedeljo pogled na pogorišče. Ker je zgorelo žito, obleka, enemu vinski hram z vsem imetjem, je pomoč nujna. K sreči, da ni po noči nastal ogenj, da so vsaj živino rešili in da ni kaka burja obračala, sicer bi šel ves Sinji vrh, kakor se je to zgodilo pred 60 leti (leta 1865) na Belo nedeljo popoldne. Zažgali so otroci na skednju, št. 32 na Vrhu. Bili so doma nesrečni malčki sami, ker vdova-mati je šla po drva in dospela ravno do vasi, ko se je vžgalo domar. Trkamo na us-
je tržaška policija aretirala Mi* klovega morilca, mizarskega pomočnika Franca Ciča, ki je italijanski podanik. Cič je bil pri aretaciji svojega gospodarja Zlahtiča navzoč, nato pa je pobegnil v Italijo ter se je brezposelno potikal po Trstu. Tržaška policija ga je zaprla in ko je dobila od mariborske policije izdano tiralico, je spoznala v njem" iskanega morilca. Sodišče v Mariboru je ugotovilo, da so bili čevlji, ki jih je našla policija na Miklovem stanovanju in ki so bili blatni od gnoja, tisti, ki jih je dobil Cič, ko je od hajal iz mariborske kaznilnice po večletni ječi.
Dva uboja. Na Štefanovo so se stepli fantje iz Novecerkve in Socke pri Celju. Prepir so imeli še od sv. večera. Fantje iz Novecerkve so čakali one iz Socke med desetim opravilom v krčmi in so jih odhajajoče napadli z noži in koli. Eden je sunil svojega nasprotnika, a je pri tem zadel poleg idočega mirnega fanta, tako da se je zgrudil^ na tla in po par minutah izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadel nož v vrat no vretence in ga smrtno nevarno poškodoval. Vsa zdravniška pomoč bi bila zaman. Drugega so tudi oklali, da je umrl čez dva dni v bolnišnici v Celju. Enega so pa težko ranili. Storilci so sicer pobegnili, toda so jih orožniki takoj po kr-
miljena srca in kličemo: Po-i vili.
magajte! Darove sprejema žup- Smrtna nesreča. Dne 18. ja
ni urad in županstvo na Sinjem vrhu, pošta Vinica v Belokra-jini.,	_
Novo podzemeljsko jamo je našel nad Savico desno od Ko-marčke, oskrbnik hotela "Zla-toroga" ob Bohinjskem jezeru. Vhod v to jamo je sedaj še mala odprtina, skozi katero zleze človek komaj sam. Ta odprtina
nuarja se je smrtno ponesrečil g. Franc Glavan, splošno znani in priljubljeni živinozdravnik v Velikih Laščah. Vsled avtomobila se je splašil konj, mož je padel z voza in vsled dobljenih poškodb kmalu umrl. Glavan je bil zveden, praktičen živinozdravnik, zelo postrežljiv in vedno pripravljen priti kmetom
se pozneje nekoliko razširi, na-, na pomoč — in izredno skro-kar se pride do druge razpoke, (men in zmeren v računih. Dne
ki se more premagati le s plazenjem. Ves ta veliki trud je pa poplačan pri pogledu na lepo,
prostrano jamo, ki se nudi ple- leč.
15. januarja so ga pokopali Pogreba se je vdeležila velika množica ljudi — od blizu in da-
zalcu takoj, ko je priplezal iz druge razpokline. Mnogobroj-ni snežnobeli kapniki osupnejo človeka. Zlasti je zanimiva tvorba oltarja. Posamezne skupine kapnikov živo spomi-
Smrtna kosa. Dne 15. januarja ob 6:45 je umrl v Ribnici na Dolenjskem administrativni podporočnik g. Adolf Marčič, rojen 28. septembra, 1890 v Litiji. Pokojnik je služboval pri
njajo na Postonjsko jamo. Ško- vojakih v Gradcu, Zenici, Ljubno «mn i- ---------Ijani, Ptuju, Mariboru in zadnji čas v Zemunu in Belgradu, kjer ga je radi njegove vestnosti in vztrajnosti v službi zalotila zavratna bolezen, katero si je pridobil pri vojakih v vojni in največ po vojni v Zemunu in Belgradu. Dne 27. decembra, 1923 je bruhnil kri, kar ga je položilo na smrtno posteljo. Ker velika ljubezen med brati, se-
da samo, da je nova/ jama za enkrat tako ot^rok^/ Od "Zlato-roga" pa do vho3a v to jamo je dobre tri ure hoda. Poleg te jame se nahajate se dve drugi, ki ste s prvo zvezani. Radi težavnega vhoda ni bilo mogoče preiskati ter prehoditi popolnoma prvo jamo. Za prihodnje raziskovanje bo pač treba vzeti s seboj tudi nekaj živeža, ker bo zamuda časa pri tem poslu vlada v poznani družini izredno velika. Kakor se sliši, odide | stro in stariši, so mu nudili vsa raziskovati to jamo kmalu no- sredstva, da bi okreval in ker va ekspedici ja.	i ni bilo pomoči, je odšel v Ribni-
Kraljeva dvojka se je dne 13. |co k svoji materi, kjer se je ^ januarja pripeljala iz Pariza na dne 15. januarja zvečer ob 6:45 Bled. Dne 14. januarja se je težko in za vedno Io£g od svoje kralj pripeljal v Ljubljano in se j ljubljene soproge, Aačka, mate-vozil po ljubljanskih ulicah. Po-!re, sestre in bratoirl poldne se je odpeljal na lov na j Umrla je 6. januarja na Zdu-sulce v Savi pri Lazah. ' ši pri Mekinjah g. Katarina Po-Smrtna kosa. Umrl je v točnik, rojena Suaulk, kot žr-Mariboru trgovec, g. Franc tev materinskega poklica v 36. Ogrizek v 63. letu starosti. Za- letu starosti. Rajna, sestra go-dela ga je kap. Umrli je prišel a poda profesorja in bivšega mi-
arja je umrl vsled srčne kapi
na železniški postaji Skofja Loka tamkajšnji uradnik g. Simon Javornik, v najlepši dobi, star 41 let. Pokojni je bil rojen v Laporjah pri Slovenski Bistrici. Kot sin krščanske kmečke družine je ostal tak tudi sam v vsem svojem življenju. Vestno izpolnjujoč svoje verske dolžnosti, se ni nikdar bal pokazati, da je vnet katoličan, poln žive vere. Pred enim letom je bil prestavljen na postajo Škofja Loka, prej je služboval devet let na Bohinjski
Beli, več let je bil tam posta-jrnačelnik. Vsled svoje izred
v Maribor po prevratu in je bil vedno odločen narodnjak? —
3tra g. Anton S vzorna krščanska
je bila in go-
• j------ —-------------- 6«
V četrtek, dne 15. januarja z ju- apodinja; zapustila je petero traj je nenadoma umrl v Ljub- nedoraslih otrok. Ijani g. dr. Janko Debelak, di- j Umrla je v Mariboru dne 14. rektor pošte in brzojava za Slo-J januarja po daljši, mučni bolez-
venijo, v starosti 56 let.
Nesreča pri Limbušu. Vlak je povozil blizu Limbuša mariborskega trgovca Fr. Ralija mL, ki ima trgovino na Aleksandrovi cesti. Baje ga je prijel srčni krč in je padel med vožnjo z vlaka med kolesa. K umoru v Stndencih. Mari-
ni gospa Amalija Lavtar, vdova po šolskem svetniku L. Lavtar ju, bivšem profesorjem na mariborskem učiteljišču ter znanem pisatelju osnovno in srednje šolskih učnih in metodičnih knjig.
. Umrla je v Gragcu 45 letna
------------—.. profesorjeva vdova Hedvika
borsko okrožno sodišče je dobi- DolinŠek.
k) iz Trste uradno obvestilo, daj Smrtna kosa. Dne 19. janu-
ne uljudnosti in ponižnosti je bil povsod zelo priljubljen. Bil je dober pevec-tenorist in je s svojim lepim glasom poveličeval službo božjo na Bohinjski Beli. Zapušča žalujočo soprogo ter šestero malih otročičev. ■Umrl je dne 19. januarja dopoldne v deželni bolnišnici v 75. letu starosti obče spoštovani g. Fr. Ks. Jeločnik, krojaški mojster, meščan ljubljanski, dolgoletni načelnik Krojaške zadru ge.
IZ PRIMORSKE. Dr. Anton Gregorčič, zlato-mašnik. Dne 11. januarja je obhajal dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja v pokoju, bivši državni in deželni posla nec, deželni odbornik in namestnik deželnega glavarja na Goriškem, svojo zlato sveto mašo Slovesnost se je vršila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Velezaslužnemu možu in duhovniku naše iskrene čestitke!
Žalostne cerkvene razmere r
Istri. Italijanska politična n<v strpnost je ustvarila v Istri na cerkvenem polju žalostne, nedopustne razmere, ki so nevredne velikega kulturnega na/oda. Iz mnogih fara so pregnali doma če duhovnike in jih nadomestili italijanskimi, ki domačega ljudstva no razumejo, ako mu niso naravnost sovražni. Hrvatski jezik je iz cerkve izkljn čen in tudi domači cerkveni pevci ne smejo piti, hrvatskih pesmi. Vse to ljudstvo cerkvi odtujuje. Doslej verno ljudstvo je povsod vsaj o božiču želelo slišati svoje mile stare božične pesmi. Toda zaman so se farani v to svrho obračali do svojih novih pastirjev.
Župnik v Rovinjskem Selu je naravnost rekel, da mu je sploh vseeno, ali pride kdo v cerkev ali ne; sedaj je tu Italija in italijanščina mora veljati tudi v cerkvi. (X polnočnici so pa pevci pri "ofru" začeli peti hrvat ske pesmi in cela cerkev je pela z njimi. Na sveti dan je nato župnik pripeljal v cerkev šolsko mladino, ki je morala na njegov ukaz peti italijanske pesmi. Ljudje so ogorčeni od hajali iz cerkve.
V	staroslavnem hrvatskem Tinjanu je hrvatski organist na Božič kljub izrečni prepovedi igral pri maši stare hrvatske božične pesmi, a pevci so pol-noglasno peli zraven. PO maši so upornega orga nista tireli na občinski urad in na karabinier sko postajo, kjer so mu zapreti li, da nikdar več ne sme Igrati hrvatskih pesmi. Mož jim je pa odgovoril: "Igram, kakor sem se naučil!" ter je odložil organistovsko službo. Nato so šli še nad župnika, da on prepove hrvatsko orglanje in petj$, toda dobili so krepko lekcijo.
V	Sovinjaku so fašisti razbili križev pot, ker ja imel hrvatske napise.
-o—--
ma cene, drugih virov za dohodke tukaj ni. Tako sem se v mraku vračal precej malodušen. Oster veter je kakor z britvijo rezal čez naše vrhe. In po snegu je dišalo. Danes ga res imamo. Pa ga, sodim, ne bo mnogo. Premrzlo je.
Angelci so do zdaj imeli preveč skrbi in dela z Betlehemom, pa nam ga niso še nič nasejali. Pp cestah se je kadil prah kakor pb Velikem Šmarnu. Za praznike so prerokovali" nekateri ostro zimo. Pa^so se zmotili. Tako okoli 12.\novembra — hodil sem tedaj spodaj po Ptuju in v okolici, kjer so Ptuj-čani res slovesno praznovali mojo 50 letnico — je pač pritisnil izredno hud mraz. Cez teden je ponehal. Ljudje so govorili:, "Zmotil še je." Za njim je prišla toplota, da je vse povsod cvetel teloh. Nebo povečini jasno, solnce opoldne skoraj žgoče. Zadnje čase so bila jutra pač občutno mrzla. Ob svečnici bo morda res pravi zimski mraz. A dolgo to trajalo ne bo.
Kako pa pri vas onstran morja? Toplo?
Sicer pri nas vse precej napeto: volitve so pred durmi! Potem, kar vidim in slišim okrog sebe, bi sodil, da so za državo nesreča. Vse se jezi, zabavlja, grozi na vse strani. Mislim, da bi bilo bolje, če bi jih ne imeli. Saj vendar niso bile potrebne. Počakajmo, kaj prinese 8. februarja. Dal Bog, da bi se vse lepo umirilo!
Ljudstvo ječi pod davki. Tudi to zelo neti nezadovoljnost. In slabi voljo za delo, vsako podjetnost. V prvem tiči nevarnost, v drugem škoda za dr žavo in posameznike. Vse pa nas križa draginja. Tej bo precej vzrok naša carinska politika, seveda tudi domača špekulacija. Navedem le en zgled Za 50 letnico mi je Mr. M. Pogorele poslal Vervistovo "Življenje Baragovo." Krasna knjiga, res ni draga. A moje veselje mi je hudo zagrenila carinama, ki mi je za ki&go zaračunila 28 Din 70 p. carine. Kakor tu doma stane že ppecej lepa knjiga! Lahko si mislite, kako drage so pri nas nemške in druge knjige, ki prihajajo čez mejo in jih podraži visoka carina. Mr. Pogorelca sem takoj kar najlepše zahvalil, a je na mojo žalost prišlo pismo nazaj. Pa mu tukaj izrekam naj i skrene j šo zahvalo.
Pozdravljam ^as, dragi urednik, in vse rojake v Ameriki ves vaš vdani,
Ksavtr MeSko. -o-
VSAK PONVICO DOBIVA.
Xaf>isal Anton Straiar.
PISMO IZ DOMOVINE.
Sele pri Slovenjigradcu, Ste-jer.. pondeljek 26. januarja. — Angelci v višavah pridne reše-tajo in .čez svet sipi je jo pleve, krasne snežne kosmiče. Včeraj popoldne sem bil na podružnici Sv. Neže, dobri dve uri oddaljeni. Zaradi novih zvonov som moral tja. Vojska je vse vzela. Radi bi imeli vsaj enega nav?gp, A u, denar je zdaj tako hudo. David in draga bre-neznosni, lesa ljudje ne prodati, tudi živina ni-
mena i
morejo
Zgodba, ki vam jo sedaj povem, se je dogodila v istem času, ko je naš slavni Martin Krpan še tovoril s soljo. Hočem vam jo napisati tako, kakor so mi jo pripovedovali Flajšmanov oče is naše Prapreške vasi.
Bik> je takrat, ko so bile še tri žemtje za groš in ko so naši pradedje še tlačanili. Neki predpust — katerega leta je bilo, je postranska stvar — so imeli v Podgriški vasi pri Gre-beacu imenitno svatbo. Vesele svate ste zabavala kar dva godca: Jurij Bingelc in Matevž Po-trkljač.
Jurij Bingelc je bil možak pri petdesetih letih. V Podhribski vasi je pri znani nekdanji romarski cerkvi sv. Lukeža opravljal cerkovniško službo. Ker je podhribska soseska majhna, si je moral Jurij poleg pičle bire Iskati še postranskih dohodkov. Po svojem poklicu je bil sicer Čevljar, toda Sedenje na trinož-nem stoku mu ni dišalo, odkar se je pri vojakih izuril v harmoniki. Baš ta posel ga je silno veselil in mu je dostikrat prinesel kako veselo urico.
Ta Jurij je bil stric Matevža Potrkljača, katerega je sam izuril v harmoniki, da je dobil tako tovariša. Tako-sta sedaj tudi na Grebenčevi svatbi skupaj Sodfa svatom in veselim plesalcem kurila pod noge.
Trf dni in tri noči je trajala svatba. Lepa jasna zimska noč je bila, ko sta se vračala domov, nesoč .vsak po eno culo dobrih ostankov. Stric Jurij pa je imel tudi polno mošnjo srebrnega denarja. Dobro je bilo znano Matevžu, kako ^erad gre stricu denar iz rok. Zato se je z njim pogodil že prej, preden sta šla na svatbo, da se bosta pošteno delila z zaslužkom.
"Vsak polovico dobiva!" Drugače nezaupljivi Matevž ni hotel iti z njim.
Premagala sta že dobršen kos pota, a drugače zgovorni stric še ni ničesar omenil glede denarja. Zato se je končno Matevž opogumil in menil:
"Veste, stric, jaz bi sedajle rad tisto polovico denarja."
Potrpi vendar, fant, tukaj na poti in v tem mrazu ti ne morem šteti. Pridi jutri k meni, boš pošteno dobil svoj del."
Toda Matevž ni bil zadovoljen s tem predlogom.
Pa bi ga le rad sedajle imel. Dajte mi, kar mi gre!"
Prišla sta baš do mrtvašnice pri zabreški cerkvi in stric mu je dejal:
'Tukajle v mrtvašnici, če hočeš, si razdeliva zaslužek, ker si tako nestrpen."
Mislil si je Jurij: "V mrt vašnico ob taki uri gotovo ne dobim Matevža." Pa se je mo^ til. Matevž je bil sicer boječ, toda pohlep po denarju je zmagal v njem in odgovoril je pogumno: '
"Meni je vseeno, samo da dobim, kar je moje."
Pri zabreški mrtvašnici so bila vrata le priprta, zato sta lahko prišla notri. Matevž Po-trkljač je imel pri sebi majhno svečo, ki jo je prižgal in pritrdil na mizo. Pri luči je izvlekel stric Jurij iz žepa dobro re-jeno denarnico in stresel iz nje srebrnike, Ej, kako so lepo zveneli.
Ravno sta mislila pobrati vsak svoj del, ko zagleda Matevž skozi odprto okno šest postav, ki hitijo po pokopališču naravnost k mrtvašnici. "Kaj bo pa zdaj, stric?" Toda staremu Bingelcu ni padlo srce v hlače. "Fant, stopi hitro tja v kot in se drži modro kakor sveta Uršula v oltarju," je dejal in se sam skril pod mizo.
Seat skrivnostnih postav je med tem stopilo v mrtvašnico z istim namenom kakor poprej oba godca: da si razdelijo de-na£. Bili so roparji. Ko je bilo narejeno na mizi šest kupov denarja, je dejal roparski poglavar enemu izmed mlajših so-drugov:
"Ti, Luke$, ki si še novinec pri nas, pokaži, kako se ljudem sekajo glave. Sedaj imaš ravno priložnost. Glej, tam v kotu sioji star svetnik. Prikrajšaj ga za eno glavo!"
^Lukež se je prav počasi pripravljal k poslu. Vsi so res mislili, da> stoji tam star svetnik, ker se je pri slabi luči vse drugače videlo.
Preden pa je imel pasti meč na nesrečnika, je ta v smrtnem strahu zakričal:
Vsi svetniki, pomagajte!" Bingelc pod mizo pa je zarjul: "Ali naj pomagam tudi jaz?" Roparji so se prestrašili in jo drug preko drugega ubrali iz grozne mrtvašnice, pusti vši vseh šest kupcev denarja na mizi.
Ko sta se godca prepričala, da ni več nevarnosti, sta se spravila nad srebrnike, ki so jih pustili roparji, ter si pričela deliti to nepričakovani plen. Stric Bingelc je bil ves razigran. Kaj takega ga še ni doletelo, odkar je hodil v hlačah. Denarja ste imela toliko, da se jima je kar mešalo. Matevž, ki je imel težko vest radi prejšnjega siljenja v strica, se je sedaj opravičeval:
"Le vzemite sedaj en kupček več, saj ste mi rešili življenje."
"Fant, zapomni si, da kokoš vedno več ve nego pišče!" Mladi Potrkljač si je še isti
(DftU* M sedmi strani).
. .t J '	-	-i."- r	Sjrv. t . :*.' <	I

SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO
s parnikom
PARIS
16. maja 1925.
Potnike bo spremljal naš uradnik skoxi do Ljubljane. Vsi potniki lil. razreda bodo nastanjeni v kabinah po 2, 4 in 6 skupaj in so nam za sedaj dodeljeni najboljii prostori.
Tudi nedržavljani zamorejo potovati na obisk in ostati ztfnaj eno leto, ako preskrbe dovoljenje iz Washingtona.
Kdor želi potovati meseca maja, naj se čimprej priglasi ker bo to potovanje v resnici udobno in brezskrbno.
Piiite za pojasnila na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland St.	New York, N. Y.
4
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St. Cleveland, O.
Telefonska služba dan in noč:
Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd. Eddy 5849.
— s
5fllllllllllfll
Priporočilo.
Najstarejša tiskarna v Jolietu, III. je:
THE WEESE PRINTING COMPANY
št. 1. Jefferson St. zraven Jefferson St. mostu.
T« unij.ka tlakama ima va« moderno opremljene stroje da se lahko tiska stvari v slovenskem, hrvatskem, slovtskem. poljskem, nemškem in drugih jezikih. Lakalnn društva K. S. K. J. ie naročajo rasne stvari v tej tiskarni, vsled trea se priporoma t«' druirim društvom.
Mr. Julius G. Weese vodja te tiskarne je dober katoličan ter Jako aktiven pri rasnih druitvih ter organizacijah v Will okraju.
Telefon pisarne Je 749.

Vabilo k Veliki Veselici,
Z IGRO
ii
Ljudmila

katero priredi
Društvo Sv. Neže, št. 826 WCOF.
Chicago, 111., v korist slovenske farne šole, v cerkveni dvorani
v soboto, 21. febr. zvečer ob pol 8. uri in na pustno nedeljo, 22. febr. ob 2. uri pop.
Zvečer bo v šolski dvorani velik ples z balončki. Igral bo znani Kofrinov orkester Vstopnice od igre so veljavne tudi za večerni ples.
Na to prireditev prav uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz naše naselbine ter okolice. Pridite polnoštevilno, ne bo vam žal tega!
ODBOR.
POSEBNO! FONOGRAF samo $14.85
ZASTONJ POL DUCATA IZBRANIH PLOŠČ. VELIKA RAZPRODAJA NO-ve*a podjetja fonopafov. R«,prodal, jih bomo en miljon, sicer pa le nekaj teh se bo prodalo direktno iz tovarne po tej znižani ceni. Oglejte ai ta fonograf in
— _ mislite ai v vsem vašem iivljenju. ie niste slitali in ne vl()eli, da bi kdo prodaja) tak fonograf po tako nizki ceni. od kar svet stoji. Ta fonorraf bo okrasek za vato hišo. sosedje in prijatelji vaši bodo oboiovalt ta ftnograf. Krasno mahogaai izdelan, stroj in v ca fonoirr.if Je ze zel« trpeinega izdelka tako. da ga jamčimo sa več let. Ima pokrovo na vrh«, tako da k*dar ni v rabi. se pokrije, da se ae za prati. Ima urejevateija. s katerim lahko igrate poiaai ali hitro. Igra godbo, petje in govore tako razločno, da lahko razumete vsako posamezno besedo. celo ako ."te » drugi sobi se vam tosdeva. * kot bi resnično peli pevci ali govorih govorniki. Ali ni to zabava, ko pridete domov iz dela, ob nedeljah •n praznikih sedeti poleg in poslašati ta fonograf in krasno godbo, vi in vsa vaša d rutina Mi smo izn»jditelji tega fonografa fo vemo ie v naprej, da ne bo dolgo, k« bo imela vsaka hita po en teb naiih fonograf«. in vsled tega jih damo na trg za nekaj časa po ti zniiani ceni. Ta /onograf igra enako čisto in glasno, kot vsak najdraiji fonograf.
Premislite si. vi dobite ta fonograr za IMJtS in povrhu ie pol ducata Izbranih ploti in mi plačamo vacpoiUJatvene rtroike. to mi imenujemo zelo izredna prilika vam. Poteg tega. ako poiljete celo vsoto v naprej, vam bomo dali sastonj te ZOft igel. ker nas v takem slučaj« stane nuuij sa prevoznimi. Zapomnite si. da Je ta sni ta na cena veljavna le za kratko dobo in le nekaj tisoč jih bomo prodali po ti i zniiani ceni. Ne ^ kaj te. temveč nam takoj pišite ker Uudje bodo pokupili te fonografe hitro.
Ako nočete poaiati vsega denarja v naprej, nam Pot 1 ji te vsaj $5-0« za enkrat in ostalo vsoto plačate potem, ko prejmete fonograf. (Brez da plačate nekaj v naprej se vam ne poti je fonfgraf.) Imejte svoje veselje doma, nekateri komadi so tako prijazno smešni, da se bodete smejali in zabavali kot v malem teatru. Sedaj ali nikdar več imate priliko dobiti ta izvrsten fonograf. Posluiite se te prilike ,	<n i« danes piiite p« ta fonograf. Mi jih raznoti-
v vse kraj« Amerike Za naročila izv«n Zdruienib drtav se mora poaiati v«Tde-!»prej z naročilom. Naslovite na aašo tovarno:	'
WALTER SPECIALTY CO.
1217 N. Paulina St.
Dept. G. 45,
CHICAGO, ILL.
Nazaj domov k materi" Back home to mother"
Premo ten Je te banke cnaia 912.000.000.00

I

PREVIDNO er PAMETNO

i
Prihranite nekaj od svojega zaslužka
■
SHHHH^KBKj^vsak plačilni in
ga v pašo varno in zanesljivo banko. Začudeni boste kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v leto ter iste prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pj-šitc nam za pojasnilo in do. bite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, iz-
______ ^^ postavljen je raznim nevar-
^BF nostim, kot tatovom in .	™ ■.iiwwwBu^« in dostikrat se ga potroši
brez potrebe. Ce ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je ienar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo pbtrebuje.
Naša banka ima nad $740.004 kapitala is rezervnega	kar
je znak varnosti za vaš denar.
Skupne denarne vloge pa presegajo čez S milijonov dolarjev.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CUNTOF^STS. «• JGUET. ILL
Wm. Redmond, preda.	Chas. G. Pearot kaali,
Joseph Dunda, pemoi. kasir.
Naša želja je
da Vas /. dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno jc za Vas, ako sc za Vaše barikovne posle poslužujete našega posredovala.	> $ ZA DENARNE NAKAZNICE , ^
v dolarjih, dinarjih in lirah, ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT".
katere obrestujemo po 4% na leto in katere so sigurno > -naložene -	>	.	!
ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN- POVRATEK,
kakor za vse druge bančne posle	.i
OBRNITE SE S POPOLNIM ZAUPANJEM NA POZNANO
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Sestavil in uglasbil Emil Gregorich. ," Poslovenil Rev. Fr. Kazimir, O. F. M.
\
Pesem "Nazaj domov k materi" je jako sentimentalna, ki blagodejno vpliva do vseh mater. Je pesem, ki se dotakne vsakega srca. Njena lepa melodija vpliva na vsako srce.
V slovenskem in angleškem jeziku z notami stane s poštnino vred 35c. Že več strank nas je vprašalo za samo slovenske, ki lih pa nimamo, ampak imamo skupaj slovensko in ancleiko besedilo pod notami,
nimamo, ampak imamo skupaj slovensk pod jotami, kar jc nazadnje še boljše, kef je v dveh
jezikih.
Iščemo zaftopnike po .yseh naselbinah. Pišite po Informacije. V kratkem bomo dobili izdelane "Piane Rolls" na katerih bo tiikana pesem v slov." in angleškem jejlku. Te vrste Piane-Rolls lahko naročite že sedaj. Pošljite nam z naročilom $1.50 In poslali ga Vam bomo kot hitro jih dobimo "v <jar dneh zgotovlje&e.
WEST SIDE MUSIC SALES
2112—West 23rd Street, . CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 5306. f , '
ZASTAVE, BANDERA, RE GALIJE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. Pišite po ceniki
J. KLEPEC AGENCY
Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Prodaja hiše in lote. Javni notar. Photic 5768. Stan. tel. 2196-R. 107 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
V OGLASE NI NIKpAR VERJELA.
K*ne. r». — Mri!. Straka iiveča na Hom« Št. je bita bolna celih sedem let tako da je CiUlila na »mrt. O svoji bolemi in okreva-•ju pite «ledeča: "Trpela »«m neprfatano »edem let v»led neke notranje bolemi. Nikjer minem mori« dobiti pravtg« idravila UVo da »cm breauapcin« plačevala »pravnikom In ta zdravila. .Bila nem tudi večkrat operirana. V resnici sem ie docela obupala vsled hudeita trpljenja in si ielela. da me smrt nil- V kake oglake jas niseirf nikdar verjela. tem manj pa Se * ocIum- sa zdravila. Nekoč sem pa čltala tak oglas, kjer jc bila bas rti o j s bolezen natanko opisana. Naročila sem svojemu molu, da naj (re v Pittsburgh. Lahko si mislite moje *a-iudenjc V? sem Se i*ne-hila preveša \iroi>. moje boieuti, — S« čevljev dolge trak ulje: frakuljo so ona idravila odpravila. Jaz sem ie neštetokrat blagrovala oni dan In Ofli ogla«, kajti dane.- sem ie skoro popol-loma xdrava tehtam *« J»0 fnoiov več. kar em pridobila v 16 dnevih; počutim ^e popolnoma prerojeno. Mhogo »ol. i. n« in otrok sc zdravi brezuspešno vsled kake drug« bolesni. imajo pa v rcsniei tjrakulje v „ebi. Znaki bolezni trak ulje ko sledeči: mali kosi trakftte se prikaiejo. izguba te. Iti. ototnost, belkast jezik, isguba zgaga, bolečine v hrbta, glavobol, omotica in črn-kastl obrobki pri očeh; tetev« v želodcu, rmenkasta koife. iegubo na telt, slaba sapa is ust. mrtnja do dela in do »i v I jen ji. ni (Miijastni napodi. Vse t« kale da imate trakuIjv v »»bi, ki je vfcwih do 0» čevljev Molit«. <5e trak ulj« *le*e človeku v sapnik, ga lahko zaduši. Radi tega pasite pravoča-ino, da se te nadleinoati iznebiU- Naročite L*xtan idr« vilo ie danes, koje vam UVoi lopoiljemo po prejemu $16.48. Naslov: The Uvl	Co- 949 Laxal Hide. Box »S3
Pittsburgh. Pi. — Laxtan je popolnoma nodolino zdravilo, tod« uapeino. Na prodaj lekarnah. Navedite pri naročilu svoju starost. Da m pošiljat«v savarujc prUtej-t« zraven i« M centov.

USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE
SEVERA'S COUGH BALSAM
Pravi odpomoček - prijetno zdravilo — 25c in 50c.
Severa's Cold and Grip Tablets
povzročo takoj ino od pomoč od prehlada. SOc. — Poskusite najprej pri lekarju
—-:-i-----
Severov Almanah 1925 vi razpečevanja v lekarnah, «11 pa od
W. F. SEVERA COM - CEDAR RAPIDS, IOWA
Thia book contains fifty-two drawings, all executed by himself, some of them miniatures, representing rustic scenes. At the conclusion a flower is painted with the following inscription :
"Zartlich bruederliche Liebe Weihet diese Blumen dir."
On the next to the last leaf a wreath is drawn with symbols of the four seasons, and below are the following words: "Jede der vier Jahrzeiten Moege Freude dir bereiten."
On the last leaf ate the following words in German:
"Gezeichnet und gemalt von • Friederich Baraga Hoerer der Rechte An der hohen Schule zo Wien im Jahre des Heils 1818.
The second book of his drawings has the following title:
"Kleningkeiten aus dem Lan-r schaftsfache, gezeichnet v. F. G. B."
At Vienna, Baraga studied law, rhetoric, aesthetics, English, French and Italina, all of which were of great use to him in after-life. He also took good care of his health by shunning al£ youthful excesses, abstaining, f^om wine antj, alcoholic liquors, and by undertaking long journeys on foot during the seasons of vacation. Thus he walked on foot all tjie way from Vietnam*)
through Moravia',' Bohemia and Baravia. It was thus he prepared himself for his future apostolate in the wilds 6f America. Both body and soul were trained for the great work in store for him. *
The thought of embracing the .sacerdotal state entered his mind gradually during the time when he was pursuing his studies at the University of Vienna, and leems to date from the year 1819, after he had spent three years in the study of law and other useful sciences. How it originated, we have no means of ascertaining, as he kept it a secret. He had painted the Good Shepherd some years previous sister Amalia. As he was filled with the love of God, m^y we not suppose that the frequent thought of the Good Shepherd seeking the lost sheep may have gradually awakened in his pious and loving heart the desire to instate Him by devoting himself to the priestly state?
Baraga's spiritual guide and confessor at Vienna was Blessed Clemens Maria Hof-bauer, that illustrious member oi the congregation of the Most Holy Redeemer, who died on the 15th of March, 1820, and was beatified in 1888. It was most likely this holy man that awakened in the heart of Baraga the desire of devoting himself to the ecclesiastical state. Baraga visited him frequently at Vienna, and the sight and conversation of Blessed Clemens Hofbauer must salutary influence on the pious have made a deep, lasting and and sensitive youth. Although Baraga never said anything about how, or when, or by w hom he was induced to study for the prieshood, we may safely concvlude that, after God, it was due to the counsels and prayers of his holy confessor. The burning zeal of St Al-fonsus was infused inttf the heart of his worthy disciple,
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
BARAGA,
Pint Bishop of Marquette, Midi.
BT
CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M., or LOS ANGKLH, GAU
Blessed Clemens Maria Hofbauer, and he again communicated it to his spiritual chHd, Baraga.
In order not to do anything hastily, he continued the study of law until he had finished his course in 1821. He then applied for admission into the archdiocese of Vienna, and his petition was readily granted. However, when he returned to Ljubljana and told his bishop, Rt. Rev. Augustine Gruber, the latter prevailed upon hint- to enter the diacese of Ljubljana, to which he belonged by right, and he accordingly entered the Seminary of Ljubljana in the month of November, 1821. He was an exemplary theologian, most fervent in prayer, a close and earnest student, observing conscientiously ail the rules of the house, performing all htš duties with punctuality and fidelity, whether the eyes of his superiors were upon him or not. With what untiring zeal and happy results he applied himself to his theological studies is shown by the fact that he completed certain branches of-siudy within a year, which others could scarcely accomplish in two. So at the end of two years he was duly prepared and received Holy Orders on the 21st of September, A. D. 1823, at Ljubljana^ and the next day he said his first Mass fr-tW CatHetlral of that city.
We will not attempt "to describe the feelings of joy and happiness which flooded his pure soul on that grand day, when he consecrated himself unreservedly for his whole life to the srevice of his Divine Master. Having conveyed all his rights and title to his paternal domain of Trebnje to his sister Amalia, he refused even to accept an annuity of 600 fl., which she wished him to re-
serve.
CHAPTER XIII.
Father Baraga's Labors at St. Martin.
After his ordination, F. Baraga continued his theological studies for another year, during which he preached the word of God with great fervor and unction from time to time. Speaking of the feelings that animated him at that time, he writes to his sister:
"I am now without an inheritance jn this world . When He shall come, whose name is Love, to call His faithful servant, He will say, 'Come! I will give thee what is right!' Here I am, Lord; give me now what is mine; give me my crown, as thou didst give it the Apostle St. Paul."
In the autumn of the year 1824 he was sent to the parish of St. Martin, as assistant to its reverend pastor. There he had abundant opportunities to show his great zeal and administrative talents. The one great thought ever uppermost in his mind was the salvation of the immortal souls entrusted to his care. This solicitude for their spiritual welfare made him become "aU to all" in order to gain all. He labored with all the energy of his loving heart otconvert sinners, to reclaim them from the ways of sin and vice, and lead them back to the path of virtue. The better everything that he undertook for the good of his people succeeded, the more favorable was the judgment they
i •	'	V -
NAZNANILO
Cenjenim rojakom vljudno nazna-njara, da tem z dnem 1. decembra preselil «v«j« notarsko pisarno na 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa., kjer bom sprejemal v izvršilo vsakovrstne notarske po«le bodisi za Ameriko ali stari kraj. Torej pridite ali pilite ▼ bodoče at:
ANTON ZBA1NIK,
javni notar, 4*0$ Butler 8L, Pittsburgh, Pa.
upon his priestly labors higher rose the burning of his fatherly love for He gave himself neither
nor peace, so that his sister was obliged, even in the first month of his pastoral labors, to implore him to take a little care of himself and not to ruin his health. Z His answer was characteristic of the man:
"Without work I cannot live. In labor I find my sweetest con-solation. I want to labor and I must do so as long as it shall please God to keep me in good health. At present my strength for work is at its best. God's harvest field is immeasurable; the grain is high and ripe. The servant, whom the Master has called to work in "the harvest field, should not stand by and look on idly whilst the wild birds are devouring the ripe grain. No, this I cannot do; it was not given nje to act thus even if I should have to give up my life right here."
No. it was not given him to be idle. His whole life might be described * in these few words: sanctity in action. He sought no reaction here below, no rest before the final rest of death, the rest of the grave. As a true pastor of souls, he labored "in season and out of season" for their salvation. With fiery zeal he announced the truths of salvation, taught the little ones entrusted to his care the rudiments of faith in plain cathetical instructions, heard confessions day after day
—	for people flocked to his confessional from far and near
—	and visited, consoled and helped the sick and poor.
(To be continued)
,(Nadaljevanje is iest^ strani, tretja kolona!
predpust izbral nevesto — saj fb bil bogat. Na svojega strica ^Bingelca seveda tudi ni pozabil, pa ga je na svatbo povabil. Brhki nevesti je bilo ime Micka in je bilo lepo dekle, ki je bilo za Matevževo srce. Nazadnje so pili vino že Jcar iz lonca — in naša povest je sedaj tudi. do konca.	. , j
REŠIL SVOJO ŽENO.
NAROČIL SE ZDRAVILA.
V. B. L oder, Lamar. Pa. nam pii«:
"P.. H. Von Schlkk, President, Marvel Products Co.. P (h.. Pa.
Ceaj. eospod: —• "Tukaj vam pošiljam poštno nakaznico še xa tri akatljc Bolgarskega zeliščnega čaja. Moja iena rabi la faj ie ve« let. ter ji je ta čaj ohranil zdravje.— Pravi da ne more nikakor prestati brez tega čudodelnega xeHščn«ga čaju. bolcarski zeliščni čaj je izborno sredstvo xa odpravo ta baxannatl. revmatlxma, ieiodinih ali' le-dičnih bolezni in utrjuje kri. . Dalje vas bra* ii prehlada, čo ta čaj pijete gorkega predno greste spat.
Na prodaj v vseh lekarnah po SGe.. iic. in «1.36.
Opomba: — Jar vam dypoiljvm po pošli veliko ft kalijo tem čaja, xadosti za & m»r-eev za ceno $1.25. Moj naslov je: H. H. Von Sehlick, 47 Marvel Wd». Pittsburgh.
Posestvo naprodaj.
V Gradacu na Dolenjskem je naprodaj Janez Štipančeva prostorna hiša z več sobami; zelo primerna {.& kako trgovino, ker stoji blizu novega kolodvora.
Za pojasnila in ceno pigite lastniku:
Martin Kolbe?en, 1048 S. Santa Fe Ave.
Pueblo, Colo.
VABILO DRUŽBE SV. MOHORJA ZA I. 1926.
—_
Družba sv. Mohorja bo izdala za 1. 1926 sledeče knjige:
1.	Koledar za 1. 1926 z zanimivo vsebino.
2.	Slovenski Večernic 78 zvezek.
3.	Apostoli Gospodovi II. zvezek.
4.	Travništvo II. zvezek.
Ker pa zadnja knjiga Ameri-
kance gotovo ne zanima, bo kanec gotovo ne zanima, bo morda družba dala, kakor letos, kako drugo bolj primerno knjigo, seve iz stare zaloge.
Te knjige stanejo en dolar.
Kdor želi, dobi lahko še sledeči knjigi:
Poljudna kemija za 45c., in Solnce in senca za 60c.
Naročila in denar naj se pošlje gotovo do sredi marca, 1925 na zastopnika za Ameriko:
Rev. J. M. Trunk, Leadville, Colorado.
i
Imam še nekaj iztisov knjig za 1. 1925, ako se kdo hitro
zglasi.
Knjige se bodo doposlale po možnosti naravnost iz Pre-valj na naslov vsakega naročnika ali na nabiraj v naselbini.
Za Cleveland pobira naročnino tudi uredništva "Glasila" 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
*
' SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočan rojakom Slovencem in bra ton: Hrvatom v Pueblo, Cola, svoje trgovino a obleko z« molk« i«
nove m
oske Obleko pO
JOHN GERM,
I K4 Slovenski trgom, i «17 Eoat C. S* PiMblo. Colo
SEMENA.
V zalogi imam najboljša vrtna, poljska in cvetlična -semena.
Pišite takoj po brezplačni-semenski cenik.	,, *
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH. PE2DIR Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V	Zj edin j enih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine.
NAJNIŽJE CEltfE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK
. .. Ij^i : .
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
V	svojem lastnem poslopja
6117 St. Clair Ave. < CLEVELAND, O.
H ■ ~
.<! J h, M
-i 'M. •->.?
• IZDAL SEM NOVI CENIK
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači idravnjk". Pišite takoj po brezplačni cenik, da ca imate v slučaju potrebe pri rokah.
V ceniku so ie razne druge koristne stvari.
MATH PEZDIR,
Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
Pridite še danes k nam glede informacije cen. Gotovo boste zadovoljni.
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma' brez obresti, ampak ga iialaga v vame, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporaeij, ki mu donašajo od 5',< do 6 ; obresti na leto. Te obresti	.^odsttfženimi kuponi.,
lahko zamenja vsakih 6 mesecev. . Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
3'
Nkčin kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Established 1857
PRIHRANITE SI DENAR PRI POŠILJANJU V STARO DOMOVINO.
Veduo vprašajte za ceno v i naši banki. Dosegli smo stro- ✓> kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar"... po najnižji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino.
GLASIT/) K. S. K. JEhNOtfe." 18. FEBBVARJA. 1026.
HARMONIKE
Prodno se odloČite kopiti harmoniko, pišite po oenik največji slovenski trgovini in isdelovsl-niči harmonik e Združenih držs-
_
Večno hrepenenje.
Nemško spisal F. Khig. Poslovenil F. O. T.
(Nadaljevanje)
"Pač, pač,, vi morate zopet v življenje! V doglednem času sicer še ne boste plesali — toda ko bo pestri življenski vrtinec zopet nekoč zašumel mimo vas, potem se boste že spet začeli za kako stvar zanimati. Morebiti So le mehurčki iz mila, po katerih hlastamo — pa kaj za to? Po nekem blesku in lesku moramo pač vsi enkrat seči, predno nam slednjič sklenejo roke na prsih, ki se ne bodo več dvigala lil upadala."
Za trenutek Bogdan molči. Nato pa jame počasi in globoko dihati, kakor da hoče odvaliti 8d srca težko breme, in vpraša:
"Povejte hi, doktor Nelting, kaj pa imam od življenja še pričakovati? Vedite, mož vpraša moža, in jaz prosim, da odkrito Odgovorite."
"Mož vpraša moža," ponovi doktor Nelting počasi in vsak zlog naglašajoč in zre pri tem Bogdanu srepo in nepremično v roko. Toda ta je zdržal motreči zdravnikov pogled.
"Vi ste zrli smrti v oči, gospod poročnik — možnost nagle smrti bo ostala vaša stalna spremljevalka, dokler boste živeli."
Bogdan Jelovec ne pobledi, toda njegovo srce bije hitreje in glasneje.
"In kako dolgo more to še biti?" vpraša Bogdan dalje.
"Tako dolgo, dokler — bivši poročnik Bogdan Jelovec ne pozabi, da je le pol človek in da mora s podvojeno previdnostjo ..
Tedaj mu Bogdan Jelovec smrtnobled prestriže besedo, govoreč naglo in razburjeno:
Bivši poročnik, pravite?"
"Da. dragi prijatelj, kajti mož govori možu — na dosedanji poklic ni treba več misliti." * Bogdan Jelovec vikne kakor človek, ki se duši. Nato vstane in stopi za korak proti zdravniku. Pred se si raztegne roke. kakor da hoče odvrniti od sebe nekaj strašnega ... v nasled-
harji, je Bogdan Jelovec sanjal da vidi, kako pada Marija Svetec v gozdno jezero. Hotel jo je rešiti, toda v vodi Je mogel le počasi, prav počasi naprej, kakor da ima na rokah in nogah svinec. "Marija!" je glasno za-klical — tedaj pa se mu je nasmehnila, ga pozdravila z belo roko in počasi odplavala na valovih. Vedno manjša je postajala njena postava, dokler ni bilo od nje videti nič drugega kot bela, mahajoča roka. Pa tudi. ta se vidi vedno bolj nerazločno, dokler se Bogdanu ne zaztlii kot da se je spremenila v bel pljučnik. "Marija! Marija!" je zaklical še enkrat glasno in tarnajoče ... in od svojih lastnih klicev se je Bogdan zbudil.
O tistih sanj tudi imena Marija Svetec ni več omenjal. Niti v tišini ga ni izgovarjal, v .tišini lastne duše, kakor da ga
je strah pred tem imenom. * • *
je nastopil zadnji dan, ko je bil Bogdan Jelovec še v bolnišnici. Mogel je iti na pot, če bo zadosti previden, in sklenil je, da odide na vzhodno prusko graščino, ki je bila last nekega Jelovca. Ta Jelovec je v vojski padel in zdaj je Bogdan Jelovec podedoval hišo in posestvo. Toda hišo so Rusi zelo opustosili, kako pa je bilo v gozdu in na polju, tega Bogdan ni vedel. Odpotovati je hotel tja in si vse ogleda — in od tam uravnati svojo bodočnost. Dobil je odpustnico od vojaški službe — in hkrati ž nje tudi red Železnega križa in hrabrcwtno svetinjo, odlikovanje, ki bi vsakega drugega Vzradostilo.
Njega ni nič več veselilo. — » Tovariši, ki so se mimogrede mudili v garnizijskem mestu, so mu priredili v ožjem krogu majhno večerjo v slovo. Samo dr. Neltinga so še povabili zraven.
Pred Bogdanom, ki že več dni
njem trenutku pa jih trdo spu- ni nosil uniforme, se je v viso-sti ob telesu . . . Doktor Nelt- ki časi lesketal lahek sekt. Pil
ing ujame omahujočega . . .
In od tistega dne so bile v Bogdanovi duši pretrgane vse zlate strune. Tisti glas dušečega se je bil njih zadnji zvok; zdaj 9o visele ohlapno in vse miali 4ioveka, ki je obsojen, da živi polži vi j en ju, so se v njih tako zamotale, da niso več mogle stati pokonci, ampak so se vedno opotekale in padale.
Bilo je včasih v njem nekaj, (novijoličaste astre, ki so stale
kar mu je hotelo srce raznesti — včasih pa mu je prav isto krčevito srce stiskalo.
Tedaj se je še bolj jezil nad Bogom kakor kdaj prej. Saj mu je bilo vse vzelo, kar bi nio-gk> dati njegovemu življenju vrednost in vsebino — in če bi; va Bog, potem mu je ta vse vzel. Izprva je nosil Bogdan to onemoglo jezo zoper na* pol verjetnega in na pol po človeški blaznosti zasmehovanega Boga tiho v svojem srcu — toda pozneje je večkrat razpravljal o t£m z dr. Neltingom. Toda ta dvomljivec je bil zadnji človek, ki bi mogel to Bogdanovo iskanje resnice zasukati v pravo smer. S svojim širokim, do-brotljivim srcem je skušal nesrečneža tolažiti; s svojo vedro glavo in trdno voljo pa ga le skušal potisniti na nov življenski tir. Pa se mu ni posrečilo. Bilo je, kakor da so tračnice tega novega tira položene na nasip, ki ga je vihar podkopal in predrl. Vselej, kadar je doktor Nelting menil, da stoj! z mladim častnikom na trdnih tleh,
so se mu ta tla izpodmaknila dobil radi strela v izpod nog
je v neki nervozni razburjenosti in pod vplivom pijače se je umaknila otežnost, s katero je bil vstopil v majhno, svetlo obednico, neki veselosti in ve-drosti. Svoj obraz je slučajno pogledal v visokem zrcalu z zlatim okvirjem in je videl samega sebe, da se smehlja — in to ga je storilo še bolj živahnega. In videl je bele in rdeče in tem-
v belih porcelanasti posodah na belo pogrnjeni mizi; videl j? bliskajoče se srebro, ki so ga gospodom častnikom na č^et vzeli iz svetlih orehovih omar ob zeleno prevlečenih stenah, gledal je ogOrele obraze in vesele oči tovarišev, ki so mu vsi z ljubeznivi besedami skušali osladiti grenkobo takega slovesa ... in v hipu, ko se je baš ozrl proti lesketajočemu se kristalnemu lestencu, ki je visel na rožnordeče okrašenem stropu, je šinila preko njegove glave misel: "Pij, Bogdan Jelovec, pij in bodi zopet vesel!"
In pil je. Z enim požirkom je pognal po grlu kozarec sekta. In to je ponovil dvakrat, trikrat.
Doktor Nelting ga posvari z naiahko opominjajočim pogle-dwom. 1 Bogdan Jelovec ga je razumel, toda smejal se je in dvignil kozarec In pil na zdravje dr. Neltinga.
Nato se je pričela večerja. Po prvi jedi vstane polkovnik, ki se je zjutraj vrnil z dopusta ua bojno polje. Dopust je bil
Ka-

piiš
mu
glavi«
: mm
so jO pretresali vsi
kastim obrazom; obrvi nad bli-skajočimi se očmi so bile kakor iz bombaževine in brke pod orlovskim nosom so bile košate kakor belopokrit grm. Mož naiahko potrka na kožar«*- sekta in vsi so utihnili.
V Bogdanu je začelo vreti. Vedel je, zdaj bo slišal tako rekoč svoj nagrobni govor. Nervozno seže po polnem kozarcu sekta, ki je stal pred njim in ga iznova izprazni. V tem trenutku vstane dr. Nelting in stopi k odprtem oknu, ki je bil neposredno za Bogdanovim iz hrastovine izrezljanim stolom. Nervozno razburjeni častnik tega ni opazil-— toda doktor Nelting je zazri v hipu, ko je vstajal, v Bogdanovih očeh lesket, ki ga je le predobro poznal.
Bogdan Jelovec čaka na tvoj nagrobni govor in pri tem dobro čuti, kako mu žila bije na vratu in v sencih.
Toda nagrobnega govora ni bilo.
"Tovariši," je izpregovoril stari polkovnik, "obhajamo slovo ljubega tovariša. Pa ne samo slovesa iz naše srede, ampak slovo časftiika od njegovega dosedanjega poklica . . ."
Drugi vroči val krvi se dvigne v Bogdanu in pordeči njegov obraz. Val odteče — Bogdan pobledi.
". . . . To bi se morebiti komu zdela grenka, da, naj grenke j ša ura v življenju. Toda mi nočemo biti nežni in mehkočutni. Mislim in vem. da ste vsi mojega mnenja, da tisti, ki se zato poslavlja od nas, ker je dal domovini najboljše, kar je imel, ne odhaja z bojišča kot pohabljenec, ampak kot zmagovalec, kot ponosen mož. Koliko jih mora zdaj žrtvovati to, kar jim ljubo in drago! Koliko jih mora zdaj presedlati ia se vživeti v nove razmere! Tovariš Jelovec, tudi vas čaka ta trda usoda. Bodite zdaj mož! Zrli ste smrti v oči — poglejte zdaj v oči še življenju, ki je mnogokrat bolj trdo kakdl* s rti rt! Dva sina sem pokopal v tej vojski — to me je zelo bolelo. Toda z njunih grtbov sem zopet odjezdil k svoji dolžnosti! .
(Dalje; prihodnjič.)
-o-
KOLIKO STOPINJ NAPRAVI
GOSPODINJA.
* ...
Neka Amerikanka je s pomočjo pedometra—korakoštev-ca, ki je v rabi pri športnikih, dognala, da prehodi gospodinja, ko pripravlja kosilo za svojo družino, dpevno pet milj ali osem kilometrov.
vah in gotovo boste zsdovoljni kakor so bili ie vsi dragi, kateri so ie naročili.
Importirane nemške harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne se mlade fante, od >4.00 do $45.00.
. il PIANE GRAMOFONE
kakor tudi popotna zaloga slovenskih rol ia plošč.
Pri meni boste dobili vssk muzikalični Inštrument, mali ali veliki, za alzkb ceno.
Blago razpošiljam po seli Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakam.
ANTON MERVAR
Music Store,
ST. CLAtt ATI CLEVELAND, OBSD.
Sanje starih atkeasistov se bodo uresničile.
Poizkusi delati zlato na umeten način so stari že dvatisoč let. Dandanes vemo, da se je učenjakom posrečilo uresničiti sanje starih alkemistov s tem, da gotove kovine pretvarjajo v zlato. Atomična teža živega srebra (201) in zlata (19) nam kaže sanjo za štiri stopinje razlike in to je teža "helium-a." Zadnji poizkusi profesorja dr. Adolf Miethe-ja v Berlinu so pokazali, da bi bik) mogoče raztopiti atome živega srebra ter odstraniti "helium;" toda sedaj so stroški umetnega zlato-delstva previsoki. Za $1 vrednosti umetnega zlata iz živega srebra stane učenjaka Mietheja okrog $60,000 Sedanje stoletje raznih velikih iznajdb je vredno, da v njem živimo. Treba je pa varovati življenje pred boleznijo s "tem, da držite svoje črevesje in prebavne organe v redu. To vam pripomore Tri-nerjevo grenko vino. Ta iz-borna želodčna tonika, ki je sestavljena iz cascara, sag rada, in drugih zelišč, korenin in čistega rdečega vina iz Californi-je, je letos dosegla že a5 leto sploš7nega sloveSa. Vprašajte bližnjega lekarnarja ali prodajalca zdravil, naj vam da tudi Trinerjev Cough Sedative, izborilo zdravilo aoper Liniment, o zoper 10.
Reliance, Wyo., 31. jan., 1925. Cenjeni mj g. Anton Mervar, Cleveland, O.:
Tem potom vam naznanjam, da sem prejel harmoniko v najboljšem stanu. Nikar mi ne zamerite, ker sem se za par dni zakasnil poslati ostalo svoto. Ni mi bilo mogoče oddati harmoniko preje. Dobil sem jo 27. januarja, mojemu prijatelju sem jo pa 30. januarja izročil. Dotičnik se mi je lepo zahvalil, ker sem mu svetoval, kje se dobi zares dobra harmonika. Seveda hvala tudi vam, ker ste mu naredili tako lepo harmoniko. V resnici ste vi mojster v izdelovanju tega inštrumenta prekašate vi vse druge.
Nikdar ne bom pozabil,- kako sem se jaz včasih mučil na kaki "ohceti." Vlekel sem kak meh kot vsi vragi, da so mi že roke otekle, toda prave "štiiAe" le ni bilo. Toda, ko danes pri-mem vašo harmoniko v roke, se me loti želja: Ah, da bi bil še enkrat star 18 let, kot tedaj. ko sem zapustil Šmartno pri Litiji 15 let nazaj! <r
Tudi bi vas prosil, da eno tudi zame naredite; ali kaj se hoče? Pisal sem vam že, da imam precej denarja p concertini naloženega. V rudniku se sedaj slabo dela in še slabše se obeta« Ko bi rudniki bolj obratovali, bi vam bil že danes poslal naročilo za dve harmonike.
Torej priloženo dobite Postal Money Order za $—in reči moram, da se ne bojim nikomur priporočati vaših harmonik, kot sem že marsikomu rekel, da naj vam piše ali pa da jaz to iz srca rad zanj naredim.
Torej za danes naj to zadostuje in vam želim obilo posla. 3 pozdravom vaš prijatelj in rojak,	Joe Kramer.

Slickville, Pa., 9. feb., '25 Cenjeni mi mojster;
Naročeno harmoniko sem sprejel v najlepšem redu. Ne morem se vam zanjo zadosti zahvaliti, ker to je naravnost mojstrsko delo, ki prekaša vse druge. Tri dni smo "ftpilah." Ducate radovednežev je prišlo, ki je vsak pohvalil to izvrstno harmoniko. Imel sem že osem različnih vrst harmonik ali tako fine še ne. Lubasove so precej dobre in glasne; ali te vaše jih še prekašajo.
S tert vam dovoljujem, da daste te moje vrstfe v časopis, da bodo rojaki vedeli, kjer ravno se dobi dober inštrument, ki je vreden denarja in od njih mojster pa zlate medalje. Vam hvaležni;	Jas. Manser,
Box 238.
p«. ... &
IŠČEM.
Malt Ogolin-a, doma iz Hriba, št 11 pri Cerovcu, fara Semič na Dolenjskem. Pred nekako 18 meseci je bival v W$nsk>w, Ariz. Živel je tudi v Prescott, Jerome in Miami, Ariz. .
Ako kdo izmed cenjenih či-tateljev ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti,
se mi efc sam ker stvari za



• Bolečine
bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate, Če rabite
SEVERA'S G0THARD0L
Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah.
Cena §0 ali 60 centov. v
Zahtevku prt »sejam Ukarjm.
\\ . r . SCVEHA CO CEDAR RAPIDS. »OWA
KCTTIČEK .
&KOZDRAV,
OSKRBA MMHBNSTO OTROŠKEGA ZDRAV3A
19«. ČLANEK KAJ BI MORALA MATI VEDETI.
Niklar *ne dajte otroku zdravila, dokler vam tega ne naroči zdravnik, če so zdravila potrebna, jih bo že zdravnik predpisal.
Ne dovolite otroku hoditi, če je še premlad, če otrok hodi ali stoji, dokler niso^ njegove noge zadostno utrjene, ima to lahko usodepolne posledice zanj. Otrok ne sme imeti nikdar na sebi mokre plenice. Takoj jo odstranile ter jo izperite prejkomogoče.
Dajte otroku dovol vode, če vam zdravnik drugače ne naroči. Predno pa daste otroku vodo, o morate prekuhati in nato shladiti.
Otrok ti hitro prilasti razne navade; Vsled tega ga začnite zgoda učiti dobrih navad.
Pri prvem znamenu driske ali zaprta pokličite zdravnika.
Mleko, k! mu ga daate, mora biti popolnoma čisto Eagle Brand Mleko nima v sebi nobenih škodlivih bacilov. Je popolnoma varno ter e dobra in okusna hrana za otroka.
Onim materam, ki imao otroke, pa ih ne raoreo doiti, ako priporočamo Bordenovo Eagle Mleko za hranenje s steklenico. To je najboljše mleko stro-kovnjaško zmešano in pripravljeno z najboljšim sladkorjem. Bordenovo Mleko je hrana ,ki gradi močne noge in zdrava telesa. Otroku omogoči dobiti težo, katero mora imeti normalen in zdrav otrok. Priznavajo in priporočajo ga zdravniki že nad 65 let zastran njegove visoke kakovosti. Matere bodo spoznale, da se razvijajo zdravi in normalni otroci z stalno uporsbo Eagle Mleka. Če ne veste, kako uporabljati oBrdenovo Eagle Mleko, izreiite kupon v oglasu, ki izhaja v našem listu ter ga pošljite Bordenovi drnžbi. Poslala vam bo v vašem lastnem ieziku brezplačno navodila, kako treba hraniti otroke, in druga važna navodila glede informacij, kako skrbeti za otro ke in za vas.
ter
Čitajte te članke skrbno vsak teden jih imejte za bodočo uporabo.
IMAM V 2ALUUI ZK NAU 12 LET
PRAVE LUBASOVE
HARMONIKE
tri in ithri-vrstne, dva. tri in Itiri-krmt, nemi ko in kranjsko ugiaAene kakor tudi kromattene in pa kovčeke. Hartnoaike ao najboljieaa dela in opremljene a aaporo ca upreti. ' Imam v salo«! tudi ie rabljene harmonike vsakovrstnih iadelkov po nix kih cenah.
IMAM V ZALOG* IMPORTIRANE
STAROK RAJSKE
NA ROKO-KOVANE KOSE
ia najboUie*a Mila. dol*e od 2» do SS taiev. Posamezna kota atane $1.0» s rin-ko in kljudom vred; »est ko« aknpaj ali ve« po »1.50; imam tadi troje vrste klepaino »rodi« p« It.00 garnitura in BBRCAMO brusilne kamne po 50e. Pri vseh tek cenah J« poitnina le viteta.
ALOIS SKULJ,
323 EPSILON PL* BROOKLYN, N. Y.
Pozor, igralci harmonik!
Naprodaj imam dve nemške harponike in sicer eno trivrst-no in dvoglasno Josip Vogrič in drugo tri vrstno in triglasno Lu-basovfga izdelka. Obe so čisto nove. Za nadaljna pojasnila pilite na naslov:
PISHKUR, ttMteeral SL, Milwaukee, Wis


V vsako hišo katoliški časopis!
To je bil klic tega meseca po vseh katoliških cerkvah iz ust vseh katoliških duhovnikov.
MESEC FEBRUAR je določen od vseh nadškofov in škofov, kot mesec katoliškega tiska. In kje je bolj pOtTeben katoliški tisk, kakor nam ameriškim Slovencem? Zato Slovenci-katoličani, člani katoliških društev, «na Vas je naslovljena tudi ta prošnja, da se vsakdo izmed Vas dvigne ta mesec in pridobi vsaj enega novega naročnika za en ali drujri katoliški list.
AMERIŠKI SLOVENCI imamo sledeče kaiol^ške liste: "Ame-rikanaki Slovsnee—Edinost", ki izhaja štirikrat na teden. "Glasilo K. S~lC Jednolc" kf irhaU enkrat na twfcn. In *Ave Maria", na-t božni lint, ki ishaia enkrat na mesec. Rojaki, ki se čutite katoliške,
storite ta mesec nekaj za to svoje časopisje! *
PREDVSEM IN NAJBOLJ
pa je nam katoliškim Slovencem potreba katoliškega dnevnika. Slovenska katoliška tiskovna družba Edinost namerava v kratkem začeti izdajati list "Amerikanski Slovenec-Edinost" dnevno.' Ta list izhaja sedaj že po štirikrat 'na teden. Torej še dve številke na teden pa jo dnevnik. Vse kar je še treba je kakih 1000 novih naročnikov. Obenem ima ta družba še za razprodati okrog 100 delnic, ki stane vsaka $25.00. Ta denar se bo rabil za nabavo velikega stroja za tiskanje dnevnika. Delnice se lahko kupijo na obroke po $5.00 na mesec. Vsakdo, ki čuti katoliško je prošt-n. da pomaga tekom tega meseca, ki je proglašen za mesec katoliškega tiska na en ali drug način.
čE NE MOREŠ KUPITI DELNICE — PRIDOBI USTU NOVEGA NAROČNIKA in storil boš svojo dolžnost do svojega katoliškega tiska. Stori kar moreš^in karkoli boš pomagal—veliko boš pomagali
Vsakdo izmed Vas, ki čitate te vrstice, naj izreže spodnji kupon in naj gre k svojemu prijatelju ali znancu in ga nagovori, da se naroči na katoliški list "Amerikanski Slovenec — Edinost", da t>o čim prej postal dnevnik! Ne pozabite storiti tega, ker od vsakega katoličana se pričakuje, da bo storil nekaj tekom tega meseca za svoje katoliško časopisje!
Pridobite novega naročnika in -napišite njegov kupon:
naslov na ta
AMERIKANSKI SLOVENEC — EDINOST
1 MB-West 22nd Street. Chic a* o, IH.
Cenjeni: Poiiljam Vam novetra naročnika xa "Amer. Slov. ■— Rdl-
noat" .......za dobo —________'_....................... katere** blagovolite
poiiljati na alede«i naslov:
Imet .
Na« lov

IVtava
Podpis pošiljatelja.
|	Tfn Tftri TJ*11 Tft'i <l/im Hftu
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
PRIREDI
SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
•76 Ninth Ave.	New York. N. Y.
i*n sicer z' najboljšim parnikom francoske linije "Paris-om", ki od-pljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja.
Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike! Vedite, da so "Retour-karte" za potnike III. razreda znatno
ceneje kakor so bile, istotako so rnatno ceneji jugoslovanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavlja-ni poseben "PERMIT", na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko. - v Se danes pišite po nadaljna pojasnila. .. ^Ka.dar Pilate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ah v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem kraju
iiiiitiiiiiiMuiiiHtiiiimitttumtiittnunmmiiiniiumtiniint^
BAKRENI KOTLI.
Že Sest let razpošiljamo na vse kraje dobro za-pokane bakrene kotle s kapo in cevmi, tako da se
nič ne ve, kaj da je v kišti; ste čisto brez skrbi, da bi imeli kako sitnost. Kotli so izdelani prav po sta-rokrajski šegi, kakor kaže slika. Ti kotli se lahko vporabijo I tudi za "Battery Shop", pifekuhavanje vode.
Razpošiljamo tudi peči ki se kurijo na petrolej in so najboljše teh vrst za tako rabo. Imamo vedno koruzni sladkor najboljše vrste; cena 15.50 za 100 funtov.
Razpošilajmo tudi najboljše vrste starokrajske slamoreznice z velikim kolesom in dvema nožema.
Največja zaloga krasnih Lubasovih harmonik v Ameriki.
Za pojasnilo napišite naslov samo i
STEPHEN STONICH, Chitholm, Minn.