Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 8, 1917, an fvl-s at the Post Office of Cleveland, Ohio, By order ofthe President, A. S. Burleson, Postmaster Gen, ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO ^BEST M]£DiuM°TO REACH 180.000 ^OVENL(kNS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva« "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." j ■!E V. CLEVELAND, 0., TOUEK (TUES'.DAY) NOV. 14th, 1922. ŠT. (NO.) ;^63, j^py 3c. Entered aa Secornd CI&s* Matter April 29lh 1918, at tlie Post Offic# at Cleveland, O., under the Act or Congrex* of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ^NJA ANGLIJE, DA SE NE VDELEŽI MIROV- ^^^nfkrence, ako se pueje ne SNI- PRELIMINARNA KONFERENCA, JE NAr ^«AVILA VTIS NA POINCAREJA. P: ts "A 'Ministra, lord Curzona, za preliminarno Ivonfe-snidenjem mirome konference v Lausanne o'bvestil lord Curzona, da je pripravljen sestati se p y Soboto v Parizu ali pa v l^ausanne. ^ ^Ticare pravi, da je tak pogovor mogoč navzlic ^ j? že preje obljubil sestati se na isti dan z bel-Mnistrskim predsednikom Theunisom' ^n zu-^ ministrom Ja'S]>arom, in da bo prišel na kon-pajbrže tudi italijanski ministrski predsec'kik Vtek . ^leg'kega odgovora se pričakuje jutri. Med ddbro . ^^aninii krogi obstoja \'tis, da se bo prelrminar-^^ferenca vi-šila v Parizu, "^^^iiiški visoki komisarji v Carigradu so nas- ®voje vlade neto, v kateri se poživlja vse .drža- v interesu miru čim preje priČno s konferenco v ■Tiiie. h . 'francoskega zui k, / % Prepojenim z nevarnimi % WEREIA ZA ^'Daugherty mora i-ar ie zahteva de- / lavstva. 13. nov. — Francoski ministrski predsednik KONGREMAN, KI JE ZAHTEVAL UKOR ZA JUSTIGNE-GA TAJNIKA, JE BIL PONOVNO IZVOLJEN OD VO-LILCEV SVOJEGA OKRAJA. Clemeiiceau he mara debate z ILoHgii-etoiiil je zavrnil povabilo so- cijalistiCnega vodje, KI SE SEDAJ MUDI V A-MERiKI, DA DEBATIRATA O I IGI NARODOV. Za svobodo političnih jetnikov. 200 PIKETOV IZ RAZNIH ŽAV PRED BELO HiSO. WASHINGTON, 13. nov. Na krovu parnika 'Paris", na "Daug-herty mora iti!" Ta ^ New York. 13. nov. 3e je končno podal zahtevi angleškega zuna- postaja čim dalje glasnejši vzpri.gj^.jj francoski premier, George CO poročil o rezultatu volitev i" cicm,,nceau. ki 'jk sedaj na poti bližanj{i20.novenr«bra,kose»ni.l nečed.ba- de pCae^no zs'sedame kongresa. I . ^ . ' _ „ ' , i tirati s trancoskiih acx^jalistictiim Oscar E. Keller, avtor resolu-' , , . ,, , , voditeljem |ean LongueTom. ki C!,10, v kateri se ,ie zahtevalo, da . , . . . , , .v -1 •, le sedat v Amenki. 6 Ligi naro- kongres pncne preiskavo v de- ' , . ' , , dov. Longuet je pozval Clemen- Icvanje justičngga tajnika Dau-ghertyja, se vrnil zmaij'ovit 4. kongresnega, distrikta v. Minne-scti, medtem ko je velika republikanska veSina, ki je pl:skala, ko je Daugherty izposloval zna-' ceaua na debato- potom brezžičnega brzojava. Sltdnji je po prejemu poziva dejal: ''Jaz grem v iAjmeriko, da govorim z Amerik^nci, in ne da '^■ni "EtrstV; 'ožaj i Pl Kot a se naznanja, da ^ Carigradu smatra se razume, so ^ 'urške nacijonalistič-1-;, ^ Carigradi zavzeli ™ « ' odločno zanika- les, Otn 'Poraz, 'm med zavezniki k položaj na vzhodu, da Anglija zagro vdeleži mirovne y Lausanne, ako se preliminarna kon-' '^aj bi začrtala pro- K Obtožbe proti Ber-j^erju razveljavljene. RAZVELJAUENJE, KI JE BI LO ODREJENO ŽE MA.IA, PRAVKAR. DANO V NOST. no drastično injuTikcijo proti že- debmtnam s Frarkozi. Z njimi leaniškiifh mehanikom, dobila od j lahko jiebatiram j kolikor hočem vdikev ukaz, da 4. marca vzame i doma." ; klobuk in zaipusti kongresno dvo-! Potniki na kroju so bili danea l-ano. i zelo zgodaj pokc^ici, da pozdra- Senatorji, ki pc odo^bn-avali na- ivijo vojnega mi^iftrskega pred-stop Daughertyja proti stavku-, sednika Francije tekom njegovim jočim železničarjem so 7. novem-,} treh ali štirih br ih pohodov na bra dqibili svoje plačilo v več dr- i krovci. Toda po avil se Še ni ob žavah. Med njimi so pripa-Viki |6:30 kot se je mislilo, temveč demokratov kot republikancev, j šele eno uro kam tejc. S časnikar- pred Belo hišo od 11:30 dopoldne V Ohio je "demokrat" Pomeitne | ji, ki so ga spremljali, se je raz-pogčrel. O njem je znano, da je i govarjal o tekoč ri dogodkih. j ako odobraval akcijo Daugher- j Popoldansko lalo južino jem tyja, ko je iziposloval injuinkcijo j^iel pri kapitan . Potem je šel siavkujdčim želeli niškim, Milwaukee, 12. nov. '— Danes se je zvedelo, da je tukajš- Washington, 11. no v. — (Fed. Press.) Na dan četrte obletnice, odkar je bilo sklenjeno premirje, je prišla pred,Belo hižo deleea.:i-j a iz 15 različnih ameriških dr-•1-d.v ter z napisi pozivala pre U sednika Hardinga, da c.svobodi onih G4 mož, ki so še vedno za jetntškim i-idovjem, ker so si dr/. nili kritizirati zadnjo svetovno vpojno. Dve sto mož in žena iz različnih držav je stalo na zapadni in severni strani Bela hiše ter opominjalo predsednika, da eden izmed idealov, za katerega je u-mrl ''nepoznani vojak", na katerega grcib na Arlington pokopališču je položil venec, je bil tudi ideal ''svoibode govora". Eden izmed napisov se je glasil: "Ali verujete, da naj možje .c,stanejo 67G 1st v ječi radi izraza syojega mnenja?" Devet izmed onih, ki so v ječi, je obsojenih na dvajset let zapora, 40 na 10 let, 15 ipa. od 5 do 10 let. Delegacija z napisi je stala SIMA IPUBLIKANSKA GARDA i! LA FOLLETTA. WASHINGTON, 13. nov. — Stara reakcijon^arna garda v republikanski stranki je pričela z delom, da sfc v senatu odpravi sedanji sistem organizacije. Prvi korak je podvzel senatoi: Medill McCormick iz Illinoir sa, ki je bil predsed;nik republikanskega senatolrskeg^ kampanjskega komiteja, ki je vodil kampanje republikanskih senatctrskih kandidatov v zadnji volilni borbi. Senator McCormick je pisal senatorju Henry Ca-, boc Ldge-u, ki je republikanski vodja v senatu, pismo, v katerem predlaga, da se pravilo, ki je sedaj veljalo v sviTiatu, da se namreč izbira predsednike važnih odsekov v soglasju z dolgostju njih sedeža v senatu, razveljavi, da se reorganizuje republikanski odbor v senatu, in da se v bodoči na konferencah,' na katerih naj bi bila zastopana vodilna republikanska odbora iz nižje zbornice in iz senata. To pismo ni nič druzega kot ' proti stavku j očim želeli nisKim, ^ ^voio kabinož ^ vzemi vSi seboj neko'l^njlKO, V^lpteri st' napad i letela "republikanca" Townscn-; ^ postbpasje napram Tuv- da v Michiig'tou in Kelloga v Min ! .• Se poroča, kongresrnan ni zvezni feodnvk F. A. Geiger že j čakal do marca, da ne^s'oti. Kot "sieSljj 1 1 "^'ladni krogi se po- 'Sh da ni nikake. ■ da' t? v Francozi sami nad turškim po- ^ ' ^»vaj h ^ v francosko poko- ""ni. da so - umičili '^ti ; tovarno za svilo t'C-'-T* «e dalje bolj ornejiitvi francosk 8. maja tekočega leta razveljavil tri obtožbe, ki so bite naperjene proti socijalističnemu voditelju Viktorju L. Bergerju, ki je bil pravkar zopet izvoljem v kongres Zed in j enih držav. Obtožbe so bile naperjene proti Bergerju v Milwaukee vsled tega, ker ncozi m o-1. ... , . , , . , je bil prvic sojen vied istin V Chicagi. Tehnične obtožbe proti njemu so bile, da je deloval proti uve-Ijavljenju zakona za obvezno vojaščino, da je pošiljal po pošti stvari, ki jih špijonažni zakon ne dovoljuje in da Ije objavljal članke v tujih jezikih, ne da bi njih prestavo predložil poštnim oblastim. Skupno z Bergerjem so bili obtoženi še štirje socijalisti in a se vesti, da so v Q.* ••• bl> "''ji in po drugih ''^^^evali vse nazaj. • (L "He, 1 o , • nov. — Dele- nacijonalistične vla-jt^^' obtožbe proti njim se ,e ra-\ '"''v Lausarine kot zma. uveljavilo. njv lih razpoloženje ni I razpoloženju sultanove vlade, ki j,' ® prosijo usmiljenja, tremi leti sestavljali ^')ia ^°Rodbo. V 'Je. 1 1400 mrtvih v DO-tmu. ;lato prikrit pcskus, da se pre- SUŠA V NEMČIJI DO 1930? preči progresivnemu V;Ciditelju! La Follettu iz Wisconsinu pre-! Philadelphia, 13. nov. — Miss ,'zctev predsedništva pri vpIiv-! Custel von Blucher. ki se mudi nem finančnem odseku senatne ;:bornice. Ako se iie odpravi sedanjega pi'BAila seni'oritete, te- K1 SLEDIJO PO KATASTROFI ZAHTEVAJO KO VE ŽRT. VE. zsihteva akcijo z oziroir. na njegovo resolucijo. Keller bo takoj po otvoritvi posebnega kongresnega zasedanja, ko je BOLEZNI, tyjevo sramotno postopanje pro-' ti delavstvu še dobro v spomini zahteval, da se prične z zaslišanjem fled o cbdolžbe, da je jus-tični tajnik kriv kršitve ustavo Zedinienih držav. | Sanhago,C:le. l3.nov. —C.a- Administracijske sil6 si bodo najnovejših poročil je v po- brezdvomnn prizadevale zausta-jtresu in »ilovitem oceanskem na viti to akqijo »roti Dau'ghertyju, i valu izgubilo življenje najmanj in ako to akcija Keller j a imela! 1.400 bolezni in uspeh, tedaj bo isti prišel skoro'posledice izpostavljenja narav-gotovo šele potom; ko se snide nim elementom zahtevajo še ved no nove žrtve. Rešilne karavane so vsepovsod na delu, da pomagajo onim, ki so v katastrofi izgubili domo-I vanj a. Zveza z mesti ob obali od Val- do 1. ure pcvpoldme. Zelo velik ljudi se je ustavljalo in čitalo na piše, ki so jih nosili piketi. E-den izmed napisov je tudi bil: ''Ali normalnost r/adrauje mdže raTdi izražanja njih mišljenja?" Drugi zopet: "Predsednik, sipominjajte se ustave: Kongres naj ne dela nobenih zakonov, ki bi omejevale svobcido govora in časopisja." Alex Dazeimis, veteran iz sve tovne vojne, je naičeljeval delegaciji. Ob 1. uri se je vršil vred spcroenikom La Fayetta shod. Glavni'govornik je bil. Rev. Smith O. Dexter, rektor Trinity cerkve, iz Cohvord, Mass. On je v svojem govoru dejal: "Prišel sem semkaj kot prcpo-vednik evangelija. Prignal me je semkaj ukaz Stvarnika, da dvignem svoj glas v obrambi mož, ki so v ječi radi njih pre-(pričanj in da zagovarjam svobodo govora, o kateri so moji pra- na komvenciji ženskfe krščanske zveze za zmerost, ki je predseci- niča nemške ženske or^ariizaciie daj ne more nihče preprečiti na- , . . stop La Mleta na mesto pred- f "''"'"T' . T' 5edraka finančnega odseka, kajti on je PC acKorti svojega slu#«- <» „,oh.l.,c„o vanj a v senatu takoj za senator-^ "T jem Smootom, ki je predsednik bdseka za javno zemljo. porrrča, Smootni pripravljeni];,. T T Btiti tp:ga megta. da ab,A^e»tne organi. predsedniStvr. finančnega odse-!'^^^ "^«1= nagvdcj), zmago, ko je pred kratkim izpo- , slovalo sprejem zakona, ki pre- Pripcročilo o ormic a ]8 u prodajo opojoiih piijač •axT fAvrvIiip.nonannesia znacaiai .... mladoletnim osebam. O- prav revolucyonanneigia značaja | ■.:a senatno zbornico. GoVorilo se je o tem sicer že večkrat, toda nepisano pravilo da siOi senatorji j KANDIDATJE, KI SO JIH POD s starejšimi sedeži upravičeni do PIRALI ŽELEZNIČARJI, ZMA" važnih mest pri odsekih je takoj GALI. ukorinjeno, d it se ni še nikdar j - resno poskusilo, da se je od pra-) Cleveland, O., 14. nov. — vi. .V ^adnji volilni borbi je zmaga-O--I lo sedem senatnih in dva gover- nacijon^ldstične »Od ®rnrt paš?., pravi, da ""Uske sovjetske vla-^ na nesolidarnost ^ posledica pri ^ vlad v Angliji in 1- ^ izgleda, da se Ke-^iti moglo kar tako ^Vfope. Po sijajni *0 Y na bajnem po- ^ ' očiviidno odločeni, J vse, kar so izgu- V>v„i voi„i. V>n, 13. DOBROTE PROHIBICIJF,. New York^ 1 3. nov. — Mrs. Helen Lipton, ki toži svojega moža za razporoko, pravi da slednji v kabaretu, kjer je on uposljen kot strežaj, zasluži vsak tede.n najmanj $80 "po strani" s tem, da zlije skupaj opojno pijačo, ki jo bogati gostje puste v čašah, ter potem proda P® "tržni ceni' Mrs. Lipton trdi, da samo s tem njen mož zasluži do $10.000 na leto. Mož trditev zankuje ter pra vi, da ima opravka samo z "mehkimi" pijačami. -O- VPRAŠANJE SUŠE NA PAR-NIKIH PRED NAJVIŠJIM SODIŠČEM . pTihodnji kongres), ki je bil izvoljeni pretekli teden. Tcda Jako možno je, da pride do za'sli-šanj, pri katerih bodo prišli v pretreg grehi Daughertyja tekom sedanjega zasedanja Ena govorica, ki ria ni %elo j paraiso do Antofagasto, kjer j MRS. HALL PONOVNO ZA TRJUJE SVOJO NEDOLZ- ' NOST. nerska kandMata, ki so imeli za podporo železničarskih i bratovščin. To so bili: W. N. No-j rris, demokrat, ki je porazil se-j natorja Townseinda v Michiganu: Somerville, N. J., 13. nov. Samuel Ralston, demokrat, ki je Mrs. Frances Hall, vdova za porazil senatorja Beveridg-a iz morjenim Rev. Hallom, kije bil Indian«: govenner Edwards, de-najden flnrtev skupno z Mrs, tokrat, ki je porazil republikan- ded,te milslili, da ao jo za vedno upcistavili, ko so žrtvovali življe- , , - - nja in la'stnino v vojni za neod- Milk. je danes naslovda na po- »kega senatorja Frelinghuysena v visnost.'" I sefcnega diž-avnega pitiisekutoT]:! Mcw Jersey: Lynn Frazier, repu- Miss Helen Todd New Yor- jMolrta pismo, v katerem ponovno Vilfkanec, Ici je porazil demokrata ka, ki je govorila za njim, pa Je izjavlja, da ni imela mkake zve- O'Connor j a v North Dakoti; C. dejala: ze z dvojnim umorom in d^ j« C. Dill .demokrat, ki je porazil "Za oproistitev teh jetnikov so povsem nedolžna. Izjavila je tu- republikanca Poindexterja v Wa-vei'jetna, pravi, da bo Da.n,gher- bila katastrofa najusodneijša, je jdelaviske or,g-anizlalcije apelirale v |di, da je pripravljena iipriče- shington: Simeon Fess, republi- ty mcrda odrešil Hardint^ovo ad ministracijo zadrfge s tem, da bo sledil zgledu michiganskega senatorja Newberry j a ter do 4. hiarca, ko se snide novi Kongres, položil resignacijo. Duhoven za svobodo govora. Sv. Peter bi bil danes v Ameriki aretiran. Washington, D. C. še vedno pretrgana, toda prišlajimenu delavstva, cerkve v lme-|Vati pred preiskovalnim odbo- kanec, ki je porazil demokrata so ustna sporočila, dj, je več ma- nu vere, ljudje liberalnega pre- rom. Pomerena: senator La Follette, lih mest in vasi docela uničenih. I pričanja pa V imenu OSlJOvnih a-j Državni preiskovalec je sicer,k' jf* porazil demokratinjo Jessie _ jmeriških principov. Vse te apele ponovno izjavil, da je zločin ' Hooper v Wisconsin; Al Smith. ——' I -g ignorirale. Medtem pa so rešen v Zedinjenih državah nshajali v istem položaju kot Mr. Pester, Mr. Ruthenberg in drugi. Na src I čo pa rimska vlada ob tistem ča-Rev. i su ni bila tako reakcijonarna. Chlas. T. Lanthrop iz New Yor-! "Ali je n:;l3a vlada tako poka, tajmik deipartmenta za soci-! pclnoma izgubila zaupanje v so toda z akcijo in aretacija- demokrat. ki je porazil republikanca Nathan Miller j a v New na po- nov. Kot ^ brzojavk iz Ev- obstoja tam-. ' v Mnenje, da so Ze-odposlane n " aW * noto z o žirom na ^''•jentu, toda držav- Washington, 13. nov. — Danes ie najvišje sodišče Zedinjenih držav pričelo razmotriviti od-za-fredbo justičnega tajnika Daug- 'zjaVlja, da teh nikake resnice. hertyja, glasom katere bi _ tudi parniki ne smeli mriti v ameriška pristanišča z opojnimi pijačami na krovu . , je danes podal tu iz- mora varovati pred vsakim pro- j pu ljudstva, dia se povsod, kjer iteri se poteiguje za svu | gramcjn ? Ako naŠ narod ni do-| koli mogoče, napravi konec pv& Jjalno akcijo ameriške episkopal-ne cerkve javo, v kater bodo govora. Glasi se: ''Kot izgleda z ozirom na aretacijo oseb v Michiganu, ki so baje komunisti, zavzema naša vlada stališče, da je kriminslno. se vršile volitve, in danes vidi gp vedno odlaša. Nocoj se mo, da. so bili enako ^vrženi de-odložilo zaslišanje pred Yorku, in Jack Walton, demokrat ,ki je bil izvoljen govemer-jem v Oklahomi. — Republikanec Fess v Ohio ni imel podpore vseh železničarjev, temveč samo lokomotivskih strojievodij. mokrati, ki so te moze poslan v poroto, ki naj bi ječo kot tudi republikanci, ki so jih držali tamkaj. Pojdite skozi «e:znam mo^ ki so zmagal na volilni dan in vide'li boste, da ]e dibo naroda, da misli, da se nas i bil izid Vseskozi odločen na skle- prišla pred poroto prihodnji če- Volj razsoden, da bi zavrgel pro- Iganjanju. Kjerkoli so r^parolikan pa.?ando, ki je nevarna deželi, tedaj mislim da je bolje da dežela pride v nevarnost. Oči vidno se ci stali za svoKodo govora in na predek, viciljeni, kjer so demokrati dali biti komuPist. Ne morem ,si kaj, gherty in druge moralne luči bo-da bi se ne spominjal, da so bi-1 je zaupati možne; na'crte, o kate-li prvotni komunisti prvi izpre-irih mislijo, da 8% nevarne deže-obrnjeni kristjani. Ako bi bilajli. Jaz za svojo (^sabo; imam po-rimska vlada v zgodnjih dneh i polno %au'panje v ljudsko maso, kr&čain'SJtV,a. zavzemala isto stali-j da. se ne da preslepiti in da torej Bče, tedaj bi bila dala aretirati lahko dovoljujenio kakršnokoli vse apostole, ne iizvzemši sv. Pe- nas ima varovati ker se Mr. Dau-} izra^ia istim nrincipom, pa so glasovali zanje trtek. Kot se poroča, je neka Mrs. Nellie L. Russell posebnemu državnemu raziskovalcu pod zaprl- SO bili republikanci iz- sego podala "javo, da Mrs. Gibson, ki trdi, da je bila priča dvo-ne govori resnice, a sama ob tistem času, ko pravi, da je bila priča fundamentalnim j mega umora, ker je bila ona — Resignacija N. D. Bakerja njenem domu. Eden od predsedništva pri komiteju uradnikov se je izjavil, da tra in sv. Pavla. Oni bi se danes clevelandekih demokratov je še vedno negotova. Njegovi ožji prijiatelji sb mnenja, da bo Ba- protpagAndo. SodJiio pa se jo bo ker v slučaju resignacije še vse-po njeni vrednpati." J eno ostal član odbora. ako se trditev Mrs. Russell izkaže resnična, tedaj se bo poskus promekucije da naperi obtožbo proti "ženski v sivem plašču", namreč Mrs. Hall, izjalovil. — Včeraj zjutraj je umrl rojak Louis Turk, stanujoč na 3569 E. 80 St. Pokojni je doma iz Polhovca, fara Št. Jernej na Dolenjskem. Bolehal je na raku eno leto. Bil je član društva "Mir" S. N. P. J. in društva Sv. Janeza, Zapušča ženo, 3 nedorasle otroke, enega brata in eno sestro In več bližnjih sorodnikov. Pogreb se vrši jutri zjutra j pod vodstvom A. F. Svetek Ca pogrebnega zavcd'a,. Prizadeti družini naše globoko sožalje. \ "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER I4th, ^^E^nalcopravnost ISSUED ETEKT DAT KXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMSI NEDELJ IN PRAZNIKOV. »■ - ——---——— Owned a*d Psbliahed kT! rHX AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. VwlEesa Place of the Corporatioa — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES; By CiurrUr ....................... 1 yeiir $5.50. 6. mu. SS.OO. S me. S2.00 Cieveland. Colliawood. Newburah by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 % mo. $2.00« Ualted Statea ......................1 ear $4.50. 8 mc- 2.75. 8 mo. S2.00 Sorope and Cam^a ............. i t**' $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA S, SINGLE COPY Sc. Lastnie in izdaia ra Ameriiko-Jugoslovanska Tukovna Drnibiu f4}8 ST, CLAIR AVE. Priaceio« I5L 6418 ST. CLAIR AVE. Za yieblao oslaaor ml odcovonio me uredmStvo, me noravBlitvo. CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY) NOV. 14th, 1922. raraatelj, in ponavljalnih izpitov ne dovoljuje nikomur, skim glasovom dotičnih in izpiti se vršijo brez prestanka in nihče ne ve, 'kdaj in so kviWjmii potem kan-. 1 , / 1 . T T ^ didatje, ki imajo na.ivec prefe- pride na vrsto. Kar .nekega dne si poklican, pa moraš odgovarjati na zastavljena vprašanja. Ako ne znaš odgovora, tedaj ne išči milosti in umisljeiija, kajti zaman je! In usoda ni nič milejša zvelikimi skupinami posameznikov, z narodi ia človeštvom kot s poedinci. Ravno ista ostro začrtana pravila veljajo tudi zanje. Potem pa to besedičenje o "povratku v predvojne razmere''! Nesmisel vseh nesmisli! Vojna, ki je stres- kandi- ki ga j ako redkokdaj kršimo. Program je otvori 1 mešan zbor z Juvancovo '"Na tgoro". T,a renz", dasii'a'Vno je njihov red skladba je bila zapeta jako efek-na listi drugačen. Stranke seve-jtivno in ubrano. Razme sprc-da postavijo kandidate, na listo membe v taktu in ralzipoloženju po svojem preudarku, želeč, da se je jako hvalevredno upoštevalo. Aijažovi "Občutki" so stara skladba, tcida še vedno priljublu-bljena med našim občinstvom. Moški %bor jo je proizvajal s prectejišno preciznostjo. Sledeči Epi' m MOGOČE. »> k ■I - - Ena izmd najbolj odpor in razdraženost vzbujajo-čilf fraz, ki padajo aiarodom z/idnja leta dan na dan »a u^a, je tisti vekovečno besedovanje in govoričenje o povratku v "predvojne razmere". r In kar je najbolj obupnega pri celi stvari je to, da ti#, ki to 'nesmisel najglasneje povdarjajo in ki so pravzaprav ustvaritelji teh brezpomembnih fraz, niso ljudje brez veljave in odločujoče sile pred svetovinim forumom, temveč nasprotno. i» Ravno tisti možje, v katerih rokah leži usoda narokov, ki stoje pred svetom kot njegovi vodje, so iznaš-Il^te fraze in jih sedaj nosijo okrog na krožniku ter jih ponujajo z obupom se borečemu članstvu za zajntrek, južino in večerjo. V Ameriki ;na primer sHio že toliko slišali o tej pre-Iji^bi "normalnosti", katero je iznašel prezident Harding, da človeka kar bolest v' želodca prime, ko sliši to besedo. Kot pravijo vesti, širi slično nesmisel sedaj v Angliji novi premier Bonar Law. To je ravno tako kot če bi človeku zdravnik, ki je pravkai^jvQm^y živ pijšel % operacijske mize, pripovedoval, dt^l^e bo m^jatA pbčutil kot dvajsetleten mladenič in da bolezen in^ operacija ne bosta pustili za seboj' zlih posledic. To je a&olutna nemožnost in vsakdo: .bi se amejal_zdravnikur-k^ MA'dil. kaj enkeg:a,. ^ ; Ali pa si predstavljajte človeka, ki je pravkar šel skozi ostro življensko preizkušnjo, kot n^primer izguba ljubljenega svojca, razočaranje v ljubezni ali njegovem življenskem poklicu, da bo po prestami boli, ki mu je zadal udarec, postal zopet isti človek kot je bil preje. Vsak dogodek v življenju, posameznika in posebno še, če je ta dogodek take vrste ,ki položi na tehtnico vzdržnoist in moralni pogum človeka, da predbvlada zlo Etraii svoje nature, neizogino pušča svojo sled neizbrisno zapisano v vsem njegovem bitju in žitju. O, kaj bi dal človek, da bi mogel- izbrisati sledove la ves svet do temelja, naj li ostala brez posledic! Kar i ti, ki imajo "najiboljbe zveze", je šlo mimo nas, je za večno izročeno prete^klosti in niti tolike trohice časa, kot ga vzame utrip z očesom, ni mogoče privabiti nazaj. Pa pravijo, da so državniki in voditelji! Kaj še, sieve so,, navadne papige, ki so se nekaj na pamet 'naučile, zdaj pa vedno eno in isto ponavljajo. V izpričevalo njih življenja bo usoda, zapisala nezadostno, in ga močno podčtala. , Le tisti, ki znajo stati !na svojih nogah, ki znajo usitvarjati na pddlagi danih premis svoje lastne zaključke, bo'do izšli zmagovalci iz življenja visoke šole. bi bili zvoljeni najboljši, ki 50 prvi na listi. Volilci |ia potem v svojem lokalnem patriotizmu s 'weferenczami' izptreminjajo red na listi in tako prihajajo v parlament ne najboljši, temveč ti^-\jvospev "Jaz bi rad ^rdečih rož" Oaelbi na'sega rojaka Antoni rha, ki igra violoncello. ^ Slovenska publika-je s posetom na koncertu kazala, da zna ceniti ti'"" kulturnih delavcev, kar da jim bo služilo kot ^ nisidaljna prizadevanja. --0- Clevelandske novi*' eta. zapela A. Smit in J. Zupane. !Pribli'žno enako je z ''dodatnimi glasovi", ki jih morejo d-it: volilci nezaključenih list (list, ki ne štejejo toliko kandidatov, kolikor se poslancev voli v dotičncm bkrožju) kandidatom drugih list. Seveda tudi tu prihajajo v po-štev "zveze", ne pa sposobnost. Dela se na to, da se sploh odpravijo ti postranski glasovi ali pa da se ohrani samo eden. Dosedaj je glasovnice preskrb Ijevala svojim Volilcem vsaka stranka zase, in sicer v%inoma z — Na sinočnji seji zbornice se je taka obšir"® motanvalo igilede službe kar. Couincilman Darnm J®' vil ob zaslišanju zadevnega odseka, da J® služba mnogo slabTa kot f pet let nazaj ter močno | Smit, ki je pel tenor, je bil sicer poyoljno siguren, kar se tiče takta toda njegov glas v višjem registru je preslaboten za nastop v duetu posebno še, ker ima J. ZDpaiK, ki je M zWedno,. precej močnejši bariton. dan, skhdlbaJ. Aljaža, je bila primeroma dobro proizvajana od mešanega ^bora, le da se je tu pa tam malo preveč hitelo. ■Največ odobravanja vzbujajio-ča točka na program-u, in to po zasluženju, j« bila pač skladba Urednika "Ani. Slovenca" ti na to-le opozarjali: Kdor brani ljudi, ki so bili že ponovno ržtekrinkajni in javno imenovani lažnjivci, je v nevarnostij da se tudi njega prime podoben epitet. j Izprememha «?ržav- 'I " Ipo.p3ian, ki se nahajajo skoraj, V iiozborskega volilne- voiiinih oknijih v manjšini m morajo c;hrar!(ti .svoje man- rcdti V Itali ji« '^te edino le s pj-močjo tega vo- _ _' lilncga sistema, i Prd rtjih bodo vsi predlogi na |temeljitejšo iiz-Irst, 16. oktobra, premembo vn,liliiiga reda. igotovo Italija je uve^la^proporčni vo-1 zadeli na na j odličnejši odpor. iSedanjemu votlnemn načinu že napisanimi pa-ednos-tnimi ali našega domačega mojtetra, Iva-dodatnimi glasovi. Da bi so pre- na Zormana, Vprašanje , kate prečile vse zlorabe, se namerava zahtevati izprememha, da bo vo-lilec šele cd volilne komisije dobil uradno glasovnico 'm jo potem sam v gdasovalni cebci izpolni z označbo prednostnih, oziroma dodatnih glasov. To pa je seveda zelo težavno zaradi nepi- ro je zapel tenorist Louis Belly. Kar se tiče Bellyjevega glasu, brez kakega obotavljanja lahko trdim, da poseda tisto ir^redno li-ri'C'no fiweso, ki je isto za uho kot žamet za oči, in da ga ni zbora v Clevelandu, ki bi se mogel postaviti s tako dražefstnim te- (m sta 19 uslužbencev i% j urada in odtedaj se m lilni način lota 1919. in je po dva kratnih volftvah prišla do prepričanja, da je sedanjemu vse drugo, samo ne zadovoljivemu psa'lamentarnemu delu in vsem njegovim zlim posledicam kriv v prvi vrsti propoi-čmi volilni sistem, ki je dovedel v državno zbornico narodne zastopnike, ki xvoji o^iromni večini niso spo-nObni za dalo v narodnem pred-s.lavinialvu in je le ozirajo v na.i-Tc6i($.šlL'ido naroda in. .državel' Da bi sc izvedelo mnenje parlamenta samega o tem vprašanju, smenosti'-, ki sega od milanskih i norjem. Skladba sama na sebi 25 do kalabreških 70 odstotkov, j je silno melodična, pristopna za morala dr- teoretično neuka ušesa, in kot jse očita zlaisti, daj so se sestavila j prevelika volilna jokrožja, da so, i pa stavile v eno ivolilno, okrožje j pokrajine, ki imjjo nasprotujoče interese in so m prav zato kan didati in potem kvoljenci razdelili na toliko lijt, tla skoraj vsak (poslanec hripada drugi stranki. Število flcislancev enega okiicižja ^re nawec od 5 do 20. Ce se ne bo zahiralo še kaj dru gega, še vzasedanju predloži prav xot >vo zakonski na ao nekateri rin^i Wi izvi^ kl pojdezaigpremem&o Vo- llilmh okrožij, ki iia.i bi se zman.i- po glede na to, da ui žavna oblast v svrho čuvanja taj nosti volitev dati volllcu po eno glasovnico vseh v dctičnem volilnem okrožju prizranih list, ako bi se ne hotelo poseči po popolni rd'pravitvi glasovnici! ter prednostnih in dodatnih glasov in u-vesti 'Volilne kriiglice'', na kar pa se doklej menda še ni mislilo. Navaja ge še to in ono proti sedanjemu volilnemu načinu, vse pa 1 očividnim namenom, da se v nejkrajšem času ta sistem ali temeljito popravi, ali pa..še raj-E, popolnoma otir^^fvi iiT %post-a- vi z C,pet encmandatski volilni na,-čin. Dogodki bodo pokf.zali ali se nega pridejalo. Vsled ^ di, da odbor ne more vršiti svoje dolžnosti in v mnogih slučajih, urah, ko igredo delavci na cd dela, položaj neznosen- — Pod vodstvom Mat^ dobnikar ja, po domače,' ^ ^ godca iz "brick jarda' v.'oodu je bilo nabranega ^ tiji grozdne kapljibe, ^ vršila pri Martin Robihii'^ korist Slov. Del. Doma v/o od u. Nabiralcem in com iskrena hvala. POROČNE ZLATE ZA DRŽAVO. nalašč za glas kot je Bellyjev. Po prvem proizjajanju ''Vpra&Einja" je nastak) med oMinatvom tako| burno odobravanje, da je naS p«-bi popr@^ vec del istega še enkrat pT(4 in tako uig'odil ljudski zelji. I........... ot«l Moški zbor je prvi del progra- ma zaključil z Resmanovo "Po .. , , ,, I poročenccv. ve.ite ve planine . ^ I Med 6 in pol milijona Pj cev Avstrije je Vsaj 2 Vsi Dragd del programa .se je pri-' P^^tane. Vsak - prstan imajo I S i VAti J'^ Ji'** I . . ; čel 8 Foaterjevo''rk)movino^|5sranrmv,n,mavsa] J prokvajano od niešanega zibora milijona P" i| dstavlja torej vsaj vsot -i dli nekak referendum med člani | , obeh aboWc.Talm se je toliko, da bi rmela M od o lo, da je ogromna večina sena- 10'poslancev. ta za odipraVo proporčnega volil- Nadaljna velika Kita sedanjega nega sistema z listami! Kar se vclHneigia načina iso takoimeno- tiče poslani'3'ke zibcrnice, desničar ski liberalci in demokrat je nis) ibili nikdiar pdsebno navdušeni /a ta volilni iia'ci'n, r^formisti so za vane "preferereje", prednostni 8'Iaisiovi, in ''jiggiunte", dodatni glasovi. V-olilec more namreč s tem, da napiše na glavnico, ki je temeljito preuredbo, če ne že na- j označena le z znaliom liste brez s pQVoljnim u&pehcm- Zatem nastopil moški kva.rtet (Belly,JUonov kron, kar je Ffančeškin, Peramč in Ferluga), Dtmaičan predlaga, naj | ter jako efektivno zapel Nedve-.da zakon, s katerim dovo "Mojo rožico". Ob začetku prisili, da izroče državi j res bliža v Italiji kon^^c nroporca. Be je opazilo malce nesigurnosti,'te prstane. Zato maj j" ^ ' toda prednjo je končal, si je pri-j vine akcije. Predlog zdo) J Koncert "Zarje". IPreteklo nedeljo se je vršil v Božeglavovi dvorani koncert pev gkega zbora '"Zarja." Kot običajno pri "Zavjinih" koncertih, tako je bila tudi sedaj vdeležba prav povbljna. Pricgr?,Tna se si- tni ' dobil Sirca in roke vseh navzočih, tri vaj o novine. Parne ^ kajti ploskanje ni poleglo tohbso'mnenja, naj bi vlada časa, da so zapeli še eno pesem po večjih zlalninah, ki)' za nameček. Sledili sta: Naša za-' stava in Vijolični vonj, zaklju-, ■ u-' Dunaju ogromno m Ki nič ne koristijo. Čil m je program moški zbor .z •„ "RWim praporom", proizvajan z večjim efektom, ®® I kot k daj koli, kar se spominjam. Diinajcan je bil cse. 'dokler mu je Hil cesaJ"«''' i« Pred otvoritvijo in med odmo- fiič' Zgodilo in obdržati sad svojih preskušenj za novo poskuse! Toda ni ga smrtnika, ki bi bil tega zmožen. Življenje je šola, ki ji ni para na svetu. Cas se piše njen ravn'owt za odpravo, in tu'di soci-1 imtm kandidatbv m sama po sebi ... _ ______________________________ zadanih ran ter priSeti vse zopet znova, kot da se ni; aliati izjavljajo, da bi se zopet j velja en glaa za dotiomo- listo, cer ni pričelo Izjavati clb 7:30 i ri je jako lepo igral razne operne i® cesar krmil m ker ^ .......- - . - - 'Bprljaiznili z enomandatskrmi vo-j ime kandidata pripomo«! dotič- kot stoji na programu, temveč komadie orkaster Mr. J. Ivanuša, I vlačila ves denar in vse'i lilnimi okraji. Fašisti niso na- memu kandi'dailu aH kandidatom šele nekoliko po 8. uri, kar pa jelki je obenem tudi peviovodjaDunaj. Zdaj tega sprotni propoi-'cu. ali so tudi za do gotove j še izvolitve, ker se ta- čBato v sog'lasju s starim nepi-! "Zarje". Orkester se je zadnji jl^unaj je brez zanimanj® primerno preured'bq. Odločno za.ke 'preferenrc" priStejejo listin sanim pravilom naših prireditev, j Čas pomnožil za enega igralca Vivo in njeg blagor. SKOZI PUSTiNlE IN PUŠČAVO. Spisal Henrik Sienkicwicz, V resnici se pa ni 'bal ničesar, kajti navzočnost slona, katero so divje zveri čutile in n;iegovo trcibenje, ki je dAsegalo do njihovih čujinh ušesš, zadrževalo jih je v primerni oddaljenosti. Jamčilo je to varnost ljudem kakor tudi konjem, kajti tudi najstrašnejši ro-. par j i v džungli, kakor lev, panter in leopar, nimajo radi opravka s slonom in se no približajo radi njegovim oklom, in trobcu. Ko pa deklica le ni prenehala krožiti vedno hitreje, je stopil Stanko k nji in jo vprašal: ''Hej, mr;Ja veša, čemu letaš tako okrog ognja?" Vprašal je še veselo, toda bil je že vznemirjen, njegov nemir je pa še narastel, ko .je Nelka odgovorila : "Ne vem. Ne morem sedeti pri miru." "Kaj ti pa je?" "Tako nekii'ko mi je čudno in neprijetno.. Nato je naglo spustila svojo glavico na njegwe prsi in kakor da !bi ai bila avesta kakšne krivde, za-'klicala je s ponižnim, s solzami prepojenim glasom: ''Stanko, menda jsem ibote®.", "Nelka!" Nato je položil svojo dlan na njeno čelo, ki je bilo suihp in obenem ledeno. Vzel jo je torej na roke in nesel k (Ognju. "Ali te mrmi?" vprašal je med potjo. Njen j zob'je so šklepetali, po colem telesu jo je neprenehoma ;sprektav3.1 Stanko ni n'č dvo- mil, da ima mralico. , Zapovcdal je takoj Mei, naj jo pdje v drevo, sleče in spravi iia ležišče, potent jo ,je pa pokril s čemur je mogel, kajti videl je, da so se bolniki na mrzlici v Hartumu in Fašodi pokrivali z ovčjimi kožami, da bi Se spotili. Sklenil je prenočiti pri. Nelki in ji dajati piti vodo z medom. Toda ona od igatetka ni hotela piti. Pri luči svetilke, obešene v votlini drevesa, je zapazil Stanko, da se ji blišče zenico. Cra nekaj Časa je začek' tožiti nad vrači no, obenem se je pa tresla pod plahtami in pod plodom. Roke in čelo je imela neprenehoma hladne, toda ako bi so Stanko vsaj nekoliko spoznal ria znakih mrzlice, izprevidel bi bil iz njenih neizmerno nemirniih kretenj, da mora imeti strašno vročico. S strahom je tudi zapazil, dr.' ko je vstopila Mea z gorico vodo, je deklica pogledala nanjo z nekakim začudenjem in celo s strahom, a izgledalo je,- kakor da je ne pozna. Ž njim je pa-giovorila popolnoma pri zavesti. Rekla je, da ne more ležati, ter ga je prosila', da bi ji dovolil vstati i nletati okrog, potem ga je pa spet vprašala, če ni hud nanjo, ker je bo'lna, ko jo je pa zagotovil, da ne, je s trepalnicami potlačila solze, ki so ji silile v oči, ter je zagotavljala, da bo jutri popolnoma zdrava. = Toga večera ali pravzaprav te noči je bil g ion čudno nemiren in jč neprenehoma' rjovel, kar je lsp6t Safbo podbuja'lo, da je lajal. Stanko je .japseil. da bolnico-to vznemir.^a, torej je,Šel iz drevesa, da bi ju po-miril. S Sabo je bilo lažje, slonu je bilo pa težje zapo-ved.sti molčanje, tcrej je nabral nekaj melon, da bi mu jih dal in mu tako vsaj za nekaj časa zamašil trobeb. Vračajo se je zagledal pri svitu ognja Kalija, ki je s kosom prekanjenega mesa na rami šel v smeri k reki. "Kaj tam delaš in kam greš?" je vprašal zamorca. Cmi deček se je pa ustavil in ko ge mu je Stanko približal, je odvrnil s skrivnostnim obrazom: "Kali iti pod drugo drevo, položiti meso hudemu Mziniu." ^ "Zakaj?" \ "'Zato, da bi hudi Mzimu ne ubiti dobrega Mz-! mu. Stanko je hotel nekaj odgovgi'iti, toda naenkrat mu je bolest legla na prsi, stisnil je torej samo zobe in odšel molče. Ko se je vrnil k drevesu, je imela Nelka zaprte oči. Roke so je ležale na. plahti, tresle so se ji sicer močno, toda'izgledalo je, da se je prijemlje spanec. Stanko je sede j k nji in iz strahu, da ne bi je .zibudil, jo sedel nekaj časa popolnoma ne^premično. Mea, ki je sedela na^ drugi strani, je popravljala neprenehoma koSčeke stonove kcsti, ki so ji .strčali v uiesih, da bi se na ta način braraila pred spancem. Nastala je tiSlna, samo od spoisj od reke, iz smeri njenega razliva, je prihajalo regij an je žab in otožno kvakanje krot. Nelka se je naenkrat dvignila na nos tel ji: ss Stanko!"' "Tu sem, Nelka!" Ons se je pa tresla kot pero v vetru ter pričela iskati, njegove roke in ponavljala naglo besedo za besedo : "Bojim se, bojim se! Daj mi roko!" "Ne boj se, saj ,3em pri tebi." In prijel jo je za dlan, ki je bila sedaj že kakor r^ispaljena od oknja; ne vedeč sa;m, kaj mu je storiti, pričel je pokrivati revno, shujšano ročico s poljubi. "Ne boj se, Nelka, ne bo je!" Potem ji je dal piti vode z medom, ki se je medtem že ohladila. Nelka je pila pdželjivo in je prijela z rokq za. poscdo, ko jo ji je hotel odtrgati od ust. Hladni napoj jo je pomirjeval. Nastalo je molčanje. Po preteku pol ure se je pa Nelka spet vsedla na postelji, a v njenih široko odprtih očeh se je zrcalil ogromen strah, "Stanko!" "Kaj ti je, mbja draga?" 'Zakaj," vprašala je s pretrganim glasom, "hodita Gelbhr in Hamis okrog- drevesa in pogledujeta k meni?" Stanku se je zdelo v tem trenotku, kskor da bi se razlezlo po njem na tisoče mravelj. "Kaj praviš?" rekel je. "Tu ni nikog«'" j Kali hodi okrog drevesa.'' , J Ona je po gledaje v temno odprtino zakli ^ petajo^č z zobmi: • ■ "In Bednina tudi! Zakaj si ju ubil ?" . j-l Stanko se je pripognil k nji in jo pritisP^^^j "Saj veš zakaj! Ne glej tja! ne misli bilo že zdavnaj.. Dasiravno je bilo že zdavnaj, toda pov^i^ kpt val, ki se od'bija od brega — in napolnil" j s strahom misli bolnega otroka. Vse pcmirjev,2']ne besede so bile zaman-oči so se širile vedno bolj Srce ji je bilo tako' ; se je zdelo, da mora počiti vsak trenotek. Pot ; začela premetavati kot riba potegmjena iz je traj'S'lo do jutra. Šele preti jutru so se ji sf® popolnoma in glavica ji je padla na posteljo- "Slabo mi je, slabo!" ponavljala je. letim nek,'m doli." Na to je zaprla oči. Stanko se je v prvem trenotku strašno šil, ker je mislil, da je umrla. Toda to je bi'1 prvega napada te strašne afrika.nske mrzlic^'J vane morilka, katere dva napada zamorejo ^ i I močni in zdravi ljudje; tretjega ni vzdi^žal do» kdo. Pop'otniki so o tem velikokrat pripovedov®^ Saidu v hiši gospoda Rawli«ona, še večkrat ki misijonarji, ki so se vračali v Evropo, katef® Tarkowski gostoljubno pri sebi sprejemal. je prišel čez nekaj dni ali tudi čez par tednov* ako ni pri'sel tekom dveh tednov, ni bil se je štel sipet za prvega v drugi obnovitvi Stanko je vedel, da edino zdravilo, ki zanioJ'®. j, ali oddaljiti napade, so praški kinine, toda ''' -niti ^ohice. Ža sedaj se je pa, ko je zapazil, da Nelk^ vendar nekoliko pomiril — in pričel je zan.l®1 ' (Dalje prih-) t^MBER 14th, 1922. •TiNAKOPRAVNOST' STS&N % ^ogu. tudi Ljubljana je ■ "•oderno mesto. Končno! ni nudila ničesar dru- 4, UUMH...! ^'lavlja. Uah! za moder-ki hrepeni — in / ^°vek mora vedno hre-Po čem apartnem, sen-razbičajočem je bi-)4na grozovito reakcio-Kakor bi bilo "Iz sampga sočutja! Ha, he!" "Nič, he, he!" sem protestiral. 'Oje, Oje' morate reči. Zakaj ne . ^or dolgočasne .koncerte, j mine teden, in žena me že ima. ■^nejse gledališče pred- 'Spet začel, spet me slepariš...... neznansko dolgočasna o bog, o bog!' itd. Saj si lahko mislite: najprej psovke, nato krči, potem grožnje z ločitvijo zakona, z javnim škandalom in končno jok. jok, jok...... Verjemite: strašno je! Ko sem vendar čisto nedolžen! Samo sočutje je krivo...... Ker imam tako mehko srce...... Ker sem tako nesramno simpatičen...... In, prisegam vam, ;la nikdar niti za trenutek ne pre-Deveta de- neham ljubiti svoje- žene." "Pretiravate, gospod! Za trenutke vendar le pozabljate na njo," je podvomil Svengali. "Niti za hip ne! Vedno sem prepričan, da se prav nobena a-fera v nikakem pogledu ne izplača. In vedno le razmišljam, kako bi potegnil glavo iz zanjke...... Bog sam ve, da nisem prav nič podoben Casanovr ali Don Ju-anu! Naravnost mrzim ta dve sramotna zastopnika moške sle. Zakaj premehka mi je duša in —Morhe! Meči I Boksa ** Svensrali! O Ttrilby i i L da vse Prepredeno in kakor Po plesnobi! ''' Kar dva cirkusa I Kar Kabaret bilo m tu- ' 'scirno v trikojih, de-Jjlb — skrajnosti in za. p: J ^'•'ana prav — — do — samo da je pri- ■ J^^^«ngali!...... ®®rn se zopet udele-Predstave. Ze šestič! ^Poldne pa sem ga po-®telu Unionu. Vse dru-® je energično odklo-2^^'^ je imel napis "O-*6tov ne sprejemam. _ ' mi sporoče pisme-il^ g ®ne pa je le pogleda! 'Prejel. Pač magnetizem, ki ^ nama. ^ holi glava, želodec?.. sugeriram...... ne želodec, ampak 'ji *1 odgovoril. "Iz sa-u *116 boli neprcstčino 'e zatekam......" ^®nie ni težka naloga, svoj slučaj!" ^ bi bil ženskam ^^inpatičtn in moškim gospod Svengali." ^esimpatični bi bili" 11 večja nesreča za kiti vsem ženskam ''' Vsem moškim anti- **^"jte! To mi je čisto Svengali in mi po- $10.00 PREISKAVA Z X-ŽARKI SAMO $1.00 Ohranite si zdravje tekom celega leta. z X-žai-ki se lahko zasledi natančen vzrok vašega trpljenja. Odpravi vsako oganjevanje, Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zunanje predmete. Pove trenotno va še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaSih notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo lahko opišem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki vidijo potrebo, da se oskrbuje človeško telo v zdravju: in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne izmajdbe, ki posnemajo naravo v najobšimejScm obsegu, ki povračujejo celicam njih normalno aktivnost. Sledeče bolezni se vse hitro ozdraivijo pri meni brez vsakih bolečin: želodčne, jetme, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foot", revmatizem povečam« žleze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in splošno oslabelost. V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbo profesorja Ehilicha, 606 (Sal-var.'ian) in 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte popolnoma, pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejskih klinikah skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Co je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. Moje cene ao najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero pi'ejmete. Ženske strežnice. Dr. ^BailcV"' ' spedjalist" 811 Prospect Avenue. Cleveland, Ohio. Mi govorimo slovensko in hrvaško. Uradne ure od 9:30 do 7:30, ob n?dcljah od 10. do 1. popoldne. Vzemite ekvator ali stopnjice ob vhodu v Standard kinomotograf do 3. nadstropja. Fašisti med Nemci. Fašisti so imeli sicer že pono dosti preslalio telo, da bi iskal |vtio spopade tudi z Nemci iz juž- ranjem. Sedaj morajo trpeti ožji rojaki tolikrat proslavljenega Hoferja, kako se nad njimi znašajo italijanski teroristi. Stvar je za nas zanimanja vre- v ženski le spol. Scuno zbuditi le-j nih Tirol, vendar je sedanji na-^ dna še po drugi strani V bodo- po, gorko čustvo, ki se zaiskri v Val na Bozen vsekakor največji čiH političnih kpmbiinacijah igra očesu, zacvej^e no licu, zazori na ustnicah .samo to mi je resničen užitek...... Ampak žena ne dela razločka. Priseči ji moram in ji dajati vedno znova strašno kom. več ne veruje, za tacega žufta me ima! —, da se otresem hemu. doma najnovejše simpatije. Prisegam t.orej in se otresem. Po francosko ali kanibalsko, vseeno. Zdaj pa psovke, krči grožnje in boji dogodek na tem fašistovs-1 veliko ulogo ravno vprašanje, kakem bojišču. ko razmerje bo vladalo med Nem-Nemci doslej niso vedeti, kaj ' ci in Italijani. V rajhu so imeli se pravi biti rob tujcu. Oni so bi-j vedno za Italijo gotove obzire; !li navajeni gospodovati: njihova ^kakor so tudi v Italiji gledali na plicirane častne besede — na na- 'želja je bila takoj uresničena, pa ^to, da so si ohranili odprta vrata vadno častno besedo namreč nič na se je tikala južne Tiralske ali ^ do Berlina tudi v najhujšem. Te- Češke, Štajerske ali Trsta ali ka-jkom svetovne se je posebno po-terekoli dežele pod črnožcltimi kazalo to razmerje. Ali bodo 'ju* -znamenji. Da, tudi oni so se pri-j žnotlirolski Nemci dovolj močan toževali, tudi oni so znali našte- kamen spodtike, da se otvori odvali kri\ace, ki se jim baje gode, ,krito nesporazumljenje med Ber-toda njihove pritožbe so bile vae |linom in Rimom? Ali more uso-jok, jok, jok, z nasprotne strani.. ;isto kakor v oni basni v volku injda Hoferjeve ožje domovine to. O bog, včasih bi skočil iz kože.." ; jagnjetu. ki mu je kalilo vodo, ; l'ko vplivati na duhove v Ncm-('Ali jo pa potegnil v Mana-'Jasi je bilo nižje spodaj bb po- čiji, da bi resno skušala jim pri-okvo z lepo punco, pikantno vdo- tokti. ' ncEti odrešitev? vico, romantično ženico — štu. i Sedaj se nahajajo isti N«mci! Fašistovsk?. nasilja napram so-dirat. ne?" jpod vlado tujerodca in to »o P« evropski javno- "Jaz ne! Nisem pač romantik, j ©nega, ki ga je pravi avstrijski.^'' "dovolj znana. Manj znano je, A.li genijalen pisatelj... Jaz nam-1 Nemec gledal z največjim preži- so že zagrešili nad našimi ro-reč ne hrepenim po biserih, po :___— ji^^i v Primorju, saj je nasprot sko politiko tako predebatircino tudi po Evropi, da to poglavje že dolgočasi. O sedanjih fašis-tovsko.nemskih spopadih pa bodo Nemci gotovo primerno obvestili vse jJvoje rojake in poizkusili delati razpoloženje zanje po svojem in drugem svetu. Kakor rečeno, najbolj nas zanima, koliko bodo s tem uspeli med Nemci v rajhu. Svoj čas se je že pisalo o tem da bi moglo priti do gotove kooperacije med Nemci in Jugoslovani v rimskem parlamentu. Na to pač tudi po sedanjih dogodkih, ki bi mogli sicer družiti enako prizadete, ne bo msliti. Kajti prvič smo preveč tuji in ni nikako. ga medsebojnega nagnenja ali zaupanja, in drugič vedo Nemci, da jim je napram ogromni ho- Dnevnik Enakopravnost JE LAST SLOV. DEI.AVCEV. KATERI SO GA PRI-CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. rožmatih sanjah, po čudežnih skrivnostih duš, jaz hočem imeit' le — mir! Rešite me torej' mojega r" ~r.etizir;a! Storite me za bož- k J, v . -T ' "a sem ozenjen. Ze otrok. Drugo je, s katerimi sem prepncanc | voljo vsem ženskam skrajno t. °lj simpatičen, nai-, Sugerirajte mi simpatičen, naj-L,čudovito roman L:-itd. moški v Ljub- ,^®tia> In moški?" Prepričana prav o ' sem strašno pro-' plitek, naiven, smc-vsega zaniceva-^ "^oška kreatura." zena ne ljubi." ^ko! Vsak dan bolj! Vsak teden slavi- >01 nf rni*' lilo- ,n-co 'oi vC die" io. Brutalno! Saj razumete — ?" _'je med italijansko in juRosiovan Pomežiknil je in zagestikaliral i nedvoumno... j Tekel sem v pisarno. So me že •čakale! In takoj se je začelo: mogeni italijanski večini pomoč tako majhne politične • skupine^ kakoT je jugoslovanska, slaba 'pomoč Obratno se zavedamo vrednosti nemškega zavezništva mi v istem razmerju. Tega pač tudi bozenski dogodki ne bodo pre-drugačili. ? j: dan in..... ženske!?" Svenga-^Nl čela. Druge ženske! Za-'G samci in za j^I°^orim n. pr. z mla. ...... Iz spodob- — vsaka žens-Pomilovana — on^ izdihnem, ona ki-— občudujem jo, ^sernu tako lepa, ta-duhovita — ona f) '1 me pogleda glo- Stf ■^<^1 ®vivR se %opet pri meni. ' Dva Kra- j kaže svoje zob-da se ji vidijo Podkolena. Težko ^ Vrati še stojiva, go-^''^iva zaroke, si zre-Smehljava. 'Zares nO ,, s»< licfii n terej pru^ sin' tvi ,01-«, ■ a 1''' sanj" «(n Vi m moje so. friilostiva...... —, "Vam hvaležna! In meni simpatič-Ramreč tako lahko 1,]^ tako dobro razu-f V ^ srce — izlahka se %f, Položaj...... drugi firovi......' ^t; mi uide in •Ji > Poslej nimam ^''"^den se zavem, v Toman. Skoraj •\qv." rra/njo in stud do vsega drugega spola I...... Ali pa vzemite vsaj moji ženi njene proklete t^lepat-ske talente! Tako mi ni mogoče več živeti. Zena ve, da zače. njam nov roman, še preden sem ga res začel...... Zaduha vsaik tihotapski poljub...... odkrije Vsak moj sestanek, pa makar da bi ga imel v Aljaževi koči...... Ka kor prozorno stelklo sem ji...... kakor odprta knjiga, a pomaga. ti si ne znam na yHkak način...... Pet let in pol trajajo že moje peklenske muke...... ali si sploh lahko predstavljate to torturo, gospod? Pomagajte, če znate!" Zamišljen je sklanjal Svengali svojo glavo in jo nihal med rokami, naslonjenimi na kolenih, semtertja. Lične mišice so se mu napenjale, da se jc kremžil, raz. tez'al ust« in šepetal. Ogledoval sem ga in razmiijal: koliko let ima: 35 ali 50? in ko je govoril: ali je Slovenec, ali HrVat ali kaj ? ''Tu se moja umetnost neha, !?ospod. Proti vaši ženi sem kot telepat pravcata muha in rešiti vas magnetizma je sploh nemogoče. Mor?»l bi vas deti v stope! Toda jaz nimam tovarne "R. U. R." Sirer pa, ako bi vas mogel spremeniti v nesimpatičnega, pa bedo ženske letele le še huje na vas." "Kako še huje? — Potem pa nikar"! "Samo vaša žena -vam potem definitivno ckrene hrbet. Ona je namreč normalna žena." "Zbc®om, gospod Svengali — Ze sem bežal. A zadržal me je: "Pici.slcuiste z groiboatjo, z iro ni j o, cinizmom! Ce se jim hoče romantike, bodite naturalist. In če hreeeepeeneeee, kar takoj: zastor gor! — brez uverture! vdovice, žene, zrela dekleta. U-tocgal sem Svengalija. Bil sem ciničen naturalist, grob brutalist ... Ampak ženske so se smejale na ves glas, da sem hitel zapirati okna. Od povsod so zrle ogorčene iglave uradnikov in tipkaric iskdri stekla na mojo pisajrnc. Hiša je namreč polna najrazličnejših uradov. Moji ženski gostje pa Sio izjavljali, da sem ''čudovito originalen", "strašno interesanten" in siploh — ''grozno simpatičen človek". Zardele kot potonke, vzburjene in vroče so bežale dru ga za dniigo ,cd mene. Ob 12. sem 'bil utrujen kake. mlaitič... Pri dbedu pa je začela žena vihati svoj nosek, ga dvigati na deano, na levo... vohljati in — mršiti čelo. "Mciaus!" U, fej! Akacija! Kaki nefino! Vijolice! Uf, kako or-dinarno! Kclcnjaka voda! NeSu- J. S. Widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim Se eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. VSE DELO JE GARANTIRANO 1 A. F^. Svetek Co. Pryi slovenski pogrebni zavod v Collinwoodu. S« priporočam cenjenemu občinstvu v slučaju nesreče ali smrti, da me pokličete ker bom gledal, da bom vsakomur dobro postregel. Ambulanca in avtomobili za vse slučaje. 15220-26 Saranac Rd. O. S. Wood 44 Podpirajte domače podjetje. Eddy 4031 veno!.. Tako mi je naštevala kar iepo po vrsti vse parfeme mojih po-šetnic. Menda ni zgrešila niti e-nega. Lasje so se mi izipireminjati v klicaje s piko na vrhu. Pika pa je bila enojna sraga. .. In potem pet let in pol stara melodija: "Ali epet začenjaš? Ali me spet slepariš?... O boi?, o bog!" Saj lahko citate spredaj: psovke, krči itd. Gospodje, to je tragedija, res-ničfta traigedija! In jaz pri bogu ne vem, kako s.e bo zaključila. S strahom gledam v bodocnos't. Zakaj Svengali je že odpotoval, "Deveta deižela" je že zaprta, cirkusa odpotujeta te dni, vse, kar je bilo, apartneija in senzačnega, iizgine in Ljubljana se pcigrezne zopet v meglen dolgčas... Uuaah...! DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je nasa specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th Si. Uradno ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. po pol. od 7. uro do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. S i JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naf upoštevajo delavski list. ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNII.A na članstvu, ako bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bil^ društvene prireditve polnoitevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine!' izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. \ DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v "Enakopravnosti"'. "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem o žiru. Ako Se niste naročeni, se naročile takoj, ker dolžnost napram samim sebi vas veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist. ''ENAKOPRAVNOST'* bo v sporih med delom in ka-pitalbm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. Ameriško -- Jug. Tiskovna Družba Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. Sezite pokniigi ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — "V močvirju velemesta" Roman iz življenja priseljence v Ameriki CENA 609. Naročite pri AmerlSko-iIugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST, CLAIR AVB. Razkrinkani Habsburžani katero je izdala An:eriako-Jus:o. slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spisala grofick Larich, bivša dvorna daroa na Dunaju. V knjigi oplauje vse podrobnosti vladajoče bababurske klike, kakor tudi smrt cesarjevima Rudolfa. Knjiga je jmko iuteresautna in prirx>roČanjo rojakom, da Bi jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c STRAN 1. "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER I4th, Clevelandske novice. — Nocoj se vrši seja društva '"Mir" št. 142 S. N. P. J. in sicer radi smrti brata Louis Turka. Pričetek ob 7:30 zvečer. — Enajst protestov. Včeraj je ibilo vloženih na zveznem sodišču enajst prošenj za razveljiavlj«-nje injunkcije proti uniji kleparskih delavcev, katero je izdaj sodnik Westenhaver. V peticijah se dolži karpeutarje, da" so se zarot i li z kontraktorji, da kršijo odločitev \Thovnega razsodnega Wbora MavbiTiskih strok, ki je določil, naj opravljajo kleparsko delo pri g^lopjih klep'y-ji in n« karpentarji. — Mestni kontrolni odbor je ©(klal včeraj Stanige-Walsh Con-struiction dmžbi tri kontrakte za $321,410 na novem Baldwin rezervarju. Izdani so bili brez o-feieajnega predlaiganja cen, kot aatheva carter. Župan Kohler je rekel, da je delo jako nujno in da ismatra pomožni pravdni direktor Paul Westenhaver oddajo kon traktov popolnoma postavno. Na rezervarju se dela že od leta 1910 in vsaka administracija je delo odrivala, toida Kohler pravi, da bo fezervar dogotovil dio prihodnje spomladi. — Sodelovanje med šolo in industrijo. Potom načrtov H. L. Briggtsa, šolskega direktorja raznih poklicoiv, se bodo cleveland-Ae šole in industrijalna podjetja tesneje združile v svrho proučevanja raznih problemov. Pri tem sodelovanju se bodo naučili učenci o potrebi industrije za delavca in industrijalna podjetja o potrebi šiol, iz katerih prihajajo industrijalni delavci. Eno, česar se je pri tem sodelovanju treba bati je to, da bi se mladini ne vtepilo v glavo, da morajo biti zadovoljni z vsako plačo ter ponižno garati za vsak cent. Da se kaj takeiga ne bo igicdilo, bodo seveda morali gledati ljudje, ki volijo šolski odbor. — Velike tatvine. Razbijalči (blagajn so razbili v nedeljo ponoči varnostno blagajno Schrei-mer Bros., 12201 Madision Ave., v Lakewoodu. Solomon Schrei-mer, kije spal v stanovanju nad trgovino, ni čul nikake eksiplozi-je in tatje so hrušč najbrže na kak način udušili. V blagajni je (bilo $,000, katere so yzeli nočni obis'kiQvalci sdboj. — Koliko je vredna zemljal Včeraj se je pričel na sodišču iboj glede vprašanja, kdo bo določal ceno zemlji in hišam, ki se Ibodo morale podreti vsled gradnje velikeigia že^lezniškega kolodvora na Public Square. Gre se Kato, ali naj se plača lastnikom istih zahtevana svota, ali naj bi precenile vrednost zemlje in hiš j , oblasti. Železniški interesi imajo ' svoje odvetnike, lastniki zemlje "pa svoje. — Včeraj se je pričelo z delom na novi javni knjižnici, ki ibo stala na E.^ 3 St. in Superior Ave. Doselila j' se je rabil prazen iprdatoi^ z?a ipulšičanje avtomoibi-t^ov, včeraj zgodaj zjutraj pa so bili odstrani j eni zadnji avtomobili in pričelo se je takoj s kopanjem. Waja Ibondov za javno knjižnico je bila odobrena od volivcev že deset let naizaj, toda z delom se je vedlo odlašalo, dokler se lansk oleto ni odobrilo izdaje bondov že za $2,000,000. — Predsednik cestnega komiteja, C. A. Kadleček j"^ wrwci. *joe» STOP er Hunot^Kew) STReer 7 STOPAT PliPOOT f^VEMVE -4 TOP ^T cuiBPoorr ^VEMUe FPKfte. PUEASe XOV STOP TO STOP Oiivrea- y"' UOOCfc. j e opravlja vse V zvezi s star ^ Postrežba Oo ^je k k Randolph 2529J. pie ^1' preje ^gg sedaj •'ii Wif sjrfTip SiTTt« Ustavile ne pn 16] uri 10 ■(• oa pr« ram proatnru