ill
řečí
Odgovorili vrednik Hi
•JUme
li le í ir e is.
Tečaj X.
saboío 28. februaria (poznozimna) 1852.
List 17.
Prave sreée tlom
(Iz letošnjih »Drobtinic«),
Kđor ko)j pod milim Bogorn živí, Vsaki pac srecen biti želí,
Cesar na troni, kmetic na poljí Prosi od Boga sreče po volji; Tud jez jo jišem křižem svetá, Kje nek prebiva, kje je domá?
Tam, kjer cvetlice krasno cvetó Mislim, da sreči venec pletó ; Sonce pa revce cel dan pripeka Kôsec jim slednič glavce poseká; Kodar pa smertna kosa kosí, Sreče ni prave, jok se glasi.
y
y
'Z verta na Tam se rad
polje grem jo iskáf

O
si bogato
kmetic bogat íte v obeta,
y
Sreča pšenice venec mu splet Toča prihruje, žito zdrobi
Sreča
nive zbej
Ptičke vesele , zelen je gaj
9
M Z
tu ima sreća svoj raj ;
prikima
y
ptičke zbej
y •
y
Hribci pod merzlim snegom ječijo ,
Glasa veselja ćuti ni več,
Gaj Je žaluje — sreča je preč.
imajo mnogo blaga,
V mestih Tamkaj bo sreča naj berž domá; Kes se bogatec tam napihuje,
Pa se vec revnih milo zdihuje; Kjer pa sromastva solze tekó, Nihče po sreči baral ne bó.
Cesar
mogocen
y
kakor sromak,
Otrok in starèik, kmet in vojšak Srećo si voši, sreće si iše, Pa le iz lica solze si brise;
V	/
Clovek do groba sreče želi, Pa si le prazne pene vlovi.
y
Kj
neki ima sreča svoj dom
Kdo mi pové:
najdel jo bom
V čistimu sercu ona kralj Serce nedolžno razveseljuje; Sreča
y
p r eb
sre di serca,
Y sercu poštenim sreča d
Mme U)she shuswje.
Virk
nasut; tii ostane
9
dokler ga ne sadim, pa ga več
Bi
krat premečein in kar je gnjiliga odberem. utegnilo med tem zmerzovati, naj se s slamo po-
Je krompir tako skozi 4 te dne pod milim
T V ,	v • .	I «	•	1	9
^^B	mM ■■■ H
nebam ležal, se čisto odbere, preden se za séme
namenjeni v žaklje dene. Le tišti pa se za séme
1«	i • t	1 .	1	V • 1 /-	111
od bere, ki je zvenel
in se zgerbancil (welkt tind einschrumpftj ; vès drug, ki je ostal, kakor je poprej bil, ni za séme, ker je kocenast. Je za séme odbrani krompir že v žakljih , se ne smemo dni muditi s sajenjem, ker sicer krompir pre
dolgo kali. Tako glestani sad začne 14 dni pred poganjati, kakor tišti, ki je naravnost iz kleti ali hrama v zemljo přišel. — Imenovani kmetovavec
pravi, da je lani 2 žaklja taciga krompirja vsa dil in ga 21 žakljev přidělal čisto zdraviga. Zra ven tega na ravno tištim zemljišu je vsadil tudi
žaklja druziga, ki ga je še Ie 24. maligatravna (aprila) vsadil, ko ga je naravnost iz hrama do
čeravno lep in zdrav viditi, je bil vunder pri
bil
delk slab; od le 9 žakljev, ki ga je přidělal
?

ga
je bilo 5 žakljev popolnama černiga in tudivosta lih žakljih je bil malovreden in le za živino. Vtem vidi imenovani kmetovavec očitno spričbo, da je nasvetovano ravnanje gotova pomoč zoper
gnjilino krompirja.
Yreljavniši bi nam bila po

slednja skušnja, če bi bil ves krompir ene sorte ne pa dvojne, kakor je tukaj bilo, ker se za more misliti, da perva sorta je bila že sama po sebi boljsl ali zdravši od druge. Vunder naj se
vse poskusi
pravo pa obderži!
dene
Priporoéilo hmelja.
(Konec.)
Da delo v hmeljišu veliko stroškov priza se ne more tajiti, ali taka je tudi vnogradu
^t vil v ^ o v iiv ni vi v i/u j i fi un i u im i* j v vi * i 11 v^t u vi i*
in pri žitu; ker pa se hmelja od leta do leta več potřebuje, bo tudi cena višji šla.
?
Delavcev se za hmelj blizo toliko potřebuje kakor za tersje. vunder se jih nikdar manjkalo ne bode
?
(Pomoćek zoper gnjilino krompirja), kteriga lja dobri.
ako gospodar hmeljorejo kakor vinorejo v pravi raz me ri z drugim svojim kmetijstvam obde
iuje. Sicer so tudi otroci za ropkanje zreliga lime
v poslednjih Xovicah omenjeni Grebensteinski kme
Ivar poslednjič ceno hmelja vtiče, je res, da
tovavec na vso moč hvali, podamo kmetovavcam v je premenljiva, morebiti bolj kot žita in dru
poskušnjo, brez da bi bili porok za gotovost žiga sadii ; vunder tako, kakor je nekdaj bilo, ko se njegovo. Ker pa skušnja ni teška, naj se napravi; je cent clo le za 15 fl. prodal, tako ne bo nikdar
J ^ " »	** Vi JJM»	UkJll J	111 v V/ KJ V*> % 1IIA I UV li
če ne bo pomagalo , tudi škodovalo ne bo.
Ime
vec
111/ V1V ^	i	M—
če se ga še toliko přiděla, ker se ga vedno
novani kmetovavec pravi, da mu je ta pomočekže več potřebuje. Ce je sedaj letina prav dobraza-nj, skozi 5 let gotov; on delà takoie: „Sred mesca se poniža cena tudi na 40 fl., vunder se prodaja
sušca dam krompir za séme na ilovnato zemljo na velikrat veliko veliko višji, — sedaj je srednja
zrak (JjufO prenesti tako, da je za čevelj visoko cena hmelja 55 fl. En oral zemlje s hmeljem za
66
sajene zamore kmetovavcu 9 centov priđelka dati; dele in obertnike, in v peto
V •
če natanjko prerajtamo vse stroske, kaze srednja ali čednike, ki so
avolj
svojih
e d n i k e
pravil, zlasti
rajtinga 137 fl. cistiga dobička, ki je kmetovavcu pri drobnici, smerdeli, in zategavoljo zaničevani
gotov
5
če previdno hmeljise obdeluje. Ali pridela
toliko vinorednik na oralu vinograda?
Kdor pa se hmelj a, iuw j naj aaui ic iifli icp- iu iu iuu Aa luuam. iu jc una pa Mrasilci O Vera siga žlahniga, ker samo tak donese dobiček, ali zaderžik vse visokeji omike; zakaj člověka duh
loti
naj sadi le nar lep- in to rod za rodam
bili. Nikomur ni bilo pripušeno iz ene verste v drugo prestopiti; kar je bil oče, mogel je biti tudi sin
To
y
bila pa strasna overa
s slabim mu zuga zguba
Nekdaj so hmelj skoraj le na Češkim sadili in Česka dežela je previdovala skoraj celo Europi
5
je bil potlačen ali zatert, de se ni dalo napredo
, in de nikomur ni bilo mar kaj več znati od
bili vsi taki narodi vsta
po niski ceni, cent po 20 se ga tudi na
30
y
Parskim, Angleškim
poslednj
cas
itd
veliko, in vunder je sedaj cena trikrat
prideluje
sj
od
vati,
svojiga očeta ; torej so se vili na neki srednji stop kel nilo
mikanja in so
bi re
9

ker se ga vedno več potřebuje, in
nekdanj e zato,
tako bo morebiti še 100 let terpelo, doklernepri demo.
potegnilo
i® #	% » r	m
obderveneli. Vojaštvo je počasí se povzdig duhovstvo spodkopalo, přemoč in vlado na se
ljudj
mnogih krajih vshodnih Indii
živé še
smo sedaj z vino rej o, která le v ste razdelj
do danasnjiga dné nepremakljivo v take ver
posebno dobrih legah in pri posebno dobrih sor
tah kaj dobička d
Naprava hmelj
je gotovo cenejsi od na- stvarnika nebes in zemlj
Razun pri Hebrejcih je bil pri vsih druzih razkropljenih narodih spomin praviga edinigaBoga,
veljajo, ko cenejši
5
terta, obdelovanj

zgini
od stvarjenja in
prave vinograda, kersajenci k večimu ravno toliko potopa so zivele se med njimi neke, pa zmirej bolj
e zemlje je pa za hmelj spačene ustne izročenja. Namest Boga molili so
O l •	•	v I u» MV III 1 Uiv ^ WV OU ju IUIVV n
Hmeljiše verže že pervo leto veliko dobička, likovavstvo med njimi vkoreničilo
delabozjih rok, de seje tako krivoverstvo inma
nekterih iz
če se med hmelj repa ali kap
sadí
ljiša loti, naj skerbi, da si le sadík žlahnig
dišečiíia, šibkiga
Kdor se pa po tem priporočilu naprave hrne
hodnih dezelah se ponoči zvezde nedopovedlj
lep
lesketajo : tu so si
lep
hmelj
5
de so bili sonce, luna in zvezde
d o č a s t j e vpeljali

bo
Bolj
~ ------» 7 ------;----) -------7	----
taka pela, kakor vinorejcu, ki ima slabe terte ali vertnarju, ki ima slabe sadně pleména; taki
omisli: sicer mu bo umni Hindostáni ali izhodni Indiáni so imeli tisto
skrito, čudno in nerazumljivo naravno moč, která
si v dobrih ietinah malo pridobijo, v slabih pa svojiga
vse obderží in vlada, vse speljuje in doveršuj
y
za
ho,.
Ker
pa niso od sveta ločili in
imajo gotovo z gub
bol
v
Ceskim in iz okol celim svetu zavolj n; dobro gleštan přesaj
dike se dobé iz Saca
;e tega mesta, ki šloví
na
po
lastniga življenja priznali, jim je celi svet pervi in poglavni bog bil. Taki véri ali tacimu modro vanju pravijo panteízem. Ker se pa natorna
žlahnejšiga hmelja. Ta hmelj, moc razdelí ali razodene v brezstevilnih posebnih
V	1	« •	V ' 1	ti	I	t	1 Y t I	1 •	f	1 •
, se tudi ne zverže, v drugo zemlj
močéh, kterih, treska
postavimo
5

Na
bi kmetovavci v pripravnih krajih ali sadj
druga
emli
bliska ali gromi ali
pretresuje, ena zaraja trave
5
jagnjeta, druga pa grozdje meči ali
se poprijeli hmelj tacih ravninah
y
naj bi zlasti
J
v
v
kači giblje; ta misii v človekovih možganih
y
una

er jim vinoreja ne donasa dobička hmeljiša si napravili in se s terto le v gorice og
5
pa poje s slavčkovim jezičkam; ena přižene oblake, de deží, druga dajavode iz vira itd. so imeli vsako
nili
V
AUg
u.
Zeit
tako poseb
i	•	V •
natorno moc za bo
Vsaki taki
Xgofiovinshe pisma
5. pismo
iz Vertovcove „občne zgođovineu §. 8.
Razkropljeni Ijudjé postanejo maliko
natorni moči so naredili sčasoma kakšin s po mini k ali podobo večidel človeško ; ljudstvo pa počasi ni več natorne močí, temuč nje spominek ali dobo za boga imelo. Tako so imeli Hindostáni od
va v ci.
Pervi očaki so sami darovali
in za svoje
perviga nar višjiga zmirej doli do nar nižjih brez števila bogov in boginj. Veliko starih narodov je
molilo natorne nezapopadljive močí in je po hindo stánsko v malikovanje zabredilo
ali pravimu Bogu, ali pa družim zmišljenim bogova« Ljudjé so jih spoštovali in se jih bali, zakaj vve rili so se bili ali se dali vveriti, de so taki v po sebnih zvezah z božanstvam. Pri vsih bolj omika nih starodavnih narodih so bili darovavci ali duhov niki pervi učeniki ljudstev ; odločili so se bili sicer sčasama zmed njih v svoje verste ali rede, jim postave dajali, jih sodili, zdravili, in izsred sebe jim via dní ke postavljali, ki so jih mogli po ravno tistih postavah vladati, ki so jih jim oni sami da jali.
T
Perzio in okolne kraj
se je
bila v staro

davnih časih, pa od drugej, vera dveh glavnih bo gov zaplodila; beloboga, od kteriga vse dobro inčernoboga, od kteriga vse hudo pride; eden in drugi sta imela pod seboj velike verste zmirej
vedno sta se meci
de
žjih in brezstevilnih bogo
II UiCiCtOlCVIlIlJlI uu^u* , tl-unu OI« OV
ojskovala, in Perziani so živo verovali
seboj \
bo belobog zadnj
Pagáni so imeli vsi vgodne, mile in dobrotlj
9
oboga slavno premagal
i
pa
I----- *	, ... ^vr j... J'"*
Ko so ravno pri tim za se dobro skerbeli
5
vse
, pa brez
de bi kot perzianski v cele vojske vversteni bili
tudi hudobne, nagajive invkljubne bo
vednosti in znanstva sebi prihranovali, in jih le v
Eni so bili bolj glavn
9
vi sj
ven
svoji versti ali med sabo skrivoma plodili, der tudi kot učeniki in krotitelji ljudstev njih ve liki veliki dobrotniki bili. V7 drugo versto so po
in bogi
in mogocnej
» v V v	m
bogovi

drugi nižji in manj cesceni.
Greki so se zmisljevali in
odevali od svo
stavili voj šake v potrebno brambo domovine in
deržavc; v tretjo kmetovavCv,
v četerto rok
Ce kdo
P
tem prip
s h melje m ravnati, d
želí
b o
atanj
radi borno hm
obs
V
iga popisa, kako naj nam naznani ;
ili. . Vred.
jih bogov in boginj vse človeške slabosti; njih bo
so se ženili, in so se bili močno pomnožili
večidel zmi najdnike po
ju
govi vse po človeško
tud
so svoje perve

izobražnike ljudstev, perv
sljene
trebnih in zlo koristnih reci, postavodaj,----...j-
naške vojšake bogovam prištevali, in jim božjo čast skazovali. Pri Grčkih in Rimcih ni nobeden
67
za vse bogove in boginje celiga naroda vedil; po leg tega je imel se sleherin svoje domaće ali
škof prižgal luč sv. vere tuđi po Slovenskem, kar be
remo v znamenivem
zgodovinskem
popisu
hišne bogove, in še posebej eniga nizjiga, ki je v sedanjim življenji spremljal, in ki ga je svo jiga genia ali varha imenovah
Solnograda,
ga
ki lepo razjasnuje pridjano podobo.
Delo začnč po navadi večletni „pastirsko ogledalo, duhovskim bratom izročeno za pokus
Iz zvezdocastja se je pocasi živino- in popravo", v 10 oddelkih; deseti zapopade na
castje scimilo ; nebeške znaminja so bile že davno sledbo pridig od 1. postne nedele do 6. po veliki noći v Egiptu znane: Egipćani so jih z neba na zem- — Za tem sledijo življenjopisi: Mat. Nakar-a
so jim v čast ali spomin iz Sirskega skofa , Šimna Klančnik-a, doht. sv. pisma
y
ker
Ijo přestavili
kamnja zrezane, ali iz brona zlité živalske podobe in bivšega naučitelja
bogoslovja
v Ljubljani, Jurja
stavili. Sčasoma je ljudstvo takim živalskim po- Japel-na, zvezde slovenskega slovstva, AntonKna dob am božjo čast skazovalo, kasneje pajebogo- fele-a, poštenega kmeta Kalobške fare, Mice Sre castje na pravo živo živino šio, de so v Egiptu bot Mastnakove, Mice Devpelnove, inAugu
5
in nekterih druzih krajih junce, ovne,leve, slone in še celô velike kace in druge živali v osramotenje
y
st ina Sefler-a novega mučenika.
rr ■■■■■■
Iretji razdelek so „prigodbe žalostné in ve
i « a : „v. : » «i«»:.» n » ri /. ir : « « « « «et «« ™
čJoveškiga uma molili. Pri vsih bolj omikanih pa- sele mladim in starim v podúk in svar
y
rec
gánih ali malikovavcih so bili učeni in modrijani nekoliko bolj čistih vér; plodili so jih pa le skrivaj deno odrajtaj!
Turki na Koroskem,
°*orje lazniveu!

spostuj očeta in mater
?
med sabo in obhajali mnoge slovesnosti ali skřiv
zganja,
mladina varuj se nečistosti !
nam naj-kupica grešno zna-
nosti ob posebnih časih in tudi v posebnih tempeJj- nje gotova nesreća
y
vediti svojo posledno uro bi ne
nih, v ktere pa ni bilo dano prostimu ljudstvu stopiti.
bilo sploh dobro
y
v ris hoditi pa
hudega
rotiti je
Po razločku vér je bilo pri pagánih bogočastje nevarno,
• v	TT* 1	i f •	1	11 ♦ .	w m
Boga se boj in njega podobe v časti imej!
zlo različno ; Hindostáni so se nedopovedljivo mu
Za tem sledi nekoliko prilik in basin
y
po teh
čili in pokorili, de bi se bile njih duše po smerti pa ogledalo za solo in domačo rej o otrok v zopet z bogam zedinile. Žertvovanja ali darovanja sledečih izverstnih sostavkih so bile pri vsih malikovavcih v navadi: tako tudi poglavarjem (županom),
mnoge očiševanja, godovi, prazniki, molitve itd. in předpise
„Odperto pismo srenjskim šolarsko blago
za nareke
y
knjiga živlenja
y
zarano začne žgati
y
Med tem, ko so pa Greki in Himci svojim bogovam komur je kopriva mati, in boginjam v čast vesele in slovesne godove in glejte kaj privada zna !
Janezek in vertnar,
po
kratka dogodivščina
praznike obhajali, in na take dní z darovano ali starega sveta, bogovam posvećeno živino in druzimi zbranimi pri- premikavnih zvezd delki sebe, svoje družine, žlahto, prijatle in so sede priljudno gostili, so drugi narodi z nesram nostmi ali druzimi norostmi svoje bogove častili ali grozovito ljudi klali, in njih kri in meso v prijetni duh in v potolažbo jeze hudih bogovžgali. Feničarji so še celô svoje lastne otročíce vnaročje veliciga, iz brona zlitiga in razbeljeniga malika
Moloha devali.
od živalstva,
od planetov ali
5
od nepremikavnih zvezd.
(Konec sledí).
?
Novièar iz slovanskih Hra Jev.
z Radgone. V tem mescu so u vinogradih vso
tersje obřezali
y
gnoj
nanosili itd. ; nekteri posestniki
y
čih Vinogradov so celo ukazali že vincarjem kopati vendar jim je sledeči mraz 19. svečana prenaglo upa-
■ HB
Na rozgah (Reben) se
Slovensko slov stro.
nje protoletja vkončal
polno polno zdravih očesic, kar ljudém upanje daje obil nega sadja. Bog daj
! Vinska cena: lanjsko je po 80
Drobtince za novo leto Í852. Učiteljem in učen- do 95 fï. sreb. stertinjak; 1849. leta po 160 do 180
com, starišem in otrokom v poduk in kratek čas.
fl.; 1848. leta pa po
200
in tudi še čez. Jabol
7
leto
Na světlo dal Jožef Rozm
semimsca
stolne Labudske cerkve in vodja škofijnega
pri sv. Andrejů. Veljajo 48 kr. Na prodaj po vsem Slovenskem..
korar čnice se po 30 do 40
sreb
stertinjak dobi
y
brez
lagvov (bučaljev). Ukazal sim, da naj se pri mojem
kakor je bilo v „Novícah"
vinogradu z gnojmsem ravna,
»
razjašnjeno: vincar je to spoznal za kompost, kakor
Radostno smo sprejeli novi (7.) tečaj občje spošto- oni pravij
y
vendar je hitro po razlaganju različnost
vanih „Drobtinic
r>
ter
Sa
z velikim veseljem prebrali. uspeha od njih komposta zapopadel
Veci hvale jim ne moremo dati, kakor da rečemo, so zlata knjiga v pravo korist in omiko slovenske
da
F. J

podžupnik
z Celja. J. Š. Tudi pri nas je bilo zapovedano naroda in da so skozi in skozi vredne svojih poprejšnih da ob nedeljah in praznikih se ne smé teržiti, da mo-
y
sesterih sestrić ne le po notranji ceni
mnogoverstnih
rajo duri štacún in prodaj
o nedeljah
pert
predmetov, temuč tudi po čisti slovenski pisavi, ki ne ostati. To se tudi zvesto spolnuje. Duri so zapeřte
sili slovenskega bravca, da bi zatajil svoj narod in je- štacune prazne, ulice prazne, nasproti pa aik njegov,
y
t
ko jih v roke vzame. Vedno veje duh
niojstra klasické knji
v
Blaže in Nežica" v njih
m
J
1
ki
polne Î
Od Savîne. J
podaja obilo lepega blaga vsaki versti bravcam, kakor
ki
Kako se časi spreminjajo! Vi
do
si ga želé in ga potrebujejo. S tem duhom navdan ,
teški gradovi na sterminah, grajsinske poslopja u linah. rožlanje orožja in žvenklanje kozarcov, sužnost,
nikdar ne zabi naloge slovensk
y
o
«r
korar Rozm
pisatelj
častiti tlaka in desetina
doveršili svoje blago delo za leto
1852 ne le kot vrednik „Drobtinic",
padlo
y
vse je
minulo in zgodovini za
Pa na podertijah starodavnih poslopij klije in
pridniši pisatelj letošnj
tecaja
Obsežek
temuč tudi kot naj raste novo življenje, in mirne naprave umetnosti in
obertnije razvijajo svoje bandera. Kakor po več deže-
y
ki
ga hoćemo kratko naznaniti
>
bo na
lah

tako tudi na doljnim Štajarskim zdaj
mnogo
ne
sim castitim bravcem sprical resnico zaslužene hvale
Na
Rupert
cêlu letošnjega tečaja stoji lična podoba sv
kdanjih grajšin praznih in skorej popolnama zapusenih
(Rei-
stoji
Blizo Celja lepa velika grajšina
Blagon
Solnog
radskeg
skofa, krasno izdelana v fenstein) je skorej tudi tej osodi
zapadla ; visoko
zi
tiskarni „Lloyda" v Terstu, pod ktero vidimo obrázek dovje prazno u zrak moli. Tamkej se bode zdaj krasna
Solnogradšk
to
mest
y
od kodar je imenovani velika fabrika mjila (žajfe) in s več osnovala
68
Á9
Lo&ke doline 20. svečana
D
n.
go Ici.,
Ijem zamorem naznaniti, de od tistih 8 Bolj un ski učenci in učenke po naznanilu 14. lista
Z vese- okrajno poglavarstvo v Ljubljani hvaležno prevzelo in
ktere so urno nesrecnim
pogorelcam
v Podgorico odrajtalo.
Pri ti priliki se ne morem zderžati imena tistih Novic za solske ubožčike donesli, so učenci v Ložki mož naznaniti, ki so se pri ognji čversto obnašali in soli ostale 3 gold, přejeli. Očitna hvala naj bo takim branili, de se ni oginj še bolj razprostiral in še veči
Podsroriški župan Janez
učencam in njih g. učitelju.
škode napravil. Ti le so:

z Cate&a. Na pustni pondeljk je po preteklih Dol ni čar, soseskini svetovavci Andrej Cedivnik
50 letih zakonskiga stanů praznoval pošteni kmet B laz Janez in Andrej Rucgaj, Andrej S noj in Gre Kisel s svojo ženo Jožefo ponovljenje nju ženitve. Po
y
gor Lozar, vsi iz Podgorice.
sv.
maši
sta se zbrala se terdna in vesela starčka v
sredi 3 hčerv 5 vnukov in vec zlahte v hisi nju sinu, organista v Catežu, ki jih je tako prijazno gostil, da
je bila vsa drušina prav židane volje noter do večera.
C. k. okrajno poglavarstvo v Ljubljani 26. feb. 1852.
Tom až G l a n č n i g,
c. k. okrajni glavar.
lz Ljubljane. Presvitli cesar so prišli v četertek
Ker se je k godu g. fajmoštra ta dan ravno več du- o pôl desetih po zeleznici v Ljubljano; na kolodvoru slo-hovnih gospodov snidilo , jih je prišlo nekaj tudi tove- vesno sprejeti so se berž na pot v Terst podali, kamor selo družinico obiskat, ktere posebno zato v Novicah so kmalo po 4. uri popoldne došli. — Predsednik
spomnim, ker je dokaz /^aiiuiji« o^n,« om«, mjo »v^., ........j— r---------- — j---j------- • -......
še vedno svoje ljube stariše imeti, čeravno so že stari, o k o 1 i c e L j u b 1 j a ns k e je bii v sredo g. Anton Galle
ž la h niga
serca sinu
kijevesel, kmetijske podružnice Ljubljansko - Verhniške in
y
Iz Ljubljane. Grozno žalostna
pripetila na dan vesoljniga veselovanja
priirodba
se je
posestnik Bistriskiga grada izvoljen, g. KarlObreza.
pustni torek c. k. poštar in župan na Verh ni ki in
pa g. Jožef
ob eni popoldne v Podgorici, neki vasi čez Savo,pi- Erzen, posestnik v Ljubljani, pa sta bila odbor čio poldrugo uro od Ljubljane med Št. Jakobam in Der- nika imenovane podružnice izvoljena. — Prihodnji pe
gomnam. Nanagloma
• v •
je pog
«•orelo
12 hiš s poslopji vred,
y
5. marca zvecer bo ze omenjena milodarna
in v pervi hisi, kjer se je oginj zacel, je na mcstu
tek, to je
beseda v dvorani filharmoniške družbe, prihodnjič bomo
zgorelo
č vet ero otrok, en mož je zvećer po straš- naznanili posamske reci te besede.
nih bolecinah u m eri. Kako se je oginj pricel, ne vem
eni pravijo, da je neka ženska cvèrla, drugi
blizo hiše
za
gotovo ;
ognjiček
pripovedujejo, da je neko deklice zanetilo, in ker je tišti dan burja zlo pihala, sejepla men hipoma v listje in slamo zanesel ; toliko pa je
TVovicar iz mnogih hr^jev
Ker je po cesarskim ukazu od 31.
grudna
£0
tovo
y
dajegostač, brez da bi bil kaj
od tega
vedil
y
da
1851
stara osnova deželnih stanov jenjala, izroči nar no
mesca, kakor je na Stajarskim
tega
ze ognjeni petelin po strehi skače, s svojim in s se 3otroci Šleskim
vejsi ukaz od 13.
in Galicii že zapovedano, tudi na Ceskim, Marskim
y
Z
hisniga gospodarja v hisi bil, in se Ie na hrup, da gorí, otroci iz nje pribežal s svojim otročičem v naročji. Pa ko
5
v spodnji in
gornji
Austrii, na Tiroljskim, Ko
stopijo čez prag, jih verze silni plamen ob tla ; ocetu zderčí otrok z naročja — vsi revčiki končajo življenje v stražnim požaru; oče vès ognjen, opečen in omotičen tavapreč;
ko
ga najdejo, je
že vsa obleka na njem
zgorela ,
le
roskim in Krajnskim c. k. dezeinim poglavarjem vodstvo in predsedništvo še obstoječih stanovnih odbo-rov, ki se do vpeljanja novih naprav imajo le s tistimi zadevami pečati, ki spadajo v opravilstvo, njim izro-
23. t. m. je c. k. ministerstvo denarstva novo
se hlačni rob mu je bil ostal ; zvečer je tudi on umerl po strašni spečenini. Ker je burja silno pihala, ni bilo nobene pomoči
ceno. pogodbo
sklenilo z austriansko narodsko banko
y
ki
austrianskiga
cesarstva v ozki za vezi
mogoce ;
■HP IH^H
škoda je pa pogorelcam tolikanj
deržavniga denarja; ker je
veči
y
ker razun 4 nima nobeden pohištva zavarova
prigodba
niga. Naj bi bila ta strašna novo svarjenje, kako potreba varno ravnati.
ženska m v
je
z
zabelo
st a rišem pa, da nikdar ne morejo preveč na otroke paziti, da se ne
ígrajo
z ognjem!
A. Fleišman.
je z denarstvam in veliko premore o kreditu
deržava narodski banki veliko dolžna , bojo po nji izda jani bankovci toliko veči zaupanje imeli, kolikor bolj gotovo zastavo in poroštvo ji bo deržava za posojeni denár dala, in ravno to veči poroštvo z a go to v i deržava v ti novi pogodbi narodski banki, ktera je tudi svojiga vdeležtva z 10 milioni pri poslednjim deržavnim zajemu
Ministerstvo kmetíjstva je na
(posojilu) oproštena.
Ravno pred natisam Novic smo přejeli od c. k. znanilo kmetijski družbi Horvaško-Slavonski,
da ministerstvo vojništva zavolj posebnih razmer v o
okrajniga poglavarstva sledeči razglas moč pogorelcam:
s prošnjo
po
jaške granice
in njene zgol vojaške osnove ne more
14. dan t. m. je začelo ob eni popoldne v P
dovoliti naprave kmetijskih podružnic ondi.
Du
go
za borj
2 uri od Ljublja
goreti ;
(3
otovo kako je
nJ
stal
do zdaj se se ne vé najske novice pišejo, da se zvé skoraj iz vsih dežel ker je pa bila huda cesarstva, da ozimina sploh dobro kaže, kar se za-
««»v jv	' "J r VLUM , nv* jt/ pt* uiiu nuu« vvomioi,»«,	" t'm v "	'	"
je bilo kmalo 12 hiš in druzih kmetijskih poslopij more le od tistih krajev reci, kterih ni po silnim de
plamenu. Tudi čvetero otrok je zgorelo; nek mož hudo žovju mesca
listopada nanagloma
debel
sneg
zapadel.
opečen je po ognji tudi
r
ze
umerl, dva pa še bolna
Škode je po vradni cenitvi za 6244 fl. in 14 kr.; ICli* loto na uuiajl jju»i«tua wv.wvv JU. JJ i vjvi«.
zavarovani so bili pa le štirje posestniki in sicer vsi t. m. je nastopil b an Horvaški predsedništvo banskiga
Soseska Visko na Goriškem je za škodo po vojski
21
leta 1848 na obrajt povračíla 20.000 fl. přejela.
skupej za 1400
Akora
ni škoda , če se v 13 stola.
Po vradnim številu ima Horvaško in Sla
delov razdelí, tako velika
zato ker je
y
venderle je hudo občutlj
ko 814.458 dus
b vse
del le kajžarje zadela, ki so po p
goved 476.175
y
goru vso za 1ogo reveži
v
J
blago
ž i v e ž a
i il p r e m o z e n j
b
so sedaj v nar
in <
veči
b vse sili in
dja p
• v
T:
Paris
postav
so vsi
ovac pa supnjeni
število kónj
253.499.
znese 138.600
v ^ i/-
Casnikarj
v
ni zavolj sila ostřih tiskarnih Kraljica Španjolska je plajš, ki je vbod
re vši ni
le dobrotljivost beraške pal
j
ktere zamore v persi obvaroval in jo tako smerti otel
Zato prosim v iménu nesrečnih po
mi
darovala cer odpoved mini
sterstva sprejela in lorda Derby-ta pooblastila, nove
kvi v Atoh
Kraljica Anglesk
je
Bercne prebi
Ljubljanekiga města in bližnje okolice ministre zbrati
\
je radovedno
y
kako ee bo novo
za m
darove; vsak še tak
ajhin dar bo c. k. ministerstvo vedlo.
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.