Poštnina plačana v gotovina Leto XVIIL, št 70 LJubljana, sreda *4» marca Cena t Mu o pruvmsCVO* ^juuijamt, mumjcra ulica 6 — reiefon St. 8122, 8128, 8125, 8120. ( mseratni oddelek: Lju&ljana Selen* ourgova al 8 - reL 5392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulice St. U — releton St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL tt, 2 Telefon St. 190. ■Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 1L842, Praga Oslo 78.180, Wlen St 105241. Maja vsak dan razen ponedeljaa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon S122. 3123, 3124, 3125, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strosamayerjeva ulica Stev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER NA POTI V BEOGRAD Snoči je grof Ciano odpotoval Iz Rima v Beograd — Zaključna faza pogajanj med Italijo in Jugoslavijo KJm, 23. marca. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano se odpelje drevi x Beograd, da podpiše politični dogovor, ki naj uredi glavna med Italijo in Jugoslavijo odprta vprašanja. Razgovori so se vršili že več mesecev. Glavna vprašanja pogajanj so bi-Ja: 1.) Vprašanje bivanja »Ustašev« in jugoslovanskih teroristov v Italiji, ki so že dalj časa pod strogim nadzorstvom italijanskih oblastev. 2.) Vprašanje imetja italijanskih državljanov v Dalmaciji. Gre za prebivalce te pokrajine, ki so po vojni optirali za italijansko državljanstvo. 3.) Razna vprašanja, ki se tičejo ju-jf »slovenske manjšine v Italiji. 4.) Vprašanje italijanskega vpliva v Albaniji. Znano je, da ni Jugoslavija nikoli dejansko priznala položaja, ki ga Italija zavzema v Albaniji na podlagi sklepov veleposlaniške konference. Proučevala so se še razna vprašanja, vendar ni videti, da bi se dosegla prav tako zadovoljiva ureditev za vse. Albansko vprašanje se bo tretiralo pose. bej. Ni znano, ali bo teritorialno stanje izrecno priznano in precizirano z dogovorom, ki bo podpisan. Gospodarska pogajanja se bodo nanašala na obnovitev trgovinske pogodbe ki poteče 31. marca. Pričakovanfe Rima od beograjskega sestanka Rim, 23. marca. w. Italijanski zunanji minister je da,nes po obširnih razgovorih s ministrskim predsednikom MuSsolini_ jem odpotoval v Beograd, kjer se bo 25. t. m, sestal s predsednikom jugosioven-ske vlade dr. Milanom Stojadinovičem. Od sestanka obeh državnikov pričakujejo v Italiji končno razčiščenje italijansko, jugosl ovenskih odnošajev in politično zbližanje med obema državama, kar je najavil ministrski predsednik Mussolini že v svojem znanem milanskem govoru. žentlmenski in gospodarski dogovor Berlin, 23. marca. AA. V berlinskih poučenih krogih govore glede na jutrišnji obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beogradu, da bodo pri tej priliki podpisali italijansko-jugoslovenski žentlmenski dogovor. Razen tega bo podpisan tudi nov gospodarski dogovor med Italijo in Jugoslavijo. Obisku grofa Ciana pripisujejo v Beogradu velik pomen. Prijateljska in nenapadalna pogodba Rim, 23. marca. o. »United Press« je zvedela na merodajnem mestu, da bosta še ta teden podpisana italijansko-jugo-slovenski prijateljski in nenapadalni pakt, kakor tudi nova trgovska pogodba med obema državama, Italija bo po novi trgovinski pogodbi znatno povečala svoj uvoz iz Jugoslavije. Dveletni politični in gospodarski sporazum London, 23. marca. o. »Morning Post« poroča iz Rima, da so po^raianja, ki se vodijo med Rimom in Bo • " — velikega mednarodnega politi'?"" in- formacijah lista bosta Italija in Jugoslavija še v teku tega meseca podpisali političen in gospodarski sporazum za dobo dveh let z običajno klavzulo o avtomatičnem podaljšanju. Ta diplomatski dokument bo velike važnosti ne samo za položaj v vzhodni Evropi. Politične grupacije Male antante, Balkanske zveze in rimskega trikota se bore za prvenstvo v jugovzhodni Evropi. Popolnoma gotovo je, da bo Mala antanta povoljno sprejela pakt med Rimom in Beogradom, čeprav ne brez gotove rezerve. Ne sme pa se tudi pozabiti, da je za stabilizacijo v južnovzhodni Evropi največje važnosti italijansko-an-glcški gentlemenski sporazum. Status quo na Jadranu London, 23. marca. o. Po informacijah tukajšnjih krogov bo ob priliki obiska italijanskega zunanjega ministra v Beogradu podpisana nova itali jansko-jugoslovenska pogodba. Pri temj prilik; bosta grof Ciano iin dr. Stojadinovič izmenjala tudi deklaracijo o spoštovanju teritorialnega statusa quo na Jadranu po vzorcu angleskositalijanskega gentlemenskega dogovora. Samoobramba malih evropskih držav Pariz, 23. marca o. V tukajšnjih diplomatskih krogih trde. da se male evropske države vedno bolj odločno formira*) v dveh blokih in sicer v baltiškem in podunavskem bloku. Na ta način se hočejo zavarovati pred diirektorijem velesil, ki se zopet pojavlja na obzoniu. Tudi smatrajo, da je taka grupa-cija neobhodno potrebna zaradi vedno bol] prožeče nevarnosti novih vojnih spopadov. V pariških krogih smatrajo, da ie taka pru-pacija mali držav uspešno sredstvo za ©čuvanje svetovnega miru. V zvezi s tem računajo na to, da bo v kratkem prišlo do tesnejšega zbližanja med Malo antanto ter Avstrijo in Madžarsko. z veeln^ glasov pa Beograd, 23. marca. p. Senat je tudi danes ves dan nadaljeval proračunsko razpravo. Na vrsto so prišli proračuni ministrstva za vojsko in mornarico ter gradbenega, poštnega in prometnega ministrstva, zvečer pa še proračuna kmetijskega ministrstva in ministrstva za šume in rude. Jutri bo sprejet še proračun dohodkov, za njim pa pride na vrsto finančni zakon. Računa se, da bo jutri zvečer zaključno glasovanje o proračunu, nakar bo tudi senat odšel na velikonočne počitnice. Pred prehodom na dnevni red je predsednik dr. Mažuranič sporočil, da so bile senatu dostavljene tri mednarodne konvencije, ki jih je narodna skupščina že odobrila. Nato se je vršila kratka razprava o interpelaciji senatorja Altiparmako-viča na predsednika senata zaradi incidenta, ki se je odigral po sinočnji seji senata. Dogovorno z interpelantom bo predsednik senata na to interpelacijo odgovoril jutri. Takoj nato je senat prešel na dnevni red. Prvi je bil na vrsti proračun ministrstva vojske in mornarice. Vojni minister general Ljubomir Marič je podal obširnejši ekspoze o delu svojega resora. Njegova izvajam ja so poslušal' senatorji z največjo pozornostjo in jih često prekinjali z navdušenim odobravanjem. Po govoru ministra Mariča je povzel besedo senator dr. Ivan Majstrovič (JNS) ki je omenil, da je v jugoslovenskern narodnem predstavništvu postala že tradicija, da se proračun ministrstva za vojsko in mornarico sprejme z aklamacijo. Naša vojska uživa glas najboljše vojske v Evropi. Slej ko prej je najboljša zaščit-nica miru in varnosti in to še zlasti sprL čo sedanjega mednarodnega položaja. Vsi narodi na svetu polagajo dandanes največjo važnost na svojo državno in narodno obrambo in doprinašajo za svojo oborožitev največje žrtve. Francoski vcjj. ni minister Daladier je nedavno tega izjavil, da je bilo v teku lanskega leta izdanih v Evropi nad 200 milijard frankov za oboroževanje. Pri tem niti niso všteti naknadni krediti in mili j ar dna posojila, ki sta jih za svojo oborožitev najeli pred kratkim Anglija in Fra/ncifla. Tako oboroževalno tekmovanje lahko dovede do eksplozije. S tem je treba vedno računati, zato moramo bit: pripravljeni. Največje jamstvo za varnost sta sloga in zadovoljstvo naroda. Zaradi tega je potrebno, da se tudi pri nas čimprej reši hrvatsko vprašanje. Jugoslovenski nacionalisti nikdar ne bodo ovirali sporazuma in bodo vsako tako akcijo rade volje pod pirali. Bodoča vojna ne bo vojna med vojskami, marveč vttfoa med narodi. Zaradi te- ga vse mora mobilizirati ves narod, da bi mogli v morebitni bodoči vojni očuvati to, kar imamo. Govornik je nato obširno govoril o prizadevanju raznih diržav, da si s pomočjo notranjih posojil pribaviljo potrebna finančna sredstva za potrebe svoje oborožene sile. Francoski ministrski predsednik Blum je z razpisom takega posojila združil okrog vlade ves francoski narod. Ker iz rednih proračunskih dohodkov tudi pri nas ni mogoče kriti vseh potreb za obrambo, bi morda tudi pri nas kazalo razpisati notranje posojilo za državno obrambo. V zvezi s problemi državne obrambe se je govornik dotaknil tudi problema pred-vojašike izobrazbe naroda. Navedel je primere iz Italije, Rusije, Grčije in Avstri- m vojsko in mornarico, dragih ministrstev je, kjer se to že dclj časa izvaja, prav tako pa je demokratična Češkoslovaška uvedla predvojaško izobrazbo mladine. Pokojni kralj je imel v tem pogledu krasne načrte. Uredba o spremembi zakona za telesno vzgojo naj bi to primerno vpoštevela. S podporo vojaških oblasti in ob sodelovanju prosvetnega ministrstva se bo dalo na tem polju mnogokaj doseči. To je mnogo bolj potrebno, kakor bi bila ustanovitev posebnega ministrstva, ministrstva za vere ali posebnega propagandnega ministrstva, ki je docela fašistična ustanova. V tesni zvezi s problemom državne obrambe pa je tudi pospeševanje avtomobilizma rn motoriziran ja. V to svrho je predvsem potrebno, da se ukineta ali vsaj znatni; /nižata trošarina in carina na bencin in na t to. Velike važnosti za državno obrambo je tudi problem radia V tem pogledu je naša država žal zelo zaostala. Sosedne države imajo taiko močne radijske postaje, da obvladajo vso Evropo. Naše radijske postaje pa se jedva slišijo v najbližji okolici. Zato je nujno potrebno, da se temu vprašanju posveti vsa pozornost. Govornik je na to obširno govoril o našem morju in o potrebi pospeševanja naše vojne mornarice. Morje je največje bogastvo, ki ga moramo zato čuvati in braniti. Pokojni kralj Zedinitielj je posvečal našemu morju svojo največjo pozornost. Naša dolžnost je, da to njegovo prizadevanje nadaljujemo. Svoj govor je zaključil s predlogom, naj se proračun ministrstva za vojsko in mornarico sprejme z aklamacijo. Predlogu sta se pridružila še senatorja Josip Šilovič in Miljutin Dragovič. nakar je bil proračun ministrstva za vojsko m mornarico sprejet z aklamacijo ob navdušenih ovacijah kralju in vojski. ife, železnice Sledila je razprava o proračunu ministrstva za gradnje. Minister dr. Kožul je ponovil svoj že v skupščini podani ekspoze. Po govoru senatorja Ivana Hribarja je dobil besedo senator Daka Popovič, ki je protestiral, da vladni delovni klub ne prisostvuje sejam in da se vrši razprava pred skoraj prazno- dvorano. V svojem govoru je naglasil veliko važnost tega resora. Pri razpravi o proračunu ministrstva vojske in mornarice se je govorilo o motorizaciji, toda kako naj se to izvede brez dobrih cest. Ministrstvo bi moralo izdelati podroben načrt za izgraditev cestnega omrežja in temu ministrstvu bi se morali preskrbeti tudi mnogo večji krediti, najmanj pol milijarde, ne pa malenkosti, ki zadostujejo komaj za zasilno krparijo. Po govoru senatorja Frana Ivaniševiča je bil proračun z večino glasov sprejet. - Dr. Kramer o poštnih zadevah Takoj nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva za pošte. Minister dr. Branko Kaludjerčič je podal obširen ekspoze, ki mu je sledila zbornica z veliko pazljivostjo. V razpravi je govoril edino senator dr. Albert Kramer, ki je uvodoma naglasil, da se temu resoru po krivici pridaje nekak podrejen značaj. Skrajni čas je že bil, da se je osnovalo samostojno ministrstvo, ker je ta resor tako z gospodarskega kakor prometnega in kulturnega stališča izredno važen. To je menda edini resor pri katerem se vse investicije izplačajo v najkrajšem času. Minister dr. Kaludjerčič je *x>kazal v teku svojega poslovanja mnogq Iniciativnosti, kljub temu pa je »e mnogo nedostatkov, ld bi se morali odstraniti, da bi se naša poštna, telefonska in brzojavna služba dvignila na višjo stopnjo. Senator dr. Kramer je nato naštel celo vrsto stvari iz področja tega resora, ki bi se morale čimprej rešiti. Eno najbolj perečih vprašanj je vprašanje kablov. Minister je že lansko leto v finančnem zakonu dobil potrebno pooblastilo za nabavo kablov, žal pa se ni še nič izvršilo. Sedaj bomo morali plačati za kable dvakrat več, kakor pa bi bili stali lani. Moderna telefonska služba je brez kablov nemogoča. Danes ni mogoče telefonirati iz Beograda v Ljubljano, ne da bi bilo treba po cele ure čakati na zvezo. Z ostalimi kraji pa je še hujše. Veliko škodo ima država, ker se številni telefonski govori zaradi predolgega čakanja odpovedo. V blagajno poštnega ministrstva bi se stekale milijarde, če bi imeli izpopolnjeno telefonsko omrežje. Veliko pa zaradi tega trpi tudi gospodarstvo. Ministrstvo za pošte bi moralo kljub sedanji finančni situaciji poiskati sredstva za potrebne investicije, ki bi se v najkrajšem času izplačale. Misli, da je dobra solucija, ki jo je omenil minister, da bi se kabli nabavili na ta način, da bi dali za nje baker, ki ga v dovoljni količini pridelujemo. Tudi sama organizacija telefonske službe je slabo izvedena. Birokratske metode, visoke takse in dolgotrajne formalnosti ovirajo porast števila telefonskih naročnikov. V vseh državah se smatra telefonska uprava za trgovsko podjetje, ki posluje na trgovski podlagi in ki vrši veliko propagando, da si pridobi naročnike. V drugih državah dajejo naročnikom razne ugodnosti, pri nas pa morate, če hočete premestiti telefonski aparat iz ene sobe v drugo, plačati še za to nad 1000 din. Tak biro-kratizem se mora odstraniti. Dr. Kramer je nato govoril o poštnih znamkah. Veseli ga napoved ministra, da bomo v kratkem dobili moderno urejeno markarni-co. Sedanje naše znamke so slabe po izdelavi. po kvaliteti, zlasti pa v umetniškem pogledu. V drugih državah posvečajo znamkam veliko pozornost in razpisujejo umetniške natečaje, da bi dobili čim-boljše načrte. Znamke niso samo zato, da se z njimi frankiraio pisma, marveč igrajo važno vlogo tudi v propagandi in nudijo dober vir dohodkov iz filatelije. Avstrijska poštna uprava je n. pr. '/sa sredstva za socialno preskrbo svojih nameščencev krila iz dohodkov za znamke, prodane v filatelistične svrhe. V svojih nadaljnjih izvajanjih ae je dr. Kramer toplo zavzel za pogodbene poštarje, ki so sedaj najslabše plačam javni nameščenci. Apeliral je qa ministra, naj revidira sklenjene pogodbe in poskrbi za to, da bodo pogodbeni poštarji, ki zelo vestno vrše svojo često izredno naporno službo, tudi primerno plačani. Končno je dr. Kramer spregovoril tudi o problemu naše radiofonije, ki igra v miru in vojni tako važno vlogo. Ugotovil je, da je naša država od vseh stkani obkoljena z ogromno radiofonsko propagandno bariero z nad 700 kw. Proti temu imajo vse naše radijske postaje skupno 10 lcw. Beograjska postaja se sliši samo v neposredni okolici, vsa Vojvodina pa je prepuščena madžarski propagandi. V Vojvodini se ne sliši nobena druga radijska postaja kakor budimpeštanska, ki ima 120 kw. V zapadnih krajih je skoro še slabše, Zagreba sploh ni slišati, Ljubljana je menda namenjena samo za Ljubljano in okolico, vse drugo področje pa spada v okoliš tujih radijskih postaj, ki po večini razvijajo nam ne baš prijateljsko propagando. Govornik je zahteval, naj se to vprašanje energično reši. Kar se tiče vprašanja ali naj bo uprava radijskih postaj v zasebnih ali državnih rokah, je govornik mnenja, da ne bi bilo dobro ne eno ne drugo. Državna uprava bi vso radiofonijo preveč birokratizirala, pri zasebni upravi pa bi obstojala nevarnost, da bi prevladali materialistični interesi. Najbolji bi bil mešani sistem, ki bi zajamčil primeren vpliv države, na drugi strani pa sodelovanje kulturnih organizacij, ki bi posebno lahko vplivale na izboljšanje programa ter preprečile enostransko eksploatacijo. Minister je lahko prepričan, da bodo pri tem rade volje sodelovale vse kulturne organizacije v državi. Poštni minister dr. Kaludjerčič je na kratko odgovoril na izvajanja dr. Kramer-ja in se mu zahvalil za njegove iniciativne predloge, zagotavljajoč, da bo vsem tem problemom posvetil potrebno pozornost. Ob 13.30 je bil nato proračun ministrstva za pošte sprejet in dopoldanska seja zaključena. Prometno ministrstvo Popoldne ob 16.30 je senat prešel k razpravi o proračunu prometnega ministrstva. Minister dr. Mehmed Spaho je podal obširen ekspoze o svojem resoru. K debati o tem proračunu se je zglasilo več govornikov. Po senatorju Franji Ivaniševiču je govoril senator dr. Uroš Krulj obširno in z mnogimi argumenti podprto o razvoju naše prometne politike od osvobojenja do danes. Opozoril je na nedostatke prometa, posebno železniškega. Podčrtal je nujne potrebe našega prometa z nacionalnega, strateškega, gospodarskega, geopolitičnega vidika. Predvsem bi bilo treba zgraditi novi železniški progi od severovzhoda proti jugozapadu in od severozapada proti jugovzhodu. Treba bi bilo izboljšati jadranske proge. ^ O proračunu prometnega ministrstva sta govorila še senatorja Vujič in Protič, nakar je bil tudi ta proračun z glasovi večine sprejet. Ostala ministrstva Senat je za tem takoj pričel razpravljati o proračunu kmetijskega ministrstva. Minister Stankovič je podal daljši ekspoze. K besedi o tem resoru so se priglasili senatorji dr. Frangeš, Ivan Pucelj, dr. Nemec. Jalžabetič, Ivaniševič in Tomič. Zvečer se je nato pričela še razprava o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike in je minister Jankovič podal podroben ekspoze o svojem resoru. O njem sta rarmravliala senatorja Daka Popovič in Jalžabetič. Seja še traja. Nemški protest v Vatikanu Vatikan, 23. m^ca. AA. Nemški poslanik pri sv. stolici je dobil navodilo, da protestira zaradi objave papeževe encikjike katoliškim škofom v Nemčiji. Sodeč po nekaterih indikacijah, dobljenih v nemških krogih, računa berlinska vlada z možnostjo odpovedi konkordata. Po vtisih, zbranih v vatikanskih krogih, se potrjuje, da vsebina in obseg včeraj objavljene enciklike o katoliški cerkvi v N%mčiji presegata vse pričakovanje. Največjo pozornost je zbudil oni del, ki se nanaša na neprestano kršitev konkordata po Nemčiji, in ki opozarja na nedotakljivost in spoštovanje pogodb. Zanimanje je zbudil nadalje tudi oni del enciklike, ki obsoja rasistično politiko ter priznava samo nacionalnega boga in nacionalno cerkev, kar pomeni vrnitev k pred krščanskemu germanskemu poganstvu. jsAvstrlfska fronta" razpušcena Dunaj, 23. marca. br. Policija je razpustila Društvo avstrijske fronte ter zapečatila njegove prostore. Društvo je zbiralo sredstva v legitimjstične evrhe, vendar pa »• člani večino zbirke porabili za sebe. Nemški glas © mirti ob Adriji Francosko-italijanski antagonizem v luči italijansfco-jugoslovenskih odnošajev Berlin, 23. marca. b. Pariški diplomatski dopisnik »Frankfurter Zeitung« objavlja nekaj zanimivih pogledov o odnošajih med »latinskima sestrama«, Francijo m Italijo. Velik del svojih izvajanj posveča italijansko-francoskemu razmerju v Sredozemlju ter vzrokom sedanjega antagomizma obeh »latinskih sester« na tem razburkanem področju evropske politike, nato pa prikazuje ta antagonizem še v' luči italijansko-jugosloveaiskih odnošajev tei piše dobesedno: Dolga leta so v Parizu pridig ovali, da ne more nobena francoska vlada voditi uspešne politike z Malo antanto, ne da bi se zavarovala napram Italiji. To je bik) tudi povsem logično. Zadostuje en sam pogled na zemljevid, da se prepričamo, da ima Francija v ozemlje, zarisano po diplomatskem pojmu Male antante, en saan dohod, namreč preko Italije do Jugoslavije. Med tem je seveda prišlo do sklenitve francosko-srvjetske pogodbe je vzajemni pomoči, ki je velik del francoskih pogodbenih obveznosti prenesla na Sovjetsko unijo. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je Pariz vedno zagovarjal. Laval je celo poskusil, da ga postavi kot pogoj svojega sporazuma z Italijo. V spominu je še, da je pri tej priliki prišlo do povsem neobvezne izjave italijanskega poslanika v Beogradu. Ta zadržanost Italije je bila čisto naravna, kajti od Francije željeni sporazum naj bi se bil tedaj levr&il z Jugoslavijo, ki ji Je bil določen trden položaj v sistemu kolektivne varnosti. ! To naj bi bOo tedaj dalo Mali antanti večjo odgovornost proti Nemčiji. Ako danes Italija sama stremi za zbližan jem s svojim sosedom na drugi obali Adrije, dola to v pota! zavesti, da se to razvija izven francoskega varnostnega sistema. Francija seveda nasproti taki možnosti ni slepa, že pred časom je državam Male antante obljubila pogodbo o vzajemni pomoči, ki naj bi pripomogla k temu, da bi ji bile te države, ki so se doslej medsebojno vezale le glede Madžarske, na razpolago v primeru potrebe tudi proti Nemčiji. Jajsmo je, da bi pogodba med Rimom in Beogradom izredno otežkočila francoski poskus alktdviranja Male antante proti Nemčiji. V začetku aprila bodo države Male antante zavzele napram francoskemu predlogu svoje stališče. Tedaj bomo videli, ali so italijanska prizadevanja za Jugoslavijo imela tako daljnosežen vpliv. Francozi se ob razvoju dogodkov v jugovzhodni Evropi, kakor ga je v tem predelu povzročila italijanska politika, tolažijo samo s tem, da bi po njih mnenju sporazum med Italijo in Jugoslavijo danes sicer ne imel onega pomena, kakor bi ga imel sporazum med Italijo in Malo antanto, da pa; bd vsekakor tudi tak delni »jadranski sporazum« pripomogel k ustvaritvi naravne ovire proti nemškerc:-godirapjiu na Jagorsbod. Zdravice v Pragi Obisk predsednika rumunske vlade Tataresca v Pragi se je razvil v novo manifestacijo solidarnosti držav Male antante Praga, 23. marca, a Na večerji, ki jo je priredil na čast Tataresca predsednik vlade dr. Milan Hodža, je ministrski predsed nik Hodža s svojem govoru poudatjal, da veže CSR, Rumunijo in Jugoslavijo nekaj več kot samo politični sporazum. Edinost vseh treh držav sloni na njihovi zgodovini in politični volji. Solidarnost se je pokazala že leta 1848. Pri tem je omenil dr. Hodža svetle like Svetozara Miletiča in Ljudevita Gaja. Prvi je bdi pionir edinosti med Stfbd na Madžarskem, drugi pionir edinosti med Hrvati. Nikdar ne bomo pozabili na dobo te naše skupne borbe, našega skiroaega prebujanja naših skupnih uporor, našdh ponižanj tn naših skupnih zmag. Mala antanta zasleduje isedaj iste pozitivne cilje. Ze dve leti proučujemo ugodne temelje za sodelovanje vseh podiunavskih držav. Sodelovanje bi se lahko razširilo tudi na Italijo tn Nemčijo, kar hi koristilo vsej Evropi. Tatarescu je v svoji adravici odgovoril: Ideja miru je bila tista ki je zmeraj vodila Malo antanto.. Ta misel je vodila tudi vse naše pogodlbe. Iskreno želimo sodelovanje in prijateljstvo z vsemi narodi. Organizirati hočemo naše dobro sosedstvo na temelju širokega ta koristnega sodelovanja Ker smo zelo vdani ideji mL ru, smo tudi pristaši ideje o nedotakljivosti naših mej. Zato vemo, da ni trajnega miru brez ohranitve materialne moči. Pogoj naše moča pa ostanejo naša armada, naši zavezniki in nafta edinost Zato bomo povečali naša materialna sredstva Naši vojaki bodo ostali zmeraj zvesti našim zaveznikom ta paktu DN, ki je največje upanje mednarodne pravičnosti in kolektivne varnosti. Ostali bomo tudi zve sti pogodbam, ki so ustvarile novi red v svetu. Naša edinost, ki je že pc-stala zgodovinska, je najboljši porok za našo varnost. Združeni danes in tudi jutri lahko gledamo z zaupanjem v bodočnost. Tatarescu je danes s svojim spremstvom posetil podjetje Kolben—Danek ter si je z velikim zanimanjem ogledal tvornico strojev, avtomobilov, elektrotehnično tvornico in tvornico letal Zlasti so ga za. nimali izdelki, ki so naročeni za Rv 'i-nijo. Izenačenje Sistema oborožitve Male antante Gibraltar, 23. marca. o. »Dailv Telegraph« poroča v zvezi z obiskom rumun&kega ministrskega predsednika Tataresca v Pragi, da gre v prvi vrsti za izenačenje sistema oborožitve držav Male antante Češkoslovaška 6e je odločila da zgradi v Rumuniii podružnice Škodovih tovarn da bi mogla na ta način v primeru vojne oskrbovati Ru-miunijo z orožjem. Prav tako oskrbuie češkoslovaška z vojnimi potrebščinami tudi Jugoslavijo. Spričo deistva. da 60 ftkodove tovarne v bližin,- nemške meje smatrajo v Pragi še za bolj potrebno da se zgrade moderne oboroževalne tovarne v Rumuniji. Nova bitka pri Siguenzi Republikanci na guadalajarski fronti Se vedno napredujejo — Razbremenilni sunki nacionalistov pri Madridu in Cordobi Gibraltar 23. marca g. Od včeraj divja zopet liuta borba pri Siguenzi, in sicer v bližini kralja Almadronez. na cesti Madrid-Saragosa, Vladnim četam ie uspelo vreči 8 ponovnimi napadi nacionaliste iz njiovjh postojank. I*ariz, 23. marca. r. Republikanska ofenziva na fronti pri Guadalajan se neprestano nadaljuje. Na vzhodnem delu fronte ima to napredovanje značaj izboljšanja fronte. Z zavzetjem Almadronesa na ara-gonski cesti so republikanci prisilili fran-kovce, da so brez odpora zapustili mesta Hela, Masegozo in Cogoljudo, ker bi bili sicer popolnoma odrezani od zaledja in zajeti. Značilno je napredovanje vladnih čet na zapadni fronti Tu so se doslej frankovci dobro držali Sedaj pa so se morali umakniti. Vladne čete so zavzele Padiljo de la Hita in Valfermoso de las Mohas in Casas de san Galino ter so napredovale za sedem kilometrov. Vsa poročila pričajo o uspešnih akcijah vladnega letalstva. Posebno zanimivo je v tem pogledu pripovedovanje ujetnikov — Ujeti italijanski oficirji trde. da so vladna letala izredno odporna, dočim kakor papir ruSijo tudi najmočnejše oklope italijanskih tankov Izgleda, da so začele vladne čete uporabljati neke nove vrste dosedaj neznanih letal in bomb. Krvave borbe v vseučiliškem okraju Pariz. 23 marca. o. Agencija Radio poroča iz Sevile, da so nacionalisti izkoristili okolnost. da so vladne čete izčrpale vse madridske rezerve na guadalajarski fronti in tako oslabile svoje postojanke v Madridu Včeraj so v univerzitetnem okraju in na Campu de Molo izvršili napad in prodrli dc kraljevske palače, kjer so v teku krvave ulične borbe. Nadalje poročajo, da so čete generala Liana napredovale v provinci Cordoba. Po petdnevnih krvavih borbah so zavzele Po-zoblanco in prodirajo proti Andujaru in Almadoni. Ofenziva nacionalistov pri Cordobi Cordoba, 23. marca. AA. Havasov posebni dopisnik poroča, da se ofenziva, ki so jo pred kratkim začeli nacionalisti v odseku severno od Cordobe, nadaljuje in da 60 nacionalistične čete znatno prodrle. Operacije so se začele vzdolž železniške prosre. ki drži iz Cordobe v Madrid. Nacionalistične čete se pa zaradi hudih snežnih metežev niso mogle tako razviti, kakor bi bile hotele. Vzlic temu so zasedle vasi VUlo Nuevo dej Duce in Alcarases. General Liano o položaju Sevjlja, 23. marca. AA. General Queipo de Liano se je oglasil po radiu in izjavil: »Uspeh madridskih čet prj Guadalajan je samo trenoten. Vladne čete so imele uspehe. toda prj včerajšnjem protinapadu smo jim prizadejali hude izgube Lahko rečem, da je nihovo napredovanje ustavljeno in sedaj pridemo mi na vrsto*. V ponedeljek pričetek kontrole na suhem in na morju London, 23 marca, br Glede ureditve vprašanja odpoklica prostovoljcev iz Španije je treba danes beležiti korak naprej. Pododbor za nevmešavanje je namreč sklenil odstopiti vprašanje fondov valencijske vlade v inozemstvu tehničnim strokovnjakom. Italija še vedno odklanja razgovore o vprašanju po vr a tka prostovoljcev, dokler se zlato valencijske vlade ne bo nevtraliziralo Čeprav se danes ni vršila plenarna seja londonskega odbora za nevmešavanje, vendarle izražajo upanje, da se bodo predlogi glede kontrole na kopnem in na morju v Španiji začeli izvajati že prihodnji ponedeljek. Italija pripravljena odpoklicati prostovoljce i^ondon, 23. marca. o. V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da je Mussolini že iz Libije brzojavno naročil zunanjemu ministru Cianu, naj obvesti angleškega poslanika, da je Italija pripravljena umakniti vse svoje čete in prostovoljce iz Španije, če to stori tudi Rusija. Po zanesljivih poročilih so imeli nacionalisti v bojih pri Guadalajari velikanske izgube. Padlo je 3.000 ljudi, dvakrat toliko pa je ranjenih, 1.357 vojakov pa so vladne čete ujele. Valencijska vlada odklanja vsako kontrolo Valencija, 23. marca o. španska vlada je danes odposlala londonskemu odboru za nevmešavanje n^o, v kateri izjavlja da odklanja vsako kontrolo nad Španijo, ker obstoja v Španiji zakonita vlada, ki ne more trpeti nobene kontrole, ker bi bilo to v nasprotju s suverenostjo Španije. Ob enem izjavlja, da bo storila vse, da dobi kljub kontroli iz inozemstva vse, kar potrebuje za svojo legalno borbo proti upornikom. Vrh tega zahteva, da se Italija in Nemčija izločita od sodelovanja pri kontroli, ker je več kot dokazano, da aktivno podpirata upornike. Končno zahteva španska vlada od londonskega odbora ukrepe, da se preprečijo nadaljnji napadi nemških in italijanskih vojnih ladij na španske in tuije ladje, namenjene v španske luke. Belgija zahteva nevtralnost London, 23. marca. z. v diplomatskih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo pogajanja, ki jih vodi z angleškimi državniki belgijski kralj Leopold, ki je včeraj prispel v London. Včeraj je imel dolg razgovor z zunanjim ministrom Edenom. Ti razgovori se bodo danes nadaljevan. Jutri bo v kraljevem dvorcu prirejen dliner, na katerem bodo ugotovili končni uspeh teh pogajanj. Dosedaj ni bilo izdano nikako službeno poročilo. Lasti se omejujejo zgolj na domneve. »Daily Telegraph«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom piše, da zahteva Belgija, naj bi Anglija, Francija, Nemčja in Italija v svečani skup ni izdavi zajamčile nedotakljivost m nevtralnost Belgije ter se obvezale, da ji bodo priskočile na pomoč, če bi bila njena nevtralnost ogrožena in bi Belgija pomoč izrecno zahtevala. Pogrešana angleška vojvodka LONDON, 23. marca. z. Od včeraj popoldne pogrešajo 721etno vojvodko Bratford. Včeraj popoldne je e svojim letalom odle» tela z londonskega letališča v neznano smer in se ni več vrnila. Vojvodka Bratford je že od svojega 60 leta starosti navdušena letalka la je že često popolnoma sama napravila dolga potovanja po zraka Tudi včeraj je odletela popolnoma sama Govori se, da je nameravala poleteti nad poplavijo na ozemlja. Iskali so jo vso noč širom vse Anglije, a doslej o njej niso odkrili še nobenega sledu. Mislijo, da je morala kje zasilno prj6tati, vendar pa še ni izključeno, da se je ponesrečila „Normandie" si je zopet priborila »sinji trak" Pariz, 23 marca AA. Lastnica velepar nika »Normandie« je »noči prejela brzojavko. da is »Normandie« preplula 2967 milj dolgo progo čez Atlantik v štirih dneh, 6 minutah in 23 sekundah s povprečno hitrostjo 30.99 vozlov na uro. Potolkla je tako dosedanje rekorde in si priborila nazaj »sinji trak.« Beležke »Samouprava" o vseučiliških profesorjih V novem finančnem zakonu je tudi nekaj amandmanov, ki se nanašajo na naše vseučilišča ta vseučiliške profesorje. Med drugim je določeno, da se starostna meja pred katero se profesor ne more upokojiti brez svojega pristanka, zniža od 70 na 65 let, ta pa da redni profesorji ob svojem imenovanju ne pridejo takoj v po-ložajno skupino H/2, marveč v HI/2 izredni pa ne v IV/1, temveč IV/2. Proti tem ta drugim določbam finančnega zakona glede vseučilišč so profesorji beograjske univerze predložili vladi poseben memorandum, v katerem zahtevajo, naj se te določbe iz finančnega zakona brišejo. Na profesorske zahteve odgovarja in jih precej ostro zavrača glavno glasilo JRZ »Samouprava«. Za uvod svojemu članku je napisala. »Med vsemi poklici in stanovi so v naši državi vseuižiliški profesorji najbolj nezadovoljni. V primeri z ostalimi uradniki ta drugimi družabnimi sloji pa njihovo stanje gotovo ni najtežje. Kljub temu si med vsemi uradniškimi vrstami edino oni lastijo pravico, da pošiljajo na mero-dajna mesta memorandume in resolucije in da vsako leto postavljajo nove zahteve«. Shodi beograjske združene opozicije Kakor poročajo listi, je vodstvo beograjskega krila združene opozicije sklenilo, da bo odslej redno vsako nedeljo priredilo vsaj po en velik javni zbor za pristaše vseh združenih opozicijskih skupin. Zborovanja se bodo vršila v znamenju gesla, naj se združijo vsi demokratski elementi Beograjski župan pri Hitlerju Neki nemški trgovski parnik je dobil ime »Beograda. Na krst parnika je bil kot kum povabljen beograjski župan g. Vlada Ilič. Ko je potoval v Hambrug, je izstopil v Berlinu in je bil. kakor poročajo listi, v petek sprejet v avdienci od državnega kan-celarja Hitlerja. Župan Ilič je izjavil berlinskim novinarjem, da bo beograjska občina zgradila ve-ik dom za siromašne otroke in poleg tega 4000 stanovanj za delavce. Svoje bivanje v Nemčiji hoče porabit", tudi za to. da se spozna z nemškimi izkušnjami pri gradnji malih delavskih stanovanj Vukovarskl srez pride k dunavski banovini? Novosadsko glasilo JRZ »Pokret« poroča. da se bo že v kratkem času pripojil srez Vukovar, ki spada sedaj k savski banovini, k dunavski banovini. List pristavlja, da se bo s tem povečalo ozemlje dunavske banovine, vukovarski srez pa bo dobil boljše pogoje za svoj gospodarski razvoj iT.c-t rj,. nove. na kaki pravni osnovi se bo ta pripojitev izvršila, ker so meje banovin določene v sami ustavi. Soc?a!htieK*» kuStiinao društvo v Zagrebu Ranska uprava v Zagrebu je potrdila pravila »Društva za razvijanje socialistične kulture Napred« Društvo je imelo pretekli teden že ustanovni ob?n» /bor ki mu 'e prisostvovalo okrog 50 članov Za predsednika je bil izvoljen znani hrvaški socialistični delavski voditelj Vilim Haramina. za tajnika pa voditelj strokovnih organizacij Vladimir Pfeifer. Volilna jesen v ČSR Letošnjo jesen bodo imeli v bratski republiki celo vrsto volitev, ki bodo brez dvoma vplivale tudi na politično situacijo. Predvsem se bodo obnovili občinski odbori v dveh tretjinah vseh občin, ki jih šteje republika okrog 15.000 Volilo bo kakih 10 000 občin, med njimi tudi Praga. Poleg tega bodo volitve v vse socialne institucije, zlasti v bolniške in pokojninske zavarovalnice ter delavske zbornice. Obnovljene bodo tudi uprave gospodarskih zbornic. Po sodbi čeških listov ni pričakovati, da bi volitve prinesle bistvene spremembe v češkem taboru. Mogoče je celo, da bodo marsikje postavljene kompromisne liste čeških vladnih strank. Pač pa se bo bila zelo ostra in tudi važna borba v nemškem taboru, kjer se bo poskusila Henleinova stranka uveljaviti proti nemškim aktivistom tudi vobčinah in socialnih instistuci-jah. Politični pomen jesenskih volitev bo zato v glavnem v rezultatih, kakršni se bodo pokazali v nemških krajih republike. Poljaki v Jugoslaviji Krakovski »Ilustrirani kurir« je pred dnevi probčil članek o poljski manjšini v Jugoslaviji. Po njegovih podatkih živi v naši državi okrog 15.000 Poljakov, po večini na ozemlju vrbaske banovine. List jim priporoča, naj ostanejo dobri Poljaki, a obenem naj bodo dobri državljani Jugoslavije. Pri tem izraža željo, naj bi jugoslovenske oblasti prožile Poljakom vso pomoč, ker bodo lahko s tem »pridobile za sebe prebivalstvo visoke kvalitete, ki je do jugoslovenske ideje bolj prijateljsko razpoloženo kakor drugi elementi«. Na ta članek odgovarja glavno glasilo JRZ »Samouprava«. List pravi, da je tudi želja merodajnih činiteljev v Jugoslaviji, naj bi naši Poljaki bili dobri Poljaki in dobri Jugosloveni. Na žalost pa v večini primerov ni tako. Večina bosanskih Poljakov ima zelo slabe zveze z jugoslovenskimi čustvi in prehaja že v drugi generaciji k Hrvatom. Glavni razlog za to je v veri, zaradi katere imajo Poljaki več zaupanja v Hrvate kakor v Srbe. Vlada je Poljake vedno podpirala. Dajala jim je učitelje, ki so govorili poljsko in v vsem postopala z njimi kot z brati. Našla pa ni pravilnega razumevanja, marveč se pri velikem delu Poljakov kaže čudno opozicijsko stališče. Lahko se reče, da 95% Poljakov v Bosni že od zedinjenja dalje vedno glasuje proti vsaki vladi To morajo vedeti tudi Poljaki v svoji svobodni državi, ki lahko vplivajo na svoje sorojake v Bosni, da se orientirajo tako kakor zahtevajo njihovi interesi. Nov japonski poslanik v Pragi Praga, 23 marca br. Novi japonski po slaniik Heno«uko Fuči je danes izročil pre zidentu dr. Benešu svoja poverilna pisma Poslanik Protič v avdienci pri dr. Benešu Praga, 23. marca br. Predsednik republike dr. Beneš je danes med drugam sprejel v avdienci tudi jugoslovenskega posJanika dr. Protiča. Puhlmann-ov čaj ublažuje kašelj! Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni omot od 125 g Din 35,—. OgL reg. br. 1503/1930 Rumunski parlamentarci v Beogradu Beograd, 23. marca. AA. Danes je obiskala narodno skupščino delegacija rumun-skih parlamentarcev s predsednikom romunskega parlamenta Nikolajem Saveanom na čelu. V svojem kabinetu jih je sprejel predsednik skupščine Stevan čirič. z vsemi delegati našega narodnega predstavništva, ki so 1. decembra leta 1936 bili na zasedanju medparlamentame urije Male antante v Bukarešti. Nikolaj Saveanu je pozdravil naše parlamentarce in jim sporočil pozdrave rumunskih parlamentarpev ter izročil članom jugoslovenskega narodnega predstavništva, ki so bili takrat v Bukarešti, odlikovanja 8 katerimi jih je odlikoval romunski kralj. Med temi je najvišja zvezda velikega oficirja, ki je v Rumuniji še nihče nima Odlikovani so med drugimi: dr. Ko-sta Kumanudi, dr. Grga AndjMelinovič, Fran Smodej in dr. Jure Koce. Nocoj je priredil predsednik vlade dr. Milan Stojadino-vič rumunsikrm parlamentarcem na čast večerjo v zunanjem ministrstvu. Jntri sc odpeljejo ob 8. zjutraj na Oplenac in se bodo poklonili spominu viteškega kralja I. Zedinitedja, popoldne pa se odpeljejo ti Beograda v Zagreb, Dubrovnik, Kotor in na Cetinje. še eno zadoščenje razrešenemu župana Čitateljj se bodo le spominjali svojevrstnega primera, kako je bjl lani tik pred občin« skimi volitvami razrešen takratni župan v Sevnici g. Franc Trupej. Na davčni upravi v Brežicah je dvignil dne 15. marca 1935 občinske doklade za sevniško občino. Prejel ie za 7250 Din drobiža po 25 par v skup ni teži 150 kg. Ta drobiž je dal spraviti v dva zaboja, ki ju je nato vzel s seboj z vlakom v Sevnici. Za zapakiranje denarja in prevoz zabojev je plačal 72 Din. Znesek si je dal povrniti iz občinske blagajne. Kakih štirinajst dni pred volitvami je dobil tudi župan Trupej revizijo banske uprave. Takrat so ugotovili iz knjig ta znesek, banska uprava pa je g. Trupeja razrešila kot občinskega dobavitelja, čeprav razen onih 72 Din od občine ni prejel ničesar za kako dobavljeno blago ali storjeno delo. Razrešen; župan Trupej se je pritožil na upravno sodišče, ki je dne 5. marca t. 1. izdalo odločbo, s katero je v polni meri ugo» dplo pritožbi. Upravno sodišče je ugotovilo, da je »z gospodarskega jn pravnega vr dika treba smatrati za občinskega dobavitelja onega, kdor v pridobitnem namenu ali radi svojega dobička izvrši ia občino dobavo ajj delo«. V sevniškem primeru ni šlo za pridob.tni posel in ne za dobavo, temveč le za povračilo stroškov, ki j;h je imel pri-tožitelj pri spravljanju drobiža iz Brežic v Sevnico. Zato je upravno sodišče >pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo, ker v zakonu ni osnovana«. Tako je končno dobil g. Trupej % mero* dajnega mesta zadoščenje za obrekovanja katerim ie bil pri svojjh političnih nasprotni kih izpostavljen zaradi svoje razrešitve. Ti so namreč o vzrokih razrešitve govorili vse kaj drugega, kakor pa je sta'o r razr** šitvenem dekretu. Tudi njega so skušali naslikati za župana, ki je tako grdo gospodaril s svojo občino, da ga je bilo treba odstaviti. Uvedba starostnega zavarovanja delavcev V Službenih novinah od 22. t. m. je objavljena uredba o izvedbi zavarovanja delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Uredba določa med drugim naslednje: Izvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt v smislu poglavij 6, 10. in 13. zakona o zavarovanju delavcev se prične 1. septembra. Zavarovanje se izvede za vse osebe, zavezane k zavarovanju po zakonu o zavarovanju delavcev, in sicer pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Izvzeto je torej rudarsko in to-pilniško delavstvo, ki je zavarovano pri bratovskih skladnicah in državno prometno osebje. Krajevni organi Osrednjega odbora bodo predpisali prispevke za vse osebe, ki so obvezane bolniškemu zavarovanju, ra-ora. Anton ŠLibar v Litiji, (ki ie bd delegiran na našo šolo v Gladbecsku v Nemčiji). Alojzija Kocelj pri Sv. Marjeti (Laško\ Peter Goloibič na Jesenicah. Ivan Ferko v Limbušu. Elizabeta Grad na Bledu. Zo-ika Kotnik na Rečici ob Savinji, Martin Trat-njek v Doliva Lendavi Roža Bolha v Mokronogu. Alfonz Kopriva v Mariboru. Ivan Res-man v Toplicah, Rudolf Fajon v Predosl.jah. Albert Bregant v Ljubljani. Marija Pristan v Pitištajnu, Pavel Banko v Črnomlju. Kristina Velkavrh v Dolenjem Logatcu. Ljudmila Vasmer v Liubljani, Marifn Čdbei na Lescah. Marija Tratnik v Moravčah, Marija Ogrizek v Ostrjvnici. Terezija Som na Brdu (Kamnik* Magdalena Kotnik na Rečifi oh Savinji. Franjo Potrč v Korcah. Ma/rnjr Bušen pri Sv. Križu blizu Maribora. Kristi na Selak pri Sv. Ani (Maribor levi breg Zmngoslav Serajnik v Dolnji Lendavi. Fr* niča Sturm v Slivnici. Ana Kun- v 2'ižem-berku Stanislava Zaman v Cerkljah. Janko Horvat, v Kapcah (Dolnja Lendava.), Josip Petra n pri Sv. Lovrencu na Pohorju in Marija Krati v Vttrberku Beograd. 23. marca p Prof. Em«t NomaniČ na realni gjuumiji v Mariboru je napredoval v položajno skupino TV/IT. Diplomatski sprejemi pri predsedniku vlade Beograd. 23. marca. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu madžarskega poslanika Valdemaria Alta. francoskega poslanika grofa Roberta de Dampierra in angleškega poslanika sira Ronalda Campbella. Rusko raziskovanje Severnega tečaja London, 23. marca. AA. Današnji »News Chronicle« piše, da je včeraj odletelo iz Moskve pet letal na Severni tečaj. Znanstveniki. ki sodelujejo pri poletu, se bodo skušali spustiti na Severni tečaj s padalL Polet je poleg znanstven Hi smotrov namenjen tudi praktičnim prometnim preizkušnjam Gre za to, ali bi mogli v polarnih kraijh ustvariti vmesne postaje za promet iz Moskve v San Francisco čez Severni tečaj. Smrt dveh naših poslanikov Dunaj, 23. marca. AA. (Korbiro) Davi je nepričakovano preminul poslanik kraljevine Jugoslavije Djordje Nastasijevič. London, 23. marca. AA. Tu je umrl jugoslovanski poslanik v Londonu dr Slavko Grujič. Obisk predsednika turške vlade Ankara, 23. marca. A A. Predsednik vlade Izmet Ineni je izjavil, da je med razgovori z rumunskim zunanjim ministrom Antonescom ugotoviL da postaja Balkanska zveza od dne do dne močnejša in da obstoji popolno soglasje glede na vsa politična vprašanja splošnega značaja Isme«t Ineni odpotuje v najkrajšem času v Beograd, da vrne predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču njegov lanski obisk. Pri tej priliki bo s svojimi prijatelji proučil splošni politični položaj. Vojvoda Windsorsld pri Miklasu Dunaj ,23- marca br. Wjndsorski vojvo- a je danes v spremstvu angleškega poeLaika posetil predsednika avstrijske retpubii-e Mik lasa. »Neuigkei£s-Weltblatt« dozna* a, da se namerava vojvoda v kratkem preseliti v SalzkammerguL Štirje potniki zgorefi v avtomobilu Berlin, 23. marca. br. Pri AUenstcbm v vzhodni Prusiji sta trčila neki osebna tn tovorni avto. V osebnem avtu so zgoreli Stin. je potniki. Zapestna briljantna ura Izgubljeno Zapestna briljantna ura je bila Izgubljena snočj na poti od Mjrja do glavnega kolodvora. Najdj-telj se naproša da jo odda proti primerni nagradi na policija. Pozor pred nakupom! p- —•--*-' Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljervinL Deževati utegne tu pa tam v severni polovici Manjše jasnine utegnejo bit| v južnih krajih Veter spremenljive jakosrti južne jo jugoza* hodne smeri. Temperatura bo padla v zahodni polovici. Zagrebška vremenska napoved: Nestalno, vetrovno, spremenljivo, oblačno, lokalno deževje mogoče, i Dunajska vremenska napoved: Izboljša* 1 nje vremena, precejšen mraz. Naši kraji ftn ljudje Poživljeno društveno gibanje naših rojakov v zapadni Nemčiji Letos se pripeljejo z novo zastavo in s posebnim vlakom Essen, 19. marca. Na tiho nedeljo so se zbrali v dvorani Klebolte na btoppenbergu pri Essenu predstavniki 39 narodnih društev, kakor tudi preusednice vseh 17 slovenskih ženskih društev iz vse Vestfalije in Forenja. Ob tako odličnem številu zastopnikov našega zavednega življa v Forurju se je razpravljalo o zelo važnih stvaren naše kolonije v Nemčiji. Dvorana je bila oKrašena s sliko kralja in kraljice. Zborovanje je vodil predseunik Zveze Pavel Bolha. Po pozdravnem nagovoru je takoj prešel na dnevni red in se je zlasti živanno razpravljajo o novi zastavi, ki jo hoče Zveza letos razviti. Zastava mora biti dostojna takšne organizacije, ki uživa med Nemci splošen ugled. Skrbne roke v domovini bodo poskrbele, da bo nova zastava naše naj-zavednejše skupine v inozemstvu krasen umotvor. Nova zastava bo viden znak povezanosti zavednih slovenskih rojakov v Nemčiji, z njo se bodo postavljali pri vseh svečanostih, ob prihodih v domovino, kakor tudi pri pogrebih svojih najzvestejših bratov in sester. Sestavljen je bil poseben odbor, ki mu predseduje Ivan Reher iz Su-dervicha. Prispevki so prostovoljni. Takoj na zborovanju je bilo zbranih 37 mark, zastava pa bo veljala nekaj nad 500 mark, ki jih bodo zavedna društva gotovo zbrala že do 1. julija. Dne 15. avgusta bo namreč v Marlu veličastna proslava petnajstletnice Zveze. Ob tej priliki bo nova zastava razvita. Iz vse Vestfalije in Porenja se bodo v Marlu zbrali zavedni rojaki, povabljeni pa so tudi odlični gostje iz domovine. V posebno velikem obsegu bo letos tudi prirejen izlet vestfalskih Slovencev v Jugoslavijo. Stroški za pot bodo iznašali manj ko 50 mark in če bodo prijave, kakor vse kaže, posebno številne, se rojaki morda pripeljejo s posebnim vlakom. Z njimi prispejo v Jugoslavijo tudi številni nemški prijatelji iz Porurja, saj je znano, kako ozko so Slovenci v Porurju povezani z nemškimi družinami Izlet pa bo letos prirejen skupno od celotne kolonije, zastopana bodo prav vsa društva. Odhod iz Vestfalije bo med 22. in 25. avgustom, iz Jugoslavije pa se vrnejo v Nemčijo med 32. tn 14. septembrom, da bodo torej 20 dni na izletu. Posebna deputacija se bo podala 5. septembra v Beograd, da bo priso-Btarcrvala ob priliki kraljevega rojstnega dne svečanostim na Banjici ter se poklonila neznanemu junaku na A vali. Na praznik 8. septembra bo skupen Met vestfal-gkEh Slovencev na Brezje ta na Bled. Nadalje bodo letos tudi v zelo velikem številu prispeli otroci slovenskih staršev iz Nemčije v domovino. Prevoz bo menda brezplačen. Otroke pa bodo poslali starši k svojim sorodnikom, a za 150 otrok, ki nimajo v Jugoslaviji več sorodstva, prevzame stroške kr. banska uprava, ki bo te otroke razmestila po raznih okrevališčih. Odveč je povdarjati pomen takih izletov v domovino. Zdaj že doraščajo v Nemčiji mladeniči in mladenke, ki so kdaj preživeli počitnice v domovini svojih staršev. Doživljaji in vtisi so jim ostali nepozabni in so vso to mladino neverjetno močno priklenili z ljubeznijo in spoštovanjem na Jugoslavijo. ženska društva, ki se v zapadni Nemčiji zelo lepo razvijajo pod vodstvom gospe Kurentove. so dobila na tem zborovanju polno priznanje. Zveza je sklenila nabaviti vsem enotne društvene table z državnim grbom, z napisom »čuvajmo Jugoslavijo« in z lično podobo Slovenke v narodni noši. Nadalje je bilo sklenjeno, da vsa društva oskrbijo za vse Člane enoten znak z našim državnim grbom. Pokazala se je tudi potreba, da začne v Porurju izhajati poseben časnik z imenom »Jugoslavija«, v katerem bodo slovensko in nemško objavljeni razni informativni članki, pisani strogo nevtralno, v informacijo članom slovenske kolonije in njim prijateljsko naklonjenim Nemcem, kakor tudi v pomoč oni mladini, ki se v pomanikanju učbenikov tako težko uči materinščine. Zborovanje na tiho nedeljo je pokazalo mnogo žilavosti in nove dobre volje. Splošno stanje se je izboljšalo, polagoma prihajajo do zaslužka tudi oni naši rudarji, družinski očetje, ki so dolga leta trpeli pomanjkanje. Društveno gibanje je spet močno poživlieno, kar so zlasti izpričale že božičnice. Saj je bilo to zimo kar 34 božičnih obdarovanj, pri katerih je bilo ob-darovanih nad 800 otrok. Zborovalce sta prišla pozdravit tudi izseljenski komisar Hinko Samec in konzularni tajnik Matekovič iz Diisseldorfa. Prav posebno toplo pa so bili pozdravljeni tudi predstavniki bratskih društev sv. Barbare. V njihovem imenu je govoril g. Vabič, ki je vzel z zadovoljstvom na znanje ukrepe Zveze ln je zagotovil, da bo dosledno vplival na to, da se do kraja ublažijo morebitna nasprotja med slovenskima Zvezama v Nemčiji. Le v slogi bodo slovenski rojaki v Porurju dosezali čim večje uspehe ter le še pridobivali na lepem ugledu pri Nemcih. Udruženja četnikov: obmejna zastava v Hoted*« potili bratom in sestram Obmejni drog, ki je dolge mesece samevaj, je prejel prav na cvetno nedeljo, na prvi pomladni dan, novo josiovansko zastavo. Na «fiVt vidimo članstvo Udruženja četnikov in ostalo nacionalno obfinsta* ki pričakuje % napol razvito zastavo njene blagoslovitve. Prosvetno delo na Kočevskem Stara cerkev, 23. marca. iPukajšnje kulturno društvo »Sloga« je ▼ nedeljo 21. t m. priredilo nekaj prigodnih dnunatskih, deklamacijskih in pevskih naistopov v proslavitev materinskega dne. Prireditev je bila v šoli. Sodelovali so odrasli in mladina. Režijo izvedbe je imel v rokah marljivi sokolski delavec br. Ferdo Bončina. Ker so imele matere na prireditev prost vstop, je bil odziv precejšen. Prireditev je dosegla svoj vzgojni namen Jn gre vsem sodelujočim priznanje ln zahvala za trud in doseženi smoter. Sokol ska četa v Stari cerkvi namerava v letošnjem poletju prirediti javni telovadni nastop. Vrše se že priprave in br. Knavs bo pričel z vežbanjem novodospelih va; z naraščajem in deco. Na velikonočni ponedeljek pa bo na svojem odru v šoli Stara cerkev dramatski odsek naše sokol-ske čete prikazal veselo Golarjevo tride-janko »Dve nevesti«. Režijo ima v rokah učitelj br. Lojze Zupane. Zavedne Slovence iz Stare cerkve in bližnjega Kočevja že danes opozarjamo na to prireditev in jih vabimo, da se na velikonočni ponedeljek zbero ob pol 15. v šoli ter s svojim pose-torn vlijejo poguma sodelujočim ter na ta način dokumentirajo svojo pripadnost in simpatije soKolstvu. ki mu pritiče važna vloga v kulturnem življenju kočevskih Slovencev. IPri Ijndeh. ki često trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne »Franz-Josefove« gren-čice. zaužite zjutraj na tešč želodec Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. S-l Ogl. reg. S br. 15. 465/35 List kočevskih Nemcev »Gotbscbeer Zeitung« je prinesel v 9. Številki od 20. marca članek na naslorvni strani »Položaj Nemcev v Jugoslaviji«, v katerem zatrjuje, kako lojalni so Nemci v Jugoslaviji. Zlasti pa obravnava članek govor poslanca nemške manjšine dr. Krafta, ki Je v skupščini dejal, da bi bilo v L razredih manjšinskih šol treba nastaviti zgolj nemške učne moči. Ta list opisuje dalje, kakšna razočaranja je doživljala in jih do današnjih dni doživlja nemška manjšina v Jugoslaviji, prav posebno pa še na kulturnem področju. Posebno toži, kako težak položaj da ima nemška manjšina v Sloveniji, posebno še na Kočevskem, kjer ji je bilo v začetku letošnjega šolskega leta odvzetih 6 nemških učnih moči in prestavljenih na šole s slovenskim učnim jezikom. , Slovenci v Stari cerkvi vemo, kako zelo lojalni so kočevski Nemci. List kočevske nemške manjšine naj upošteva, da je bilo v zadnjih mesecih poslanih v kočevski srez tudi mnogo slovenskih učiteljev in to mlajših, ki nemškega jezika ne obvladajo, a zato doslej ni bilo čuti nobene takšne cmerave pritožbe s strani slovenskega uči-teljstva, ki je prišlo z boljših na slabša mesta, dočim so učitelji, ki jih ima »Ko-čevarica« v mislih, prišli vsi na boljša mesta. Toda ni težko uganiti, zakaj takšna jadikovanja! Kar se pa razočaranj nemške manjšine tiče, povemo vsej jugoslovenski javnosti, da je tudi slovensko učiteljstvo, ki je prišlo na Kočevsko, bilo nadvse razočarano, ker se je po dobrih 18 letih naše svobodne države, kljub navodilom prosvetnih oblasti iz prejšnjih let, našlo na neki šoli v kočevskem srezu nebroj dokumentov lojalnosti nasproti naši državi. Zlasti kabinet učil na šoli Stara cerkev je poln spominkov na pokojno Avstrijo. Grbi in razne spomenice z avstrijskimi himnami so še danes materijal na šoli, izpod katerega gledajo »potrpežljivost, lojalnost, strpljivost« in podobne čednosti. »Pometaj pred svojim pragom!« je lep pregovor, ki ga velja upoštevati. Kupujte domače blago! Zadnja pot Ivana Bajžlja Ljubljana, 23. marca. Danes popoldne je sokolski vzornik br. Ivan Bajželj nastopil svojo zadnjo pot. Celo uro pred priče tkoen pogreba se je pred mrtvaško vežo banovinske bolnišnice zbirala gosta množica. • Zvesti sokolski bratje, prijatelji in znanci so prišli, da še pokropajo dragega brata, s katerim so preživeli toliko lepih ur v telovadnici in drugod pri sokolskem delu. Ko so bile opravljene molitve, se je od dragega brata poslovil prvi podstarosta SKJ br. Engelbert Gangl. Na njemu lasten prisrčen način je v kratkih, jedrnatih besedah očrtal značaj pokojnega. Predstavil nam je v Ivanu BaOžlju izklesan lik neumornega sokolskega delavca, ki se je z besedo in delom, s peresom in z živim zgledom trudil za dvig Sokolstva. Turobno je izzvenela večno lepa žalni ca »Vigred se pe-vrne«, ki so jo zapeli sokolski pevci pod vodstvom br. Ferda Juvan-ca. Začel se je razvijati dolg žalni sprevod. Otvorili so ga Sokoli v krojih z godbo Sokola I. na čelu, ki je vso pot igrala žalostinke. Sedem sokolskih praporov je vihralo pred Sokola, bratje so nesli številne vence. Za četo v krojih so se razvrstili v dolgi koloni bratje Sokoli v ci-vilu, kakor tudi Sokolice z znakom. Mrtvaški voz je bil obložen z lepšimi venci. Za sorodniki so stopali ostali po-grebci, katerih viseko število je pričalo o izredni priljubljenosti vzornega moža. Mestno občino je zastopal podžupan dir. ^EtTiN drage E S VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odstranjujejo iz telesa z blagim in zanesljivim učinkom ARTIN — DRAŽEJE Dr. VVANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. Ogl. reg. pod S. Br. 77Ž1/S4 Ravnihar, v imenu ZKD je izkazal pokojnemu marljivemu sodelavcu poslednjo Čast ravnatelj pre-f. Jeran; nadalje so bili v sprevodu bivši prosvetni šef ravnatelj Breznik, župan Križnar iz rodnega Stra-žiš&a, kakor tudi pokojnikov učitelj iz ljudske šole v Kranju 83-letnd g. Juraj Režek, ki je nekdanjega učenca spremljaj vse do groba. Ko so bile ob grotau opravljene molitve je pokojniku izprego-voril v poslednje Slovo sokolski delavec, br. Kovač, kraljev telovadni vzgojitelj lz Beograda. V zadnji pozdrav so se sklonili prapori. Mnogim, ki so segli po grudi, da jo vržetfo na krsto, ki je prerano utonila v grofa, se je zasolzOo oko. Ustne pa so Šepetale željo: Naj bo bo br. Ivanu Baj-2}ju lahka iskreno ljubljena domača zem- Marij Šimenc gostuje drevi v ljubljanski operi in sicer nastopi v vlogi Manrica v Verdijevi operi »Trubadur«. Vsakokratni njegov nastop v naši operi je gotovo pomemben dogodek, zato opozarjamo na njegovo nocojšnjo gostovanje. Predstava je na red Sreda. Ivan Virant f Ljubljana, 23. marca. V ponedeljek ponoči je umrl na svojem stanovanju na Dolenjski cesti št. 10. g. Ivan Virant, upokojeni finančni nadkomi-sar I. stopnje. Smrt je prišla tako nepričakovano, da je vse njegove številne prijatelje in znance močno iznenadila. Pokojnik je bil rojen dne 26. marca 1859. v vasi Vrbičju, občina Št. Jurij pri Grosupljem. Po treh letnikih učiteljišča v Ljubljani je bil potrjen k vojakom. Po vojaščini je stopil v službo finančne straže v Istri. Služboval je nad 40 let in dosegel za tiste čase kot zaveden Slovenec visok službeni položaj nadkomisarja L stopnje. Bival je v mnogih krajih neodrešene domovine v Primorju, in to v Trstu, Piranu, Cervinjanu, Gorici in v Kanalu, kjer je bil tik pred svetovno vojno upokojen. V službi je bil svojim podrejenim najboljši oče. še žive mnogi, ki bi znali povedati, kako jim je kot komisar pomagal pri polaganju izpitov in kako se je zanje v vseh mogočih zadevah potegoval pri višjih oblastih. O tem bi se dala napisati cela knjiga. Pri nadrejenih oblastih je bil zaznamovan kot »srbofil«, ki hoče »alles slavisieren«. In prav to je bila ovira, da je bil pri imenovanjih in namestitvah opetovano zapostavljen. Le njegovi odločnosti in neupogljivi volji je pripisati, da je pri taki označbi dosegel uradniški čin. Ko je zaprosil za Zakaj lahko nudimo odlične štofe po tako nizkih cenah? Ker volno nabavljamo pri samih producentih v Avstraliji, ki )• znana kot dobavitelj najfinejše volne. Ker kupujemo tudi vse ostale sirovine naravnost od samiti izdelovalcev in se tako izognemo plačilu visokih zaslužkov posredovalcev. Ker sami izdelujemo v naši najmodernejši predilnici volneno prejo za lastne potrebe naše tovarne. Ker obratuje naša tovarna, največja svoje vrste v državi, z veliko kapaciteto in tako s količino izdelanega blaga poce« njuje izdelovanje. Ker so naše cene skrajno solidno kalkulirane in ker Sfofe prodajamo, potem naših številnih prodajaln, naravnost porabnikom. Ker prodajamo isključno za gotovino ter kupac ne plača visokih obresti kot pri nakupu na kredit ali na obroke. Tu leži moč in veličina našega podjetja! To je obenem rešitev uganke, da nudi ^flM^ mo P° cen' štofe, ki jih drugi mo ^^^^^^^ rej° 'e za mnogo višjo ceno! Cene naših štofov za dinarjev obleke 120 do 180 meter. štofEzavsakžep Inzavsakukus Vlada TEOKAROVIČ i Komp. Industrija volnenih tkanin Paračin LJUBLJANA GradISSe it. 4 PeeR Prodajalne: ZAGREB JurlSIČeva 4 In v vseh večjih krajih Jugoslavije BEOGRAD Knez Mihajlov« 1 mesto komisarja, mu je bilo rečeno, da je vse njegovo prizadevanje zaman. A ni klonil. Svoje zapostavljanje je obrazložil takratnima državnima poslancema dr. Mandiču in dr. Laginji, si izposloval dopust in sam nesel pritožbo na Dunaj. In uspel je! Vedno je rad pripovedoval, kako je v službi dajal prednost slovenščini in je s tem jezil svoje predstojnike. Ker pa je drugače bil nadvse vesten uradnik, mu kljub najhujšemu zalezovanju niso mogli do živega. Pokojnik je bil res vse življenje navdušen narodnjak. Na »Slovenski Narod« je bil naročen od L 1883., na »Jutro« pa tudi ves čas, odkar izhaja. Za politiko se nI preveč brigal in je obsojal prenapeto slovensko politično strankarstvo. Bolelo ga je, ker strankarska politična strast ovira razvoj skupne in uedinjene domovine Jugoslavije. Po upokojitvi se je nastanil v Gorici, kjer si je bil »Na Livadi« postavil prijeten domek. Zal ga je vojna pregnala in se je mOral zateči semkaj, v svoje rodne kraje. Naj mirno počiva v osrčju domače zemlje! žalujočim izrekamo iskreno soža-Ije! Maribor naj dobi Sokolski dom! Mariboav 23. marca. V okviru soikoJske Petrove petletke si je Sokolsko društvo Maribor-Matica postavilo nalogo, da zgradi Sokolski dom v Maribo-m in da na ta način izpolni občuten nedo-statek kulturnega in nacionalnega življenja Maribora. Skrajni čas je, da se z združenimi močmi lotimo dela za zgraditev našega Sokolskega doma. Ne le vsako večje mesto v Jugoslaviji, temveč že vsaka naprednejša vas ima danes svoj lastni sotoolski dom, ki povsod predstavlja najvažnejše središče vsega prosvetnega in narodnega življenja daleč naokrog. Sokolski dom je žarišče naprednega prosvetnega dedovanja, sofcolski dom je čuvar vseh narodnih pridobitev, sokolski dam je izvor moči našega bogatega narodnega genija* sokolski dom je sredBča ki utrjuje telo in duh v vseh (rodoljubnih vrlinah in delih, sokodski dom je odločna potreba našega sodobnega narodnega življenja! Poleg tega pripada bodočemu Soikolske-mu domu v Mariboru še posebna vloga, ki mu jo narekuje sam zemljepisni položaj Maribora, to je vloga čuvarja našith nacionalnih interesov in branika našega narodnega edinstva in jugoslovanske ideologije na skrajni severni meji, na najbolj občutljivi točki naše države. Sokolski dom v Mariboru mora biti silna trdnjava, ki naj kot osredotočenje vsega sokolskega narodnega in prosvetnega prizadevanja zžareva našo trdno vodjo do zdravega narodnega edinstva in našo vero v veliko in močno Jugoslavijo tudi preko meja naše domovine! Zato je dolžnost Mariborčanov in vseh nas ob severni meji, da zgradimo mogočen sokolski dom, ki naj bo res v vsakem oziru kos svojim težkim nalogam ki ga čakajo v bodočnosti. Soikolski dom v Maribo- ru mora biti dostojen naslednik Narodnega doma v Mariboru, ki je tudi v najhujših časih z uspehom kljuboval vsem napadom na narodno zavest Maribora, kot tradicionalno torišče vseh junaških borcev za slovenstvo, jugoslovanstvo in sokolstvo. Sokolski domovi, ki so zrasli Sirom naše lepe domovine, so plod pravilnega razumevanja brez izjeme vseh slojev našega naroda, ki so v polni meri uvidevali neobhodno potrebo in ogromno korist sokolskega delovanja za telesno in duševno vzgojo zdravega jugoslovanskega naroda. Banovine in občine so prispevale visoke zneske, ustanove, podjetja in posamezniki so tekmovali med seboj v podporah za zgraditev sokolskih domov. Maribor ne sme in ne bo zaostal za drugimi mesti! Mariborčani na plan! Prispevajte vsi brez izjeme za Sokolski dom! In-dustrijci, postanite meceni in dobrotniki Sokolskega doma! Trgovci in obrtniki, zavedajte se, da je vprašanje Sokolskega doma prestižno vprašanje jugoslovanskega Maribora! Ustanove in društva, organizirajte nabiralne akcije za naš Sokolski dom! Posamezniki, vsi od najstarejšega do najmlajšega, prispevajte po svojih močeh* naj vse brez izjeme vodi zavest, da ima svoj delež pri zgraditvi Sokolskega doma v Mariboru! Družbe in omizja, izrabite vsako priložnost in razpoloženje za nabiranje prispevkov! V dobi Petrove petletke delajte in žrtvujte vsi za Sokolski dom v Mariboru! Sokolski dom v Mariboru mora biti do leta 1941 zgrajen! V ponos obmejnemu Mariboru in kot svetilnik sokolskega kulturnega in nacionalnega delovanja za močno in raerazdiruženo veliko Jugoslavijo! Alfred Kralj, tajnik gradbenega odseka Sokola Maribor-Mattica. Pomagajte jecljavcem Ljubljana, 23. marca. Zadnja leta amo v razvoju vzgoje in mladinskega skrbstva doživeli uvaževanja vredno novost, da so se naši vzgojni zavodi pričeli resno ukvarjati z nalogo, da onim nesrečnikom med mladino in med odraslimi, ki jih je usoda prikrajšala za zdrav, neoviran govor, pomagajo premagati to nerodno, spotikljivo hibo in jih tako napraviti za stoodstotno enakovredne člane človeškega občestva. Zlasti otroku, ki jeca, pomeni ta hiba pogostokrat težko oviro, da bi mogel zaživeti v vsem razmahu, ki mu ga dopuščajo njegovi talenti, prav tako pa je jecljavec tudi v poznejših letih pogostokrat prikrajšan za marsikatero možnost, ki je odprta drugim, v očeh sveta polnovrednim ljudem. Vodstvu naše gluhonemnice gre zasluga, da je dobršen del svoje delavnosti posvetilo temu vprašanju, s katerim se intenzivno bavi strokovni učitelj g. Vilko MazL Včeraj dopoldne se je v gluhonemnici sestala komisija, v kateri so bili ravnatelj zavoda Grm, otroški zdravnik dr. Stacul in priv. docent dr. Gogala, da pretehta in oceni uspehe, ki Jih je g. Mazi dosegel z vzgajanjem nekega petletnega dečka iz Ljubljane. Pred šestimi tedni, ko ga je g. Mazi prevzel v oskrbo, si ga je komisija prvikrat ogledala in ugotovila, da fantek, ki je iz neke ugledne rodbine doma in ki ga odlikuje izredna naravna inteligenca, že od prve svoje detinske dobe trpi od težkega primera jecljavosti, združenega s prav hudimi govornimi motnjami. Ko so si strokovnjaki po šestih tednih vnovič ogledali malega, simpatičnega pacientka, so se čudili blagodejni spremembi, ki jo je fantek doživel ta čas. Iz njegovega govora so izpadle vse najbolj vidne in najbolj nerodne motnje, fantek se je privadil mirni, premišljeni besedi in je tudi v svojem odnosu do ljudi, pred katerimi je poprej zavoljo svoje napake pogostokrat po-vešal glavo, vse bolj veder in prost Komisija je g. Mazi ju iskreno čestitala k uspehu, ki bi bil brez dvoma še mnogo lepši, če bi bilo za ukvarjanje s fantkom nekaj več časa na razpolago, hkratu pa je izrazila željo, naj bi vsi starši, Id jim je usoda jecljavčke dala v hišo, poskrbeli za odpravo hibe. Najmanj je izgubljenega in zamujenega, če se starši pobrigajo za to reč še preden pride nesrečni otrok v šolo, kjer mu nerazsodni tovariši, včasih pa celo tudi učitelji prizadenejo na račun njegove napake mnogo gorja. Točno plačo) »Jutro« naročnino Varaj svojcem zavarovaidno »JUTRO«, št. 70 4 = Sred«. 24. ITI. 1937. STOJADINOVIČ O ODNOŠAJIH JUGOSLAVIJE DO DRUGIH DRŽAV govcm In pojasnila na izvajanja govornikov v senatni razpravi o proračunu zunanjega ministrstva Živahno in napeto zunanjepolitično de-bato, ki se je na ponedeljkovi seji senata razvila o priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva, je v svojem svojstvu zunanjega minfetra zaključil predsednik dr. Sta.adinavič. Odgovarjal je na izvajanja senatorjev dr. Kramerja, Banjanina dr. Andjelinoviča in drugih govornikov, zavračal nekatere njihove trditve in dal k svojemu ekspozeju še nekatera dodatna pojasnila. Prvi del njegovega govora smo že prinesli v včerajšnji številki, v drugem delu pa je g. predsednik vlade med drugim izvajal: K©MK©rdat z Vatikanom Bilo je tu tudi govora o konkordatu s sveto stolico. Ker so ee o tem vprašanju pred časom in na zelo nesrečen način iz-nesle tolike netočne stvari in nedokumentirane kritike, bi me pripeljalo predaleč, če bi se spuščal v to vprašanje. Ker pa je to vprašanje pred ratifikacijo pred narodnim predstavništvom, si pridržujem pravico govoriti o njem, ko pride na dnevni red. Pogoj za obnovitev e£n©šafev z Slastjo Postavili ste mi, gospodje senatorji, vpra šanje, kaj je z našim razmerjem do Sov-jetov. O "tem nisem govoril zato, ker nisem imel ničesar novega povedati. A danes sem slišal, da nekateri gospodje mislijo, da je potrebno, da tudi naša država prizna Sovjetsko Rusijo. Oni postavljajo co državo v vrsto tistih, ki žele mir v Evropi. Imamo pa, gospodje senatorji, dva mira, enega zunanjega, na meji. in drugega notranjega, socialni mir vsake države. Nočem zanikati, da vodijo Sovjeti miroljubno politiko, ki naj jih ne potegne v odkrito vojno na njihovih mejah. Nočem z;uiikati tudi tega ne, da si Sovjeti hudo prizadevajo, da ohranijo mir v notranjosti svoje države in to z zelo drastičnimi sredstvi. Toda. gospodije, nam tu v Jugoslaviji je potrebno še eno poroštvo, ki ga do danes cd sovjetske vlade še nismo do. bili, in to je poroštvo, da se Sovjeti ne bodo mešali v naše notranje zadeve (Odobravanje na desnici). Včeraj, gospodje, ste vznemirjeni slišali besede, ki jih je senator Milan Popovič tu govoril glede komu. nistifoie agitacije na naših univerzah. Vse dotlej dokler Sovjeti ne ustavijo komunistične agitacije pri nas, ne more biti govora o priznanju sovjetske vlade (Viharno odobravanje na desnici). Naša diplomatska sitažfoa G. dr. Kramer se je .poleg argumentov, na katere sem že odgovoril, dotaknil tudi nase diplomatske službe in rekel, da je teba našo diplomacijo napraviti bolj jugoslovensko, tako da bedo na najvišjih mestih naše diplomatske službe v tujini ne le Srbi, temveč tudi Hrvati in Slovenci. Glede tega vam lahko predložim statistične po::a-tke. Ko sem prišel v zunanje ministrstvo, sem našel na položajih naših pooblaščenih ministrov v tujini samo enega Hrvata in nobenega Slovenca. Sedaj, gospodje, lahko rečem, da imamo enega Slovenca in štiri Hrvate na mestih pocb-laščenih ministrov Jugoslavije v tujini. Zato se mi ne more očitati, da bi ne bil v personalni politild svojega resora tega momenta upošteval. Dr. Kramer: Tega nisem očital v tem smislu Dr. Stojadinovič: Tako sem razumel vaš očitek. Dr. Kramer: Jaz sem govoril o organizaciji diplomatske službe vse od začetka Jugoslavije. Dr. Stojadinovič: Gospod kolega, nisem odgovoren za vise od začetka Jugoslavije. Odgovoren sem samo za to, kar delam. Pogafassja z Italijo Tovariš dr. Kramer je nato govoril o naših odnošajih s sosednjo kraljevino Italijo in dejal; »Mislim, da se vrše pogajanja, toda vse kaže, da smo zamudili pravi trenutek za ta pogajanja«. Kolega dr. Kramer pravi, da bi jih bili morali voditi tedaj, ko se je Italija nahajala v najtežjem položaju, ko je bila zapletena v abesinsko vojno. Tedaj je bil trenutek, ko bi bili mogli doseči od Italije vse koristi. Ne vem, kako bi bil to tovariš dr. Kramer izpeljal. Opozoriti vas hočem na tole: Medtem, ko je trajala vojna v Abesiniji, so Italijo v Ženevi proglasili za napadalca in smo morali na podlagi sklepa Društva j narodov tako kakor druge države izvajati j proti Italiji sankcije. Ne vem, kako bi mogli z državo, proti kateri izvajamo sankcije, hkratu sklepati prijateljstvo. Te kvadrature kroga, priznam, da ne bi bil mogel izvesti. Ko govorim po kronološkem redu, se želim na kr. ju dotakniti tudi tega. Polemika s senatorjem Ba^anmom Tovariš Banjanin je skušal z obsežno dokumentacijo iz časopisnih člankov in govor"-/ dokajzati nepravilnost naše zunanje politike. Pravkar ste tu slišali, da sem kot predsednik vlade odgovoren budi za pisanje »Vremena«, da sem odgovoren za to* kar poroda njegov dopisnik iz Aten in kar piše »Samouprava«. Toda ne le to, gospodje, odgovor n sem tudi, kar je poročil dopisnik češkega lista iz Bukarešte svojemu listu v Prago. Jovo Banjanin: In kar so ponatisnili »Samouprava« in drugi listi v Jugoslaviji. Dr. Stojadnovič: Za take članke ne nosim ogovornosti. Ce čečki listi pišejo o našem letalstvu, c bombardiranju Rima, tedaj vas prosim, da me oivežete odgovora na taka vprašanja. Po vašem, g. Banjanin sem kriv marsičesa žal mi je ... Banjanin: Meni prav nič, lahko živite še sto let. Dr. Stojadinovič: Hvala vam! Kolega Banjanin je govoril tudi o džen-tlmenskem sporazumu. Dejal je da sem to pogodbo napačno tolmačil. Pogodba med Italijo in Veliko Britanijo je izšla v tisku in vam jo morem zato prečitati. Trenutno md ni pri roki. Jovo Banjanin: Lahko vam jo dam. Dr. Stojadinovič: Hvala vam. Poleg mene je gospod, ki ima vse to pri roki. Evo, prečitati vam hočem nekatere odstavke iz tega pakta. Mislim, da so te besede brez dvema v popolnem skladu s tem, kar sem dejal v narodni skupščini. Govoril sem o političnem jamstvu za naše meje na Jadranskem morju. Tu pa je rečeno, da sta vladi Velike Britanije in Italije sklenili spoštovati pravice in interese vseh dežel ob Sredozemskem morju. Dalje pravi pogodba, da sta ti državi soglasni v tem, da nimata nobenih namenov, ne želja, da bi se izpremenil, v kolikor bi bilo to od njih odvisno, pa tudi sicer iz-premenil teritorialni status držav v sredozemski kotlini. To je zapisano v listini, ki je bila javno objavljena. Ko to čitam, naj navedem tudi izjavo g. Edena, ki je izšla v naših listih, ko je na interpelacije nekega poslanca v angleškem par lamentu na vprašanje, ali je upošteval legitimne interese Jugoslavije pri pogajanjih z Italijo, odgovoril, da more to z zadovoljstvom potrditi. če to izjavo primerjate z besedilom, ki sem ga pravkar prečital, kaj naj še p-n-stavim, da bi še bolj potrdil točnost izja- ve, ki sem jo pred dnevi podal v skupščini. Gospodje! V stiku sem z vsemi političnimi činitelji in zato obžalujem, da je g. Banjanin govoril o mojem tovarišu, zunanjem ministru sosedne kraljevine Madžarske in se vprašal, kako je mogel naš pooblaščeni minister prirediti »nekemu Ka-nyji« kosilo. Vi veste dobro, gospodje, da zahteva najobičajnejša vljudnost, da vrača poslanik ljubeznivost za ljubeznivost, če zunanji minister povabi na kosilo vse akreditirane poslanike v dotični državi. Govoriti v takem primeru, da je naš poslanik pogrešil, ker je to storil, in govoriti o ministru sosednje države, da je »neki Kanya«, to moram odločno odbiti. Banjanin: Nisem rekel »neki«, ker dobro vem, kdo je. Dr. Stojadinovič: Slišal eem »neki«, če pa vi sami to demantirate, tedaj je to boljše in jaz umikam svotfo besedo. Vsekakor je pa, gospodje, v vsej tej zadevi najvažnejše to, da veste, da vlada ni nikoli nameravala skleniti posebne pogodbe s sosednjo Madžarsko brez vednosti in odobravanja naših zaveznikov v Mali antan-ti, brez Rumunije in češkoslovaške. Gospodje so dalje rekli, da vodimo neko novo politiko in da ravnamo z vsemi drža- vami lepo. žal mi (je, da je g. Grga Andje-linovič kot bivši diplomat, kot naš minister v tujini, dejal, da je naša politika sedaj podobna politiki »Pomozi Bog, čaršija na obe strane!«, tako da bi se moglo reči, da je to cincarska politika- Nisem še slišal, da bi bil v katerikoli državi mož kakšnega ugleda dejal podobno o politiki svoje dežele. Obisk dr. Beneša Konl&no želim omeniti še veliko in visoko osebnost, predsednika dr. Beneša, in govoriti o njegovem prihodu v Beograd. Nisem hotel citirati besed g. Krofte, toda sedaj pa hočem navesti, kaj jc rekel v svojem govoru: > Meseca februarja 1937 je g. Stojadinovič ponovno izjavil, da je Mala Antanta osnova njegove politike. Sploh pa se mi ni treba dolgo zadrževati pri vprašanju naših medsebojnih stikov z Jugoslavijo. Mislim, da se bo značaj teh stikov najlepše manifestiral pred vsem svetom z cbiskom, ki ga to storil v Beogradu predsednik češkoslovaške republike g. Beneš na povabilo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla.« Gospodje! že januarja meseca je gosp. Krofta napovedal v listih, da pride g. Beneš v Beograd. O tem je pisalo tuje časopisje. Če mi še nismo objavili točnega datuma in ure prihoda, se to ni zgodilo za to, da bi preprečili, da bi te manifestacije ne bile takšne, kakršne bi morale biti. To odločno odklanjam. Brez dvoma gre za drugačne obzire. G. tovariš, ki je sicer diplomat, bo to vedel. Prav tako pa ni nobenega dvoma, da bo dr. Beneš deležen med nami tako s strani vlade kakor s strani ljudstva takšnega sprejema, kakor ga zasluži predsednik bratske in zavezniške države (Odobravanje in pritrjevanje). STRA DR. KOROŠCA Uvod v razpravo o proračunu notranjega ministrstva — Kdaj dobimo nove politične zakone Včeraj smo že poročali, da je senat na svoji ponedeljski seji obravnaval in z večino glasov odobril tudi proračun notranjega ministrstva. Razpravo je uvedel notranji minister dr. Korošec, ki je med drugim rekel: Volilni in društveni zakon Tuai letos je kraijevsKa vlada s čl. 90 finančnega zakona pooblaščena za sprejetje tako imenovanih političnih zakonov. Najzanimivejši je nedvomno zakon o volitvah narodnih poslancev, ker je volilni zakon najvažnejše orodje za sodelovanje vsake vlade z narodom glede zakonodaje in nadzorstva nad državno upravo. Sprašujejo me na vseh straneh, kdaj mislim, da pridejo na vrsto politični zakoni, posebno zakon o volitvah narodnih poslancev. Dovolite da na to vprašanje jasno odgovorim. Zakon o volitvah narodnih poslancev bomo izdali tedaj, kadar bomo mislili, da nam bo potreben, tako da nam ne bo ležal izdelan na mizi, temveč da bomo takoj, ko ga bomo sprejeli, odšli z njim na teren, (smeh). Prav zato prosim gospode senatorje, da poklonijo kraljevski vladi toliko županja, da skupaj s pristojnimi činitelji presodi, kdaj bo treba iti na volitve. Dr. Andjelinovie: Mi to prepuščamo. Minister dr. Korošec: Glede zakona o združevanju, zborovanju in dogovorih, naj povem, da je ta zakon v tesni zvezi z volilnim zakonom, ker se ne zahteva v prvi vrsti sprememba določil, ki govore o zborovanju in dogovorih, temveč o združevanju, to je o ustanavljanju političnih strank, kar je po sedanjih zakonih težko in zapleteno. Jasno je, da bo najbolj smotreno, da se tudi ta zakon kot organski del izrazito političnega zakona sprejme skupaj z zakonom o volitvah narodnih poslancev. S tem je tudi določen čas sprejetja tega zakona. Dr. Andjelinovič: To je glavno. Smodej: Grga je zadovoljen! Novi tiskovni zakon Minister dr. Korošec: Vprašanje novega zakona o tisku smatra vlada za aktualno. Pri sedanjem tiskovnem zakonu najbolj zadenejo določila o kolektivni odgovornosti (pisca, urednika, izdajatelja in razšir-jevalca), dalje zaplemba listov, ki jo izvršijo državni tožilec, odnosno krajevne politične oblasti in proti kateri ni pravnega leka, in naposled ustavitev listov po treh zaplembah v enem mesecu. Dalje so nejasno izdelana določila, med katerimi navajam določila čl. 19. točka 6. in 8., ki dajejo široko možnost za prepoved listov. Pred narodno skupščino se je poudarilo, da je vlada odločena izdati novi tiskovni zakon, ki naj omogoči smiseln in svoboden tisk v mejah ustave in obstoječih zakonov. Namesto današnjih strogih, nepopolnih in nejasnih določil, ki onemogočajo liste in j dajejo široka pota možnostim zlorab, bomo izdali v tiskovnem zakonu nova, liberalna, jasna in precizna določila, s katerimi se bo omogočila popolna svoboda misli in zagotovila načelna kritika v vseh smereh javnega življenja ter popolna in direktna zakonska odgovornost. Popolnoma naravno je, da mora z omogočenjem popolnega svobodnega tiska priti tudi do potrebnih sankcij za zašč;to državnih in nacionalnih interesov. Novi zakon odpira, neomejene možnosti za načelno kritiko vsega iavnega življenja, vendar glede na današnje razmere ne bi smelo biti brez potrebnih ukrepov, da se država zavaruje pred raznimi rušilskimi akcilami, zlasti komunističnimi in anarhističnimi, ki se danes vrše s podzem-ljskim nezakonitim tiskom. Po eni strani svoboda tiska, po drugi strani vse potrebne sankcije za zaščito državnih interesov, to bo osnovno načelo noveea zakona. Mačkovske organizacije Nekateri govorniki govore o razmerah na Hrvatskem in omenjajo pri tem Gospodarsko slogo, Seljačko slogo, Hrvatsko se-Jjačko zaščito, kmetska sodišča in druge z iste strani ustvarjene organizacije. Gospodarska sloga je gospodarska organizacija v obliki zadruge, odobrena po sodiščih. Zato ne spada v pristojnost mojega resora. V primerih, kjer se je ugotovilo, da so se zborovanja Gospodarske sloge uporabljala tudi v politične namene, se je takoj ravnalo po zakonu. Seljačka sloga je kulturna organizacija. Odobrena po prejšnjih zakonih, se ni pregrešila zoper obstoječe zakone. Le malo primerov je bilo, da so se na sestankih Seljačke sloge v zvezi s kulturnim delom slišali tudi politični govori. V vsakem takem primeru se je takoj nastopilo po zakonu. Hrvatska Seljačka zaščita je organizacija, ki po svojih pravilih podpira hrvatske kmete pri elementarnih nesrečah ter ščiti kmeta pred ekstremnimi elementi, bodisi z desne, bodisi z leve strani. Ta organizacija podpira oblastva pri zaščiti osebne in premoženjske varnosti državljanov. Oblastva so izdala potrebne ukrepe, da ta organizacija dobi v vsem zakonito obliko. Bana savske in primorske banovine sta izdala posebne naredbe glede na zbiranje in vežbanje Hrvatske seljačke zaščite, da se ne smejo vršiti nobena zborovanja brez dovoljenia oblastev, in da se za kršitve tega postopka imajo poklicati na odgovornost in kaznovati krivci. Hrvatska delavska zveza (HRS) se je ustanovila po prejšnjih zakonih in ni nasprotna sedanjim zakonom. Opazilo se je v nekaterih srezih savske banovine ustanavljanje tako imenovanih kmetskih sodišč dobrih in poštenih ljudi z nalogo, da urede manjše spore med kmeti. Pri nekaterih se kaže tendenca, da razširijo svojo pristojnost tudi na tiste stvari, za katerih preiskavo in presojo Je pristojna državna oblast, ne pa zasebno sodišče. Zato je ministrstvo izdalo potrebne ukrepe in prav tako tudi ban savske banovine, da se morejo tolerirati samo tista sodišča, ki so po zakonu ustanovljena ali pa po zakonu izvoljena. Vsak temu nasprotujoč postopek se ima preprečiti in krivci strogo kaznovati. Veliko število požigov Potrebno je, da se opozori naša narodna javnost še na neki pojav med našim narodom. Rezultati, ki nam iih kaže statistika o požigih, še zmerom niso zadovoljivi. Leta 1936 je bilo v naši državi vsega skup 4.141 požigov, od tega v savski banovini 926, v dravski 871, v dunavski 870, v drugih banovinah je bilo to število, da se tako izrazim, normalno, število požigov j v savski banovini je veliko, večidel iz ko- ščevalnosti z namenom političnega terorja. V dravski banovini je bilo mnogo zlonamernih požigov, več pa iz koristoljubja. V dunavski banovini je več nenameravanih požigov, manj pa zlonamernih. Glede požigov iz koristoljubja se bo ministrstvo potrudilo, da se preuredi varnostna služba glede izsleditve takšnih požigov. V ta namen se bodo pobrigali javni organi, da se seznanijo s tehniko, ki se je poslužujejo zločinci pri takih kaznivih dejanjih, da bo tako imela preiskava več uspeha- Dalje pa moramo gledati, da čimprej izdamo zakon o požarni policiji. Politični teror od spodaj Požigi iz politične maščevalnosti so del tistega področja, ki ga imenujem teror od spodaj. Samo po sebi je razumljivo, da ne moremo statistično pokazati vseh primerov in načinov političnega terorja. Toda statistika, ki z njo razpolagamo, je pomembna. Lani je bilo zlonamernih uničevanj tako n. pr. sekcija vinogradov in sadnih dreves razbijanja oken, požigov itd. samo 95 primerov. Čeprav to število ni eksorbitantno in škoda ni velika, je v intencijah kraljevske vlade, da prav tako kakor terorju od zgoraj nasprotuje tudi terorju od spodaj. Politična nestrpnost, ki gre tako daleč, da ljudje požigajo in uničujejo, ni zdrav pojav in ne dela časti nobeni politični struji. kraljevska vlada obsoja vsako politično nestrpnost in apelira na vse ljudi dobre volje, da skupaj z njo delajo na tem, da sc v političnih bojih držimo meje poštenosti in civilizacije (odobravanje na desnici). Občinske volitve Gospodje senatorji so sa pritoževali nad postopkom političnih organov pri zadnjih občinskih volitvah. Ne tajim, da je prišlo tudi tu do bolj ali manj težkih prestopkov, toda v čast političnih nameščencev moram reči, da so v veliki večini ravnali tako, kakor je treba po zakonu, in s taktom. Kjer so se pa naši organi pregrešili, se je proti njim uvedel postopek in se je izvršila kazen ali je pa kazen v polnem teku in se bo izvršila po končani preiskavi. Nekateri opozicijski govorniki so se trudili prikazati zadnje volitve tako, kakor ristoljubja in manjši del iz politične ma- ' cla vladna večina večine ni dosegla, nego da je večina pripadla opoziciji. Mislim, C se ne bomo prepirali o tem. Mi čestit^ne opoziciji k njeni zmagi. Mi zmagali, oni zmagali, soglasno smo lahko zadovoljni in lahko živimo v bratski slogi! (Odobravanje na desnici). Smernice notranje politike Več govornikov je tako v finančnem odboru, kakor v plenumu v svojih izvajanjih posebej naglasilo. da vlada ne daje nika-kih pojasnil o smernicah svoje notranje politike. Mislim, da gospodje nimajo prav. Vlada je tudi v tpm domu že večkrat pojasnila svoje notranjepolitične smernice. Dne 4. julija 1935 se je sedanja vlada predstavila senatu in ob tej priliki je podal g. predsednik vlade deklaracijo, v kateri so obrazložene vse smernice vladne zunanje in notranje politike, o državnem in narodnem edinstvu, o enakopravnosti in enakosti vseh državljanov, o gospodarski in finančni politiki in posebej je še naglašeno, da nam je Veliki kralj zapustil zaobljubo, naj čuvamo Jugoslavijo, naj jo čuva ves jugoslovanski narod, ne pa le majhna peščica politikov. G. predsednik vlade je tedaj šs dodal, da se mora ta najvišji smoter doseči tako, da se izvede pomiri en je in popuščanje politične napetosti, šele potem se lahko pričenjajo zbirati in koncentrirati vse konstruktivne narodne sile. Dne 27. julija 1935 je g. predsednik vlade v senatu govoril o načelih vladne notranje in zunanje poetike, ko je senat razpravljal baš o dvanajstinah. Na seji senata kraljevine Jugoslavije z dne 19. marca 1936 je g. predsednik ministrskega sveta odgovoril na interpelacijo opozicijskih senatorjev o obči politiki kraljevske vlade. On jc tedaj v svojem govoru, ki je trajal preko ene ure jasno podal vse smernice notranje politike svoje vlade. Govoril je o tem, da bo treba izdati nove politične zakone, govoril je o plemenskih zastavah, o ustanavljanju političnih strank, o narodnem in državnem edinstvu, o gospodarski depresiji in borbi proti njej, krat ko o vseh dandanašnjih perečih vprašanjih. Tudi jaz sem kakor v narodni skupščini tako tudi v senatu že lani pa tudi v letošnji proračunski debati v narodni skupščini 3. marca tega leta prilično obširno govoril o notranji politiki in o njenih smereh. Svojega stališča kraljevska vlada glede vseh vprašanj, o katerih je bilo govora v prej navedenih primerih, ni izpremenila in ga tudi ne namerava izpremeniti. Zaradi tega prosim, gospodje senatorji, da se zadovoljite z že podanimi izjavami in pojasnjenimi smernicami. Razmere med izseljenci Kakor v domovini, tako je politična napetost popustila tudi med našimi izseljenci. V L 1936 je bilo opaziti znatno zboljšanje odnošajev med našimi izseljenci v Ameriki. Napetost med Hrvati, Srbi in Slovenci je tam zelo popustila in so se med seboj zbližali. Proslave narodnega praznika 1. decembra so se vršile večinoma naj-svečanejše ter v piisotnosti množic naših sorojakov iz vseh naših krajev, i Srbov i Hrvatov i Slovencev. V Pensilvaniji, kjer je bil »domobranski« pokret zelo močan, in tudi v Pittsburgu, kjer je .-sdomobranski-: center za severno in južno Ameriko, domobranci niso mogli ustanoviti v letu 1936 nobenega novega društva, veliko število njihovih združenj je pa postalo neaktivno. Zaspala so. Bolj kakor naša opozicija v senatu in v narodni skupščini cenijo naši bližnji in daljni sosedi napredujoče normaliziranje naših notranjepolitičnih razmer in vedno večji ter popolnejši red v vseh krajih naše domovine. Vsi danes vidimo v naši zimami! politiki dejstvo, da mi ne iščemo, nego nas iščejo drugi. Opozicija je mnogo govorila tudi o odnosih napram Hrvatom in večina opozicijskih govornikov sc je pritoževala, da ji vlad h, na njena vprašanja o tem ne odgovarja. To ni točno, ker je več govornikov z desne strani govorilo o tem problemu in odgovorilo na njihova vprašanja. Smatram, da je treba tudi pri ti priliki razdeliti delo. Opozicija ima pravico in dolžnost govoriti, kraljevska vlada in senatorji, ki jo podpirajo, pa imajo pravico in dolžnost delati po svoji najboljši vesti tudi nadalje za ureditev odnošajev napram Hrvatom, tako kakor bo to najbolje za kralja in domovino. Po naših delih in našem delu nas boste cenili. Odobravanje in ploskanje na desnici). KRAMER O POLITIČNIH RAZMERAM V SLOVENIJI m®r v notranjepolitični debati - Kritika politike sedanjega režima v Sloveniji Senat je v ponedeljek zvečer razpravljal ) proračunu notranjega ministrstva. Za uvod je podal notranji minister dr. Anton Korošcc daljši ekspoze, ki ga objavljamo na dragem mestu. V debati »o govorili senatorji Ivan Hribarr, Milan Popovič, dr. Albert Kramer, Pavle Vujič, Ivan Pucelj, Dju-ro Kotur in Vasa Glušac. Dr. Kramer je med drugim izvajal: Vsi smo z veliko pazljivostjo poslušali ekspoze g. notranjega ministra. Računali sme*, da bomo slišali jasna obvestila o notranji situaciji in o politiki kraljeve vlade. Toda mesto tega smo slišali citatc iz izjav predsednika vlade in drugih ministrov. Ko smo želeli kaj slišati o stališču kraljevske vlade napram splošni situaciji v državi, je notranji minister citiral odgovor predsednika vlade, ki ga je dal lani na neko interpelacijo. Predsednik dr. Stojadinovič: Ista vlada, ista politika. Minister dr. Korošec: Ista načela, iste smernice! Volilni zakon Dr. Kramer: Vendar je bilo par stvari interesantnih. G. notranji minister je bil točen in jasen glede roka, kdaj bodo sprejeti politični zakoni. Sprejeti bodo, kadar bo vlada to smatrala za potrebno, odnosno, kadar pride čas za volitve, ako bo takrat še tu. Bilo bi zanimivo vedeti, kak bo novi volilni zakon, toda o tem nam je notranji minister v senatu še manj povedal, kakor našim tovarišem narodnim poslancem Predsednik dr. Stojadinovič: Saj sc bo tudi nanašal na volitve narodnih poslancev, ne senatorjev. Dr. Kramer: V načelni razpravi sem vprašal g. ministra, kaj naj pomeni, da je govoril o možnosti nekega angleškega sistema z relativno večino po srezih in o možnosti javnega glasovanja. G. minister mi je odgovoril, da falsificiram. Prepričal pa sem se medtem tudi iz stcnogirafskih beležk, da nisem ničesar falsiftciral. G. minister je govoril o možnosti takega sistema, o katerem sem jaz rekel, da je napram njemu današnji volilni zakon pravo remek delo demokracije. Res pravi g, minister, da je govoril o štirih možnostih. Toda že iz tega, da je tudi tak sistem omenil, jc jasno, da ta možnost ni izključena. In v tem j c bistvo stvari. Zanimivo jc, da g. minister n! dal nika-kega odgovora na vse naše pripombe glede izgraditve samouprav. Lani smo šc slišali, da se pripravlja zakon o bamovinskiih samoupravah. Letos je g. minister šel molče preko tega. Slovenija kot „corpus separatum" V načelni diskusiji sem sc dotaknil tudi one programske točke sedanje vlade, ki jo je g. minister podčrtal tudi danes, ublažitve strasti. Rekel 6em, da bom to zadevo prikazal na primerih iz dravske banovine, ko pride na vrsto proračun notranjega ministra. Danes hočem to storiti Ko je g. dr Korošec sklenil svoj pakt s sedanjim predsednikom vlade, se je to zgodilo na osnovi razdelitve interesnih sfer. Dobil je dravsko banovino v politično eksploatacijo svoje stranke. Senator Smodej: Poprej ste imeli to eksploatacijo vi! Dr. Kramer: Danes imamo pravi korpus eeparatum ali kakor bi se reklo, pašaluk. Kompetenca posameznih ministrov glede dravske banovine je reducirana na minimum. Šef vlade za dravsko banovino je g. notranji minister. Jugoslovenski unrtarrzem jc pri nas proglašen za fantastično zablodo, s katero se zastruplja zdrav narod. Vsak dan čitamo v slovenskih organih JRZ, da znači jugoslovenski unrtarizem smrt za slovensko krščansko kulturo. Nacionalisti so proglašeni za židovske in masonske hlapce, za sluge komunizma in brezboštva. Šesti januar sc slika ljudstvu kot velika nesreča m krivica, za katere so odgovorni jugoslovenski nacionalisti. Čeprav jc v sestoj anuar-skem režimu predstavljal po svoji lastni želji Slovenec sedanji g. notranji minister •kot zastopnik takratne slovenske klerikalne stranke, se pripisujejo nacionalistom kot greh in kot izdajstvo nad slovenskim narodom vsd takrat uveljavljeni zakoni od sistiranja demokratskih institucij, omejitve političnih svoboščin, uvedbe unificrranih šolskih knjig, postavljanja komisariatov v občinah itd., pa tja do razpusta političnih strank in prepovedi plemenskih zastav. Premeščanje državnih nameščencev Kaj se dela v Sloveniji z državnimi nameščenci. zlasti z učitelji, o tem smo govorili že lani in letos, a brez uspeha. Ako vprašaš pristojnega resornega ministra za razloge take personalne politike^ ti odgovori popolnoma kaj drugega in ti ne zveš. Nadaljevanje na 5. strani v drugi koloni. Ponatis iz včerajšnje druge Izdaje Senator dr. Albert Kramer © naši zunanji politiki Govor v razpravi o proračunu zunanjega ministrstva — Osnova naše zunanje politike mora ostati zvestoba do preizkušenih prijateljev in zaveznikov Kakor poročamo že na 2. strani v poročilu o včerajšnji seji senata je pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva za senatorjem dr. Andjelinovičem govoril senator cir. Albert Kramer. Najprej je poudaril, da ne namerava podvreči kaki izčrpni kritiki ekspozeja predsednika vlade in zunanjega ministra, ker nima dovolj avtentičnih informacij in podatkov. Sodelovanje med narodnim predstavništvom in vodstvom naše zunanje politike je tako skromno, da je naravno, da smo v mnogo-čem navezani zgolj na informacije od zunaj, zlasti na odmeve, kako sprejema inozemstvo razne pojave v naši zunanji politiki. Sodelovanje narodnega predstavništva In zunanjega ministrstva Pri lanski in pri letošnji proračunski razpravi v finančnem odboru senata sem Že poudaril potrebo tesnejšega sodelovanja med narodnim predstavništvom in zunanjim. ministrom. To sodelovanje je danes še bolj potrebno kakor kdaj prej. Doba tajne diplomacije je minila po vsem svetu. Predsednik vlade je zavrnil to mojo sugestijo. On je očividno mnenja. da zadostuje, ako nam vsako leto ob proračunski razpravi prečita svoj ekspoze, ki pa je povrh še premalo jasen in premalo konkreten. Tako smo prisiljeni, v njegovih ekspoze-JLh iskati bolj ono. Cesar v njih ni, kakor pa komentirati stNari, ki so v njem obravnavane. Tudi s stališča naSe notranje politike je Želeti tesnejšega sodelovanja med narodnim predstavništvom in zunanjim ministrstvom. Ravno v današnjih časih, ko so se razvezale tolike centrifugalne sile v našem narodu, je dvakrat potrebno, da pred-očimo vsemu našemu narodu, kako usodnega pomena je edinstvo jugoslovanske politike tudi na zunaj. Diplomacija je premalo vseuar^dna Sunanja politika je bila do sedaj razen v letih 1919-20 v mnogočem izključna ♦Samena samo enega dela našega naroda. V prvih letih našega skupnega državnega življenja je bilo to razumljivo. Mislim pa, da je bila velika napaka, da nismo od prvega začetka ustvarili nove jugosloven-»ke diplomacije, v kateri bi dali mesta sposobnim talentom iz vsega naroda, ka-Joor se je to n. pr. izvršilo v naši narodni vojski. Na ta način bi mnogo bolj dali Jugoslovanskemu značaju naše države v ssuiičinje.m svatu. Separatistična teza je tudi iz dejstva, da, je naša diplomacija premalo vsenarod-na, dobila močan argument, s katerim je skušala dokazovati, da Hrvati in Slovenci v mednarodni zajeckiici ne sodelujejo. Naš narod bi bilo treba tudi bolj podrobno obveščati o problemih mednarodne politike. Samo tako bi pravilno spoznali, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci usodno povezani v borbi za skromno mesto v senci in cd ostalimi narodi v Evropi. Iskrenejša in bolj popolna informativna siužba glede zunanje politike bi tudi razbila vse pustolovske zunanje-poiitične kombinacije, ki se od časa do časa širijo med našim narodom z gotove strani v namenu, da izzovejo med nepoučeno javnostjo zmedo. S takimi metodami bi jugoslovenska misel dobila nove meči in novih argumentov. Zaradi tega obžalujem, da. odklanja predsednik vlade neposredno sodelovanje z narodnim predstavništvom. šesti januar in naš zunanji položaj Ne zavedamo ee vedno dovoli, da je pri* Sel šestj januar ne <=amo kot posledica notranjih konfliktov, marveč tudj zaradi naše zuriaiij&poliitične situacije. Naše notranje borbe v zadnjih letih pred šestim januarjem so bile močan argument za neprijatelj-sko agitacijo, ki fe Jugoslavijo skušala naslikat-; kot državo z nedovoijno notranjo močjo za tra i en obstoj; često «?o ee celo slišali glasovi. da je Jugoslavija pogrešita mirovne konference. Treba se je samo spomniti manjšinske akcije v Ženevi, raznih revjzio-n»ličnih političnih podvigov i. L d. V zu» nan politikj je italijaneko-albanski pakt predstavljal večno grožnjo proti na5i integriteti. Podaljšanje stanja, ustvarjenega v teku leta 1927/28 bi bHo naj resnejše ogrozilo našo državno celoto. Šesti januar pa je bil za naše zunanje nasprotnike znamenje, da je Jugoslavija odločena bordj se za svojo nedotakljivost in neodvisnost z močjo iste ideje, ki je to državo ustvarila Državniški gfmij našega nesmrtnega kra-}:a Uedinitelja je učvrstil in izgradil te-nieke našega mednarodnega položaja. Napredujoča notranja konsolidacija je da]a no, vih močj za našo nacionalno obrambo in za aktivno jugoslovensko zunanjo politiko. V teb let.jh je Francija podaljšala z nam; prijateljski pakt in na predlog tedanjega zunanjega ministra je sedanj j prezidenl češkoslovaške republike dr. Beneš na konferenci Male antante v Beogradu leta 1932. izvrši! reorganizacijo Male antante v čvrsto povezano mednarodno zajednioo treh prijateljskih držav. Anglija je takrat pokazala prijateljsko razuraevauje za življenjske interese našega naroda Nova politika na Balkanu Naslonjen na politiko šestega januarja v notranjosti, na čvrsto in zaneslijvo prijateljstvo zaveznikov, je mogel kralj Aleksan* der pristopiti k izvedbi novega sistema medsebojnih odnošaiev na Balkanu v znaku stare realne politične ideje: Balkan balkanskim narodom. Državniški duh poglavarjev balkanskih narodov ne je združil z njegovimi nazorf jn tako je bila ustvarjena Balkanska zveza. Po svoji prirodi Balkanska zveza ni naperjena proti nobeni ostalih držav na Balkanu, nasprotno, vsem so odprta vrata. Vsi vemo. da se je naš pokojni kralj skupno z vladarjem bratske Bolgarije končno lotil Izgraditve iskrenih odnošajev z Bolgarijo in likvidacije vsega, kar nas je v preteklosti razdvajalo. Na poti k novim državniškim uspehom je padel veliki vladar kot žrtev zarote, katere skrajni cilj je bil upropastiti uspeh šestojanuarske notranje in zunanje politike. Naš kralj je bii ubit, toda to, k&r je on ustvaril se je izkazalo za mnogo močnejše, nego so mislili naši neprijatelji. Jugoslavija je ostala neomajna, marsejski streli niso zadeli njene življenske moči. Nasprotno, simpatije vsega kulturnega sveta so se odkrito izrekle za njo. Mnogo je bilo takrat v evropski javnosti odkritega: bombe, peklenski stroji Lt.d., a vse to je moralo po tragičnem 9. oktobru v ropotarnico. Olajšana je bila pot vsem, ki imajo nalogo nadaljevati našo zunanjo politiko na močnih temeljih, ki jih je položil blagopokojni kralj Zedinitelj. Vznemirjenje v zavezniškem tisku Ali se vodi danes naša zunanja politika v duhu preizkušenih načel njenega tvorca, načel, katere je ves naš narod z redko solidarnostjo sprejel in odobri) ? Ekspoze predsednika vlade svečano izjavlja, da so osnove naše zunanje politike ostale neiz-premenjene. Nimamo razloga, da dvomimo v iskreno voljo sedanjih odgovornih voditeljev naše zunanje politike. Ne moremo pa zapreti oči pred dejstvom, da se v vrstah naših preizkušenih prijateljev pojavlja gotovo vznemirjenje. Izjave, ki jih slišimo iz prestolnic prijateljskih držav, nas ne morejo popolnoma pomiriti, ko či-tamo, kako prijateljski tisk v inozemstvu stalno kaže neke znake nezaupanja, o katerih vemo, da niso samo uredniškega izvora. Občutimo gotovo 03ciliranje, kakor da se je krmar na ladji zmotil v kurzu in skuša najti po neki drugi smeri pot do istega cilja. Pojavlja se nejasna in negotova situacija, ki ne more ustvariti nobenih trajnih koristi. Prijateljska pogodba z Bolgarijo Pakt večnega, prijateljstva z Bolgarijo je bil sprejet v vsem narodu i iskrenim odobravanjem. Kaj si moremo lepšega želeti, kakor da ta dva bratska naroda ustvarita medsebojno najintimnejšo bratsko solidarnost, ki se ne bo nikdar več skalila. Izgleda pa, da je ta pakt večnega prijateljstva samo diplomatska deklaracija začetka, ki je bil ustvarjen z lepšimi, konkretnejšimi in avtoritativnejšimi besedami kralja Borisa in kralja Aleksandra že več ko pred dvema letoma. Vsebina tega pakta obstoja iz besed, ki se po navadi uporabljajo v preambulah diplomatskih prijateljskih dokumentov. ljudem realnega mišljenja pove to preveč ali pa premalo. Obveznost večnega prijateljstva mora imeti realne posledice v vprašanjih, ki se tičejo eventualnih današnjih dvomov v politiko enega ali drugega podpisnika. Naj gospod predrednik vlade razčisti različne vesti, ki so se ob podpisu pakta razširile ponekod po inozemstvu. Prosim, ga za pojasnilo, ali tta Bolgarija in Jugoslavija v bodoče rešeni vsake skrbi v pogledu vsega onega, kar je v zvezi z njuno skupno mejo. Atenska konferenca še v eni stvari moram v tej zvezi prositi pojavila. Na konferenci v Atenah smo čuli, kako se je predsedniku vlade posrečilo pomiriti prijatelje v Balkanski zrvezi glede našega pakta z Bolgarijo. Govorilo in pisalo se je o atenskih protokolih, katerih vsebina ni bila objavljena. Gospod predsednik vlade pravi, da so bih prijatelji obveščeni v naprej o sklenitvi pakta z Bolgarijo. Vprašanje pa je, ali so bili v dovoljni meri obveščeni, ker bi sicer naš pakt z Bolgarijo ne mogel biti predmet tako širokih razprav na konferenci Balkanske zveze. Te razprave v Atenah pa bi mogle zopet vzbuditi pri bolgarskem narodu dvom. da nekaj ni v redu. Odnošaji z Italijo Tuji listi neprestano pišejo o nagibanju Jugoslavije k osi Rim—Berlin. V potrdilo tega mnenja se navajajo razne izjave in dejstva. Nihče ne more želeti, da se naši odnošaji z Italijo ne bi uredili v duhu prijateljskega gospodarskega sodelovanja in ureditve kulturnih in političnih odnošajev ter v duhu eliminiranja vseh medsebojnih spornih vprašanj. Prilike za sklenitev pakta z Italijo pa so bile pred letom dni vsekakor boljše kakor ao danes, ko je Italija po svoji zmagi v Abesiniji in po diplomatskih uspehih v zadnjem času močnejša kakor je bila kdaj doslej. Te dni je francoski tisk objavil alarmantne vesti o bližnjem dalekosežnem prijateljskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Citali smo tirid demantije, češ da gre sedaj le za. trgovinski »ranima«. Potrebno bt bilo, da bi nas gospod predsednik točneje obvestil, kaj je na stvari. Pakt prijateljstva z Italijo, ki si ga vod želimo, ne srne skaliti naših odnošajev z dosedanjimi prijatelji in zavezanki. On more biti iskren in trajen, samo če bo postavljen na osnove popolne enakopravnosti to strogega spoštovanja integralnosti Balkana. Gospod predsednik je v Narodni skupščini na glasil, da smo realizirali vse svoje nacionalne ideale. Dr. Kramer je nato razpravljal o jugoskrvenski narodni manjšini pod Italijo. Odnošaji z Nemčijo Utrditev našah odnošajev z Nemčijo je treba gotovo pozdraviti. Napram temu narodu smo že leta 1934 stopili v novo fazo medsebojnih odnošajev, ko smo sklenili z njim veliki gospodarski sporazum. Tudi naše stališče glede dogodkov v Avstriji je pokazalo, 3 koliko prijateljsko lojalnostjo želimo voditi svoje odmošaje napram velikemu nemškemu narodu. Glede ureditve rasmer v Srednji Evropa stojimo na stališču, da je potrebno pozitivno sodelovanje Nemčije, toda istočasno vztrajamo trdno pri svoji preizkušenj politiki. Mi le obžalujemo, da Nemčije ni v Društvo narodov, kjer bi se lahko prepričala, kako je celokupna Mala antanta solidarna v volji in želji, da prijateljsko sodeluje z nemško državo glede vseh vprašanj za utrditev miru. Jugoslavija in Mala antanta Vse češče se pojavljajo dvomi o notranji solidarnosti Male antante. Zbirajo se različne besede in izjave. Smatram, da so naše obveznosti nele tekst medsebojnih pismenih dogovorov med Češkoslovaško, Rumunijo in Jugoslavijo nego nekaj vse globljega, kakor jc ono. kar je zapisanega s črkami. Mala antanta je s svojim statutom od 6. februarja 1933 leta postala mednarodna edinica s stalnim edinstvenim vodstvom. Tej zvezi ne more biti nobeno večje politično vprašanje katerekoli njene članice tuje ali ne zanimivo. Fatalno bi bilo postaviti v dvom to absolutno solidarnost Male antante V nekaj dneh pride predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš, dostojni naslednik prezi-denta osvoboditelja Masaryka, na obisk v našo državo. Vsi ga bomo navdušeno pozdravili nele kot zastopnika bratskega naroda, nego tudi kot intimnega sodelavca našega Velikega kralja, s katerim je skupno gradil za svoj in naš narod politiko, ki nam daje garancijo varnosti in svobode. Prepričan sem. da se bo ob priliki tega obiska pred vsem svetom jasno pokazalo, kje se nahaja Jugoslavija. Nikjer drugje nego ob strani svojih preizkušenih prijateljev! Restavracija Habsburžanov V zadevi habsburške restavracije je dal predsednik vlade pomirljive izjave. Toda oni, ki mislijo, da bo restavracija preprečila anšlus, se kruto varajo. Restavracija pomeni anšlus po ovinkih. Mussolini je še nedavno dejal, da vprašanje restavracije ni aktualno. Toda zadnje dni smo čuli kancelarja dr. Schuschnigga svečano pro-klamirati vprašanje habsburške restavracije za avstrijsko notranje vprašanje in pri tem je rabil besede, ki dajo slutiti, da je restavracija postala nekak državni program sedanjega avstriiskega režima. Rusija Hotel bi Se izrazit; svoje osebno mnenje glede odnošajev z Rusijo. Rusija je po vsem tem, kar čujemo v zadnjih letih, krenila na pot nacionalne orientacije. Pojavila »c je v Evropi lojalna sodelavka pri organizaciji miru. Na žalost so španski dogodki nekako pokvaril; njeno diplomatsko akcijo in vero, da se bo odrekla eksportu komunističnih idej. Posebno moramo obžalovati da tako propagando vod; tud; proti našemu narodu. Na drugi strani pa moramo priznali, da je bilo stališče Rusije napram Balkan eki zvezi korektno in ne moremo preko dejstva, da ima Rusija pogodbe za obrambo niiiru z našim; prijatelji in zavezniki. Ponavljam željo. lq sem jo izrazil že lani, vedoč, da je to želja celokupne naše narodne javnosti, da bi kinalu napočil dan, ko bodo mogij tudi Jugoslovan; direktno in brez posredovanja tretjih v Moskvo, to pa v trenutku, ko bomo sigurni, da bomo tam našli iskrenega sodelavca za mir in široko slovansko srce, pa ničesar drugega. Končno je senator dr. Kramer naprosil predsednika dr. Stojadinoviča, naj sprejme njegove pripombe 2sa lojalne, kaker so bile lojalno podane. One ne odrekajo patriotizma, ne poštenja, ne dobre volje današnjemu vodstvu naše zunanje politike, pač pa so izraz prepričanja, da je tudi v naši zunanji politiki odločna to vztrajna linija najboljša to najvarnejša pot ter da nobena taktika ne sme skaliti starih tradicij in zvestobe našega naroda napram prijateljem in zaveznikom, s katerimi skupaj hočemo čuvati mir in neomajne garancije za svobodo to napredek. Govor dr. Kramerja je sprejela vsa opozicija z dolgotrajnim aplavzom. P®iifičs&£ razmere v Sloveniji Nadaljevanje govora dr. Kramerja s 4* strani zakaj se izv; Sedaj je šele prišel red. Pucelj: Da. zdaj imate mnogo ljudi brez zadostne šole' Smodej: Šc pol krivic ni popravljenih. Dr. Kramer: Premestitve učiteljev so imele glavni namen, da vzamejo najagil-nejše delavce sokolskim četam in drugim kulturnim organizacijam. Čimbolj potreben je bi! kak učitelj sokolskemu društvu, s tem večjo gotovostjo je moral računati, da bo premeščen drugam. Premestitve sodnikov ne posredno pred 3 septembrom so predmet moje posebne interpelacije. Finančnemu odboru g. minister pravde ni mogel dati nikakih pojasni! in se je v glavnem branil z izjavo, da takrat šc ni bil minister. V obrambo časti županov in občinskih odbornikov Banska uprava jc poprej odstavljala župane in cele občinske odbore po § 129 zakona o občinah zaradi »nerednega izvrševanja dolžnosti«. Tako neredno izvrševanje je že* bilo, če se je našla formalna pogre-ška v protokolu ali občinska deska ni bila y redu itd. Tej metodi je lani naredil ko- ■ajajo premestitve in se s tem | nec senat z avtentično interpelacijo § 129. zanaša zmeda v administracijo v Sloveniji. Bili pa smo naivni, ko smo mislili, da bo Smodej: Nikakšna zmeda se ni naredila. s tem onemogočeno izigravanje zakona. Nismo računali, da se bo tudi nova odločba izrabljala na nezaslišan način in se bo iz nje skovalo orožje, da se oblatijo najboljši in najbolj pošteni nacionalni ljudje v občinskih odborih. Na ducate občinskih funkcionarjev, županov in odbornikov, je bilo razrešenih po § 52 finančnega zakona z izgovorom, da. so zakrivili nečastna dejanja. Istočasno se je začela gonja v klerikalnem časopisju, ki je pisalo o njih kot o lopovih in zločincih ter dokazovala, da jim jc bila jugoslovenska ideja samo krinka za zlorabe in goljufije. Toda v vseh teh primerih sodi-šoe ni moglo najti nobene krivde. Le v dveh primerih je bila izročena obsodba, pa šc v teh primerih jc bilo izrecno ugotovljeno, da dotična dejanja niso bila izvršena iz koristoljubja, da torej niso nečastna. Prav nobeden od teh ljudi ni dobil satis-fakcije in prav nobenemu funkcionarju državne oblasti ni padel niti las z glave. Dr. Kramer je pri tem še posebej omenil primer v Kranju. Starega župana Pir-ca, ki je preko 30 let deloval kot občinski odbornik in župan, ki je bil ob svoji 70-letnici odlikovan z Jugoslovensko krono II. stopnje, ki ga pozna in čisla vsa banovina, njega so ramrc&Ul na oanorl S ® fln. in ga proglasili za lopov«. Oeprmv je poteklo že mnogo mesecev, mu še ni bila dana prilika, da bi se zadeva razčistila pred sodiščem. Dalje je govoril dr. Kramer o razreševanju županov in občinskih odbornikov z utemeljitvijo, da so dobavitelji. Za zgled jc navedel primer sevnrii&ega župana, ki je bil dvignil za občino večjo vsoto denarja v drobižu po 25 par, pa si dal povrniti stroške za prevoz tega denarja. Zato je bil proglašen za občinskega dobavitelja in razrešen. Takih primerov je v slovenskih občinah nešteto. Dogodki v gasilstvu Obširno je razpravljal dr. Kramer o dogodkih v gasilski organizaciji, o čemer je govoril tudi senator Pucelj. Zlasti je opozoril na nezakonitost, ki leži v tem, da upravne državne oblasti nastopajo kot izvrševalci ukrepov raznih gasilskih funkcionarjev, čeprav nimajo ti nikake javne funkcije. Te nezakonitosti ne more nihče braniti. Cilj vse te politike je, da se razbije gasilska organizacija in se postavi pod klerikalni strankarski vpliv. Minister g. dr. Korošec: Gasilstvo ne spada v moj resor. Sreski načelniki, intervenirajo tudi v drugih resorjih. Ako vas n. pr. kdo okrade jc intervencija potrebna. Kmetijska družba Potem je prešel dr. Kramer na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Orisal je na kratko njeno zgodovino in njen razvoj, njeno pre-osnovanje v zadrugo. Opozoril je, da so sc pristaši g. dr. Natlačena proti temu pre-j osnovanju pritožili in je zadeva šla skozi vse instancc. Prcosnovanje je tako postalo nesporno. Zadruga je štiri leta uspešno delala, naenkrat pa jc g. ban dr. Natlačen razveljavil prcosnovanje v zadrugo in z dekretom policijskega upravnika v Ljubljani obnovil staro Kmetijsko družbo kot društvo. Sedaj imamo čudno situacijo. Kmetijske družbe kot zadruge ne more razpustiti nihče. Kmetijska družba kot društvo pa bi sc morala na novo ustanoviti. In da je situacija šc bolj komična, je predsednik zadruge Kmetijske družbe in predsednik društva Kmetijske družbe isti človek. Ivan Pucelj: Pazite, dr. Natlačen jc tukaj. Vse si beleži. Minister dr. Korošec: Samo da ne govori- Predsednik dr. Stojadmovič: Beleži pa si lahko, kar hoče. Visoke policijske globe Dr. Kramer: Politična svoboda za nacionalne ljudi jc do skrajnosti okrnjena. V narodni skupščini ste slišali, kako se celo poslanccm prepovedujco sestanki z volilci. Sam sem bil poleg, ko jc lani hotel poli-ciski komisar prisostvovati zaupnemu razgovoru slovenskih poslancev in senatorjev o aktualnih gospodarskih in socialnih pnob!emih, zlasti o kmečki zaščiti. Lahko si mislite, kako jc potem s sestanki 'po deželi. Če sc kje dobijo trije ali štirje, da proslave morda kak rojstni dan, že riski-rajo, da bodo kaznovani zaradi nedovoljenega sestajanja. Kazni so nezaslišano visoke. Za primer naj navedem, da je v logaškem srezu tamošnji poslanec izdal o občinskih volitvah brošuro, ki ne vsebuje ničesar nezakonitega. Po nekem vajencu je poslal brošuro nekaterim svojim prijateljem. Revni vajenček je bil kaznovan • 500 Din, oni pa, katerim je brošuro nesel s po 1000 do 1500 Din globe. Gonja proti Sokolu V nadaljnji primer ubijanja nacionalnih organizacij je govornik navedel zadevo z vajenskim domom obrtniškega društva v Ljubljani, ko je prišlo ob dom okrog 70 siromašnih obrtniških vajencev. V finančnem zakonu je določeno 10-ml-lijonsko posojilo za sanacijo sakolskih domov v Sloveniji pa se sistematično dela na tem, da bi sokolski domovi ostali prazni. Omenil sem že premestitve učiteljev. Znan vam jc tudi cirkular notranjega ministrstva, s katerim sc in direktno sumničijo naše sokolske organizacije, da »o legla komunističnih intrig. Z vsemi mogočimi sredstvi se poskuša odvrniti mlada generacija od sokolske vzgoje. Često sc v šoli otrokom slika članstvo v sokolskem naraščaju kot greh in izdaja. Učiteijstvu govorijo. da njegovo sokolsko delo ni v skladu z vzvišenim duhom ljudstva in da je škodljivo za kariero. Zgodilo se je, da je katehet kaznoval otroke, ki so prišli v šolo s sokolskim znakom. Klerikalni tisk in del duhovščine sta vprizorila proti jugoslovenska orientiranim ljudem gonjo, kakršne pri nas še ne pomnimo. Do lani so nas proglašali za fašiste, ki komaj čakajo, da bi uvedli nekak diktatorski režim. Sumničili so nas, da pripravljamo pravcato fašntetiono revolucijo. Ko pa to ni zaleglo, so nas režimovci v dravski banovini začeli proglašati za filobolj-ševvke in za komunistično predstražo. Čez noč so nas pretvorili iz fašistov v komuniste. Pri občinskih volitvah so bili pošteni kmetje, ki so komaj kdaj slišali besedo komunizem označeni za nosilce boljše-viške ofenzive na slovenskem podeželju. Žc v finančnem odboru sem opozoril na neki primer, ko je bil izvoljen opozicijski kandidat, pošten in ugleden človek, po svojih nazorih hud nasprotnik komunističnih idej. Zvečer pa so naučeni otroci klicali po vasi: »Živela Španija! 2ivel Kramer!« Seveda niso bili to otroci naših ljudi, marveč otroci političnih nasprotnikov. (Smeh v dvorani). Smešno je to res, toda obenem tragično. Kajti naslednji dan je bil že v šoli odposlanec oblasti, ki je uvedel preiskavo proti učiteijstvu, kakor da bi bilo ono naučilo otroke, naj kričijo: Živela Španija! Živel Kramer! Občinske volitve G. minister je izjavil, da državna administracija v Sloveniji ni vplivala na občinske volitve. Toda konec septembra so bili pozvani v Ljubljano vsi sreski načelniki. Tam jim je bilo med drugim rečeno, da nastopanje državnih in samoupravnih uslužbencev pri prejšnjih občinskih volitvah ni bilo v redu. Pri novih občinskih volitvah javni nameščenci ne smejo več nastopati proti vladi m JRZ. Tudi ne smejo kandidirati na opozicijskih listah, ne prisostvovati na opozicijskih shodih m sestankih. Talca navodila so dobili sreski načelniki Minister dr. Korošec: Kdo vam je to rekel? Dr. Kramer: To je avtentično. Dr. Korošec: Jaz vam tega ne verujem. Smodej: Vam ntfmar m verujemo. Predeč bajk pripovedujete, da bi Tam mogel človek verjeti. Dr. Korošec: Vse to je lari faci Dr. Kramer: Dalje je staJo ▼ teh navodilih: Treba je paziti da se zaščiti vladajoča stranka ob volitvah pred vsakim napadom. Sreski načelniki naj pazijo, da bodo kandidatne liste JRZ pravilno sestavljene. Prizadevajo naj 6i izgladiti vse eventualne spore med pristaši JRZ. V vsaki občini naj bo vložena samo ena lista JRZ. Minister dr. Korošec: Ako bi bilo to vse res, bi bili mi samo slabi učenci onega, kar ste vi delali. Ivan Pucelj: To je vsaj iskren«. (Smeh). O cenzuri Dr. Kramer je dalje med drugim rafr pravljal o pisanju »Slovenca« in omenil, da se je »Slovenec« z zadnjo amnestijo otresel 34 tožb, dočim je razžaljenim ostala satisfakcija, da so plačali stroške. Podrobno je obravnaval cenzurno prakso v Sloveniji. Ona se ne ravna samo pa splošnih smernicah in konkretnih prepovedih, marveč ne prepušča ničesar, kar ni ▼ skladu s specialnimi interesi režima r Sloveniji. Naprednim ljudem je največkrat onemogočeno, da bi se branili proti krivičnim napadom klerikalnega tiska. Govornik je razpravljal dalje o razpustu socialističnih kulturnih organizacij »Vzajemnosti«, »Svobode« in »Prijateljev prirode«. Primerjal je te ukrepe z razpustom »Prosvetne zveze« 1. 1933. Medsebojna mržnja v Sloveniji Taka politična taktika je »tvorila v Sloveniji položaj, ki ga je treba globoko obžalovati. Nikoli v naših krajih ni bilo toliko medsebojne mržnje, kakor pod sedanjim režimom. Sovraštvo je prodrlo do zadnje vasi in dogajajo se stvari, ki so bile pri nas doslej neznane. Dogajajo se krvavi spopadi, zahrbtni napadi in atentati, požigi poslopij političnih nasprotnikov. G. minister je sam navedel nekaj statistike o tem. Dr. KoroSec: Ne za Slovenijo. Dr. Kramer: Navedli ste tudi primem *» Slovenije. Dr. Korošec: Samo par primerov. Dr. Kramer: Podiranje takozvanih ev-harističnih križev je žalosten dokaz hude moralne krize, v katero je pahnjeno slovensko ljudstvo. Do tega je dovedla politika, ki je postavila alternativo. »Rim ali Moskva« in proglaša za moskovskega plačanca vsakogar, ki noče klerikalizma. Dr. KoroSec: To ni res. Dr. Kramer: Mnogo je pri nas ljudi, ki niso ne za Rim ne za Moskvo, temveč za Jugoslavijo. (Odobravanje na levici.) Govornik je nato v kratkih obrisih podal zgodovino klerikalizma med Slovenci in njegovo vlogo v prvih vojnih letih. Omenil je cirkular iz vrst takratne SLS s pozivom zaupnikom, naj prijavljajo oblastem »srbofile« in naj pazijo, kdo čita nacionalne liste. Bilo je takrat sto in sto ljudi zaprtih. Fran Smodej: A kako to, da so bili zaprti ravno naši ljudje? Ivan Pucelj: Po pomoti. Dr. Kramer: Res je, da je bilo na narodni meji na Koroškem in štajerskem takrat aretiranih tudi mnogo duhovnikov, toda samo v teh krajih, kjer je germanska pest hotela uničiti vse predstavnike slovenske inteligence. V drugih krajih. Slovenije Je bila situacija taka, kakršno sem orisal. In ti kraji igrajo danes vodilno vlogo v klerikalni politiki, ne obmejni kraji. Smodej: Jaz sem z meje in tudi g. dr. Korošec je štajerc. Dr. Korošec: Tudi Kramer je štajerc. Klerikalizem in nacionalizem Ko je jugoslovenstvo v naši državi postalo politični faktor, je klerikalizem razvil proti njemu slovensko nacionalistično idejo, ki jo je poprej proglašal za poganstvo. Ko se je bilo treba boriti proti avstrijskemu sistemu, je bil poganstvo slovenski nacionalizem, v Jugoslaviji pa je postal poganstvo in izdajstvo jugosloven-ski nacionalizem, slovenski nacionalizem pa je napisan na klerikalni zastavi. Ta slovenski nacionalizem pa ni oviral klerikalizma, da ne bi podpiral najbolj centralističnih režimov, kadarkoli Je mogel priti na oblast. Cim pa je odšel z oblasti, Je zopet razvil svojo slovensko zastavo. Govornik je dalje razpravljal o politiki bivše SLS v letih 1931/35 in končno opozoril, da slovenski pristaši JRZ niso nav-. dušeni za politiko današnjega režima. Preganjanje naprednih ljudi je v zadoščenje samo ozkemu krogu zagrizenih stran-karjev, Široki krogi ljudstva, posebno pa gospodarstveniki in precejšen del njihove inteligence... Minister dr. KoroSec: Ne intrigirajte! Dr. Kramer: ... sicer občutijo, da Je njihova stranka dobila danes v Sloveniji absolutno politično moč to da so ji nacionalisti izročeni na milost in nemilost, da pa mora za ta privileg plačevati cela banovina ne izvzemfii pristaše JRZ. Za ceno političnih koncesij so se odrekli možnosti, da bi Ščitili gospodarske, kulturne in socialne interese svoje pokrajine. Zato je gospodarski in socialni položaj danes težji, nego je kdaj bil. Jugoslovenska nacionalna vojska Tragično je, da se zaradi nekih političnih računov ubija vera ▼ vse ono, kar so smatrali za največjo svetinjo naroda in države, pri ljudeh, ki so se v svoji globoki veri v jugoslovensko idejo z delom in žrtvami postavili v vrste nacionalne vojske brez sporazumevanja, brez paktov in brez garancij, pri ljudeh, ki so v težkih okol-nostih sprejemali in nosili odgovornost za državno politiko, ki često ni odgovarjala duhu jugoslovenske ideje. Pri nas in v drugih pokrajinah se jugo-slovenskl nacionalisti počutijo kakor vojska, ki se je tolkla in borila, a ji sedaj pravijo, da se je tolkla za lažno stvar, za zmago neresnice. Na srečo pozna zgodovina primere, da sta zmagali borbenost in vera vojakov tudi takrat, ko so generali smatrali bitko že za izgubljeno. Toda vi, gospodje, ki v Beogradu delate svoje račune, ne varajte se! Jugoslovenska nacionalisti niso zato tu, da bi vam služili za pomožno vojsko. Jugoslovenska vojska ima svoje cilje in ne bo nikdar pomožna Četa nikomur ▼ tej državi. (Odobravanje ln aplars sta Met). Komur je kaj na tem, da bi uveljavil svoje podjetje in mu pridobil novih odjemalcev, mora večkrat na leto objaviti v »Jutru« primerne reklamne oglase, ker sicer občinstvo ne bi vedelo, da to ali ono podjetje sploh obstoja, ker o njem ni nikdar čitalo. Tempo časa zahteva od kupcev, da iščejo dobavne vire v svojem dnevniku, ne pa, da bi iskali trgovino s potrebščinami, ki jih trenutno rabijo, šele po ulicah, kakor so to prakticirali takrat, ko dnevnik še ni bil vsak dan v vsaki družini. Talrih ljudi, ki bi za nakup svojih potrebščin šele iskali trgovin in drugih podjetij po ulicah, ni več. Zato tempo časa zahteva tudi od trgovca, ki se hoče uveljaviti, da vedno gpet opozarja občinstvo z oglasi na svoje podjetje in na blago, ki ga nudi. Velikonočna številka „ Jutraki bo tri dni aktualna in zato njena publikacijska sila najmanj potro-jena, bo vsemu našemu pridobitništvu prav dragocena pomoč pri pridobivanju novih odjemalcev. Oglase za to številko sprejemamo še do petka opoldne« Domače vesti i« Starohrratski spomeniki na pariški svetovni razstavi. V Splitu se že nekaj dni mudi projektant našega paviljona na pariški razstavi. V Split je prišel zaradi zbiranja materiala, ki bo na tej mednarodni razstavi pokazal naše turistične atrakcije in razvoj našega turizma. Naš paviljon v Parizu bo urejen do 15. aprila in se zdaj že dovršujejo dela njegove notranje opreme. Iz Splita bo na to razstavo odpremljena tudi velika kolekcija slik, med katerimi so tudi posnetki raznih zgodovinskih slik iz cerkva sv. Staše, sv. Duje in šibeniške ka« tedrale. Iz teh cerkva in od drugod bodo pre-nešenj tudi posnetki najrazličnejših starih hrvatskih spomenikov. Razsitavljeni bodo tudi modeli oltarjev starih dalmatinskih cerkva. _____ Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težave se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odpove nikdar. Nobena privajenost — tudi pri daljši uporabi gotovo učinkuje. Poskusite najprej mali zavoj. Dobiva se v vseh lekarnah. Ogla* r«g. S. br. 31-430 dn« Si. XIL 1B35. • Posmrtna razstava slik Ignjata Joba, nadarjenega umetnika, dalmatinskega rojaka, bo v nedeljo v umetniškem paviljonu uCvijete Zuzorjč« v Beogradu. Na tej raz« stavi bo precej javnosti še neznanih del pokojnega umetnika, zbrane pa bodo tudi slike,' k] krasijo razne galerije Beograda, Zagreba in Splrta. MANUFAKTURA Posebnosti POMLADNE MODE ZA DAMO IX GOSPODA SOUVAN ♦ Bedna glavna skupščina Zveze lov. s ki h društev bo 11. aprila ob 10. dopoldne v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada, Miklošičeva cesta 20. ♦ Občni zbor Posojilnice Ptuj bo 25. t. ro. ob 15. v posojilnici v Ptuju. ♦ Josip Zupane, t V starosti 61 let je umrl v Ptuju znani sreski kmetjjski referent v pokoju g. Josip Zupane. Rodil se je v Pi-šecah pri Brežicah. Svojo karijero kod vinogradniški strokovnjak je pričel ob priliki obnove vinogradov na Bjzeljskem, ko je na Štajerskem trsna uš uničila skoro vse vinograde. Kmalu nato je bil premeščen v Ptuj, kjer je deloval kot kmetijsk; referent celih 35 let. V Halozah ni vinograda, ki ga ne bi bil on pregledal. Udejstoval se je tu* di pri Narodnj čitalnici v Ptuju. Bil je član načelstva tukajšnje ptujske kletarne in do smrti član načelstva ptujske posojilnice, pri katen je deloval od leta 1920. dalje. Dol* gotrajne bolezni ga je rešila smrt. Pokojnika bodo kmetovalci in vinogradnik; ptujskega sreza ohranili v najlepšem spominu 1 Površniki — obleke — dežni plašči še vedno najugodneje J. Maček, Aleksandrova c. * Album planinskih slik »Iz naših gora«, ki ga je založilo Slovensko planinsko društvo je najprimernejše darilo planincu za velikonočne praznike. Mnoge slike tega albuma kažejo prebujanje narave, ki se že uveljavlja s pestrim cvetjem v dolinah, ko 60 vrhovi še globoko zasneženi. Album je na razpolago v pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. * Planinske koče, oskrbovane za velikonočne praznike. V planinah leži od 3 do 5 metrov snega tako, da so kotanje visoko zalite ter ima planinec smučar najugodnejšo priliko za planinsko smučanje. Od hotela Sv. Janez ob Boh. jezeru, kjer si vsakdo lahko privošči primeren oddih pred vzponom, vodi pot do Skalaškega doma na Voglu, ki leži na krasni razgledni točki s pogledom na celokupno Triglavsko pogorje. Smučarja vodi pot preko Govnjača v Dom na Komni — pet ur. Komna je raj za smučarje, ki najdejo zavetišče v novem planinskem domu in v koči pod Bogatinom. Preko planine Razor vodijo zimske markacije do koče pri Triglavskih jezerih, ki je sedaj redno oskrbovana Preko Hribaric pripeljejo smuči na Triglavski lednik do Staničeve koče, ki leži ob robu najlepših visokogorskih smuških terenov. Spust odtod skozi Zgor. Krmo v Mojstrano. Izletnikom iz Kranjske gore nudi Vršič izborne smuške terene ter Erjavčeva koča primerno zavetišče. Roblekov dom na Begnnjščici bo od velikonočne sobote dalje redno oskrbovan vsako nedeljo. Koča na I Ljubniku bo pritegnila marsikaterega turista na razgledno točko pred Blegašom. Tudi v Kamniških planinah je smuka iz-borna ter je v višinah povsod nad 150 cm snega. Krvavec ima visoko zalito pobočje ter nudi idealno smuko proti Križki Planini. Velika Planina nudi prostrana pobočja, katera pokriva preko 100 cm suhega snega. Kamniško Bistrico bodo posetili številni izletniki, ki si želijo solnca in krasnega pogleda na zasnežene Kamniške planine. Dom na Korošici je že oskrbovan. Planinci, izrabite prosti čas ob praznikih ter pohitite v naravo. * Nevarno naraščanje Save prj Zagrebu. Ze nekaj dn; je Sava tudi pri Zagrebu naglo naraščala in je dosegla že 2S0 cm nad normalo. Potem se je polagoma zniževala, a 6e je znižala vsega skupaj komaj za^ 54 con. Po tem znižanju pa je spet naraščala in pri Jasenovcu je že 7 in pol metra nad normalo. Zdaj se sicer spet znižuje, a so še vedno v veliki nevarnosti vasi zagrebške okolice. Vprašanje regulacije Save, čeprav ga Sava sama neprestano postavlja na dnevni red, nikakor ne more biti reše« no in mora zaradi tega po trikrat in še večkrat na leto pretrpeti mnogo strahu prebivalstvo velikega okoliša. * Zanimiva pravda redarja i banjajuškim Aeroklubom. Pred okrožnim sodiščem v Banjaluki teče razprava zaradi tožbe, kj jo je redar Peter Kljajič vložil prot; oblastnemu odboru Aerokluba v Banjaluki. Mož zahteva 100.000 Din odškodnine zaradi nesreč, ki jih je pretrpel prj znani avionskj nesreči na banjaluškem polju lani v juniju. Pri tej nesreči sta izgubila življenje tajnik Aerokluba Dean Žita in pilot Dušan Simič, toži tel j pa je bil hudo poškodovan od padajočega gorečega letala. Redar Kljajič je ležal 25 dni v nezavesti. Od hudih poškodb ima sicer trajne posledice, je pa še vedno sposoben za svojo službo. Za prestane muke in strah je po svojem odvetniku takoj, ko je zapustid bolnišnico, zahteval odškodnino od Aerokluba in, ker je nj dobil, je vlo žij zdaj tožbo za še večjo odškodnino. Otvo* riivi razprave je prisostvovala velika množica, ki je potem razočarana odšla, ker je b;l proces odgoden zaradi zaslišanja raznih prič in strokovnjakov. * Poneverbe blagajnika beograjske električne centrale Popadiča niso več uganka, kakor so bile v začetku preiskave. Mož je, kakor znano, sam priznal, da se je morda po pomot} tekom let >izgubil« iz njegove blagajne poldrugi milijon, ko pa so ga zaprli, niso našli pri njem nobenega denarja. Pozneje so našli v njegovem stanovanju v nekem starem gramofonu sveženj bankovcev za pol milijona in tako je postala zagonetna afera bolj jasna. V prihodnjih dneh se je še zbolj zjasnila, zakaj policiji je izročili preko 100.000 Din nekj Popadi-cev prijatelj, ki ima v Beogradu malo trgo; vino. Popadič mu je bil ta denar posodil in ko so bile poneverbe razkrite, je mož posojilo tako; vrnil policiji. Policija pa je dobila še eno veliko denarno pošiljatev. Nekdo, ki noče bitj imenovan, ji je poslal 150.000 Din, češ, da je to denar ki ga je pr; njem Popadič depcnmraL Proti trgovcu, kj je posojilo vrnil, policija ni vložila ovadbe. Mož je uradnike prepričal, da ni slutil ničesar o Popadičevem nepoštenju. Tudi neznanega pošiljatelja 150.000 Din ne bodo iskali in zasledovali. * 0 malenkostnem domačem deln lahko govorijo samo moškj .2ene in sprevodnika vlakov pa pridejo v govorico samo takrat, kadar se kaj hudega zgodi. Drugače za nje n; nobene hvale, nobenega priznanja. Od njih se zahteva samo stalna požrtvovalnost in delo noč in dan. Žene, matere, ne pozabite tega nikdar. Ostanite pa vse mladostno sveže za svoje može in otroke. Mislite pri tem na biomalc, ki ureja prebavo ter sveži živce in kri. Doza za poizkus za 12.50 Din v lekarnah. * Velikonočne razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo v uporaba S tem podpirale narodno obrambno delo in domačo industrijo. * Tovarna J OS REICH »prejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo Iz Ljubljane u— Splitski moškj zbor »Zvonimir« se pripelje danes ob pol 2. uri v Ljubljano, zvečer pa koncertira v veliki filharmonični dvorani. Velikonočni oratorij »Trpljenje Je zusovo« je napisal za soli in moški zbor Bo* ris Papandopulo. Delo je izredno posrečeno in napravi na poslušalca najgloblji vtis. »Zvonimir« ga je že ponovno izvajal v Dalmaciji, sinoči pa z največjem uspehom tudj v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu. Oratorii dirigira skladatelj Papandopulo sam. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na jzvedbo tega dela v Ljubljani, opozarjamo pa tudj na to, da je koncertant najstarejše pevsko društvo cele Dalmacije, ki ima v svoji ožji domovinj sloves izvrstnega zbora. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbne Matice, prav tam se dobi tudi tiskano besedilo oratorij a s kratko razlago. Dolžnost Ljubljančanov je, da v velikem številu posetijo koncert bratskega društva iz Splita. u— Jadranska straža vljudno opozarja svoje p. t članstvo na nocojšnji koncert splitskega »Zvonimira« v veliki filharmonični dvorani. Vsa pozornost velja bratskim pevcem, k; se ob vsaki prilik; stavljajo v službo naše organizacije! o— Cehoslovaki in naš Jadran. Po uspelem predavanju prol dr. Kuščarja priredi Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani dne 2. aprila pri Slami ču žesto predavanje. Predaval bo g. dr. Vladimir Murko, privatni docent ljubljanske univerze, o temi »Cehoslovaki in naš Jadran«. Ideja Jadranske straže in propaganda za naš Jadran nista ostali samo v mejah naše države, temveč sta našli zelo ploden odziv v bratski Češkoslovaški. Iz statistike našega tujskega prometa je razvidno, da spadajo Cehoslovaki med največje ljubitelje naše« ga Jadrana. Dokaz temu je ustanovitev podružnice Jadranske straže v Pragi tujsko prometnih uradov, izdajanje raznih časopisov za propagando našega morja. Ni revije v Cehoslovaški, kj ne b; prinašala lepot in zanimivosti našega Jadrana. Bivši mornarji in častniki izdajajo časopis »Morje Slovanom«. Jadranska straža pa »Morje«. Da dokažejo ljubezen za naše morje, so Cehoslovaki vzdolž naše obale zgradili svoje domove, letovišča in hotele. Vsako leto pošiljajo svoje otroke na Jadran ter jih vzgajajo v pomorski zavesti. Predavatelj g. dr. Vladimir Murko nas bo seznanil z vsemi podrobnostmi in vzroki, kj so silili brate Cehoslovake, da del svoje zunanje politike posvetijo propagandi za našo morje. V pre* davanju g. dr. Murka bomo slišali marsikaj zanimivega in poučnega, kar nam bo služilo za pobudo, pa tudi mi posvetimo še mnogo več pozornosti našemu morju in Jadranski straž;. Vstopnine ne bo. Na! velikonočni šlager! Filme in fotoaparate skrajno znižali in sicer imamo za velikonočna darila: Plašč, kostum, površnik Vas elegantno obleče, ako st ga za pomlad izberete iz velike, priznano prvovrstne zaloge tvrdke LUKIČ, Stritarjeva ulica Cadet Bos vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din 99.— s tremi filmi samo Baby Brovraie »..,,. Din 96.— Jlffjr ........ . Din 150.— Balda ali Kodak z opt. 1:6.3 Din 324.— Balda .... z opt. 1:4.5 Din 420.— Balda Compur . z opt. 1:4.5 Din 810.— Foto Tourist LOJZE ŠMUC LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 8 n— Na javnem zborovanju, ki ga priredji Jugoelovenska ženska zveza v četrtek 25. t. m. ob 20. v magistra-tni dvorani, bosta govorila: ga. Štebi-Pleško, predsednica Ženskega pokreta v Ljubljani, o spomenici društvu narodov o položaju jugoslovenske žene in njenih zahtevah (Statut žeme) in g. prof. V. Čopič o temi: Učiteljica-žena in narodna prosveta. Zborovanje vodi predsednica dravske sekcije Jugoslovenske ženske zve* ze. Neobvezno si oglejte Klobuke in čepice v najnovejši fazoni In najboljši kvaliteti pri M. Bogataj Ljubljana — Stari trg 14. u— Društvo »Soča« naznanja tužno vest, da je neizprosna smrt vzela iz njegove sre^ de dolgoletnega, dobrega in zvestega člana, finančnega nadkomisarja g. Ivana Viran-ta. Soča ni prosijo, naj se vsj člani in prijatelji udeleže pogreba, kj bo danes ob 17. iz hiše žalosti, Dolenjska c. 10., na pokopališče pri Sv. Križu. Rodbini izreka odbor iskreno sožalje! n— Drevi! Malo in veliko v Delavsko zbornico na Miklošičevti cesti! Janez in Micka prideta ob 16. v narodnih nošah k žegnanju! Jaga baba pa z igro, plesom in petjem! Prispevajo odrasli Din 5, otroci Din 3. Pravljične slike nastudirale ge. Danilove. Vab; Atena! O tvoril sem atelje za notranjo opremo; skice — nasveti — načrti — proračuni arch. DANILO KOCJAN SELENBDRGOVA UL. 7, (Bata) IL nad. n— Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubljar nd Ima redna občna zbor na veliki petek 26. t m. ob 9. dopoldne na šentjakobski šo, IL Poleg drugih točk bo na dnevnem redu tudj zanimivo in aktualno predavanje to-varišjce Marije Pleškove: »Naloga učiteljice za povzdigo tujskega promertac Vabimo vse tovarisice, naj ee pridružijo skupnemu delu jn nam pomagajo uresničiti naše načrte! o— Okrožni odbor obrtniških združenj naznanja, da se v smislu naredbe o odpiranju in zapiTanju trgovskih in obrtnih obratovalnic od 6. 5. 1930 (Službena list št. 5/2 iz L 1930) smatra praznik Marijinega oznanjenja 25. L m. kot delavna dan in smejo bitd tega dne obratovalnice ves dan odprte. u— Not grob. V IJuMjanek! bolnišnici je umrl včeraj dopoldne g. Anton Sramel, finančni uradnik v pokoju. Zadnjo pot bo nastopi] na velik četrtek ob 15. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! u— Občni zbor Splošnega ženskega društva bo 14. aprila ob 17. v društvenih pro« štorih na Cesti 29. oktobra 9. (Rimska cesta). u— Velikonočni izleti. Putontk, Ljubljana, v zvezi a Putnikom, Zagreto in Maribor, priredi za velikonočne praznike tele izlete z vlaki od 27. do 29. t m. V Split, cena samo vožnji 260 Din, cena vožnji, vsej preskrbi in vodičem 505 Din, v Benetke, cena samo vožnji 160 Din, cena vožnji, vsej preskrbi, izletom in vodičem 410 Din, na Koroško, cena samo vožnji 140 Din, cena vožnji, vsej preskrbi, Izletom in vodičem 435 Din. Vse ostale informacije v biletarnicah »Putnika«, Ljubljana. u— Izredne dobrote za velikonočno mizo, Kleeiischovo najboljšo šunko in salamo, pitane štajerske kapune |n drugo perutnino. narezke ter izvrstna vina na pipi in v buteljkah nudi delikatesna trgovina V. A. Janeš na Aleksandrovi cestj pri operi. Zlasti za izbero šunke in perutnine |e zadnji čas. ker je se nekaj kosov na razpolago. KlJfitp telefon 34—55. u— Tudi letos boste zadovoljni, ako kupite prri tt. Fr. Kham za veliko noč izvrstno Kleliševo šup> u— Za slepe. Ob godovanju prijatelja Jožeta v gostilni »pri Katrci« pod Rožnikom je zbrala družba Din 150 za slepe. Denar je prevzela uprava »Slov. Naroda«. u— Ljubljanski esperantski mesečnik. Iz« šla je mesečna številka novega esperantske-ga mesečnika »Niaj vizagoj«, ki je posvečena Kamniku in Kamniškim planinam. Vse» buje krasne slike motivov Kamnika, planin in okolice, pesem D. Vahna »Kantu«- (Poj-) nadaljevanje Sterletovih »Nepozabnih potovanj« z »Diabla vjvo« — (Vražje življenje), razpravo dr. Sommer-Batek »Načrt, kako urediti svet s kulturnimi silami, o filateliji, o slovenskih znamkah, kotiček za žene in dekleta, ki ga urejuje Minka Romanova, mednarodne pogovore in drugo. Prihodnja številka bo pa posvečena Nizozemski. Iz Celja e— Občni zbor celjskih podružnic CMD. V sredo zvečer se je vršil v Celjskem domu redni letni občni zbor moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. Zborovanje je vodil predsednik moške podružnice g. dr. Jože Bavdek, ki je v svojih uvodnih besedah orisal potrebo, pomen in naloge naše narodno-obrambne družbe. Spominjal se je pred kratkim umrlega ustanovitelja CMD, velikega rodoljuba msgr. Toma Zupana ter med letom umrlih članov in članic naše šolske družbe. Mestna občina je tudi v preteklem letu naklonila podružnicama po 500 Din podpore in omogočila običajno kresovanje na Starem gradu, kar se je vzelo z zahvalo na znanje. Iz poročil tajnika in tajnice ter blagajnika in blagajničarke smo posneli, da sta imeli podružnici skupno 458 članov in članic ter skupnih dohodkov v preteklem poslovnem letu 11.000 Din, ki so bili odvedeni druž binemu vodstvu v narodno-obrambne namene. Nato sta poročala člana glavnega vodstva gg. narodni poslanec Ivana Pre-koršek in dr. Jakob Rebernik. Iz teh poročil omenjamo svečano otvoritev narodne šole v Gradišču ob avstrijski meji, ki jo je zgradila CMD kot ponosen dom narodne prosvete Slovencem ob severni jezikovni in državni meji. Letos poteka tudi 50 let od ustanovitve prve ženske podružnice CMD, ki se je osnovala v Trstu 1. 1887. Svojega jubileja ta podružnica sicer ne more slaviti, umestno pa je, da se mi v svobodni svoji narodni državi spominjamo tega datuma, ld izpričuje, da je bila CMD ona organizacija, ld je prva pozvala slovensko ženstvo na javno prosvetno in narodno delo. Po izčrpnih poročilih članov glavnega vodstva o lanski veliki skupščini v Mari boru ter o intenzivnem prosvetnem delu Družbe za naše obmejno šolstvo sta na predlog revizorjev prejela oba odbora raz-rešnico in zahvalo za njuno požrtvovalno in vzorno delo. Pri volitvah sta bila z malimi lzpremembami izvoljena dosedanja odbora. Za predsednika moške podružnice je bil izvoljen g. dr. Bavdek, za tajnika g. Slavko Kukovec, za blagajnika g. ravn. Fr. Cilenšek, za predsednico ženske podružnice ga. Bogdana Prekorškova, za tajnico ga. Mirca Sancinova in za blagajničaerko gdč. Marica Kukovčeva. e— Naknadni letni pregled vseh motornih vozil (osebnih in totvornih avtomobilov in motornih koles), ki iz kakršnegakoli razloga še niso bila pregledana za L 1937, bo v sredo 31. t. m. od 14. do 16. na Dečkovem trgu pred »reškim načel-stvoan. Ker se motorna vozila po pregledu ne smejo več uporabljati a starimi evidenčnimi tablicami, naj se prizadeti brezpogojno udeleže pregleda, ker se potrdilo pregleda vsakega motornega vozila potre, buje tudi za sestarvo dokumentov, predpisanih za letos. Ker je bo zadnji pregled v prvem polletju, se bo proti lastnikom, ki ne bi pripeljaH svojih vozil k pregledu in ugodili v določenem roku vsem določilom glede registracije motornih vozil, postopalo strogo po zakonu, poleg tega pa bodo morali peljati svoja vozila na pregled ▼ Ljubljano. Pregled v CeOu bo za vozila s področja mestne policije, sresfkega načelstva in za okoliške sreza. o— Pomladno posipanje cest. Mee na občina razpiBUje prevoz in delno dobavo gramoza za posipanje občinskih cest. Zadevni razglas je nabit na občinskih uradnih deskah. e— Mladinska sekcija »Soče« v Celju bo imela sestanek danes ob 30. ▼ društvenih prostorih. Na sporedu je predavaajje in pogovor o onganozaoijft sekarje. Potretma, je potaoštevilma udeležba. Starejši člane dobro doli e— Nenadna smrt na utfci. KooeJewa&^ la 80-letna, v Komenskega ulica štev. 17 stanujoča branjevska, Magdalena Bražnafeova včeraj dopoldne okrog 9.15 iz mesta, domov, jo ife pred hašo priimarija g dr. Stein/eeeria v Frankopanski uilicii zadela srčna kap. Starka je na mestn izdihnila. Truplo so prepeljala na strankino stanovanje. b— Nedostojna agitacija. KoBfcor umu fe znano imajo po vseh javnifo bolnašrtcah nekake predpise hišnega reda, ki so obvezni za bolnike oskrbovance pa tudi za bohučar-sko 06ob;e. Pacientka k celjske bolnišnice pa se nam ife pritožila, da se je sestra usmi-ijenka zgražala nad njo, zakaj črta tako posvetni list »Jutro«. To nd osamljen primer takega neprimernega poetopanlia nasproti bolnikom. Mnenja rano, da ugledu nobene ij&vne bolniLšnioe ne bo v škodo in tudi zdravju bolnikov ne v kvar, če ee taki nastani opustijo, ker povzročajo samo nepotrebno ne vol jo in mržnijio. Aid pa ee naj javno razglasi, kateri časopis; so v bolnišnicah v Sloveniji prepovedani e— Khio Union Danes ob 16.15 ln »1.30 opereta »Peemii je konec« z Willviem For-sfcom in tednik, ob 18. 30 matineja: Vampir Pari-za*. KINO METROPOL, danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »VAŠKI ZDRAVNIK«. Iz Maribora a— Staro-katoliška cerkev. Oddaljenejši vernikj se obveščajo, da bo na veliki četrtek ob 18.30 pridiga, skupna spoved, nato slovesna sv. maša in med mašo sv. obhajilo. Na velikj petek so cerkveni obredi ob 8. urj, na veliko soboto ob 18.30 proslava Vstajenja. Na velikonočne praznike bo služba božja vsikdar ob 9. uri, vse v dvorani Narodnega doma. a— Burno zborovanje magistratnih nameščencev. V ponedeljek zvečer je bil občni zbor Društva magistratnih uslužbencev, ki je potekel precej burno. Prodrla je lista z g. Brandtnerjem na čelu. a— Zborovanje učiteljskega društva JUU Maribor mesto je bilo predvčeraj-šjim na H. dekl. osnovni šoli v magdalen-skem predmestju. Po predsednikovem in tajnikovem poročilu je bila sprejeta resolucija vadniškega učitelja A. Koprive v pogledu pravega flavariStva. Nafvzočno učiteljsbvo je soglasno osvojilo resolucijo učitelja Kotnika, v kateri se izraža želja učiteljstva, da bi dnevno časopisje omejilo obširno poročanje žalostnih dogodkov, kakor sa umori, poboji in slično, ker vpliva vse to kvarno na doraščajočo mladino. Učiteljica Milica Stupanova je predavala o temi: žena v poklicu. Po živahni debati je bila istotako iznešena zahteva po ukinitvi pravkar uvedenega celibata učiteljic z motivacijo, da je iskati posle« dic današnje brezposelnosti v zgrešenem svetovnem gospodarstvu, ne pa v udejstvo vanju žene v vseh poklicah. ženo so prisilile k aktivnejšemu sodelovanju težke gospodarske prilike, žena v poklicu je le posledica nikakor pa vzrok gosp Jcriza. Po žborovanju si je učiteljstvo ogledalo novo magda.len.sko šolo. >i \ P'y 9tx ris cto&Cmo ^ Mariborski obrtniki so imeli t ponedeljek zvečer v Narodnem domu občni zbor. Poročali so predsednik Vahtar, tajnik Košar in nadzornik Cerin. Društvo Šteje 110 članov. Dohodki so znašali 14.220 din, izdatki prav toliko, novi proračun pa navaja 10.420 din. Volitev letos ni bilo, pač pa sta bila izvoljena kot delegata v Okrožni odbor obrtniških združenj gg. Vahtar ta Josip Karla t— Maribor v borbi proti jetiki. V petek zvečer je bil v prostorih OUZD redni občni zbor Pratituberkulozne lige. Poročala sta med drugimi predsednik dr. M. Ipavic in upravnik podružnice OUZD Stenovec. Društvo je podpiralo tuberkulozne bolnike t denarjem in zdravili, bolne otroke pa je pošiljalo v ferialne kolonije. Tudi je skrbelo za brezplačno zdravljenje tuberkuloznih rodbin. Sklad za zgradbo azila za tuberkulozne bolnike v Mariboru je dosegel koncem februarja 286-000 din. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr, M. Ipavic, predsednik, šol. nadzornik Alt podpredsednik. Odborniki: poslanec dr. Jančič, upravitelj Stenovec. msgr. Umek. gimn. ravnatelj dr. Tominšek, dr. Vrtovec, dr. Jurečko, V. Grčar, gospe Hutterjeva in Kukovčeva, gl. urednik Kas-per, dr. Korenčan, dr. Vari, dr. Lutman, g. Meglic in strok, učitelj Ravter. Od danes naprej se toči v hotelu „0 r e 1" znano Budjevačko pivo, a— Zanimiva razprava. Včeraj dopoldne je bila pred mariborskim sodiščem razprava proti bivšemu uredniku »Ljudske pravice« Ivanu Kreftu in tovarišem v zvezi s dogodki na lanskem znanem shodu JRZ ▼ mariborskem Ljudskem vrtu. G. Kreft je bil obtožen po paragrafu 22/4 k. z^ češ da je ponaredil zborovalne znake, ld jih je izdala stranka JRZ in brez katerih ni Imel nihče dostopa na zborovabil prostor. G. Kreft Je priznal, da Je kupil 70 m slovenskega traku z namenom, da dš na posamezne trake natisniti besedilo originalnega, znaka in Jih je razdeli svojim somišljenikom. Pri današnji razpravi pa je izpovedal in so priče potrdile, da Je Kreft pozneje iz gotovih razlogov storniral naročilo natisa maka na trake. G. Kreftu ta tovarišem se Je posrečilo dokazati, da so znaka, ki so jih pri njih dobili, kupili pri zaupnikih odnosno v pisarni g. žebota, dočim je g. Žebot pri današnji razpravi zatrjeval, da so mogli znake dobiti izključno člani JRZ. Sodnik dr. Obran Je izrekel oprostilno sodba Odprto pismo g. župniku Antonu Golfa v Srednji Tast Podpisani upravičenci podružnice cerkve sv. Janeza v Bohinju in obenem tudi lastniki te cerkve smo doznali, da ste brez naše vednosti prodali iz naše cerkve kip sv. Janeza, ki je predstavljal veliko vrednort in ki je bil ponos vsega Bohinja. Ker ste kupčijo 6klenilj brez naše vednosti, smo prime rani, zahtevata z vso odločnostjo, naj se kip vrne takoj na mesto, kjer je bil nad 700 let Zahtevamo, da se to izvrši do 30. t m. Ako do tega dne ne poskrbite, da se nam vrne kip svetnika sv. Janeza, bomo prisiljenj uveljaviti svojo zahtevo pred sodiščem. Zaradi prodaje kipa in vašega obnašanja, ki ga že dalje časa opazujemo, vam izražamo svoje nezaupanje e poudarkom, da smo v veliki skrbeh, ker prodajate vse, kar so vsj Bohinjci zgradili in pnidobiii ▼ dolgi dobi. Vam je gotovo tudi znano, da so vam nasprotni vsi farana sv. Martina, ki eo mnenja, da bo v vsej fari vera opešala, če ne zapustite čimprej svojega mesta. Upamo, da ee boste ravnal; po tem mišljenju. Kar pa se tiče prodaje kipa, naj bo povedano tole: Ker eo ključarji cerkve sv. Janeza izvoljeni, odnosno samo od vas imenovani protizakonito ter tako ne zastopajo interes sov cerkve in ljudstva, ne moremo nriznata kuip6ij,kj so jih sklenili možje bre -pooblastila vseh upravičencev in lastnikov (Z dolgo vrsto podpisov je bilo tc -no FHToročeoo poslano a Polji 19t i, m^. Mož v sovraštvu ustrelil ženo Velika zakonska tragedija v Slovenskih goricah Maribor, 23. marca V m ari borki bolnišnici je umrla danes posestnica od Sv. Ane v Slovenskih goricah Suzana Kurbusova, in sicer za posledicami vnetja trebušne mrene. Vnetje je nastalo kot posledica strela ki ga ga sprožil proti Suzani Kurbusovi njen mož, ki se bo sedaj zaradi tega moral zagovarjati pred sodiščem. O smrti Kurbusove je bilo takoj obveščeno mariborsko državno tožilstvo, ki je odredilo prevoz trupla v mrtvašnico na Pobrežju, kjer je bila pokojni-ca danes T>opoldne raztelešena. Z usodo pokoj niče toplo sočustvujejo vsi, ki so jo poznali. O smrti Suzane Kurbusove so se izvedele še naslednje podrobnosti. V Lokavcih pri Sv. Ani v Slovenskih goricah se je včeraj odigrala strašna drama, ki je globoko odjeknila v vsej tamkajšnji okolici. 52-letna posestnica Suzana Kurbusova je bila včeraj popoldne zaposlena na vrtu. Nenadoma je k njej pristopil njen 40-letni mož Josip Kurbus, ki živi ločeno od nje ter se je pričel z njo prepirati. Povsem nepričakovano je lz žepa potegnil samokres ter oddal proti svoji ženi več strelov. Kurbusova se je takoj zgrudila ter v mlaki krvi nezavestna obležala Ko so domačini čuli strele, so prihiteli na vrt ter poklicali zdravnika ki je odredil prevoz težko ranjene žene v bolnišnico, tam pa je danes ponoči podlegla smrtnim poškodbam. Dobila je namreč strel v trebuh. Drobovje je bilo na več mestih prestreljeno. Razen tega je dobila še strel v desnico. > Mož je po strašnem dejanju pobegnil ln ga doslej še niso izsledili. Kakor je dosedanja preiskava dognala, sta Kurbusova že več let živela v sovraštvu ln je bil nasproti njej zelo brutalen. Pokojnica se je zato ločila od njega in je našla za ta čas streho pri svojih sorodnikih v Lokavcih. Mož dolgo ni vedel, kje je žena in jo je izsledil šele pred nedavnim. Pred kratkim je namreč Kurbusova uvedla postopanje za ločitev zakona. Zakonca pa se nista mogla zediniti glede denarnih vprašanj. Žena je zahtevala razdelitev posestva na dva enaka dela Mož pa o tem ni hotel ničesar slišati. Domnevajo, da tiči prav v tem vzrok žalostni rodbinski tragediji. Gospodarstvo Uvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Prispevki bodo v Sloveniji znašali nad 20 milijonov din Spet vlom pri belem dnevu sredi Maribora Včeraj opoldne je vlomilec obiskal Kančevo trgovino Maribor, 23. marca. V opoldanskih uraih je bil danes spet izvršen drzen vlom in sicer na najbolj eks-ponirani in najbolj prometni točki v Mariboru, na vogalu Slovenske in Gosposke ulice, kjer stoji Kanoeva trgovina. Po drznem vlomu v Bizjakovo urarno v Gosposki ulici in Znideršičevo trafiko na Aleksandrovi cesti je današnji vlom v kratkem času že tretji. Značilno je, da so bili vsi vlomi, ki so bili izvršeni v tem času. izvedeni prav na enak način in bržkone tudi po istem vlomilcu. Ko je danes nekaj minut pred 14. uro lastnik drogerije g. Maks Kane prišel v svojo trgovino, je opazil, da je trgovina že odprta in da sta bili v njem dve kmetici, ki sta čakali na postrežbo. Kancu se je to takoj čudno zdelo m je stopil najprej k blagajnama, ki pa sita bili nepoškodovani Sele, ko je prvo blagajno odprl, je videl, da je prazna. V trgovini sami pa je bilo drugače vse v najlepšem redu in se vlomilec ni dotaknil ne predalov ne omar, i v katerih so razstavljeni dragoceni foto- j grafski aparati. O vlomu je obvestil poli- ! cijo. Policijski organi so potem dognali, da je vlomilec med pol 13. in 14. uro s ponarejenimi ključi ali z vetrihom odprl zunanja vrata trgovine ter se podal naravnost k dnevni blagajni tipa »National«, ki jo je spretno odprl in vzel iz nje ves denar, okrog 1.500 Din. Blagajno je nato spet zaprl in neopaženo odšel. Značilno je. da ni vzel s seboj niti fotografskega aparata, ki je stal na pultu poleg blagajne. Tudi se ni dotaknil velike \Vertheimove blagajne. Dela! je z rokavicami na rokah, zato ni opaziti nobenih prstnih odtisov. Policija je mrzlično na delu, da izsledi vlomilca, ki že nekaj mesecev brezskrbno krade po mariborskih trgovinah. Kakor se je izvedelo, so policijski organi že aretirali nekega sumljivega moškega, ki si je z velikim zanimanjem ogledoval trgovine v Gosposki ulici. Ko so dognali njegovo identiteto ins tanovanje, so ga spet Izpustili Ugotovili so. da stanuje na Pobrežju. Ni izključeno, da je ta moški danes izvršil vlom. kajti kljub vsem poizvedbam ga do večera niso mogli nikjer najti Za državno prvenstvo Ljubljana, 23. marca. Na velikonočno nedeljo se bosta v Ljub. ljani srečala oba finalista v borbi za naslov klubskega državnega prvaka ljubljanski in novosadski šahovski kluo. Za to arečanje vlada med šahisti veliko zanimanje, zlasti še med Slovenci, ki upravičeno smatrajo, da bo njihov zastopnik uspešno branil naslov državnega prvaka. Klubsko dežavno prvenstvo velja pri nas že precej časa. Na razpolago so nam točnejši podatki v tekmovanju poslednjih 12 let. ko je v borbo uspešno posegla tudi Ljubljana in to z Ljubljanskim šahovskim klubom, ki je ves ta čas obdržal staro tradicijo enega najmočnejših klubov v državi. Za naslov državnega prvaka sta se vedno borila obe najmočnejši šahovski središči, Zagreb in Ljubljana, dočim je vzhodnejši dele naše države dosti pozneje posegel v borbo. L. 1925 sta si stala v finalu nasproti Zagreb in Ljubljana. Rezultat je bil needločen 4:4, vendar je bilo prvenstvo prisojeno Zagrebčanom, ker so za premišljevanje porabili manj časa. Naslednjo leto se je tekmovanje nekoliko zavleklo. V semifinalu je Ljubljana premagala Zagreb s 4i/i : 31/«, finale s Subotico je bil pa odigran šele 1. 1927 in je prinesel Ljubljančanom prepričevalno zmago 6:2 in prvič naslov jugoslovenskega prvaka. Zanimivo je, da sta. se isto leto, in obenem do danes prvič in poslednjič, srečala v prijateljski tekmi tudi Novi Sad in Ljubljana in so naša zastopniki zmagali s 5Vs : 2Va. Po desetih letih se bo?ta srečala na mejdanu po- novno, a tokrat v prvenstveni borbi, ld bo odločila o vprašanju prvaka Leta 1927 je bila Ljubljana izločena že v semifinalu, ko je podlegla Zagrebu s 3:5. Naslednje prvenstvo je bilo šele L 1929, na katerem pa Ljubljana na sodelovala in si je prvenstvo priboril Zagreb. Prihodnje leto sta se v semifinalu spet srečala stara tekmeca iz hrvaške in slovenske metropole. Izid je bil 2:2, toda Zagreb je bil pri žrebanju * srečnejši in je prišel v finale z Beogradom ter zmagal z 21/2 : I1/«. Ljubljančani so zaradi boljšega količnika zasedli drugo mesto pred Beogradom. V prvenstveni areni je nato za 4 leta nastal zastoj in to zaradi raznih nesoglasij v šahovskem savezu. Do po-mirjenje je prišlo L 1934 in spet so sedli k fifahovnSoam oboževalci boginje Caise. že sem i finalno srečanje med Ljubljano in Zagrebom je dalo slutiti, da imajo prvo besedo v jugoslovenskem šahu spet Slovenci. Poraz Zagrebčanov je bil naravnost katastrofalen: s 7:1 ao morali kloniti sijajno razpoloženim Ljubljančanom. Tudi v finalu ni šlo Beograjčanom dosti bolje kakor Zagrebčanom, Ljubljana je zmagala s 5Vj : 2V* in si s tem že drugič osvojila naslov državnega prvaka, ki ga je obdržala vse do letos, ko se po triletnem presledku spet oddaja ta naslov. V semifinalu je letos, kakor znano, Ljubljana prepričevalno izločila Karlcvčane s 5Vi : 21/2, kakšen bo pa izid finala z Novim Sadcim, bo pokazala velikonočna nedelja. Ljudje, cene se dvigajo! »Borovo«, glas i! o sotrudnikov zveze Bate v Borovu. prinaša, članek pod naslovom »Potrošniki, cene rasejo«, ki ga zaradi njegove aktualnosti in zanimivosti obiavlljamo, kakor sledi: Zakaj? Tako boste vsi vprašali že zaradi naslova, mi pa vam odgovarjamo tole: Poročila svetovnih borzjavljajo: Cene kož stilno naraščajo. Od lani se je cena sirove kože podvojila. Na tržišču gumija cene tudi vrtoglavo skačejo in 90 že na 135 odstotkov višje, kakor so bile lani. Naše časopisie pa piše: Narodna skupščina je sprejela amandman finančnega zakona po katerem se bo na obutev plačevala trošarina po 1 do 12 Din za par obuvala. Producenti pravijo: Skok cen sirovi n in nova davčna bremena so izpremenila naše dosedanjo kalkulacie v prah in pepel. Naše stare zaloge so izčrpane, nabavljati pa se morajo nove sirovine in izdelovati nove proizvode za katere pa se sedaj zarad; novih razmer zahtevajo nove kalkulacije. Vse kalkulacije delamo v upoštevani cen siro-viri in trošarin in, ko moramo zdaj vpošte-va".j nove trošarine in cene. kaže. da morajo biti naš: izdelki za 25 do 30 odstotkov dražji Zavedamo 6e. da bo ta podražitev zmanjšala konzum in seveda tudi produkcijo ter zaradi tea po eden par obuva'a na leto. Praktično pomeni to, da je preko polovice našega prebivalstva bosega in nezadostno obutega. Tsto^isno pa v raznih sosednjih državah pri de na enega prebivalca na leto tri do štiri pare obuval. Dnsle; :e bilo tako a kako ho 5elp posle, ko bodo pri nas cene obutv; povišane. Pri nas bodo tudi oni. ki so se "0-sle; lahko obn!i. ostali bosi in ni izk%čeno da bomo nekda1 bosi vsi. ker je troš. rinska odredba uvrstila, nhuvalo v vrsto luksuznih potreb Obuvala so se znašla v isti vrsti s parfe-mi. likerji, dragocenim krznom jn južnim sadjem. Ne samo, da so obuvala nepričakovano dosegla uvrstitev v vrsto luksuznih potreb, je pri novih odredbah še to. da so najnavadnajša obuvala doživela redko, nepričakovano čast izenačenja z luksuznima obuvali. Tako n. pr je za par navadnih opank ista trošarina kakor za luksuzne čevlje, ki stanejo 300 Din. Zaradi vsega tega bo najbolj obremenjeno ono obuvalo, ki je potrebno najrevnejšim slojem. 1. april, ko bodo te nove trošarine stopile v veljavo, bo za reveže že zaradi tega najtemnejši dan. Moramo pa biti dovolj močni, da resnici pogledamo v oči. Potrošnik po napel vse svoje si'e, da tud,- v novih razmerah pride do tega, kar neobhodno potrebuje. Mnogi bodo storili vse, ker se zavedajo, da pomeni čas, v katerem živimo: Živeti ali umreti. Hudo pa se motimo v mislih, da s takima novimi bremeni ni najmanj podvoreno število onih ki napol bosi gazijo po blatu, njivah in pešpotih, ko baš za nje ni obutev nikdar predstavljala luksus. pač pa jim je veljala toliko kakor vsakdanji kruh. Potrošniki in izdelovalci, ki trpijo zaradi naraščanja cene veliko škodo, so brez moči. Na noben način se ne morejo braniti proti zlu. ki rim preti. Skupna nesreča pa bo združila potrošnike in fedelovatelje v skupni borbi profci zvišanju cen. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 23. marca Ljubljana 7. 748.6, 10.0, 60, NEN6, 6, dež, 17.0; Maribor 7. 747.1. 10.0, 70, S4, 4, dež, 2.0; Zagreb 7. 750.2. 10.0, 70, NI, 2, dež, 9.0; Beograd 7. 754.0, 11.0, 60, EiSE4, 7, —, —; Sarajevo 7. 754.4. 7.0. 95, SI, 10, dež, 1.0; ^kopl je 7. 760.3, 5.0, 95. O. 6, —, —. Temperature: Ljubljana 12.0, 7.2; Mari» bor 14.0, 8.0: Zagreb 160, 8.0; Beograd 17.0. 100; Sarajevo 15.0, 66.0; Skopli« 18.0, 4.0; Split 15.0. —. Razširjajte »Jutro"! Kakor Je že poročalo ponedeljsko »Jutro«, je minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič dal listom izjavo glede uvedbe starostnega zavarovanja delavcev. Na podlagi pooblastila iz § 89, finančnega zakona za 1. 1936/37 je predpisal uredbo, po kateri se s 1. septembrom letošnjega leta prične izvajati zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti po zakonu o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922. Kakor znano bi se moralo starostno zavarovanje po določbah zakona o zavarovanju delavcev pričeti izvajati v smislu § 209 tega zakona s 1. julijem 1925. Do uvedbe tega zavarovanja pa ni prišlo in se je uvedba odlagala s finančnimi zakoni. Z uredbo, ki jo je minister za socialno politiko podpisal 21. marca, je sedaj določeno, da se to zavarovanje prične izvajati 1. septembra, m sicer na osnovi zakonskih določb, ki jih že vsebuje zakon o zavarovanju delavcev. V svoji izjavi je minister za socialno politiko poudaril, da bo uvedba starostnega zavarovanja razbremenila bolniško zavarovanje, na čigar breme padajo sedaj pogosto stari onemogli delavci. Tako bo izvedba tega zavarovanja pomenila tudi sanacijo bolniškega zavarovanja. Obenem pa bo to zavarovanje izzvalo zmanjšanje brezposelnosti, ker stari delavci, ki bodo imeli pravico do rente, ne bodo več primorani iskati si posla. Seveda pa se bodo te posledice pokazale šele po letih, ko bodo potekle karenčne dobe, kajti zavarovani delavci bodo imeli pravico do invalidske rente šele po štirih letih zavarovanja, do starostne rente pa šele po 10 letih zavarovanja in pri starosti preko 70 let. Končno navaja minister za socialno politiko, da bo uvedba starostnega zavarovanja povzročila zmanjšanje upravnih stroškov za socialno zavarovanje, ker bo to zavarovanje upravljal isti uradniški aparat, ki sedaj upravlja bolniško in nezgodno zavarovanje. Obenem napoveduje minister za socialno politiko, da namerava podvreči reviziji vse uradno poslovanje ustanov za delavsko zavarovanje, zlasti pa zdravniško službo in sicer z namenom, da se zmanjšajo izdatki in da se uvede racionalno zdravljenje delavcev. V tej zvezi namerava izvesti tudi potrebne ukrepe, da se po možnosti nekaj zmanjša prispevek, Id se sedaj plačuje za bolniško zavarovanje, tako da bi se na ta način nekoliko zmanjšalo novo breme, ki ga bo delodajalcem in delavcem naložila uvedba starostnega zavarovanja. Določbe zakona Po zakonu ima zavarovanec pravico do rente ob onemoglosti šele tedaj, če je vplačal 200 tedenskih prispevkov (t. j. po nekaj manj nego štirih letih); pravico do starostne rente si pridobi s dovršenim 70 letom, če je vplačal najmanj 500 tedenskih prispevkov (t. j. nekaj manj nego 10 let). Svojci pa imajo pravico do rente in podpore, če je zavarovanec plačal najmanj 100 tedenskih prispevkov. Do invalidske rente ima pravico oni zavarovanec, ki je trajno onemogel, razen če je onemoglost posledica nezgode v obratu in zavarovanec še uživa nezgodno rento. Do take invalidske rente ima zavarovanec tudi pravico, če je začasno onemogel, in sicer tedaj, ko mu v bolniškem zavarovanju poteče pravica do hranarine (po § 45, točka 3) dokler traja ta onemoglost. Kot onemogla se smatra ona oseba ki zaradi bolezni, starosti ali drugih hib ne more zaslužiti z delom po svojih močeh in sposobnostih glede na izobrazbo in dosedanji poklic niti tretjine onega, kar zaslužijo z delom telesno in duševno zdrave osebe iste vrste. Z dovršenim 70 letom starosti pripada zavarovanim osebam renta brez dokaza onemoglosti, kot starostna renta. Obremenitev za dravsko banovino — preko 20 milijonov Din Po zakonu o zavarovanju delavcev znaša tedenski prispevek za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt 18% dnevne zavarovane mezde, kar pomeni 3% zavarovanega zaslužka. Bolniški prispevek je bil zadnja leta, kakor znano, ponovno zvišan in znaša sedaj 42% dnevne zavarovane mezde, kar predstavlja 7% zavarovanega zaslužka, tako bo treba od 1. septembra t. L plačati za bolniški m starostni prispevek (brez nezgodnega prisveka, ki ni povsod enak) skupaj 10% zavarovanega zaslužka. Polovica teh prispevkov odpade na delodajalca, polovica pa na delavca. Zakon nadalje določa, da Osrednji urad za zavarovanje delavcev lahko predpiše podjetjem ki so posebno škodljiva za zdravje in življenje nameščencev in so združena s posebno nevarnostjo za onemoglost ali smrt, poleg rednega prispevka, še poseben prispevek v breme delodajalca, da se pokrijejo večji stroški zavarovanja za taka podjetja. Prispevki, zbrani zaradi zavarovanja ob onemoglosti, starosti in smrti, se smejo uporabljati izključno za rente in podpore, določene v zakonu za zbiranje premijske rezerve po načelih zavarovalne tehnike in za ustanavljanje posebne zavarovalne rezerve, katere višino predpiše minister za socialno politiko in ne sme presegati 10% premijske rezerve po tem zavarovanju, m končno za kritje upravnih stroškov, kolikor se ne pokrivajo z državno subvencijo. Na vprašanje, koliko bo znašala skupna obremenitev zaradi uvedbe starostnega zavarovanja, danes še ni mogoče točno odgovoriti. Lani je bilo pri Okrožnem uradu v Ljubljani povprečno zavarovanih 86.000 delavcev s povprečno dnevno zavarovano mezdo 22.60 .Din. Njih celotni zavarovani zaslužek je znašal 582 milijonov Din. če se število zavarovancev ne bi povečalo, bi znašala skupna obremenitev zaradi uvedbe starostnega zavarovanja 17 in pol milijona Din. Prišteti pa je še zavarovance, ki so zavarovani pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu in teh je okrog 8000 s povprečno zavarovano mezdo 34 Din. Od tega Števila pa odpade približno ena četrtina; to so oni nameščenci, ki so že pokojninsko zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Tako bi prišlo v poštev za zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev 6000 zavarovancev TBPD. Pri tem ; številu bi znašal starostni prispevek okrog j 2 milijona Din Ce Se upoštevamo, da je letos število zavarovancev pri Okrožnem uradu večje nego je bilo lani, potem lahko računamo, da bo skupna obremenitev zaradi uvedbe starostnega zavarovanja v dravski banovini presegla 20 milijonov Din. Za vso državo pa nam enak račun pokaže, da se bo nova obremenitev gibala na višini okrog 110 milijonov Din. Socialne dajatve v Sloveniji preko 120 milijonov Po uvedbi starostnega zavarovanja delavcev bo bodoča slika socialnih dajatev, ki se bodo pobirale v Sloveniji naslednja: SUZOR: bolniški prispevki 45 milijonov Din nezgodni prispevki 10 « « starostni prispevki 20 € € Pokojninski zavod: pokojninske premije 23 € € Bratovske skladnice: bolniški, nezgodni in pokojninski prispevki 24 c « Skupaj 122 milijonov Din Skupna obremenitev zaradi socia'nih dajatev bo torej znašala v Sloveniji, ko dobimo starostno zavarovanje, na leto okrog 122 milijonov Din. Višina rente Po zakonu o zavarovanju delavcev znaša invalidska renta, če nastopi onemoglost dokler ni vplačanih 500 tedenskih prispevkov (dokler zavarovanec ni zavarovan 10 let) osemkratni znesek na leto vplačanega prispevka. V dravski banovini znaša povprečna dnevna zavarovana mezda 22.18 Din. Ker so tu zavarovani tudi vajenci, bo morda povprečje onih, ki pridejo v poštev nekoliko večje, če vzamemo za podlago računa dnevno zavarovano mezdo 25 Din, tedaj bi znašala na podlagi te zavarovane mezde izračunana invalidska renta okrog 160 Din na mesec. če pa je vplačanih vsaj 500 tedenskih prispevkov znaša invalidska odnosno starostna renta 12 krat ni znesek povprečnega letnega prispevka. Pri zavarovani mezdi 25 Din bi znašala mesečna invalidska odnosno starostna renta okrog 250 Din. V tedne prispevkov se po zakonu računajo samo oni tedni, za katere je prispevek resnično plačan, razen tega pa še oni tedni, v katerih je opravljal zavarovanec vojaško službo in oni tedni, v katerih je prejemal zaradi bolezni hranarino. Ob času vojaške službe plačuje prispevek država. Pravica od invalidske rente teče od dne, ko je nastopila onemoglost in traja ves čas, dokler traja onemoglost. Pravica do starostne rente pa teče od dne, ko dovrši zavarovanec 70 let. Nadalje predvideva zakon še posebne rente in podpore za slučaj smrti zavarovanca, in sicer pogrebnino, ako nima pravice do pogrebnine po bolniškem zavarovanju, za zavarovanca v višini 50 kratne-ga zneska poslednje zavarovane mezde, za rentnika pa v višini 30% njegove rente. Nadalje je predvidena po smrti zavarovanca ali rentnika dečja renta za vsakega zakonitega in nezakonitega otroka pod 16 let starosti v letnem znesku yK roditeljske rente; vdova pa dobi podporo v obliki rente za tri leta v višini % moževe rente. Zakon nadalje predvideva, da se v državni proračun vstavi vsako leto vsota, iz katere se zvišujejo one invalidske in starostne rente, ki ne dosezajo 1500 Din na leto. Vsebuje tudi določbe za primer, če je bil kdo zavarovan pri Pokojninskem zavodu in preneha ta obveznost ter obenem nastopi obveznost po zakonu o zavarovanju delavcev. V tem primeru Be všteje čas zavarovanja pri Pokojninskem zavodu v zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev. Od dne, ko se uvede zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, pa se omeji pravica do povračila premij po § 25 zakona o pokojninskem zavarovanju, tako da se ne vrača oni del vplačanih premij, ki bi pripadli zavarovani osebi, ko bi bila zavarovana po zakonu o zavarovanju delavcev. Gospodarske vesti = Priprave za gradnjo proge Črnomelj— Vrbovsko. Iz Beograda poročajo, da se v poslednjem času pospešeno vršijo dela v zvozi s trasiraniem železniške proge Črnomelj— Vrbovsko. Gradbeni stroški so preračunani na 125.600.000 Din. = Bilance zagrebških denarnih zarodov. Od velikih zagrebških denarnih zavodov je zagrebška Gradska štedionica kot prva objavila svojo bilanco, ki kaže nov znaten napredek. Hranilne vloge so se v teku lanskega leta ponovno povečale, za 79.6 miliš iona Din in so znašale ob koncu leta 513.8 milijona Din nasproti 434.2 milijona Din pred enim letom in 373.4 milijona Drin pred dvema letoma. Hranilnica je že leta 1935. vrnila Narodni banki ves ree6kontni kredit pri Narodni banki. Znaten dotok novih sredstev je bil le deloma uporabljen za nove kredite, zato se je vsota razpoložljivih likvidnih sredstev ponovno dvignila in se je povzpela na ogromen znesek 236.6 milijona Din (od tega je v 6amj blagajni 173.5 milijona Drn, na žirovnih računiih pri Na- | rodni banki in Poštnj hranilnici 27.5 milijona Din in v državnih blagajniških zapiskih 35 milijonov). Tako je imela lani hranilnica v gotovinskih sredstvih 39°/o vse obratne glavnice odnosno 45°/o vseh hranilnih vlog. V svoji kreditni politiki je bila hranilnica nadalje rezervirana, pri dolgo« ročnem nalaganju sredstev. Tako opažamo, da eo hipotekama posojila ponovno nazadovalo od 17.4 na 14.9 milijona Din, narasla pa so menična posojila od 73.1 na 97.1, posojila po tekočih računih od 46.3 na 49.1, posojila zagrebški občini pa od 60.7 na 68.2. V zadnjih letih se je znatno povečal račun lastnih podjetij, in sicer od 20.5 milijona Din ob koncu .leta 1934, odnosno 33.4 milijona Din ob koncu leta 1936. na 40.8 milijona Din ob koncu lanskega leta. Skupaj eo rezervni fondj dosegli vsoto 40.9 milijona Din. Navzlic okolnosti, da je hranilnica držala lako obilna sredstva brezobrestno v blagajni, je lani zabeležila čisti do? biček v višini 4.3 milijona Din. — Tudi zagrebška Jugoslovenska udružena banka objavlja svojo bilanco za preteklo leto, ki izkazuje nadaljnje povečanje hranilnih in kontokorentnih vlog na 351 milijonov naproti 334 milijonom pred enim letom in 296 milijonom pred dvema letoma; od tega odpade na nove hranilne in kontokorentne vloge'207 milijonov nasproti 145 in 72 milijonom v prejšnjih dveh letih. Po predlanski rekonstrukciji znaša osnovna glavnica 18.5 milijona Din, prioritetna glavnica (408/* starih vlog) pa 41.5 milijona Din. Specialni rezervnj fond se je iani zmanjšal od 54.2 na 45-8 milijona Din. Blagajniška sredstva zavoda so izkazana v višini 36.6 milijona Din. Bilanca zaključuje s čistim dobičkom 6.3 milijona Din, to je prav tol ko, kakor v prejšnjem eiu. Dobave: M eni oddelek direkcije državnih železi iL. v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponud' .1 dobavo razne železnine. Dravska delavnica v Ljubljani (Kobarid-ska ul. 43) sp.ejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo nafte, oglja, tovotne masti, bencina, strojnega olja, cevi, pločevine i. dr. in do 27. t. m. za dobavo raznih strojnih delov. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo železa, pločevine, laka, kositra, grafita v prahu, mikrofonov i dr. ter jekla za magnete. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo 18.000 m jeklene vrvi. Borze 23. marca Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu avstrijski šilingi trgovali po 8.00, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih prav tako po 8.00, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.25. Nadaljni padec tečaja avstrijskih šilingov je zadnje dni zaustavila Narodna banka, ki spričo velike ponudbe kupuje šilinge na trgu po 8.00. Nemški klirinški čeki so nadalje slabi in stanejo v Ljubljani 11.89, V Beogradu 11.90 in v Zagrebu 11.9450, odnosno za konec marca 11.9650 in za konec maja 12.00. Na zagrebškem efektnem tržišču se je popuščanje tečajev tudi danes nadaljevalo. Vojna škoda, ki se je prejšnji teden povzpela na 425, je že včeraj nazadovala na 414, danes pa je ponovno popustila in je bil zabeležen promet po 405 (v Becgradu je bi) promet najprej po 408, ob zaključku pa po 403). Tudi tečaje ostalih državnih papirjev so nekoliko nazadovali. Do prometa je prišlo še v delnicah Trboveljske po 280. Oevtze Ljubljana. Amsterdam 2395.16—2409.76, Berlin 1759.03—1772.91, Bruselj 736.94— 742.01, Curih 996.45—1003.52, London 213.43—215.49, Newyork 4344.76—438.07, Pariz 200.92—202.36, Praga 152.54—153.64, Trst 229.69—232.77. Curih. Beograd 10, Pariz 20.1675, London 21.4450, Newyork 439.125, Bruselj 73.95, Milan 23.1250, Amsterdam 240.25, Berlin 176.60, Dunaj 80.40, Stockholm 110.55, Oslo 107.75, Kobenhavn 95.70, Praga 15.31, Varšava 83.10, Budimpešta 86 Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 405 ■— 406, 6% dalm. igrarne 71.75 den., 7% invest. 87.50 den., 7% Blair 82 — 85, 8% Blair 93 — 95; delnice: PAB 195 — 212, Trboveljska 280 — 290, šečerana Osijek 195 den., Osiječka ljevaonica 160 —■ 170, Gutmann 40 — 50, Danica 39 — 41, Isis 16 den. Beograd. Vojna škoda 403 — 404 (403 — 408), za maj 400 den. (398), 6% begluške 74 — 75 (75), 6% dalm. agrarne 72 — 74.50, 7% stabiliz. — (87), 7% Drž. hip. banka 97 — 100, 7% Blair 84 — 86, 8% Blair 97 bi., PAB 197 den. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 23. marca. Začetnj Pšenica: za maj 139.125, za julij sept. 124.125; koruza: za julij 105, za sept. 102. + Winnipeg. 23. marca. Začetnj tečaji: Pšenica: za maj 140.375, za julij 137, za okt 126.50. 4- Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: (78 kg): baška sremska 162 — 164 slavonska 162 — 164 banatska 160 — 164 baška, potiska 170 — 172. Oves: ba?ki, sremski, slav. 104 — 106. Rž. baška 137.50 — 140 Koruza: baška in fremska 85 — 86 banatska 84 — 85 sremska 6ušena par Indija 92 — 94 Moka: ba* ška in banatska »Og« in »Ogg« 245 — 255. »2« 225 — 230; »5« 205 — 215; »6« 180 — 190; »7« 150 — 160, »8« 102.50 — 107.50. Otrobi; haški banatski 81 — 88. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 245 -I- Budimpeštanska terminska borza (23. t m.) Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.12 — 12.13, za julij 12.63 — 12-61. ŽIVINA -f Mariborski sejem za živino. Na živinski sejem so v torek 23. t. m. pripeljali 2 konja, 5 bikov, 110 volov, 373 krav in 6 telet, to je skupaj 496 glav živine. Prodajali so debele vole po 4 do 4.50 Din za kg žive teže, poldebele po 3.50 do 4, plemenske po 3.25 do 3.75, bike za klanje po 3.20 do 3.60, debele klavne krave po 3.25 do 4.50, plemenske po 3 do 3.75, krave za klo-basarje po 1.80 do 2.50, molzne krave po 3 do 3.75, breje po 2.75 do 3, mlado živino po 3.50 do 4, teleta po 4.50 do 6 Din. Prodanih je bilo 276 glav. tečaji: 126, za Se ena sttka o nesreč v Taylaru Svojci iščejo otroke pod razvalinami šole, Id je zletela v zrak Hiša pod zemljo Meter debela železobetonska plošča - Vhod skozi dva predora - Periskop Bogat Anglež si je izmislil podzemeljsko bivališče. »Streha« te edinstvene hiše tiči 8 m pod površino zemlje in stene eo iz meter debelih železobeionskih plošč. Dva predora vodita v notranjost poslopja. Udob Bceti ee v njem ne bo manjkalo. >Vila< ima štiri sobe z vsemi stranskimi prostori. Vsi prostori eo svetli in zračni. Posebne naprave skrbe za močno razsvet- ljavo, tako da lastnik lahko spremeni noč v dan. Z nekoliko kretnjam} si mož v vsakem prostoru posebej lahko stvori posebno »podnebje«. Podzemljska hiša ima celo »okna«. Sestoji iz zrcal in so podobna podmorniškim periskopom. Z obračanjem teh periskopov si lahko mož ogleduje ves prostrani vrt pred hišo, ne da bi mu bilo treba stopiti niti korak na plan. Meč islama To je meč, Id je bil v Afriki izročen Mns-soliniju. Izročil mu ga je, kakor znano, izven Tripolisa berberski knez Jusuf. Meč je obložen s srebrom in zlatom Po drami v Tayl©ra V nedeljo, na prvi dan pomladi, so v Tayloru pokopali žrtve eksplozijske katastrofe v New Londonu. Udeležba ljudskih množic je bila ogromna. Medtem 60 oblastva uvedla preiskavo zaradi nesreče. Strokovnjaki so _ že podali svoje mnenje o stvari in poudarjajo, da je nastala eksplozija zaradi tega, ker je imelo poslopje stene iz votlih zidakov, ki 60 se napolnili z uhajajoči™ zemeljskim planom. Šolske prostore so greli s tem plinom zato, ker je bil to najcenejši način kurjave. Zastopnik tvrdke, ki je svojčas dobavila napravo za kurjavo, je opozoril šolske oblasti na nevarnost, kateri bo izpostavljena zgradba, toda merodajnd činftelji ee niso dalje brigalj za stvar. Zato so soodgovorni za nesrečo, k[ je zahtevala toliko človeških življenj. Žreb odločil o dediščini Lansko leto je umrl na Madžarskem baron Rudolf Schossberger, ki je zapustil med drugim 7.000 oralov veliko posestvo po polovici svoji hčeri, po polovici pa svojima mladoletnima vnukoma. Dedičem je razdelitev tega posestva, ki ga cenijo na 4% milijona pengov, povzročila velike težave, zato so poklicali na pomoč strokovnjaka, ki je po daljšem proučevanju napravil načrt za razdelitev. Sedaj pa se dediči spet niso mogli sporazumeti, kateri del naj pripade hčeri in kateri vnukoma. Končno so se zedinili za žreb, ki je dokončno odločil to težavno vprašanje. Samomorilne torpedovke Angleži iščejo pogumne mornarje, ki so pripravljeni umreti »Daily Herald« poroča, da išče angleška admiraliteta mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni služiti na novi vrst: vojnih ladij, tako zvanih »samomorilnih čolnih«. To so majhni čolni z zelo močnimi motorji, ki so oboroženi z dvema cevema za izstreljevanje torpedov in z nekoliko strojnicami. Na vsaki teh malih torpedovk je posadka sedem mož. Baje morejo te ladjice pluti z brzino 60 km na uro. Uporabljali jih bodo za zaščito obrambe, a tudi za odprte pomorske bitke, v zadnjem pri- j meru jih bodo spuščali s krovov velikih vojnih ladij. Čolni se bodo morali približati sovražnim ladjam potem na sto metrov, da bodo lahko z uspehom izstrelili svoje torpede. To pomeni, da jih s skoraj stoodstotno sigurnostjo same čaka poguba. »Daily Herald« pripominja, da išče admiraliteta baš z ozirom na nevarnosti, ki čakajo te ladjice, za njih posadke le mornarje, ki še ne štejejo 30 let. Tajlnstveni nagajivec v radiu Nemci ga nikakor ne morejo iztakniti Nedavno smo pisali, da se nemška tajna policija trudi na vso moč, da bj odkrila skrivno oddajno postajo, ki vsak večer ob 10. uri na valu 29.8 metrov oddaja svoja poročila. Ugotovili so, da posluje ta nagaji* vec blizu češkoslovaške meje, zato so sumili, da morda prihajajo valovi z druge strani meje. Zagotovila praške vlade in kasnejše ugotovitve pa so policijo le prepričale, da mora zlikovce loviti na svojih tleh. Vsa nemška javnost je te dni napeto prisluškovala tem poročilom in je bila zelo nejevoljna, da je oblast sama napravila postajo, ki na istem valu oddaja razne glasove in šume, da moti oddajo vesti. Tako so culi Nemci le odlomke kritike zu« nanje politike:... polom na Madžarskem, lepe' milijoni zapravljeni,... zločinska pu-etolovščima na Pirenejskem polotoku ... Vesti. kj se tičejo Italijanov na Španskem, pa nemška policija ne motj s svojim aparatom. Dopustila je poročilo o velikanskih izgubah pri Brihuegi. Na italijanski strani je padel en general, šest polkovnikov jn mnogo častnikov. ujetih je bilo 232 vojakov. Kot posebno zanimivo«* pripoveduje tajni nagaji-vec. da se ie v bojih proti Italijanom odlikovala posebno 6kupina garibaldincev, kj se borijo ob rami Madrida. Z razločnim posmehom v glasu je povdaril napovedovalec: Garibaldi je potolkel Mussolini ja, na» to pa je rekel: Lahko noč, gospoda, jutri Naročnik? „ Jutra" so zavarovani za 10.000 Din zopet ob 10. zvečer, kljub Gestapo in na njeno jezo! Posebno tenkoslišni poeJušalci zagotavljajo, da so na koncu slišali 'še poreden: He, he, he. Novi angleški kovanci Poseben dekret angleškega kralja prinaša glede novega denarja, ki ga pričnejo v kratkem kovati, velike in zanimive spremembe. Prvič po srednjem veku bo Angleška dobila spet oglat denar, in sicer dvanajsterokoten kovanec za 3 pence. Prvič po več desetletjih bodo nakovali tudi večje množine kovancev po 5 šilingov. Ostali kovanci dobe spremembe v svojih podobah. Na enem izmed obeh kovancev po 1 šiling bo stalo kraljici v čast znamenje Škotske, osat. Najmanjši kovanec, farthing, bo imel sliko najmanjšega angleškega ptiča, in sicer kraljička. Oče z 28 otroci V Ogrskem Brodu na Češkoslovaškem Bvi 65 letni Karel Mudrak, ki se je v svojem 23. letu oženil z neko Slovakinjo. Ta žena mu je rodi4a enajst otrok ter je umrla v času, ko je bil mož v Nemčiji in na Poljskem, ka mor je šel za delom. Vrnil se je domov in se čez eno leto ao« pet oženil. Druga žena mu je rodila sedemnajst potomcev. S tem obilnim blagoslovom v hiši je našel Mudrak končno stalno službo v Ogrskem Brodu. Te dni je govoril z nekim reporterjem. kateremu je izrazil nado, da bo dobil še 29. in 30. otroka. Toda če se mu narodita še dva potomca, bo v zadregi za imena. 2e zdaj ne ve, kako se imenujejo vse njegovi otroci, še manj seveda more navesti imena svojih vnukov in vnučic. Smrt po rokoborbi Madžarski rokoborec Czaja je umrl te dni ponoči, zadet od kapi. Zvečer pred smrtjo je še nastopil v neki budimpestanski areni in je premagal svojega nasprotnika, po narodnosti Francoza. Borba pa ga je tako utrudila da so morali po zmagi pozvati k njemu zdravnika. Nekaj ur pozneje je umrl. Ufa ima nove gospodarje Večino delnjc filmske družbe >Ufa« v Berlinu je te dni prevzela od politika in gospodarstvenika Hugenberga posebna skupina nemških bank pod vodstvom Deutsche Bamk u. Diskonto-Gesellschaft. »Ufa« ni v zadnjih letih več toliko nesla kakor pred režimom narodnih socialistov. Vodstvu, t. j. Hugenbergu, so tudj očitali, da postaja na« zadnjaški. Maršal Focli prt Napoleonu Te dni, na dan osme obletnice smrti maršala Focha, so prenesli smrtne ostanke francoskega vojskovodje iz svetovne vojne v pariški Dom invalidov, kjer so jih položili v bližino Napoleonovega sarkofaga Najlepša ljubavna pisma Ženska pisanja so boljša od moških Pred nekim časom je neka francoska psihologinja objavila v listih oglas, da išče najlepša ljubezenska pisma. Uspelo ji je, da je sestavila ocenjevalni odbor iz uglednih osebnosti in da je dobila denar za nagrade, ki naj bi znašale 100 do 1000 frankov. Tisk je prizadevanje ge. Gaillartove, kakor se imenuje ta prizadevnica, podprl Z vojaške parade v Libiji Mussolinijev vhod v Tripolis je bil zelo slikovit. Diktatorja sta spremljala dva vojaka, ki sta nosila na ramah liktorski snop čaščenj© hudiča je povzročilo lakoto Moč „črne magije" v Liberiji V afriški zamorski ljudovladi Liberiji ima »črna magija« takšno moč, da je tajna sekta častilcev hudiča povzročila lakoto. Vlada je bila prisiljena, da nastopi proti temu z raznimi ukrepi. Zadnja letina riža je bila v Liberiji tako skopa, da je nastalo v deželi veliko pomanjkanje tega živila, ki tam nadomestuje vsakdanji kruh. Vlada je ugotovila, da je povzročila to nesrečo sekta oboževalcev hudiča, ki zbira svoje mcške konvertite v samotnih gozdnih šolah. Tam so jih držali zaprte celo po pet let. Med tem se ni nihče brigal za njih riževa polja doma. Skoraj tretjina Liberijcev je pristopila k sekti, novi pristaši se stalno oglašajo in tako je lahko razumeti, da je zašla dežela, kar se tiče obdelovanja zemlje v težak položaj. Vlada je sedaj odredila, da morajo v štirih tednih zapreti vse gozdne šole sekte, njih učenci pa se morajo vrniti domov k delu, da se prepreči lakota vsaj za to leto. Vlada pa nima poguma, da bi sekto razpustila. To bi bilo tudi izredno težko, kajti večina liberijskih uradnikov je baje včlanjena v sekti. Kdo je skrivnostni Stevenson? Upokojeni uradnik neke odvetniške pisarne v Londonu Skivnostni Francis Stevenson, ki je 9. decembra lanskega leta pri sodišču v Londonu ugovarjal ločitvi zakona ge. Simpsonos Posledica silnih deževij na Angleškem Na tisoče mož je skušalo odvrniti poplavno katastrofo od Barwaya zadnji teden. Toda sila vode je na koncn zmagala, čez podrte jezove se je razlila po zemlji navzlic jeklenim čolnom* § katerimi bo jo skušali zadržati ln zajeziti ve, nj kakšna izmišljena oseba, temveč upokojeni uradnik neke londonske advokatske pisarne. Je mož šestdesetih let s prijaznimi očmi jn z brki na muho (kakor jih nosi Hitler). Reporterjem, ki so ga začeli oblegati čim je zapustil sodno palačo, je izjavi, da se je misel, da bi protestiral proti ločitvi zakona ge. Simpsonove, porodila v njegovi glavi. Odločno je zavrnil sum, da bi ga kdo drugi napotil k temu. Ugovor na sodišču je prijavil dne 9. decembra, torej med krizo in pred odstopom Edvarda VIII. Že 14. d ©s cembra pa je sporočil, da jemlje ugovor nazaj, to pa zaradi tega, ker ga je odstop kra3ja močno ganil. Ga. Simpeonova ee je za razpravo na Jožefovo pred londonskim eodižčem zelo zanimala Iz njene okolice poročajo, da ni šla po obedu spat, kakor dela vsak dan, da 6i s počitkom ohrani mladostnost, marveč je govorila takoj s svojim pravnim zastopnikom v Londonu, ki jo je zaradi tega č^kal pri telefonu. Rubinsteinovo truplo Pri urejevanju moskovskega, pokopališča so odprli nedavno tudi krsto v 1. 1881. umr lega skladatelja Rubinsteina. Delavci so strmeli. Truplo pokojnika je bilo skoraj nedotaknjeno, tudi obleka je bila še čisto dobro ohranjena. Truplo so izročili antropološkemu zavodu, kjer so učnjaki ugotovili, da se je razpadanje mrliča ustavilo že takoj v začetku. Truplo bodo zdaj bal-zamirali in upajo, da ga bodo lahko phra-nili x mumificiranem stanju, tako v prestolnici, kakor v provinci. Jrrt- ("•akovali so močnega odziva. Toda odziv j« bil slaboten, prispelo je le nekoliko stotin ljubezenskih pisem. Med pisci so imeli pretežno večino moški, ki so pa poslali bolj ali manj stilizirane, neizvirne prisege ljubezni. žirija je bila vsaj mnenja, da so bila ženska pisma boljše kakovosti. Prvo nagrado je prejela neka kmečka mladenka iz Provence. Nje pismo je bilo tako toplo in prisrčno, da se je ocenjevalni odbor soglasno odločil za to, da ga nagradi s 1000 franki. Drugo nagrado ja prejel mlad Parižan, tretjo pa neki ne več mlad moški, ki je vso svojo ljubezen in hrepenenje položil v en sam stavek: »Nepozabna Yvonne! če še misliš name ali ne, če si v vseh teh letih našla drugega ali pa ostala sama, če si še živa ali mrtva: jaz sem ostal neomajno, nepoučljivo, nepoboljšljivo Tvoj Pierre!« In ta stavek je imel čudne posledice. Odbor je nagrajena pisma namreč objavil v listih. Seveda ni imenoval njih avtorjev. Kratko nato pa ie prejela ga. Gaillartova vprašanje neke dame z dežele, da-li bi jI ne mogla povedati imena in naslova moža. ki je dobil tretjo nagrado. To se je zgodilo, ko je Pierre, ki se imenuje sicer popolnoma drugače, v to privolil, in glej: tista dama je bila njegova nekdanja Yvonne. ki jo je nekoč zavoljo majhnega, neumnega prepira v jezi zapustil... Mož je sedaj poleg tretje nagrade dobil še posebno nagrado: v kratkem se bosta z Yvonne poročila. v plamenih V nekem rudniku zlata v Germistownu v Južni Afriki je nastal pod zemljo silen požar. Ogenj se je razširil s takšno naglico, da se je moglo le malo delavcev rešiti skozi zasilne rove na prosto Reševalci so spravili nato na dan 487 oseb, ki so kazale znake zastrupljenja s plini. 29 med njimi jih je umrlo, nadaljnjih 26 oseb pogrešajo, tako da računajo z najmanj 55 smrtnimi žrtvami. Katastrofa ]e nastala s tem, da so se vnele lesene podpore v rovih. Pri tem so se razvijali stri-peni plini. Zakon serije gospodari te dni sploh ponovno na svoj neumljivi način. Razen o tej nesreči v južnoafriškem rudniku in strašni katastrofi v ameriškem mestu Tay-loru, kjer je eksplozija s požarom v neki šoli usmrtila nad 450 otrok in učiteljev, poročajo tudi o manjši nesreči iz Nantesa. Tam je iz pokvarjenega plinovoda zašel svetilni plin v več hiš in zastrupil mnogo oseb. 3 so že mrtve. 2 umirata, 18 pa jih je težje zastrupljenih. ANEKDOTA Glasoviti ruski državnik in ljubljenec carice Katarine II. knez Potjomtan se je nekoč bahal Zaporožcem, da gradi v Nikolaje-vu tak zvonik, da se bodo njegovi zvonovi culi do same zaporoške Seči. Neki star kozak mu je na to odgovoril: »To ni še nič, pre-jasrei knez. Prvi nas v Zaporožju imamo take kobzarje da v Petrogradu takoj zaplešejo, kadar se oglasi njihova balalajka«. VSAK DAN ENA »Zdaj pa se le požurite z delom — žilci oken čakajo, kdaj pridejo oni na vrsto.« (»JudgecJ, Kulturni pregled 75 let Gabriele Preissove V Pragi praznuje 75 letnico plodovita če- Bka pisateljica Gabriela Preissova, ki ee je e evojfcn delom približala tudi slovenski pokrajini in nje prebivalstvu. Že pred dobrimi Štiridesetimi leti (1896) 6o izšle njene »Komtanskč povidky«, s katerimi je Cehom odkrjla slovensko Koroško in tako razširila zemljepisni obseg češke pripovedne proze na najmanj znano slovensko pokrajino. H koroškim motivom 6e je Preissova vračala tudi pozneje, o čemer priča med drugim povest, ki smo jo pod naslovom »Potočnikova Truda« dobjH pred nekaj leti v slovenskem prevodu. Pisateljica je vzlic visoki starosti ostala zvesta starim Stikom t našo zemljo in je še v zadnjih letih pre« iivjjala 6voj poletni odmor na Bledu. Pisateljica Preissova t mlajših letih »5abrjela Preissova ee Je rodila 23. marša (po drugih virih 24. marca) 1862 v Kut-ni Hori in ie pričela prijateljevati že obkon-ea osemdesetih let prejšnjega stoletja. Literarna zgodovina jo uvršča med noveliste in romanopisce iz podeželskega življenja, kakor so V. Kosmak, Jan Herben, Alois Mršfcik, V. K. Jefabek, K. V. Rais, Josef Holeček, Tereza Novakova, Karel Kloster m&n in drugi. Za vse te, po umetniško stvarjalni moči raznorodne pisatelje in pisateljice je značilno, da se zatekajo k na* rodni tradiciji in da iščejo motivov v širokih ljudskih slojih, kier so še ohranjene folklorne posebnosti naroda. Tudi Preisso- Besnica o Heinrichu Kleistu Prejeli 6mo in priobčujemo: Slovenčev anonimni poročevalec je 18. t .m. v poročilu o Skrbinskovi recitaciji moje biografske tragedije »Heinrich Kleist« planil po menj in mojem delu. navajajoč v dokaz moje literarne nesposobnosti kopo neresnic. Ni se ustrašil niti pred tem, da potvarja zgodovinska dejstva. Predvsem ugotavljam, da se je Kleist H6i:relil za to, ker mu je bila zaradi njegovega zanešenjaštva ter zaradi njegovega brezkompromisnega gledanja na življenja "'koli poklic že Drugič, ker mn ie 6 9mrtjo pruske kraljice Luize usahnila renta, ki mu jo ie kraljica izpla* eevala iz lastnega žepa Tretjič pa zato. ker ?e izčrpal vse svoje premoženje in je naposled podvomila v njega kot pesnika tudi njegova sestra Ulrika. Nikakor pa ne ustreza resnici anonjmne-ževa ugotovitev, »češ da Kleist ni obupal nad življenjem, ker mu tega ali onega dela niso priznali, marveč ker je seve spoznal, da ni to. kar je hotel biti, ter je uvidel, da se ne more merjti z Goethejem«. — Narobe je res: Kleist je po svoji natun kakor po svojih prizadevanjih stremel v vprav nasprotno smer in mu ni bilo >pod soncem nič bolj mrzkega nego pot, ki sj jo je izbral Goethe«. Smešna in absurdna je dandanes trditev, da Kleist ni dosegel tega. kar je hotel, ko so vendar ljudje kot na pr. Croce, Arnold in Štefan Zweig itd. priznali Kleistu primat v nemški dramatiki. Trditev »Nj namreč res, da bi Kleistova dela ne žela priznanja«, je znak anonjimne-ževe nevednosti, kajti prj tem izrecno na« vaja sledeča Kleistova dela: »Penthesilev«, »Mihaela Kolhaasa« (naučite se točno prepisovati iz leksikona!) »Katchen von Heil-brun« — in vendar ie vprav »Penthesjlev« največji Kleistov sodobnik Goethe ocenil tako. da jo desetletja« ni nihče niti povohal«. Podobno velja tudi za ostalj dve deli. Seveda fe Kleist napisal še marsikaj drugega; če želi kdo zvedeti, 6em na razpolago. Jaz sem svojo tragedijo utemeljil s štirimi Kleistovimi deli rn sicer s tragedijo: »Smrt Guiskarda Armandskega«, s komedijo »Razbiti vrč«, s tragedijo »Hermanova bitka« m s »Princem Homburškim« Vsak literarni poznavalec mi bo pottrdil, da so to najvažnejša Kleistova dela, in vendar ee Kleistova življenjska tragediija pričenja, stopnjuje in konča prav ob njih. In pri tem je žal res, da je marsikdo, kj je Kleista poznal, bil z njim vred zaznamovan kot »norec«. Vse trditve anonimneža so podkrepljene t neresnico, ki je več ko prozorna, namreč, da se je »dvorana pri recitaciji že do prvem odmoru izpraznili za polovico«. Obenem se je spodtaknil tudi °b mojo slovenščino, kako neupravičeno — to so presodili že poslu* šalri sami. Kako objektivna je potem kritika moje tragedije od strani tega gospoda, tega po zgornjih ugotovitvah ni težko dognati. Da končam: Kleistu je svojčas nemška kritika odklonila viprav vsa njegova dela, oziroma se z njim — poetom — sploh ni resno bavila. Sam Goethe, ki je v svojih razgovorih s Eckermanom pel hvalospeve celo ljudem, katerih ime je že zdavnaj prazen zvok, ni smatral za potrebno, da bi Kleista sploh omenil. Za svoje poslednje in najdovršenejše delo, za »Princa Hombur-škega«, ni našel založnika, niti ni imel več sredstev, da bi ga izdal sam. To so pravj vzroki. Kleistovega samomora, ne pa »spoznan jac Tistemu pa, ki hoče za vsako ceno oplju vatj mene in moje delo, svetujem, da naj to ne dela na račun Kleista. čigar dela in spomin so dandanes sveti vsakemu zares kulturnemu Evropcu. Iran Mrak, vo eo pri njenih spisih vodila Stremljenja izrazito tradicionalistične pisateljice, ki je predvsem prisluškovala življenjskemu dihu kmečkega ljudstva." Zato se je dala inspi" riratj od literarno še malo obdelanih krajev, predvsem je pripovedno obdelovala življenje Slovakov na Moravskem in na Ogrskem. Njene novele in povesti izza prvega razdobja so nastale večidel v Hodoninu in Oslavanih, kjer je dalje časa živela. Sredi devetdesetih let je prišla v stike s koro* škimi Slovenci in je pričela pisati povesti iz njihovega življenja. Celotno literarno delo Gabriele Preissove je zelo obsežno. Od L 1910 so izhajali pri založbi J. Otto, ki je bila nedavno likvidirana, njenj zbrani spisi in dosegli 18. zvezkov. Uredila jih je čisto po svoje, kakor pravi v uvodu: »Ne bom sestavljala svojih povesti ne po letjh in ne po enaki noti ali ozračju. Urejam jih tako, kakor je mojemu srcu drago, tako kot sj razobešamo slike v svoji de« lavnici — in upam, da mi tega ne šteje v slabo ne čitatelj in ne kritika«. Izven Zbranih spisov je izšlo prj Ottu še pet njenih dramatskih del, pri šim&čku dve noveli-stičn; zbirki, pri Vilimku roman »Zlati de; ček« jn še pri nekaterih založnikih po več novelističnih knjig in romanov. V kronološki vrsti otvarja njene spise zbirka »Slike iz Slovaške« (1886), kj jim je štiri leta po« zneje pridružila »Črtice iz Slovaške«. Ostale njene novelistične zbirke in romanj imajo naslove »Ideali« (1SS9), »Povesti« (1890) »Iz mojega albuma« (1890), »Nove slike in črtice« (1893), »Mladost in druge novele« (1898), »Ko so zvezde padale« (1898«, Mrak v žitu« (1903), »Rosna pajčevina« (1904), itd. Njene drame »Gazdima roba« in »Jeji pastorkina« niso imele večjega odrskega uspeha, slednja pa ostane trajno v glasbeni literaturi, ker je rabila kot ljbreto za mojstrsko operno delo (L. Janaček). Gabriela Preissova je v vsem svojem delu tipična ženska pripovednica, kj se opaja s samim pripovedovanjem in ne išče posebnih globin in stilne originalnosti; zanima jo življenje v vsej svoj; pestri razgibanosti. Zlasti čisla ljudske posebnosti in daje tem folklornim opazovanjem tu jn tam se sentimentalni nadih. Njeno delo slonj na vernem opazovanju stvarnega življenja, ki pa mu daje pisateljica svojsko stilizacijo. Spominjamo se z vsemi simpatijami te Častitljive češke žene, ki je pokazala toliko toplega zanimanja za našo zemljo im naše 'iudstvo in H želimo. da bi preživljala v zdravju jn zadovoljstvu večer 6vojega za* služnega življenja! Zapiski Josip Križa; kot gost v operah »Ero z onega sveta« in »Seviljski brivec«. Basist zagrebške opere in naš rojak J. Križa; je v soboto 20 t. m. pel v Gotovčevem. »Eru« gazda Marka. Križaj je kot prvi kreiraj to vlogo na krstni predstavi t Zagrebu, pa so mu vidi, da je v njej doma, čeprav je moral pri nas uskočiti. Rastel je od dejanja do dejanja ter postal sčasoma središče zanimanja. Njegova 6ijajna maska, mogočna odrska pojava ter sugestivna igra so toliko privlačne, da celo prikrijejo mestoma zastrti, 6icer pa polni glas. Kot Don Basilijo v »Seviljskem brivcu« je gost na nedeljski predstavi z ostalimi vred poskrbel za živahnost, veselost in zabavnost te italijanske umetnine, ki je zaradi svojega dovtipnega dejanja in lahkotne, prikupne glasbe še vedno priljubljena pri občinstvu. Publika je g. Križa ja, ki letos slavi 301etnico odrskega udejstvovanja, sprejela z veliko pozornostjo in odobravanjem. P. š. V notici »Koncert Mariborskega klavirskega tria« je popraviti 6tavek o Schuber-tu takole:... izmed katerih si je ono v A-molu (ne v D-duru) izbral g. Poljanecc Dr. Josjp Badalič, Puškin n hrvatsko} književnosti. (Zagreb 1937, str. 48). Kot prispevek k letošnji jubilejni literaturi o A. S. Puškinu je izdal avtor hrvatske študije o Dostojevskem, prevajalec A. Bloka in pisec esejev in člankov iz ruske literature dr. Josip Badalič pričujočo knjižico, ki jo dovolj priporočata vsebina in ime avtorja. Izhajajoč iz hrvatskega hrepenenja po Rusiji, iz mistično slovanske razpoloženosti, ki se začenja že prj Juraju Križaniču, razčle-nja in označuje pisec prevajanje Puškina prj Hrvatih. Nato se bavj s Puškinovimi odmevi v hrvatski književni krjtikj in publicistiki. razglablja Puškinov umetniški vpliv v hrv. literaturi )Vraz Demater, Bogovid, Pucič) in končuje svoja razglabljanja s poglavjem o Puškinu v hrvatski književni ideologiji, opozarjajoč zlasti na primer St Vraza, o čemer pa smo na tem mestu že pisali v zvezi s člankom dr. Badali^a Puškin i Stanko Vraz (»v Savremeniku«). Knjižico zaključuje bibliografski pregled hrvatskih prevodov iz Puškina in Člankov o Puškinu. Knjižica je ilustrirana, med drugim prinaša faksjmilni odtis članka »Puškin« v »Da« niči IlirsKi« z dne 3. junija 1837, sliko Stanka Vraza in več Puškinovih slik Maurice Maeterlinck. piše« »Življenja čebel«, in mnogih drugih filozotsko-naravo-slovnih spisov, »Shakespeare simbolizma«, kakor ga imenuje v najnovejših >Les Nouvelles Litteraires« profesor Sorbonne Cohen. je bpl izvoljen za člana pariške Akademije moralnih ved kot naslednik pokojnega Eleutherija Venizelosa. Tako je Institut de France prehitel Francosko akademijo, kj nima med nesmrtniki tega najizra« zitejšega in najslavnejšega pisatelja druge simbolistične generacije, menda zato, ker ga štejejo med belgijske literate,^ čeprav živi že dolga leta v okolici Niče in četudi je tesno združen z vso novejšo francosko literaturo. Iz francoske literature. E. Weraert je spisal knjigo »L'Art dans le III. Reioh«, v kateri objektivno prikazuje današnje stanje umetnosti v Nemčiji. — Rene Benjanjin je strnil 6voje vtise iz Italije v knjigo »Musso lini et son peuple«. Pri Colinu je izšla zbirj ka esejev o Poljski 1. 1830. »Pologne roman-tique«. Pjerre Benoit je spisal prvi »muzi-kalni roman« z naslovom »Compagnes d'U-lysse«, za katerega je priredil glasbo skladatelj »Vesele vdove« Franc Lehar. Prireditev v F] Slabo vreme je prisililo prireditelje na ta sklep Neugodno vreme, izmenoma sneg, dež in veter, tudi na novi termin od 22. do 29. marca t. I ne dopušča izvedbe prireditve v Planici. Udruženje smučarjev Planica je sklenilo odgoditi prireditev na poznejši čas, ko se bo sedanje vreme popolnoma spremenilo in bo mogoča izvedba priredi tev v skrčenem obsegu. Snega je v Planici še preko pol metra ter je verjetno, da se bo vreme vsaj v aprilu obrnilo na bolje. V sedanjih vremenskih prilikah pa ni mo goče organizirati prireditve, ker bi bil ri-ziko zaradi tega prevelik. Guštanj, marca, V zelo slabih snežnih razmerah je izvede! agilni zimsko-sportni odsek SPD v Mežici — Črni svojo že tradicionalno pokalno tekmo v smuiku in slalomu, ki je veljala obenem za prvenstvo koroškega podsaveza. Start za smuk je bil na Kordeževi glavi (2014 m), cilj pa na sedlu pri Uletovi koči. Med tekmo je brila močna burja, razen tega pa je težak in moker sneg otežkočal mazanje. Mariborčani so imeli pri tem največ sreče in so bili tudi sicer razred zase pred domačini. Junak dneva je bil »Mariborčan« Miran Cizelj, ki je presmučal vso 2.5 km dolgo progo z višinsko razliko 350 m brez padca, zato pa je imel smolo že večkratni zmagovalec v tej tekmi Rapidovec Herbert Jurič. Podrobni rezultati v smuku bo bili: 1) Cizelj Miran 1:00, 2) Podkubovšek oba (SK Maribor) 1:07, 3) Fanedl (SK Rapid) 1:10. V slalomu, pri katerem je bilo treba pa- sirati 21 vratic na severnem pobočju sedla, je bil vrstni red naslednji: 1) Cizelj Miran 30 sek, 2) Gajšek Božo 37 sek., 3) Podkubovšek (vsi trije SK Maribor) 38 sekund. Skupen rezultat za pokal in alpsko kombinacijo je bil po točkah: 1) Cizelj Miran 200, 2) Podkubovšek 191.4. 3) Gajšek Božo (vsi trije SK Maribor) 185.7. Organizacija topot ni bila na višku, kar je v prvi vrsti zakrivil savezni sodnik, ki ga ni bilo na tekmo Prav tako je napravila čuden vtis solidarna odsotnost podsavez-nih funkcionarjev. Občni sfoor Koroške kolesarske župe Na praznik dne 19. t. m. je imela redno letno skupščino koroška kolesarska župa. Udeležba je bila rekordna. Sestal se je ves stari odbor in vsd delegati včlanjenih klubov Mislinja iz Sloven jegradca. Pece iz Prevalj in Korotana iz Mežice Občni zbor je otvoril predsednik in ustanovitelj župe Cajnko Vinko, ki je podal poročilo o delovanju župe. o težavah s savezom in orisal smernice za bodoče deio. Nato so sledila poročila tajnika, blagajnika in tehničnega referenta ki je ugotovil med drugim, da sta postala župna prvaka za L 1936: senior Gorjak in junior Pajer Po končanih poročilih je dobil stari odbor razresnico ter so bili izvoljeni v novi odbor: za predsednika Cajnko Vinko, za podpredsednika Plesničar Emil (Peca), za tajnika Kokol kari (Mislinja), za blagajnika Lrženičnik (Korotan). za teh. referenta Vehovec Franc (Korotan), za odbornike Suhadolnik (Mislinja), Cop (Korotan) in Peršoh (Peca), za revizorja pa: Gros (Korotan) in Krek (Mislinja) Župna delegata Cajnko (Mislinja) tn Klun (Peca). Sodni zbor Cajnko, Vehovec, Klun in Krek Razsodišče: Cajnko* Dr. Radšel (Mislinja), Klun in Vehovec. Pri slučajnostih * e je največ govorilo o prireditvah letošnje sezone. Službene objave LNP (Službeno št. 10. seja p. o. 17. t. m.) 4. Vemikacije igralcev: S pravico nastopa z onem oDjave, ker je bil že čitan, za £>ratstvo: Farnik Bodo. — S pravico nastopa 27. t. m.: za Savico: Tepina Martin, určar Anton; za Moste: Hribernik Ivan; za Graajanski: Jagec Mirko; za Muro: Vogrinčic Nikolaj; za Kranj: Horš,-ček Miroslav; za Korotan: žgajnar Anton; za Ljubljano: Gomezel Mirko. — S pravico nastopa 4. januarja in 4. aprila t. I., ker je bil že čitan, za Ljubljano: šiška Rudolf. — S pravico nastopa 17. junija in 17. septembra t. 1. za Savico: Grčman Janko. — Zavrne se verifikacija Gašpur Franc za Slavijo—P., ker ni plačana taksa. — 5. Fijavž Vladimir preklicuje za Železničarja, ostane verificiran član Maribora. — 6. V roku treh dni po objavi imata dostaviti savezne izkaznice z odjavami: Kranj za Tepino Martina in Grčmana Janka, Mars za Grčarja Antona. — 7. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Gregorič Ivan,* Schumet Rajmund, Brojan Tine, Leroch Alfred, Stokanovič Nikola, Zaje Franc, Richter Andrej, vsi Disk. — 8. Registrirajo se izjave po § 8, III spL prv. JNS: Grintal Josip do 1. IX. 1939, Re-potočnik Avgust do 31. XII. 1938, Slapar Franc do 31. XIL 1939, vsi za Ljubljano. — 9. Na podlagi sporočila C. K. JNS se suspendira Berger Aleksander, Celje, zaradi zavajanja LNP v zmoto; obenem se preda k. o. Celje se v isti zadevi preda u. o. — 10. Na podlagi sodniških poročil se predajo k. o.: Doberlet Miodrag, Poljšak Marjan, oba Slovan; Anžič Daniel, Jadran; s takojšnjim suspenzom se predajo k. o.: Gašperič Zvonimir, Jankovič Miha, oba Slovan; Pire Ivan, Korotan. — II. S. o. se preda Benedetič Stanko, & k., ker ni pravočasno oddal sodniškega poročila. — 12. S. o. se odstopi dopis Kovinarja v zadevi odgoditve tekme Kovinar— Gorenjec, da zasliši delegiranega sodnika. — 13. U. o. se preda Drava, ker ni oddala postave moStva na predpisani tiskovini. Obenem se poziva Drava, da v roku treh dni po objavi dostavi postavo moštva 8 tekme Mura-Drava 14. t. m. — 14. Slovan Od 1. aprila • v zvišane cene! Zaradi novega obdavčenja industrijsko izdelanih oblačil se bodo po naših izdelovalnicah podražile Ti« ▼ar obleke s t aprilom. Do tega roka smo še v možnosti, da prodajamo po nižjih cenah. Zasigurafte si zaradi tega pravočasno in nabavite si čim prej naša cenena in prvovrstno izdelana oblačila! TIVAR OBLEKE se preda u. o. zaradi neredov na igrišču pri tekmi Slovan-Kranj 14. t. m. — 15. Poziva se Maribor, da poravna Atletikom v roku 10 dni po objavi stroške za njihovo gostovanje na prv. tekmi Maribor-At-letiki 14. t. m. 16. Verificirajo se tekme 7. t. m.: Rejca—Slovan 3:6, Olimp—Amater 3:2, Maribor—Rapid 4:1, CSK—Celje 2:2, Atletiki—železničar 3:4, Mars—Svoboda 4:2, Mladika—Grafika 1:1, Korotan—Jadran 2:6, Domžale—Zalog 11:0, Mengeš—Disk 2:3, Savica—Radovljica 6:2, Retje—Trbovlje 2:3, Maribor—Rapid rez 1:5, Lendava—Slavi ja 2:L Peric, L r. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, (Iz 2 seje u. o. in 3. seje t. o. 5. t. m.) Verifikacije: čitajo se s pravico takojšnjega nastopa za: ASK Primorje: Berčič Jože Jerneje Franc, SK Železničar: Zimič Dušan (1919), Stalekar Karel (1920), Košir Jože (1920), Ledinek Stanko (1920), štern Ivan (1919), Kardinar Josip (1919), SSK Maraton: žerak Engelbert, prej ASK Primorje, ki se opozarja na čl. 2. t_ p. p. S pravico takojšnjega nastopa s pridržkom, da bodo prijavnice poslane JLAS tedaj, ko bodo klubi predložili rojstne liste: ASK Primorje: Šuštar Anton (1919), SSK Maraton: Kovačič Karel (1920), Sodeč Karel (1920), SK Železničar: Orel Stanko (1920). Opozarjajo se vsi klubi, da morajo pri predložitvi juniorskih prijavnic priložiti rojstne liste. Poziva se zbor lahkoatletskih sodnikov v Mariboru, da skliče likvidacijsko skupščino, prav tako poverjeništvo JLAS in o tem obvesti zvezo. — Poziva se poslednjič SK Kranj, da pošlje seznam atletov, ki so nastopili v L 1936, atletov, ki jih želi imeti verificirane tudi v bodoče in seznam terminov prireditev, vse v 2 izvodih. — (Iz seje u. o. in tehn. o. 18. t. m.) Pozivajo se vsi klubi, da zadostijo sklepu JLAS in nemudoma pošljejo preko zveze naslednje podatke: datum, kdaj so bili osnovani, datum pristopa in vse spremembe v članstvu JLAS (izstopi, črtanja itd.) — Pozivajo se naslednji klubi, da pravočasno pošljejo zvezi v 2 izvodih pro-pozicije za prireditve: Jugoslavija, Celje za 24. IV., Maraton, Maribor za prireditev aprila ali maja, Korotan, Ljubljana, Bratstvo in Litija za 2. V., Mura in Amater za 6. V. ter železničar za 9. V. SK Korotan (SK Kranj) se po čl. 62 kazn. prav. kaznuje z ukorom, ker ni zadostil dolžnostim po pravilih: prijava terminov prireditev, predložitev seznamov atletov, in predložitev overovljenega zapisnika občnega zbora. Tem sklepom mora zadostiti do prihodnje seje. — Pozivajo se vsi klubi, naj do 1. aprila prijavijo vse atlete, ki bi po njihovem mnenju prišli v poštev za reprezentanco, ki nastopi na tro-boju Beograd—Zagreb—Ljubljana od 27.— 29. VL v Ljubljani Ta poziv velja tudi članom tehn. odbora Starašini, Jordanu, Tru-člu, SamudL — Ustanovljen je propagand-no-tehnični odbor, v katerega se naprosijo gg. Kermavner, Sancin Danilo, Megušar, Letnar, Gregorin Janez, Fridrih, ravn. šetina, viš. inšp. Zaje, Verovšek, ing. Fine, ing. Kavčič, Grasselli, ban. svetnik Sene-kovič ter vojaška uprava po enem delegatu. Tajnik L Službeno lz LNP. Drevi ob 20. po ee}1 p. o. seja u. o. LZSP (Službeno). Drevi Ob 18.30 ▼ damski sobi kavarne Emone seja tehn. in upravnega odbora. Važno — vsi in točno! Iz SK Ljubljane. V četrtek na praznik od 15. dalje obvezen trening liga skupine. Seznam igralcev, ki se morajo treninga brezpogojno udeležiti, je razviden z objave na oknu tajništva LNP. ASK Primorje (centralni odbor). Važna seja centralnega odbora bo v petek ob 20. v posebni soibd restavracije Slon. Zaradi klubovega občnega zbora udeležba vseh gg. odbornikov obvezna. Tajnik. Lahko atletska sekcija. Certrtek, soboto ter prihodnji ponedeljek in sredo na igrišču obvessni cross-countiy treningi za Krevs, Krpan, Srakar Ivan, Kranjec, Tavčar, Pavičevič in BeaOaj. Motoklob »Ilirija«. Redni letni občni zbor bo v četrtek <*oe & agr; & £ cesta* vraciji »Slone* Slalom klub 34. Drevi ob 19. bo kratek sestanek tekmovalcev v klubc-vem lokalu. Važno zaradi nedeljskih tekem v alpski kombinaciji na Viševniku. Polnoštevil no: Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 24.: Med štirimi stenami. Krstna predstava. Premierski abonma. Četrtek, 25.: Zaprto. Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 24.: Trubadur. Gostovanje Marija Šimenca. Red Sreda. Četrtek, 25.: Zaprto. Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Zaprto. * Gostovanje g. Marija Šimenca ▼ Verdijevem »Trubadurju«. Odlični jn splošno priljubljeni tenorist Šimenc v partiji Manrica je vloga, v kateri prihaja lepota ;n moč Dje-govega petja do popolne veljave in zmago« vitostj ter daje vsem ljubiteljem belcanta priliko, da užijejo darovuftost in pevske vrline našega tenorista. Ostala zasedba partij je običajna. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, četrtek, petek in sobota: zaprto. Nedelja, 28.: ob 15. Dežela smehljaja. Znižane cene. 0.b 20. Sveta Ivana. Premiera. Ponedeljek, 29.: ob 15. Dr. Znižane cene. Ob 20. Rdeči nageljni. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 2. aprila ob 20. Dr. Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Radio Četrtek 25. marca Ljubljana 9: čas, poročila, spored — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (p. Va-lerian Učak). — 10: Orgelski koncert (g. Blaž Arnič) — 10.45: Plošče — 11.30: Otroška ura: Velikonočne zgodbe in pesmi (g. Vinko Bitenc) — 12: Radio orkester — 13: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.15: Radio orkester — 16: Pomlad v vrtu: Tulipani in narcisi (g. Jože Kregar) — 16.20: Koncert Akademskega pevskega kvinteta — 17: O pasion-ski procesija v škofji Loki (prof. Franc Planina) — 17.20: Popoldanski koncert. Sodelujeta ga. Fran j a Bernot-Golobova in Radio orkester — 19: čais, vreme, poročila, spored obvestila — 19.30: Nac. ura: Skopi je kot kulturno in vzgojno središče. 19.50: Harfa solo (plošče) — 20: Pasi-jonska igra — 21: Plošče — 21.15: Prenos koncerta Gregorja Ribarja iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 22: Cas, vreme, poročila, spored — 22.15: Citraški koncert (g. Mezgolits). Beograd 18: Narodne melodije — 20: Beethovnova glasba — 22.20: Lahka godba — Zagreb 17.15: Nabožne pesmi — 20: Cerkveni koncert — 21.15: Pergolese: Stabat Mater — Praga 19.25: češka glasba — 20: Goethe »Faust« L del. — 22.20: Plošče — Varšava 19.30: Grški koncert — 20.15: Simfonične skladbe —■ 22.30: Plošče — Dunaj 12: ženski simf. orkester — 13.10: Plošče — 16.05: Verdijev rekvijesm s plošč — 18.30: Pasi jonski spevi — 19.45: Toscanini dirigira (plošče) — 21.10: »Hrepenenje srca« — 22.20: Komorna glasba — 23: Nabožna glasba (plošče) — Berlin 18: Mešan glasbeni program — 19.15: Klavirske skladbe — 20.10: Orkestralen koncert — 22.30: Prenos iz Stuttgarta — Miinchen 18: Glasba za delopust — 19.15: Operna muzika — 20.10: Prenos iz Berlina — 22 45: Svetovnonazorne slike — Stuttgart — 18. Vojaška godba — 19.20: Plošče — 20.10: Glasba in recitacije — 21.15: Zabaven program — 22.20: Orkester — 24: Kcmcert Schubertove glasbe. Postani in ostani član Kftdsikffiifi družbe! a. Spomini e&AceCence HlufioCovceva omoti >Trobljo slišim«, je rekla Virginija. Lemoine je po blistkovo zložil reči nazaj. Samokres je zavil v svojo lastno svileno rutico in ga spravil v žep. Ključavnici na kovčegu sta vresnili, in Francoz se je obrnil k Billu. >Vzemite ga. Madaane ostane gotovo pri vas? Zadržite avtomobil in recite, da je padel z voza — mene pa ne omenite!« BiH se je vrnil k privozu in pamabal, ko se je približala velika limuzina z Isaaiksteinom. Šofer je ustavil, in BiH mu je podal kovčeg. >S prtljažnega voza je padel«, je dejaiL »Slučajno sem videl, pa sem ga pobral«. Za trenutek je opazil prestrašeni, rumeni obraz denarnega mogotca, a v tem je voz že potegnil in odbrzel. Višji nadzornik Battle je bil v Wyvemflfci opa-taji končal svoje poročilo Georgeu Lomaxu ter položil sveženj s pismi na mizo. »Temu Čada nič kaj ne zaupam«, je čemerno rekel Lamax. »Nekakšno hinavsko samozavest ima, ki marsikoga tfkami. Pisma je pa treba neute-goma dešifrirati. Poznam nekoga — mož je v nekakšni zvezi z Britskrim muzejem — ta dela take reči —« »Profesor Wymwood«, se je Battle oglasil. »Tako je! Tako je! Ime mi je bilo na jeziku. Treba mu je telefonirati — »Veliki mož se je napihoval, kakor da bi ga hotelo od važnosti ratane-stL »Telefoniraj sem mu. Ob 12.10 se pripelje z vlakom«, je rekel Baittle. »Lepo, lepo! Danes me potrebujejo v Londonu. Ali morete tu opraviti brez mene?« »Mislim, da pojde, sir«. »Nu torej, Battle, storite, kar le morete, storite, kar le morete! Jaz imam važnih in nujnih opravkov preko glave. Sicer pa — zakaj ni gospod EversUedigh tudi prišel z vami?« »Spal je še, sir. Pol noči smo prečuli«. »Res! Da, da, tudi meni se mnogokrat tako zgodi. Opraviti deiLo šestintridesetih ur v štiriindvajsetih urah — takšna je največkrat moja usoda. Pošljite mi ga semkaj, Baibtle!« »Opravil bom naročilo, sir.« »Hvala lepa, Battle! Cujte, kako je neki to, da so prinesli gospodu Čadu tista pisma nazaj?« »Kadar takšni ljudje ne morejo doseči svojega namena na en način, poizkusijo drugače,« je menil Battle. »Prav m prav ne nzomem popolnoma — kako —< »Ta zločinec, tako imenovani kralj Viktor, adaij kakopak ve, da pazimo na posvetovalnico. Za/to nam prepušča trud, da razvozlamo pisma in najdemo skrivališče. Potem pa — hajdi! A midva z Le-moinom bova na svojem mestu.« »Torej imate načrt, kaj ne?« »Tega ne, a-misel imam, in misli so včasih zelo koristne.« Nato se je Battle poslovil, ker ni imel namena, da bi zaupal predstojniku svojo skrivnost. Ko se je peljal nazaj v grad, je srečal Autlho-nyja in velel ustaviti. >Bi me hoteli vzeti s seboj?« je vprašal Antbo-ny. »Zelo ste ljubeznivi! Pravkar sem vprašal rta postaji zastran vlakov.« »Mar nas mislite spet zapustiti?« je odvrnil uradnik. »Za zdaj še ne,« se je Anthony zasmejal. »Sicer pa, kaj je Isaaksteinu? Ves divji je bil videti, ko je izstopil pred postajo.« »Isaakstein? Nu, tega menda res ni lahko oto- gotiti.« »Da, tudi jaz geni ga imel za odločnega, molčeč-nega finamčtndka,« je Anrthony pritrdil. Tedajci se je BaMe nagnil najprej in položil šoferju roko na ramo. »Prosim, ustavite nekoliko-« je hlastno dejal in hitro izstopil, prav tisti mah, ko je Anthony zagledal prihajajočega Lemoina. Detektiva sta izpregovorila samo nekaj besed, na kar ae je Battle vrnil in ukazal Šoferju, naj vod dalje. Njegov obraz je M ves izpremenjeo. »Samokres so našli,« je mahoma rekel. »Kaj?« Presenečeni Anthany ga je debelo pogledal. »Kje pa?« »Isaaksteamovem kovčegu.« »Aii — to je nemogoče!« »Nič iri nemogoče,« je BaMe zarenoaL. »Moral bi misliti na to.« »Kdo ga je pa našel?« »Lemoine. Prebrisana glava! Mene je seveda nekoliko presenetilo«, je Battle dodal, »toda ujema se z eno izmed mojih teorij.« »S kakšno teorijo neki?« A višji nafdbamik je že preskočil na drug predmet, »Ali bi hoteli pogledati za gospodom Bverslei-ghom, gospod Cade? Recite mu, naj pride v opatijo, kakor hitro le more. Sicer pa, če se zelo ne motim, se prav tamle izprehaja z gospo Revelovo.« »Kakšne bistre oči imate!« je rekel Anthony in krenil proti dvojici, da opravi naročilo. »Prekleto! Kaj je temu boncu, da ne more pustiti človeka pri miru!« je godrnjal Bili, ko je z dloilgimi koraki stopal proti gradu. »In zakaj ne ostanejo ti vražji kolonijaflci v svojih kolonijah? Kad mMijo, da prihajajo semkaj in odjedajo človeku najboljše ženske? Do grla sem sit teh razmer!« Ta čas sta se Virginija an Anthony pomenkovala o oaflkJbi samokresa. CEHE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 8.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo •lažb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—> Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2-— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn - sa šifro aH dajanj« naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din lv— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Dto 5.— sa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objav« oglasa Dia H^n Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TIS«« «• - - odgovor, priložite Ulu v znamkan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ffJutra", LJubljana. Beseda l Din. lavek 8 Dia. is. šifro aii lajanje naalova 1 Dia. NajmanjSl uissek 17 Din. Sprejmem službo ali prestopim kol družabnik. Nudim 50 do MO.OOO Din. Ponudb* na ogl. odd. .Jutra pod >100.000 Dinc. 5787-1 Natakarico (starejšo s ^avciju, resno, najraje tudi trgovin« izu-ceno, iščem za takoj: Po-stržčn buifet ln trgovina, Fobrežje, Maribor. 5795-1 Tovarniško podjetje išče samostojnega uradnika porlektnega v slovenskem, »rbo-hrvatskem tn nemškem dopisovanju oer verzirone-gu v knjigovodstvu. Urad-ji Id s lovaraiško prakso imajo prednost. Podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov nasloviti podružnici Jutra Calje pod »Aprii«. 5791-1 Brezposelni kolar ki ae razume na avtobusne karoserije, dobi deie za nekaj tednov Naslov v vseh jjoslovaindcah Jutra, 5766-1 Služkinjo prric ■ja Sifr.i lajanje naslova fi Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Pošteno dekle vešče vwh Hišnih del in kuhe, išče službe kjerkoli. Gre za nizko plačo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5766-2 Beseda i Din. davek 3 Dm. 5:fro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Da. Zastopstvo oddam tako,; Vboki hiši potreben artikel. Informacije Frane Znrman. Rogaška Slfibna, Priložiti znamke 3 Din. 5794-S Zastopnika za drnvskc m»iovii>o s se d»žem v Ljublj-.ii. ali Ma riboru, iše t.-, arna prvovrstnih avtomobilov. Ponud-be i reteri-ncJUTi r^slati na raslov. Ing. J F:!ipovič. Zagreh, Pavis- R? cča 32. 5727-o Prodam Beseda 1 Din, davek t Din. za Šifro ali dajanje naslova š Dia. Najmanj$< en eeek 17 Dta. Agras ln ribi zel, žlahtne sorte, visokodebelnl z lepo krono; poleg tega visoke ln nizfce vrtnice, — pocemi prodaja vrtnarija Koret-ka. 5706-6 10 dinarjev t znamkah aJa -otovinl pošljite na naslov F. Mlakar, Ljubljana, Krakovski nasip 14/L zato prejmete po pošt tranko. praktično ir koristno knjižico katera Vam audi 10»/. popust na potovanjih. v hotelih restavracijah. avtobusnih progah, trgovcih itd. po celi drža-1 vL 143-61 Damsko perilo nogavice, volna, žepni rob d, d-ežnikt. »»e poceni pri Volna pasaža nebotičnika. 5767-6 Gostilničarji pozor! Najbolj modierni biljardi »e dobijo prt Kosec Pavel, Mengeš, ceoa 2.800 Din. Velikost 90X133 cm. 5779-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 AL. PLANINSEK Ljubljana Beethovnova al. HJL Telefen SUMIJO iipoahija nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje, informacije daje brezplačno 89-16 Posojilo Din 80.000 proti vknjižbi na prvo mesto ln proti mesečnemu odplačila iščem. Piemene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno 4«. 5780-16 MALE OGLASE za velikonočno številko „ Jutra" naročite takoj, najkasneje pa do petka opoldne, ker bo velikonočno »Jutro« izšlo tudi letos že v soboto zjutraj! Vrtnice nizke nizozemske najnovejših vrst in barv, 10 komadov 60 Din (110 n*-geljevih sadik zastonj) Visoke dveletne komad 33 Din plezalke veeL ba,rv po (j. polvante 6, etamantia 30, \Tt.ne " hortensije 5. inaho-nije 3, mesečne ja.gode 50 sadik 30 Din itd. Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jem-ec, Maribor. 54OT-6 Erfurtska semena uradno prei®kužem, koan. zaloga, Pintar, Gosposvet-ska 14 (Novi svet). Velika izbira velikonočni daril, po globoko znižanih cenali pri znani tvniki F. M. SCHMITT LJUBLJANA, Limgarjeva ul. i. Pred Škofijo 2. 100-6 G. Th. Kotman: izgec gre na potovanje okoli sveta Avto, nioto Beseda l Dm, davefc B Din za šifrp Ali dajanje oaMov« 5 Din. NajmanjSl tnasek 17 Din. Izrabite priliko! Zaradi pomanjkanja pro štora prodajam samo -iratsK cat večlo zalogo rabljenih — prvovrstno m ulb oseon h in tovom-h avtomobilov, — štedljlvost v porabi, po lzvanr^dno n-zkl ceni, tudi profr. hra-nilnim knjižicam. Krupp zastopstvo O Žužek. — Ljubljana, Tavčarjeva ul. JI. 5613-10 Avtobus dobro ohranjen za ca 00 oseb kupim. Ponudbe event. s sliko m točno navedbo vseh podatkov na ogl. oddelek Jutra pod B. B. 5773J10 Beseda i Din davek 8 Din. za šifro aJi dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Vsaki dan pohvalna pisma ne morejo se načuditi kateri kapi kolo, šivalni aK pisalni strog pri Šket Loo, Vransko. »Zid je dolg 1200 angleških milj,« je končal častnik svoj pouk. Profesor Bizgec je to preračunal: ker ima angleška milja 1609 metrov, je bil zid po tem takem 2400 km dolg, torej le malo manj kakor pot iz Ljubljane v Moskvo! za šifro al! dajanje naslova Beseda 1 Din. davek 8 Din. 5 Din. Najmanj® znesek 17 Din. . Vinski kamen in sušene drože kupaje A. Reaman K. DK Zagreb, Hioa 228. 106-7 Parni kotel 40 do 90 kv. m kamine površine, . dobno ohranjen Ba kurjenj« i žaganjem, kupim. Martin Zupančič, Brinje, pošta Grosuplje. 5799-7 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske proda. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova lil. mJrUM Posojila dob« državni in samo upravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini tn blagovnih bonih. »Her mes«. Informacije: Tav ter Jeva 2. 87-16 Obrt Beeed« 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek t* Dto. Gumbi—plise entei »žar pred tisk mono grame, hitro izvrši Matak & Mčkeš Ljubljana, pole? hotela Štrukelj. 85-jC Y najem Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlekarno dobro vpeljano v cenftni mosta, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.. 6H0CMU7 Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro »d dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Špecerijsko trgovino na prometni točki prodam. Potrebno cca Dto 16.000.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. {7790-19 Beseda 1 Dta. davek 8 Din. za Šifra Ul dajanje naslova 5 Dim. Najmanjši ineaek 17 Din. V Brežicah in okolici m naprodaj hiše, krasna atarbliča, vinogradi, sadovnjaki gozdovi to zaokrožen! flelT Attemsorega veleposestva. — Pojasnila: Ing. Miiklan Otmar. Bre-fi<«. 06-20 Kupim hišo * več stanovanji, dobrim donosom v Ljubljani ali periferiji v ceni do 200.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Mesečno čistih Din L300.—t. 5774-20 Stavbne parcele v lepi legi v Ljubljani bliža Celovške ceste in gorenjskega kolodvora naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5766-30 iSobo odda Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Veliko sobo praizno, s poe^bnrim vhodom, soilnčno in zračno, oddam event. z vso oskrbo. Stari tog 38/IH, levo. 5788-33 Opremljeno sobo čisto, miimo, s pcBebn>:m vhodom s stopnic, oddajn gospoda pocemi v 1» a/[mi-lnm v Levčevd td. št.' 7, pritličje. 3786-03 Malo sobico prost vhod, oddam c tf. apniiom. Napoleonov trg 6. III. 57»3-"33 Opremljeno sobico malo, oddam. Bethovnova ul. 9/L 5777-33 Prazno sobo v oentru mesta, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5776-33 Rdztio Beseda 1 Din, iavek S Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. |TrenSkoti, veterni I suknjiči Novosti, lepe vzorce za pmnparice. športne obleke nudi ceneno Presker, Sv. Petra c. 14. Novi paketi ostankov lz mariborski ii tekstil, tovarn tn sicer: Paket »Serija H« z vsebino 15—21 m prlma oxfor-dov, ceflrjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih Paket »Serija M« z vsebino 15 —18 m pralnega blaga za ženske oblake in deč ve. kretona ln druka za predpasnike, delena. cre-pa in pol svile za bluze in obleke v izbrano lepi eeetavl ter Paket Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum oziroma plašč. — Vsak paket poštnine pro sto samo Din 136.—. Serijo H ln M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Dal;e velikonočni paket »Kosmos ZZ« z vsebino 3—3.20 m prvovrstnega volnenega sukna ali kamgarna za moSko obleko ali žennkl kostum oziroma plašč. Ta paket poštnine prosto za izjemno reklamno ceno Din 276.—. Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. Pišite takoj na: »Kosmos« Razpošlljalnico Maribor, Kralja Petra trg. Med mesto« in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Perilo za gospode in dame, namizno, kuhinjsko in posteljno perilo najcenejše v novi špecijalni trgovini F. L Gori čar, Ljubljana, sv. Petra SO Ker je lastni izdelek, lahko jamčimo za prvovrstno kvaliteto in odlično izdelavo. V slučaju potrebe se spomnite na to trgovino. Oddam stanovanje iz 4 ali 5 sob, sobe za služkinjo, predsobe kopalnice, lepe verande, kleti in postreSja. Vila je v bližini Aleksandrove ceste, obdana z lepim vrtom Stanovanje je na razpolago takoj ali za mesec maj, — Informacije za naslov na ogl. odd. Jutra. Nova sezona nove fazone v konfekciji F. J« Roset Zagreb Samo Gnndnllčeva ulica št. S. Sprejemamo naročila po meri, kakor tudi Vašo tkanino za izdelavo. POOBLAŠČENI GRADITELJ TELEFON 37 — 33 FURLAN FRANC LJUBLJANA CESTA 29. OKTOBRA ŠTEV. 6. ZIDA SOLIDNO III POCEH POSOJILNICA V PTUJU naznanja, da je dne 22. marca 1937 umrl dolgoletni član njenega načelstva, gospod JOSIP ZUPANC sreski kmetijski referent v pokoju Pogreb se bo vršil v sredo, dne 24. t. m. ob 17. uri z Dominikanskega trga na mestno pokopališče. Ohranili ga bomo v častnem spominu! PTUJ, dne 23. marca. 1937. Posojilnica v Ptuju. Za jugoslovanske patente St. 6488 od 1. junija 1929 na: MOTORNO VOZILO« (j-Motorf ahrzeug«) št. 6490 od 1. junija 1929: na: »RAZ-POREDBA MOTORJA PRI MOTORNIH VOZILIH« (»Anordnung des Motors von Motorfahrzeugen«) m dopunski patent St. 7556 od 1. aprila 1930 na: »MOTORNI VOZ« (»Motor-wagen«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ing. MTT.AN SUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Kupuj domače blago! f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem to znancem, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog, dobri atek, stari atek, gospod IVAN VIR finančni nadkomisar v pokoju v častitljivi starosti 78 let. Pogreb blagega pokojnika se bo vržil v sredo, dne 24. t m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska c. 10, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadudnlea bo v četrtek, 1. aprila, ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, SIN J, dne 23. marca 1937. Žalujoči: MAB1JA, soproga; MILAN, IVO, sinova; MARIJA, METKA, NERINA, vnukinje; SILVA, MILKA, sinahe. Urejuje Davorin RaviJenu — izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolt Ribnika«, m Za Narodno tiskarno d d. kot tiakarnarja Fran Jena« m Za Inae—tai Od Je rtmain Uoja IfovaK Vel ? Efabllani