Vftdnilkl to'|.L>r«vnllkl UwndMb Ar, OiHm •! r*UUeUw M5T S«. UwndaU An. Trir)4oa« L*w»4al« 4SSI iy> 1U., četrtek, 20. nonoibrt (Nov. 20), 1024. ŠTEV.—NUMBER 2*4 «•* te imUn UOS. A«l Otl. S, ISIT. »tlbHni m J«u 14. Iti«. ~ I jflO-YEAR Nadaljna poročila o zdravilu zoper jetiko Vartivo otrok jo dam potrobno. Ž1HAM m VFADKL P009H HI NADALJEVALI BODO lUsolucija, predložena na konvenciji Ameriške delavske federacije, poziva delegate, naj obsodijo unijonizem Bratovščine lokomotivnih strojevodjev in njfnega predsednika W. Š. Slona radi obratovanja neunij-»kih rudnikov v Zapadni Virginiji in v Kentuckjju. — Ameriški in mehiški delegatje v veliki mednarodni manifestaciji. Cklw> le ekelJosi V petsk oMoleo v t»r«>»'.. f»iirt*urs t 24 «rsbi M)fi!)• a, Miniljs N MM0 PROSVBTA ČETRTEK, 20. NOVEMBRA. m4. PROSVETA •GLASILO SLOVENSKE I UUTNINA au>vVJJŠU jHi«i» tmi, har šeeeeSii TROSVETA" THE* ENLI6HTENMENT" ^^ ^^tJBjBBlJlBIlSSt _——— tk# ll#f#®4i SLIKE IZ NASELBIN. Omm v •kkiMja o. pr. (Ort. 11-14) ww»l *mm J« • IM dm»*i DELAVSTVO ZAUPAJ VASE. Med raznimi lopovi, zajeduhi in oderuhi je posebna vrsta katiliničnih eksistenc v današnji človeftki družbi, napram katerim niso delavci nikdar dovolj oprezni. To so mestni kozaki ali "confidence game men", kot jih imenujejo Američani •S Danes pride kozak v hiio delavca, o katerem je izvedel, da si je od ust prfhranil neRaj stotakov. Jezik mu teče gladko in pripoveduje neizkušenemu delavcu toliko časa, da ima na prodaj stroj, ki bo izdeloval prave bankovce, da jih le na banki in na pošti ne poznajo, da so ponarejeni, dokler ne omami delavca, da pristane na kupčijo. Delavec sicer spozna po izvršeni kupčiji, da je bil ogoljufan, ali kozak je še čez hribe in doline in omrer žuje že drugo nič hudega slutečo žrtev. V neki drugi delavski družini se oglasi kozak, ki ima na prodaj nič vredne delnice. Jeziček mu teče kot dobro namazano kolo pri vozu, dokler ne pripravi delavca, da prinese svoje prihranke in kupi nič vredne delnice, o katerih sanja, da nekega dne obogati čez noč, dokler ni poduči, da je kupil delnice, ki niso vredne papirja, na katerem so tiskane. Neki drugi kozak proda neizkušenemu delavcu drago stavbišče, ki ga je nalašč hranil za njega, katero pa ni kozakovo in kozak ni imel najmanjšega pooblastila, da ga proda. Dobrodušen~kozak pride v hišo delavca in ga prosi, da mu naj hrani čez noč kovčeg, v katerem je dvajset ali še več tisoč dolarjev. Boji se, da mu jih cestni roparji ne bodo ukradli. Ampak on ima zaupanje v delavca, ako mu da v poroštvo le nekaj stotakov, da bo vestno pazil na kovčeg s tisočaki Delavec se da končno pregovoriti in nasede kozaku. Prihodnji dan ni kozaka več po kovček in opeharjeni delavec se prepriča, da je nasedel navihancu, ki mu je dal mesto tisočakov hraniti Takih različnih sleparskih in kozaških potez je najmanj par sto, ako £e ne tisoč in nemogoče je našteti vso v kratkem članku. Ampak vsak delavec se lahko takoj prepriča, da ima opraviti s korakom, ako tudi ne sna vseh kozaških potez, ko kozak odpre svoja usta z namenom, da ppehari delavca. In zato naj si delavci zapomnijo tole: Nihče ne bo prodajal danes kakšnemu drugemu človeku nekaj, kar lahko prodajalca čez noč obogati Nihče ne bo dandanes dajal tujemu človeku spraviti več tisočakov proti poroštvu par stotakov. Ako se bodo delavci spomnili na ta dva nasveta, kadar bo k njim stopil v hito kozak in pričel s cigansko umetnostjo omreievati njih razum, ga bodo delavci lahko spoznali in mu pokazali vrata. /"V , • , Ampak če se delavcem svetuje, da naj Bodo previdni napram kozakom in naj jih pomečejo iz stanovanja, kadar se prikažejo v njem, ni s tem rečeno, da* naj delavci ne mislijo a gospodarskimi podjetji izboljšati svojega gmotnega položaja. Izboljšanje delavskega gmotnega položaja v današnji kapitalistični družbi ni v kapitalističnih špekulacijah, ampak je v gospodarskih produktivnih in konzumnih za drugah. Da so delavci zreli za ustanovitev svojih zadrug, se morajo najprvo seznaniti s vprašanjem, kaj to gospodarske produktivne in konzumne zadruge. O tem vprašanju je izšlo že veliko knjižic in člankov v vseh jezikih. Ko so se do dobrega seznanili s nauki o zadrugah, naj skliče jo sejo in se posvetujejo in razpravljajo, kakšna zadruga bi med njimi najbolj uspevala. Ko so po dolgem in treznem razmotrivanju tudi glede taga vprašanja na jasnem, naj gredo šele na 4*to in ustanove zadružno podjetje. Kakor hitro pa ustanovijo zadružno podjetje, morajo imeti zaupanje vaae, da mora podjetje vspevati, pa naj bodo žrtve zadružnikov v začetku še tako velik*. Ako to zaupanje v svojo moč poetoji ob ustanovitvi zadružnega podjetja, tedaj Ima podjetji 96 odstotkov izgleda, da bo vspevalo, kajti zelo redke so izjeme, da aadružno podjetje podlež« tam, kj*r so zaupanje vaae, požrtvovalno«. in vztrajnost admžene v nerazrušljivo celota Ako pa te odločnosti ni prt tenovanju delavske zadruge, tedaj je boljše, da se poteka a uaUnovttvijo zadnje, da se ta odbčnoet pojavi in prepoji m delavce, ki snujejo novo! - £ Orssa Valloj, OaL — (Prijatelju is sošolcu Lovrencu To*-karju v slovo.) — Jesenska upa j* dahnila v dale, polne sreče in zadovoljstva, ki « porodi v neskončnem hrepenenju v dneh »rine bolesti. Njen dih j« prinašal žalostno novico, ki je presunila naša neutešena, na smrt obsojena srea. Smeh se je pritihotapil na ustne zemeljskega trpljenja: brez veselja in zadovoljstva. Kakor nepovabljen gost je Šel mimo nas v neskončno vsemirje. Kje je ko-nec; na konea koncev smo stali val, ob dihu aape vai in smeh na naših ustnah je bil grenak, poln bolesti« nedosegljivega hrepenenja po avobodi. Z življenjem jo odplačujemo in z življenjem od-ktinimn. Kaj pa je življenji Pena, ki izgine in je ni. Življenje je Htepe-nenje, bolest srca in nedokon&an boj. To skeli, boli in gloda uro za uro dan za dnem t pozna leta. Blagor mu, ki odkupi že v rani mladosti s smrtjo, kajti trpljenj* da-našnjega Zemljana, delavca, *je hujie in groznejše od smrti. Lovrenc, ti dragi prijatelj, ai dokončal v dnevih jeaenske aape. TJpihnila^ti je življenje, tri leta ai ae boril zanj v boleznijo, ena ielja se ti je izpolnila. Za rosnim poldnevom 31. oktoberskega jutra je nastal lep dan apoznanja. Bolnee je zijalo lepo kakor bi mu bilo naročeno in pozdravljalo ono-ga, ki ae mu je fe v življenja dalo dopovedati: iz zemlje ai in na-aaj ae boš povrnil. Iz prahn v prah, kakor zahtevajo zakoni narave. Ni zamižalo aolnee, nego gledalo je kakor zemoljaki prebivale! i laatnimi ošmi. Večkrat amo skupaj prepevali, ker ljubil ai peaem. V alovo amo ti zapeli otožno melodijo. Grenka reeniea. Prišli eo prijatelji in znane!, aolzno jim je bilo oko, pokojno v rakvi v nezdramnem spanju ai apal bled. 8 cvetkami in venei je bila obdana tvoja krsta, kar je spričevalo tvojo priljubljenost. Drugega novembra ob pol dveh popoldne se je pričel premikati sprevod. S povoženimi glavami in s bolestjo v srcih amo atopali v avtomobile. Pri tvojem odhodu je aolnee zrlo na krato kot zemljani. Listje ras drevea je padalo na tvojo krsto, kakor da ti pošilja zadnji dar. Val livljen|a te je zanesel daleč od domovja V tttjo aendjo, samega* edinega sina slovenske matere. Ostal ai tu na mirodvoru. Le mirno spi v tihem grobu, pozabi trpki semaki boj. Na tvojo krsto je sa bobnela težka aemlja, izrekla ae je beeeda, ni te škropila "blagoelovljena" voda, odšel ai od nas, zapustil nas prezgodaj... Pokojni je bil atar 37 let. Ka-nitalistična vojna mn je isjedala in nničila mlado življenje, naata-nila v njem proletarako jetiko, u-n!čila mu zdrava pljnča. Kakor tisočim je vojna njemu ubila življenje. Boril ae je. Za kogaf Za zmago kanitalista. Pokojnik je bival v Ameriki žestnajst let. Prišel je aem pred tremi leti in ae naatanil v Nevada Citjrju. To poletje je šel obiakat svoje sestre v Washington v upanju na boljše zdravje, a nazaj grede se mn jo bolestn poslabšala. Rojen je bil v Zg. Perničah pri Medvodah, po domače Klanškov Lovrene. Bil je edini, da eva se po dolgih letih zopet sešla in se \ • ČkvSt pogovarjala o domaČi va-slei, kjer smo se skupno igrali. Lepi dnevi so bili res, ki so.tekli v brezskrbnih časih mladostnih let. Zapustit je blage atfrše v osi-velosti, ki sa njim žalujejo, dva brata in sestro to, v Vallejrju, Waah./pa sestri omoženi Tomsha. V Nevada Citjrju je sapustH ženo in otroka ... mas je bil izpuščen pod poroštvom 11000 po dveh dnevih aretacije. Lokalni uradniki od družbe za baje zahtevali, da se zadeva Pol-locka in Kljrmasa prinese pred organizacijo na regularen način, ampak to so zavrnili mnijski u-radnikf, ki so zatrdili, da bo predsednika 12. distrikta, Frank Far-rington sam, vzel zadevo v roka in zravnal z operatorji." Iz kratkega poročila je razvidno, da je v zadevo zamotanih ic več oseb, kar pa nekaterim najbrž ni ljubo, da bi se spravljalo na din. Vsekakor je upati, da bodo ^lokalni kakor drugi nradniki organizacije rudarjev gledali za tem, da se stvari pride do dna in kaznuje krivce. — Jera Mediževc. bo predsednik illiaoiakcga disirik ta, Frank Farrington, sam vzel zadevo radi prodajanja dela v roke. Vest se glasi: Rudarska organizacija bo zahtevala od C. W. k F. Coal Co., kopaiižakH^^H HI Ko sem se vrnila v Moskvo in čitala o "vojni", reprisalijah in dn odslovi voditelja rudnika Ori-Kmgakrih, nisem bila sama, ki sem ent žt. 2 George PolloeTa, alčo bo do doprinešeni zadostni dokazi o njegovi krivdi pri prodajanju dela v tem rudniku. Tako je zatrdil Lon /oz, predsednik poddistrik-ta št. 9 rudarske organizacije. Po razkritjih o kupovanju dela pri rovu Orient, kar je dognal predsednik Fox in podpredsednik D. B. Cobb, je deputy šerif aretiral Joc Klymasa z obtožbo, it je vzdrževal posredovalno a- ... .. __ Watch your step" slišiš in či-S^uro za delo brez Lssnes. Kly- ta| porw£ in ygako minut,, To Oh, te strašne vstaje! (Anisa za Federated Press.) Moskva. — Malo čudno se ti sdi, ko pridei psvežen in razvedren iz krajev, kjer si imel udoben počitek, pa čitaš po evropskih in ameriških časopisih o vojski, ki so vojuje ravno v tistih krajih, odkoder ti prihajaš. Bila sem kak meseo v Kavkazu začetkom te jeseni, prehodili s malone peš gorovje, se plazila tudi po najvišjem pogorju s nahrbtnikom na hrbtu, spala pod milim nebom in zvezdami in bila popolnoma prosta brez vzakega vmešavanja kakih ban-ditov ali dragih oboroženih napo-klicancev. Živela aem v Tiflisu in Bstumu akoro po en teden in pro-našla, da tam poteka življenje čisto mirno in formalno. In ko se povrnem r Moakvo, me informira veliki časopis London Daily Heraljl po nekem in radijem poročilu is Jordanija, da medtem, ko sem ^irno srebala čaj ob hodnikih kavaren lenega Batnma v deželi Gruzinaki (Georgia), ao ae "boljševižke čete izkreale v Batu mn in vprizorlle strašne repriaali-je nad prebivalstvom, pbbijale može in žene ter otroke. Hiše ao bile podžgane in ccle vasi razdejane." Nato Maneheatei' Guardian t uredniškem članku odprto pobija is njemu znanih vzrokov uradno poročilo ruske delegacije v Londonu, ki je naznanila, da je bila mala lokalna vataja takoj zatrta. Prišla je brzojavka i* Ženeve, da se liga narodov ukvarja z " vojno med Grazinzko in Ruaijo". Človek tako izrazito lahko ovoha, po čem diši ta intervencija, kakor liga narodov a zvojim finim nosom natančno občuti grnzinsko olj«. ^Ameriško časopisje je premle-valo iamiiljeno revolujijo » svojo mogočno domišljijo, ki se je šc toliko povečala radi velike od-daljenoati. % Kaj se je zgodilo f Bil je apora-v dičen upor, čieto osamljen, ki je bil tako nenadoma tudi izravnan. Upor pa so vprizorili banditi, katero tvorijo caristi, ubegli caristtf ni iaaniki in vojaki, ki bi radi, da kot plemiči nazaj dobijo zemljo, Id je bila nacionalizirana in j<> prav smo ae razgovarjali a prebivalstvom pristaniških meat in se jim pridruževali v njih udobnih |e povrnila iz Gruzinzke. Na ato-tine je bilo tam iakaleev razve-'Irilu, ki ao ae vrnili poaveženi in začndeni čitali o strašnih stvareh, katerih niso ne videli niti sližali. Varnost aa cesti. Pasi kod hodiš. varnostno svarilo, ki svari pešca, naj pazi kam stopi, ni nikdar preveč ponovljeno. Kaj H mi živimo danes ▼ takih razmerah eestnega prometa, o katerih se prejšnji generaciji še aanjalo ni. Človeštvo se takorekoč mora znova naučiti hoditi. Nemarnost in raztresenost pa imata za posledico. smrti in po-habljenja. j ■■ ' Nevarnost preži povaod na ulicah. Luknja v tlaku, odlomljena deska, olupek banafte ali komadlč ledu na trotoarju utegne spraviti vas z ravnotežja in poškoditi nekaj več kot vaše dostojanstvo. Vrže vas lahko v smer dirjajoče-ga avtomobila ali tramvaja. Ko hodite po trotoarju (side-walk) ali atopite preko ulice, ne bodite preveč vtopljeni v misli ali razgovor. Nikar ne stopite iz kare v nasprotno smer. Bodite všdno čuječi in zavedajte se, da nevarnost preži vsak trenotek. Nikar ne riakirajte življenja ali zdravja s tem, da skušate ob križanju ceste presekati pot avtomobila ali kare. Da pridobite p*r sekund, ae utegne zgoditi, da boste morali zamuditi nekoliko ^tednov v bolnišnici ali celo spati večno spanje v pokopališču. , Rajši moker nego poroten. Človek, Id vtika svojo glavo v d:žnik in drvi preko uliee, je ravno tako nespameten kot ptiea noj, ki baje vtika svojo glavo v pesek, kadar je v nevarnosti. Kadar lije, mnogi ljudje držijo dežnik kolikor mogoče nizko, da se čim bolj obvarujejo dežja, a niao zato v stanu videti, kod hodijo. Pri tem pozabljajo, da ob takem vremenu tudi voznik avtomobila valed mokrega vetrobrana slabo vidi in da je zato pri dežju nevarnost biti povožen še mnogo večja. Zdravniki ne soglašajo o tem, da-li je zares nevarno za sdravje, alu se človek premoči, sli vsi. soglašajo o tem, da je nezdravo biti povožen. Ko prekrižate cesto, potrebujete jasen razgled aa vse strani, zato ne otqfkočajte svojega položaja z dežnikom. Nespameten psšsa. Glej na obe strani in živi. Devet desetink vseh nezgod m. šcev bi se preprečilo, ake bi m vsakdo ratnal po sledečem eno-stavnem prafflui^^ Ko hočeš iti preko ceste, gUj na levo; ko ai prišel do »redbl ceste, glej na desno. Razlog je enostaven. Kadar začneš svojo pot, prih* ja ves promet z leve strsni; kad« si prehodil polovico širine prihaja vee promet s desne ,t£ ni. Zakaj pa ljudje vzlic temu vedno riskirajo rtroje življ«nje| Ker so njihove misli nekje drugje Nekateri so mladi in nič ne mishi jo in drugi ao v temj>ogledu ost* li vedno — otroci. Neksteri n« znajo, drugi a*ne brigajo. Ne stopi nodl oeite. H Nekateri ljudje imajo navado, da atojijo zredi eeate, ko čakaj* na poulično karo. To je nevarni atvar in mnogi ao Že plačali za u a avojim življenjem. Varno ravna, kdor čaka na trt toarju, dokler ni kara tako blizu, da je čas dajati znamenje z roko, Potem glej na levo in pojdi h ka. ri. Ne stoj preblizu tira; se lahU zaračunaš glede daljave in boi zadet. Zlasti drži se daleč, kadar kara zavije. Tudi Če je kdo drugi odgovore« za nezgodo, tvoje rane te bodoj ravno tako bolele. Obvaruj otroke. Otroci bi se ne smeli igrati po ulicah — ali igrajo se. Dostikrat nimajo v naiih preobljudenih'velemestih drugega prostora ta to, Oni ne pazijo in so drzni; morda vam gredo na živce, kadar vo. zite zvoj avtomobil, ali spomnit« ae, da oni morda nimajo onih pri« lik za otroško igro, ki ste jo ims< U vi za mladih dni. Imej oči odprte in zvoj voz pod kontrolo, ko ze pelješ po ulicak, kjer je mnogo otrok na trotosrjik) nekdo izmed njih utegne biti as< enkrat sredi oeste. Zlasti pazi na znake, ki označujejo bližino Šole. Zapomni zi, da je vsak otrok po najnižji cenitvi vreden $5000 u javnost. Ali njegova vrednost u starše se ne da ceniti v dolarjih. Ravnaj vedno,*kot da otrok, ki se igra na eeati, bi bil tvoj lastni ain. — F. L. I. 8 V Ameriki mu pravijo »valker". Kdo je to? Oni, ki ogroža svojo laatno varnoat. ' -K Oni, ki povzroča, da ao livci. motoriatov v večni napetoeti tn da lasje voznikov oživijo pred čaaom. Oni, ki prekriža eeeto v poprečni smeri. Oni, ki prekriža eeato sredi "bloka". Oai, ki ae naenkrat pojavi sredi ulloe, kadar ga človek najmanj pričakuje. Doatikrat nt trotoar zadosti širok zanj in hodi po notranjem delu uliee. On izpoetavlja samega sebe vsakemu vosilu in bržkone se ims' zahvaliti, da je še živ, čuječnoati kakega motoriata, katerega zakon ne bi bil zmetral odgovornim, da ga je povozil. "Jay nalkcr" ima dozdevno za* 1f*tJ;0b<,.elo,Vtlc*!: Pridn,liI° I l"'urano i> vi jen je, ali nekega dne bo prav »rigumo srečal voznika, ki je ravnotako nemaren kot on. ae jo tudi nekaj pacifistov, inter nacionalistov in gruzinakih aoeial Kar ae tiče dela, je pri naa red-1 demokratov. Ko smo prvič sliša no'in vsaki dan enako. Plača je]^ da eo tudi U zraven v revolti, mala. draginja pa velika. Na pla-jtluo*o verjeli, dokler nismo sliša tilal dan nič ne pr.M,«taja, temveč j| u^^li njih zastopnika, ki je Kfttanjka. Da hi delavci tako aknp- «1 poalan, da se izravna ne.po ao v jarmu bili vprašani, kakor ao bogatini, gotovo bi aa razmere kaj Izboljšale, ali kaj pomaga, ko vsak vleč« na svojo stran, (it a 11 naj bi bolj napredne Ume in potisno čtlvo tudi upoštevali. Zimo imamo «e dokaj milo. Ni pa ataaovitao. Imeli amo že pr* MoJ obširen pohod po Kavkazu jOtiil od Vladi kav kara do Tifliaa — km osrčje kavkaškega pogorja. V Tiflisu sem živela v dnevih, ko jo pftfta oborolana mol sa pomiritev vstaj. Peljala sem se v Datum in Um živela med dnevi, ko e.j delja. tdaj pa je sopet Wpo|M m m vrlUe repri*a a potovala ob obrežju Kavka toplo sotaoe. Kako dolgo bo sijalo ne vama. Ujet Wm» Praakfort, ni - Tukaj Ir^i IUt # Dailv Amoriean" ja med drugim prinesel m daljno vr»t, ki ae tMo tadružno |»odj^jt. Po morju ____ _ padnem __ Pordrof ^ai čitatrlj*m Pm-1 ^ j^opiu l« ladij v vsikrm m* svete - Umim M , [ma^Hejšim obrežnem kraj«, med tistim časom, ko ae j« rt«In poli-(M ropanje in maaakriranjc, kakor ao pisali lUti v Kvropi In Amaflki Parnik je obetal aa Šest ali sedem «v v vsakem večjem pri ia sn eno ali dve mri v NOroar smo vi4vo£ ■eprevidno ravnanje, ki * tako usodna Modiee, je bil V**' d nand Stergar od okrajnega dišča v Maribor« ol^-jei na diew dni poostrenega aapora. Torama t Pariš« sa "orifteslse" Pariz, 1B aov. - Ang^ JJJ* goret to, lastnik Ukosvane Ške tovarna" blizo firisOjJ^ ne. priznal a«*riški. V^t eem. da je njegova sapoelena a p-narejaajem in redkih slik ter hipe* AJTJ tvori", ki se WW«jej« tovarai, se |»r,»d.jajn najvef riškim bogiHoom. klj»- * ksj kMKsp^-r^, evojih krogih, da Imeje rEK 20. NOVEMBRA, 1924. ovišati je treba carino? PROSVETA Uo ju« tovarnarji. Ltemkrikujihaesalijerde-" čica srama I Lan M«». - Ko je po kon- rTolitvth govorU Morgan Er pred Narodnim društvom "ilnih tovarnarjev, je pripo-povišanje colnine. Priporo-noviianje colnine, ko je nje-T William Morgfn Butler, ■Coolidg^ve kampanje in pri raznih profiUnosoih jih v Novi Angliji, po«tal I gtnator, da zastopa drž»-(puehueetU v zveznem-«e-ker jc umrl aenatof Henry It M*'- X t * i ■p je Butler priporočal povili colnine, je bil tako predr-. da je izjavil, da je ta zahte-«interesu delavcev. Temu je pdal, da so tovarniški delavci „,1, srečni in boljšo plačani |je drugje na svetu. Za do-bit delavcev v tekstilni indu-ji se skrbi veliko bolje, kot v eri drugi industriji. Apeliral M zbrane bankirje in tovar je, da naj ne vpoitevajo član , ki izhajajo v mesečnikih in jjfjo, v kakSnih žalostnih raz »h žive tekatilui delavci, ibtilna industrija je žo do »varovana s Fordney-Mc Lrjevim varstvenim tarifom. pik kljub temu so se znižale li tekstilnih delavcev. Ta ta m ne varuje delavcev proti idarju, ki je uvedel odprto rnieo. [toalno aslužijo delavci počno v tekstilnih tovarnah, v gib so gospodarji člani Na lega društva bombažnih to-nrjev, novoangleške podjet i organizacije, reci in piši od nnajst do dvajset dolarjev teden, ako delajo skozi ves te-. Ker pa tovarne obratujejo jjinim delavnim časom, j« pa liek delavcev veliko niiji. Mčilno je tudi, da v Butler-I tovarnah v New Bedfordu i več portugalskih delavcev, v kateri drugi tovarni. Portu-li delavci kažejo veliko nate solidarnosti, a isvabili so v New Bedford, ker so s ma-ladovoljni in so vajeni slabih Nskik razmer,.Uprilo takih, »er se upsjo tovarnarji nagla-da je povišanje colnine po-|o v interesu delavcev. To ni Mrčevanje iz tekstilnih delav-ampak je norčevanje is vse-Itteriikega ljudstva. Aar je končala svetovna voj* •e v Hutlerjevih tovarnah zni »ezdo že petkrat. Potrpežlji delavcev jc pri kraju. Okrog tisoč francoskih Kanadčanov t ponovilo od New Bedforda Ml Kiverja. Odpotovali so do-f it lani. Portugalski delave p> letake, ki jih izdajajo ra* organizacije. Nepoko, njimi se opaža in časniki, ae-kapitaliatični, v Ncw Bed ">. »<• čudijo, zakaj postajajo fci nezadovoljni, ko vendar I ffoapodsrji pripovedujejo »"Vetu, da so zadovoljni ia ••rotijo srečnim. INDUSTRIJSKI MAOHATJE SE imtkresirajo u mu. tarizrm. Ampak oni raftunijo le i dolarji. WssfrFoint, H. Y. - Klbert Ga rjr, predsednik United States Steel korporaeije, in Charles Schirab, predsednik Bethlehcm Steel korporaeije, načeljujeta posvetovalnemu odboru newyorškega ordo-nančnega in industrijskega dis-trikta, ki je igral vlogo pri prireditvah na mobilizacijski dan, sta inšpiprala vojaško akademijo v West Pointu. Oary je rekel, da je obisk aranžiral polkovnik James Walsh, ravnatelj Bankers Trust kompanije, da se bolj seznanijo s potrebami armade in zastopniki armade a industrijskimi ugodne^ mi, da pride pravočasna pomoč ob času potrebe. Oary je dalje Iz-;iavil, da se lahko po načrtih, ki jih je izdelal posvetovalni odbor, izvežba šest armad, broječih 3* 500,000 mož, v osmih mesecih. "Zadnja vojna nas stane en mi-jon dolarjev na dan," je pristavil 8chwab. Pri tem ja zvračal trivdo na nepripravljeno industrijo in armado. Dejal je, da se on, Gary, Guy Tripp od Westinghou-se kompanije in drugi industrijski magnatje, ki so Člani posvetovalnega odbora, čutijo selo počaščenim, ker so Sili vprašani, da svetujejo armadi in s.njo sodelujejo. Po teh besedah je pa moško dostavil: "Niti centa ni stalo armado, da so bili izdelani ti načrti." Delavske novice. (Federsted Prem.) N" v uniji pred lodUkfan. ci,yt Mo _ Krtjtt J»'j« delavcev železostavbne * J'' i/!»o»lovala • aodnijsko proti »lavni organizaci J" hotela vzeti prvi F '>r, i>!r izvira is voUUv rlMJ« pri krajevni nnljl. [^"j. »ta postavili vsaka kandidata. Poraženi kan ■1 J« pritožil na glavno "J^". Ia volitva niso bile predsednik Morrin Jdil nove vflitve. Kraje v n M zmenil* Nato je gl ldt"k '«»rrozil, da vsa r ** m n« pAori.ltra •"l -or je pB fa) n, ^^ jh "Miunkšen" prati Morri hdcs je izvoljen — dol s mezdo! K'- - Tukajšnja cestno r- dr««*** znižala sv*. "tl**m maeda za tri uro. Hoaatje na Kitajske*. Propadli diktator Vupejfu ja or-ganiairal novo vojaško vlada'. Dr. lunjataen dospel v lučaj. fiangaj, 19. nov. — General Vu pejfu, bivši militarietični diktator v Pekingu, je dospel v Hsnkov in v družbi s tučuni devetih provinc ob rekama Janktse in Rmence je ustanovil novo vojaško vlado, ki je neodvisns od pekingskega režime. Peking, 19. nov. — Mandšurpkl poveljnik Čangtaolin pride jutri v Pekin*. Pričakuje se, da pride istočasno tudi Tuančijui, voditelj stranke Aafu, ki postane začasni predsednik. iancat 19. nov, - Pr. SunjaV fien, predsednik julnokitsjske republike, je včeraj prišel s parnl-kom r Sangaj. Ustavil se je v francoski koloniji .kajti kitajski del mesta je pod kontrolo njegovega sovražnika, generala ČiMih-juana iz provinoe Kiangsu, ki je zaveznik strmoglavljenega pekingskega diktatorja Vupcjfuj*. Dr. Sunjstsen potuje v Tientsin, kjer zborujejo kitajski voditelji, ki so zmsgali v civilni vojni. Kaj kaže vaia brada? BOJ PROTI SHALLU V NO. VEM STADIJU. Ustava laključnje dolžnike državi is javnih uradov. Ohioago, 111. — Po najnovejših »oročilih bodo sedaj mogočni po-itični nasprotniki Smalla nsato-pili proti njemu, da ne more prevzeti governerskega mesta, dokler ne pološi računa o svojih poslih, ko je bil blagajnik dršave Illinois. To je najnovejša izigrana poteza proti Smallu. Poročilo načelnika kancelijeke-^a sodišča pa ne more učinkovati legalno, dokler ni potrjeno od sodišča. Sodnik Burton je podal izjavo, ' Ia poda svoj odlok o poročilu načelnika kancelijskega sodišča še pred prvim januarjem. Zagovorniki Smalla pa naznanjajo, da bodo apelirali na najvišje sodišče, ako sodnik odloči v prilog poročila nsčelnika kancelijskega sodišča. O potezi sami se pa prepirajo pravniki, ako bo imela ali ne kak' šen uspeh. Dne 5. januarja postane držav* ni prokurator Osear Carlstrom, ki je bil izvoljen na programa, da •e tožba proti governerju Smalla umskne. - VIČ DILA ŽILI DEPRRlAT! 12 DELAVOIV. Taki so pogovori tovarnarjev. kahk svari prid lasom N OSTJO. Revama ja obstoja kapitalističnega gospodarskega sistema. t«w Tork, V. T. — Otto Kahn, večkratni miljonar in filantrop, ja govoril pred klubom harvard-ske universe za bizniško upravo. svojem govoru je svaril pred umljivimi uspehi. Povdarjal je, da svet dobro nagradnje "biznis," veliko bolje kot drnge, ki delajo za človeško družbo. Priporočal je zaradi tega, da naj bodo smerni, ako hočejo, da obstane takozvani kapitalistični sistem Človeške (Jružbe, o katerem on una, da o stane, ker je več naredi ia napredek in človeštvo, kot vsi dru-fi sistemi pred njim. Apeliral je nanje, da naj držav no ladjo krmarijo naravnost, da sc bo mogel "bisnis" vositi na nji. S kakšnimi občutki so bodo« miljonarji vsali njegova based« na snanje, pa kronika molči. BOQATDII~VARUO SVOJR - ^ ffhi n Iport v kajtado. n UBTKBUL LOVOA. H Ind. - WUliam Tka* l* I-' i.-.ra« ustrelil aa sajl* ^^ J'fs tovariša WaJter i * ^tralil prvi hI I**'« je nstrHil * pmi. Boston, Mam. — Na konvenciji organisirsnih bombažnih baronov so drugi dan konvencije mlatili, kako bj se dalo iz delavcev isprs lati več profita. I Wallace l Stimpson, zastopnik Darperjeve korporaeije, je priporočal, da je treba zlomiti stare tradicije tkalcev, da bodo obrstovali več statev. Povedal je poveet c nekem tovarnarja, katerega tkal ci niso hoteli delati pri več kot šestih statvah. Ta tovarnar ima sdaj svojo tovsrno sredi šume kjer niso poznsne tradicije tkal* eev in tkalei sdaj obratnjeja po dvanajst statev. On pričakuje, da jih bodo kmalu ebrstovsli po iout ns jut. Stimpson je menil, da ni pamet* no, aks ss znišajejo mezde. Nsj-bolje je deUveem obesiti ve* de-Is. ker ne spasnsjo tsko hitro, ds ss jim ja v resnic! snižals s ds. ker sa vaš deU prejeme je sta-ro mezdo. Joel M. Baraes, sMiopnik Hsrp-kam, Steveaaoa kompanij«. je to-šil, da delavci, M papravljaja statve, pastsvajo okoli Sa U delavce je treba avesti sistem asgra- d#kdor js bH Is kdsj v kskšn tekstilni tovsrni v staress krsja sli pa v Ameriki, ss je prav Ukka pre prišel, da ▼ Wh tevaraak al* Me dragi m postava krni ravna teliš ia lastniki teb tovaren Od nekdaj pr„.ejajo dalavae ^ tovarnah koj »vlao^rr >e v njih nvedene del« od Soea. Tisti, ki SO plačani na ara, pa dobe taka velika «e*K da ee ne de in le primerjati Toronto, Oni — Zima je tttkaj Veliko kanadskih in amsriških bo gatinov je odpotovalo v Florido n drage gorke kraje, da Um bresdeljn presimijo. Vsi ssveds niso mogli odpotovati, kar vsi tu di aa ljubijo gorklh krsjsv pozi mL Preeej jih je odšlo na lov na srne in jelene. Ta sssona bo kam u končana. In kaj potem f In tako so si umisliU, ds prir« ds velik lov na volkove v Kansdi Stvsr se organizira v Sanlt Ste Marie. Razposlana bodo vabila na lovake klube v Kanadi Združenih državah, katerih član imajo kaj drobiža. In ker ss lstos orgsnizirs lov na volkove, so volkovi narakrst postali tako številni, da ja treba nanje pHroditi veliko gonjo Ako bi bili volkovi redki, ss seveda aa izplača lov nanje. Pomislite, vlada plala petnsjst dolarjev sa vsakega ustrsljenege volka, pa ti presneti lovci po po-klicu, ki love divjačino zaradi ko štthovine, ne marajo streljstl in loviti volkov. Zato pa moraj sdaj priti v Kanado bogati lovci da j»o<"'«*dijo to sverjsd is kaud skih pralnk Ali niso bogatini dobrotniki Hovsitvs, ko ss pn CaJIlaasu, bivšega premijerja ia Laoiao Malvyjo, bivšemo ministra U notranje stvari. Oba *a biis mod vojno obtaleaa, da sta lamls svsso s sovražnikom. CailUos je bil Izgnan is Pariza, Malvjr pa Francije. Zdaj se smeU oba vrniti te dobila sta nazaj vsa drla v Ijaaake pravice. Malvjr js Ml pri zadajib volitvah izvoljen sa f ia sdaj lahko sssodo svej Ta korak eenaU dakasaje. ja Hcrrlatova vlada Is pri trdna ia da bo Uhko izvohala le irmm baraka, ki m ^ hd. Slovenska l^arodna (Po Garrettu P. ServUsu) Ko si Človek kaj u misli in se za stvar odloči s vso svojo silo, atis-ne čeljusti. Svoje sobe sklene i-v trdno skupaj in vzpahne ven spodnjo čeljust, Ni dvon^a, da L...o početja enači ueko noranjo utrditev in utrjenje duha. Ne vem, da bi še kdo iskal fi-sičns ali anatomične varoke sa to 4ejstvo, ampak o dejstvu samem ne mpro biti dvoma. 6e več ja snanega. Človek, ki mu jc narava dala isvanredno visoko stopajo moralne trdnosti in onega, kar navadno imenujemo ii-vrševelne mSžuosti, je dobil od narave tudi močno čeljuet ter pravilno štirikotno brado. Določitev značaja Človeka, ko rojen, ss da često soditi po obraznih karakteristikah, če je zunanjostjo obrasa* nizka du-kovitost, je obras neksm ušče* njen, obrstno je s močno rasviti* mi in obenem tndi dulevno močnimi ljudmi. Če gledsmo na vrsto portretov vseh velikih genijev, kar jik je svet poznal, vidimo bres izjeme, ds ju njih moralna moč isrsšena njih čeljustih. Mogoče je tudi, da je direktna sveža med krep-lostjo duha in ter rsdi tega u-mevnim razvitjem čeljusti, kajti zunanjost dokazuje, da duh delu* i pomočjo Uleaa. Očividao je &n po isUm vzroku, ki ga molu odločnost, da atori krepkejši ko rak, kako slabiču brez močne Volj«'. Nekega večera som pred leti ;ledal telo generala GranU, lo* eče v mestni dtorani New Torta. Noben portret, ki sem ga še kdaj videl, ni pokasoval Uko vid nega učinka o ogromni sili skle >snja, ki jo je posedoval geaeral, lakor ravno njegova daleč ven »hnjena čeljust a kratko pristri-eno, sivo brado. Tam je bUo Uhko videti, sakaj ja genij Ima pod* ogel pred ogroiano silo človeške energije in odločnosti. Čisto mogoče je, da posvetimo »rcmslo pasnosti zunanjim sna* (om, ki pričajo o značaju, ko is* biramo jsvns urednika in slsstl take, katerih dalo ja odločajoča. Egodovina js neoporečno dokaza-a, da nihče s sUbo, nasaj pabnja* no čeljustjo ns bi smsl biti iz-Valjen ali posuvljea aa masta \ olike odgovornosti. Samo inteligentnost ni sadostna. Človek je Uhko izredno rssu men, smpak pomanjkajs mu ven dar značaj odločnosti. Ssveda ime Uhko del vsakega, smpsk vsssno js moralno gnil, toda jas mislim, ds rssnlfno odločen snsčaj v splošnem, ako ne vslkdsr, poseduje tudi pravilno moraUost. V jsvnosti bi moralo imstl čitsnje značajev g obrazov val zanimanja, kakor ga ima ssdsj. Tisti izmed nas, ki nismo asna* movsni od narave s stiski o moralni moči, ki js vklsaana v obrazu, kakor steae piramide, ni trs* bs, ds bi obupali, ksjti človeške narava vseeno vsdno bolj napreduje. Pomagamo si doloma s ukom sa* ml Uhko. Ako ss kakt stvsri sa persUvljsmo, vemo, da imenu prav in smo odločni ss svoja stališče. Ta morda ačinknje, da o-kropi tudi moralno mol. Mogols je, da odrasU oseba na mor« val pridobiti tega, vspdar tudi a tem pripomore, da Mola generacija raste močnejla v volji in pravil nejla v karakterju. Narava pa jo vsekakor dobro a redila, da je neketerlm dala U moč in dragim ne, ker če bi bil vsi enako trdni in odlotai, nihče ni ne dal predaoati drugtma U svetovna razmere bi Šle k vraga bl.ozi neprestane konflikte dvesaa prav v ničemur odjenjajo* • ima si silams. UilMtvIjm I. april* Podporni Jednota Uk.rp IT. jMMli« t SOV. v dr levi IlUmU. GLAVNI STAN. 10074» SO. LAWNDALB AVE.. CNICACO. ILLINOIS. Imisvilnl odbor: H* upravni odsek« Vlaeeat C«l»h«r, AnSr«« VMrUh. IL P. O. V, B«i I as. J«liB»t«wn. P«., al. UjMlb Matih«« T»rl», UjMik I«I«)Ui«m »Slelks SUa Ntnk. al. kUMjalfi^Mitt V«trick, «r«d«lfc gU.lU J.i« Z.^rt.lk •rvevUeli «ImU» Filip G*4mm. POROTNI OOSBKi -tikm Uader««^, pf4-4m\k, 401 W H., Ji., Sprla(ruy, III.. MaHln T,-u.ntk«. 11.1 17«. tu.b*»|«M>OliK PreS A. VM.r, I40S S HamlU CU«aeo, lil.. J*lw TMieU, Bo« 18. StrAban«, Pa.. Jaha Cariak, 414 W. Har Si., 9prl«(fiai4. Iti. BOLNIŠKI OOSEKi □SREDNJE OKROŽJE i Bla« Naaak. pra4»a4alh, tSITSS Se. Uwadate Av^ in. r VZHODNO OKROSJEi Jaaah AmUrailt. Baa ZSC, Maaa, |«a, Pa. \ Jaha Graial), 14SS1 P^pai A*a., Cla*«laaS. Ow. IAPADNO .lOKROtJE I Aataa S«Ur, Bes 104. Qra«». Kaa«.. M I«|«Mh4 Mas Mar«, Se« ISS. SabL Ml««., ta »•—f s«p«A MIha Safal, S4SS S. Wi»*ha«tar Si.. Martef, Ulak Nadzorni odbor t Fr««h Zalta. pra4.a4«lh, SSSS W. Mih 8l., ChJ««s«, Ht. Saanrah. »SIT Pra«.ar A»a., Clavalaa4. O.. WIUiaw Slttar. «404 Si. CUW SI., dev«l««4, Ohia. Združitveni odbori ' Pra4«a4aihi Praah AlaL S114 S a. CraarfarS A««.. Chlaas«. IU. Jo.ko Ovaa. SU« W MIh SIh ChUaSf. HC Ja«. Shtth, «404 Ortaa Cl.. CI«*eU«d, Ohi«. VRHOVNI ZDRAVNIKI Ds. P. J. r -r«, «SSS Si. Ci«tr A»a., Claaalaod, O, POZOR l~>Karatp««4a««« s * r«lhi, hI UU^ v fla< VSA PISMA. M •• aaaalaia »a mmU S<- fraS.aSalha s* PraiaadaUtv« S. N. P. J.. MST-SS Sa. Ubadale Ava., Chlaas«. IU. VSB ZADBVB BOLNISKK PODPORE SS NASLOVE. BalaUha laf aUlaa S. N. P. J.. SSSTSS Sa. Uw«4ala A ta., ChUa«a. IU. DSNARNS POilLJATVE IN STVARI. hI •« Il4«|« ;l i.»r4»al«af« «4hara Ia M««le v«M* m aatlaaai TaJaUlv« S. N. P. J.. MlT IS S«. La«n* Sala Av«h Chiaafa, IU. VSS SADSVS V IVB IS BLAGAJNIŠKIMI POSLI se aulllkje aa ««sUvi Blasaj«IHv« S. N. P. J.. SM74S S«. Lew«d«le Aaa., 6h*a«a«. IIL Vse prltaiha flaSa »atleaaaja v «L isvrtovalaem «db«?« se nai M*U«jo Prask Zaitau, pradSedelka »a4a«r«a|a arfhara, i i« ar aa»)aV |« i|«r«J. Val pritiri a« §1 paralal aStah m «aj pailljeje a« neal«vi J«ha Under> W«a4, 407 W. Har Si., Sprl«tllald, IU. L' Vsi depial U 4r«fl »»M. «es»««ll«, .|U.I, »arvialaa Ia s»Wb m U ■vaai ■ fla*Ua« jaSnata, «aj M pviilj« »a «a»lp»» MPratvaUM, SSST4B Lasmdal« A v«.. Chlaas«, UT ' Vesti iz PrtMija. Mara f aMsUnte aasOjs v Mri — Na dan prisege falietovske mi llas kralj«, rada, sakaaa U praviš! v Italiji se salgali faMeti kila nalega šUrska Ivana MaUvti* Ia v Bol juncu. Polig je bU po«U dUa pieea, ki se je vrlil v Boljaa* ea pri SsaeUa. Na njem so «s aprli falisti U komunisti. Kar sa bili folistt Upeni. M «1 pravice s poligem. sa ae zadnji čas vedao bolj še. Na poU is Upe v Komen s« Ia* Isti pred tednom dai pretepli dva boj. V bikov kam i u, ki ao laU pri Komna je btta jsrao vel eeeb. Bed Ia pravica m Za naše farmarje. Oroaka mUko. — Nekaj navadnega je, da krave dajejo grenko mleko, le m bile molzene po osem n deset mcseoev in v dosti ilučs-jih je potrebno, da se radi tegs »reneha s mollo tskoj. Pravilno >i morsli kravs molstl do Isst ednov pred skotsnjem telets. Os um krava gMnko mlsko, poskusite s GUuberjfvo soljo, kstsre ji dajU eno Čala» polagoma in skrbno premstsno v trsh psjntlk mUč-ne vo4«. .Tr«ba j« poskrbstl, ds govedo pravilno povftlje to sdra* vilo in najboljše je, če vlij« jranj prelskušenee, ki naj skrbi, da nič ne uteče v sapnik in plača. Ko ja govedo to po vlUo, primešaj t« k vsaki hrsni po eno veliko Mleo zmesi ls dvsh delov ftno sdroblje* neg« oglja (ebareoal) In enega deU sdrobljene hipoeulfsU (hy posulphlte ot sods). Ib Črv« v konjih rabiu zmes dveh dsUv soli, eneg« del« suhega Iclesasgs sulfsU (dried sul )hsU ot iron ali powdsrsd eop* rnras) ia enega deU Iveplenega cveta (floarers of sulpkur) po U* li. To sdrsviU ss dsjs sjulrsj In svstsr, in siser po eno. veliko lisa, pomelsno med višino in nek^ Uko smoleno hrano. Breji koblU daj bmIo vol Ivepls, opusti ps Is* Um. 6e bolj aspelno zdravljenje je, ako te Šivioi ne ds hrana sko-si ur in se nato da vliti »tiri ali pol potirkov smollkinega olja (oil of ehenopodium) v kspeulsh teleti na in Uko j na to en kvsrt surovega Unenega olj«. RAZNO. Kanadski farmarji mlatijo pla* nioo r snegu. Orend Forks, N. D, — F«rm«rjl v kanadski provinci Manitobi onkraj ameriške meje mUtljo U dai plenico v enega lr> vozijo zrnje ne saneh v litniee. MUtva «e vrli, kal po aavedl, • stroji aa polju, SUbo vre«« j« s«drl«U mUtvo, dokler ni ptiMl Somi IHri kubaaske vojaka. Mavaaa, Knb«, 1», aov. — Mor* eki somi «o včeraj poMl Miri vo* jnke, ki ea pa neerell padli Is I na v voda nedaleč od tukaj-Injege obrelja. ČrtajUt - Na Dunaju j« šel neki drematUai pisatelj k ravna-Ulja gUdalila, da še bo vprizorjeaa njegovs drama^ki je Ia lelaU vel nu^eev pri upravi gUdaliMa. Tedaj ee je razvil mad ravnatelj«* tUdalilla lo niasU Ijees aledoll razgovori "Vzel bi val« deU," j« dejal ravnstHj, nabili s Irtsi« vss tretje d«jsa>, kar lata val« drama na na*io eno di jaaje prevali Prsv red j« odgo vnrll pi«HJ U ei ml«) I pri tem Mwmmm naeprotn« "Vsi U vsi Mleer Ms ml IfsjM tem, da ml svetuje dramaturg, da črtam drugo dejanje, rellaer sv s. tuje, da storita U e Četrtim, dočim pre.llagaU vi to sa tretjs dejanja — Koga n«j vendar ubogem f" Nsto rsvnstelj t "Ubogsjte nrt nssvet in potem bomo signrBO vprisorlU vašo dramo I" MiJMArai IV SAKTALA. Oolboko potrti, naznanjamo I«* lostno vest, ds nsm je amrU nsla iskreno ljubljens seatrs . ^ (rojen« LtbBB,)F ' • Pokojulus j« bila dom« ▼ Kranjski gori na Ooronjsksm. V Ameriki je bivala Itiri laU. Umr-U j« dne 81. okUbr«, Mi, leetl dsn po poneeralenem porodu velad sest rupl jen Ja krvi, sio«r f Mor« llo«pltal n« Kl«v«th, Mlnn., v 8S. leta svoje el«ro«H. NsJUkM* nejle ee Um potom sskv«ljaj«m vsem, ki eU jI sUli ob strani In jo obiskali v ujenl bolezni doma in v bolnišnici, ter jo toUlili. Nedelje nsša lepa hvala v««m daro« vsleem kresnih veneev In lepih evetlle, ksterlh Imen Js pravsl, da bi Jih onenjsli mkegs pnaeiiej. Ns j lepša h v vsem, ki ea jo obi* skali oh njenem mrtvsškem odra, laU ob njeni krsti in Jo epremill k zadnjemu počitku. 1«krene hvs-U vsem, ki ste nsm stsli n« strani ns« toUlili in Ullll ob ari l«U«tL Pogreb m je vrlil dne 88. okt. i L n« lutolilko pokopali&ča ns BI««* bik, Mina. Tsbi drag« ««ctr«, od* šl« si od nas za večno, tvoja llv« I Jen je biU je trpljenje, saU ps sdaj polivaj umira ia lablio naj TI bode emeriške zemlja. JUlo-joči ostalh John in Oabrljel Le* ban. braU. Julija in Joeephiae Uut Igar, sestri. Apoloni je Leban, srakinjs. John ia Andreor Uutl-gar, svaka, Anton, aia. Rafaela, hlerka. Vel aa Kveletk in MeKia-lejr, Mlnn. F010BI - TOLIKA BASFBO* DAJ A. FOSOBI Verona, Pa Mevenei, llrvalje, Mlovekl Ia Poljaki, naznanjam vam, da m bodo vršila velika razprodaja da« Z4. novembre, ^934, U ja v pon* deljek Frodsjel Ik» Ustnik semlje Ia poeeetaik, ter konH«bler Heb Makovaki. pridne v velikem IU* viJo. Prodajala m bo raaaa etari* na. miim. stale, kitu, pneoda sa garbil, Iketlja sa mast, ia val drafik stvari. Ngpaitf »meti ladi dve Irai kravi, veUk pM. I trak, veliko ŠUviU bolj eUUk todov m liraI.H i krompir Ia drage eaka etVerl, kublajeka poemU, Hi««, ekUtl*. lonel Itd. velje Me. vMo steklenie, .tars obUks. p«' vrfnlki, dettnki itd. Torej.pridiu taa-ae bo dotoiU sa nizke PEOSVETA BS SV* o««uli! Iz arhiva. Povest. ' VIII. Lovro ni bil bal ona naravi, da bi takoj vzplamenel ta vsako bitje, ki nosi Consko krilo, ali db-bro mnenje je imel o ženskah. Takžni smo končno vsi. če pa isfubljamo ali morebiti izgu-bimo to dobro mnenje, krive eo zastopnice nežnega spola same, ki čaaih (taki slabi hipi so pri njih siecr jako redki), vendar le preslabo zakrivajo svoje slabosti. Tako ja bilo tudi a Kodranom. Ležal je na zofi, ali V glavo mn ni botelo, čemu je Olga njemu pri-povedala danez vso spletko a Ntipkom. Ali se mu je s tem hotela zveeta ljubovnica pokazati odkritozrčno, in tako le bolj razplameniti njegovo ljubezen t — Ako bi bilo to, razkrila bi mu bila vso ztvar že lahko prej, morda celo p redno se je izvršilo. Čemu nI storila tega f — Je li vedela, da ae mu bode • tem jako malo prikupila ter zi je zbok tega hotela prej zagotoviti njegovo ljubezen t — Zakaj mu je pač sama vse pripovedalaf — Se je li -bala, da ne bi zvpdel zpletke od druge strani, zakaj zvedeti jo je naposled mor »It — Lovro si je moral priznati, da bi mnogo bolje vplivalo nanj, ako bi dogodek z Zgago čul iz drugih ost nogo is onih, katero je pol ure prej vroče poljubljal. — Morda bi potem mogel Olgo le ljubiti, ali tako ... ) Vendar, čemu jo bila vsa ta spletka f - Premetaval se je po zofi, in brez števila enakih : vprašanj se je vsipajo nanj. Jezno je vlekel dim iz smodks, skoro dogorele, in jezno ga puhal v zrak. Po moetovfi eo aa začuli škripajoči, počasni koraki. Kodran je spoznal hojo pl. Hagerjs. StoŽilo se mu je po družbi, zato je glasno zakalljal, ko se je približal prihajaš njegovim vratom. Koraki na hodniku so potihnili, in ta malo čaaa se je čulo trkanje na duri Kadranove sobe. "Noter I" za klical je Lovro in poravnavši se vstal z zofe. Počasi so se odprla vrata, in še počasneje je stopil r sobo častnik. "Oprostite, gospod (doktor, ako vas motim; ali dolgočaeim se tako, da bi vaa bil že davno poiskal, ko bi bil vedel, da ste doma," govoril je plemič z onim baje prirojenim, a menda večkrat priučenim hohnjavim glasom ter upo-gnil nekoliko tilnik v poklon. Hrbet je oetal raven. "Je li 4snee zaklet dan, da se mora človek delgočaeitif" povzel je Kodran beaedo. "Glejte, tudi meni ze ni godilo bolje od vas, in prsv veseli me, ds ste se oglasili pri meni." "Vi ste sa tudi dolgočasili! — Saj ste bili na izletu, katerega ae je udeležilo reč dam — celo inte-reaantnih dam, kolikor sem mogel opaziti, ko ste se peljgU tod mimo. — No, jsz ns vašem mestu ns bi telil o dolgem času. Ali pomislite moj pololsjt Vse do-poiudne sem lazil po vrtu in menda že ničeasr mislil nisem, samo klel sem t srci pusti kot. No- est omeni — Naposled je menda vendar moja Iona aegla do neba, zakaj prijazna sreča mi je naklonila družico v oskrbnikovi hčeri. Stopil sem k nji, ko je z grede trgala cvetice za namizno kito, in ji zašel govoriti o tem, kar najbolj šegače občutljiva srca preddvasetletnih deklic in dozo relih devic — o ljubezni. — Uga jalo mi je, kako se je dekle zarde valo o mojih besedah, in sam vrag me je zmotil, da sem jo objel o-krog pasu in jo hotel pritisnfti k sebi. — Ptičica je zavrianila, zmuznilo se mi iz rok in odprle ls ▼ grad. Jsz pa sem bil zopet sam. Hodil sem po vrtu in za kratek Čas odbijal a palico cveticam dehteče glavice. Taka je bila moja današnja {pbava," kon čal je pl. Hager, "in zdaj trdite še, da jc bila vaša slabejšat" '1 Gotovo 1'' odgovoril je naglo Kodran ter mu začel pripovedo vati današnji dogodek z Olgo. Nekateri ljudje imajo slatmst, da večkrat Čutijo potrebo izpovedati svoja nsjvečje, skrivnosti. Kadar ae jim pa vzbudi ta potreba, ne mislijo, komu ae zaupgva-jo. Da ae takšna slabost mnogokrat bridko maščuje, umejO se samo ob sebi. Vender so tega Kodranu ni bilo bati. V malo dneb, kar je občeval s pl. Hagerjem, epoznal je, da čaatnika vsaka stvar zanima le tisti hip, ko jo gleda ali poeluša, trenbtek potem se ne briga reč zanjo, v >v ^ .',."" "Tako je bilol" končal je Lovro svoje pripovedovanje. "In bal, ko ste prišli, premišljal sem čemu je bila vsa ts komedije, čemu?"- Dr. Pavel Orotelj: Astronomski pomenkL (Dsljs.) 1. Oalilei odkriva Benečanom tajnosti luno. Toda vsi ti "ispfrehodi" nss niso priblilsll mesecu v resnici niti sa korskt In petsll bi bili vsi bolj sli msnj duhovito zamilljeni prirodopis-ni romani, da se ni prigodilo nekaj ss vse isobrs-lenee dotlej popolnoma nesszližanegs. V Italiji ds živi mož, tako ao pripovedovali, ki razume luno približati zemlji! Dao 21. avgusta 1. 1909 je povabil družbo odličnih benelkih "nohilljev" na stolp sv. Mar-ka, da jim rstksže to svetovno Ču4p? 4 ^ j Hsjdi stopiva le midva ob "Kan*lo" preko "JUve del 8chievoni", ob palači dožev kreniva na desno — in po složnih stopnieah na vrh stolpa 1 Oblečen i dolg, črn tolar, s lirokim mehkim ovratnikom, llvih temnih oči. lios odrobljSno Od goste brsde, stoji ns plolčadi GaUlei t dražbi gisdavp, opremljenih benelkih plemičev. Zvedavo se gnetejo okrog nsvpičnegs stojsla, ki je na njem pritrjena dolga ozka eev. "Plemenita goepods, prožim silentiuml Povsbil eem vas, da vam raskalem miraeula, ki jih odkriva moj tubus optieua (optiška cev). Pred neksj tsdni zem čul prečudno novico, ds so Izumili v Belgiji pripravo, ki nam iadatno približa oddaljene predmete. Takoj ko sem se prepričal o istinosti te vesti, se ms je polastilo neutešeno hrepenenja, prodreti v tajnosti tega in-strumsnta in si ga samolsstno zgraditi. Zamislil sem se v težavno uganko in sledeč zakonom dioptrioes (doiptrioe je oni del optike, ki se peča s pojavi pri prehodu svetlobe skozi prozorna telesa) kmalu prispel do zaželjenega cilja. Priprava, ki jo vidite, je v prsvem pomenu besede "perspicillum". (Pripravs, skozi katero se glede). Votla cev je, na obeh konoih omejena od prosornih steklenih plošč. Hteklene plošče, ten-tes optirae (optiške leče), pa so ssmo na eni etra-ni omejene od ravnine, sprednja je na drugi stpa-ni kroglasto vsbočena, zadnja je na enak način vdrtas in to je ves sresnum, skrivnost mojega instrumenta. Ko ste preje pri dnevni svetlobi pogledali skosi ta perspicillum na jako oddaljen predmet, tedaj je vaše oko obatrmelo nad prečudno prikaa-nijo. Stolpi, oddaljeni nsd en rimski milllare (približno 1 in pol km), ao se primaknili vašemu očesu tako blizu, ds hI jih skoro lahko prijeli. Po tajnih, toda naravnih zakonih optike ze dogsjs to čudo. In kskor irm s svojim instrumentom poln ■trmenja opsaoval inferiora. semeljske stvari pod sabo, tako Mm poln strahu ia upa obrnil tu-bum (e*v) tudi na superiora, na svet nad sabo, o katerem »*m mislil, da ga je božja previdnoet sa vedno odela v inaolubtle mysterium (nerszreš-ns tajnost i. Kako je poln veselja in nsvdošenja brodnik,* ki aaaledi nov otok, kako je prevzet sreče oni, ki * po dolgih blodnjah In telkem trpljenju odkrije novo sem I jo. kako mu polje srce reaburjeaja, kako se mu širijo pral I Tudi mene je vsega prevaela radost in ne pokoj ae je naselil v moji duši. Dnevo In noči sem bdel brez spsnja. V brrabrežnaln ve-soljatvu sem sasrl aove svetove, približal eem jih svojim očem in na njih odkril mirsbilia. ki jih niti ni »lotila modrost naših »tarik philaaatfcorum. Te velike sreč* ne mor«« nositi sam. vse človeštvo naj strmi nad čudi božjega neba In čr[>« Ia afece moli la vaeelja. In tako aem se odločil uveali ves noeoj t tajali najbližjega nam svo-ta, v skrivnosti amsbili« luna* t Poglejte proti vahodti: Tamkaj m js dsaes v noči dvigmi) ts morja luaia ščip. Obliko ima Črke C, in gotovo vam je znano, da bo pošiljal lunin srp od dne do dne tanjši in ds bo vzhajal vask dan skoro sa eno uro poznejč. Luna "Decresclt". Mesec "pojema" — in slednji! ga zmanjka Čres dober teden popolnoma. Dotlej se bo zakaenil njegov vzhod že za eelih žest ur. Nsmesto sredi noči bo izšel šele zjutraj s solncem vred — imeli bomo "novam lunam" ali "mlaj". Nato se bo pričel pdlagoma svetlikati zapSd-ni rob lune, kazala nsm bo obliko črke D. Rasla bo od dne do dne, vzhajalo vedno pozneje in črsz zopet teden ji bo ravno polovica Meščsla v ivetlo-bi. Tedaj se bo že toliko zakaarfite, da bo vzhaja-ls potno za zolncem, sredi belega dne. To njeno obliko imenujemo "primam q uzd ram", "prvi krajec". Luna "CresoH". Mesee raste. In raste!, bo 1H rastel, vzhajal požneje in pozneje. Crel dtftfadvgfifet dni bo izšel šele, proti mraku. N ssptriu bo tonilo solnOe r morje, na vzhodu ee bo dviggla "polna,luna" iznjefs. Kmalu ps ji bo jel bledeti zapadni rob ln ts-ko bo pojemate, dokler ne dospe črez 29 in pol dnevi do današnje svoje oblike, dO "zadnjega krsj^1'. tedaj bo vzhajala topet 6 ur poznfeje, namrel sredi rioČi, kakor ste imeli priliko epazo-vsti nocoj. To menjavo lunine oblike imenujemo "pha-sss", lunin« "mene". In že stara latinska prišlo-viea prsti, da je'"luna menda*", da laže, ker nam vselej z napačno črko nacnanja razt in po-jemanje. . Ksj torej mislite, kakšno obliko mora imeti luna, da nam kaže opisane phasesf" — "Formam plani eireuli", ee akoro soglasno odzovejo poslušoloi. "Pomislite, prosim, ksko bi si mogli na "rav-nI okrogli plošči P razlagati obliko mladega luninega Ičipa, ki je na obeh ztraneh omejen od ukrivljenih črt!" — "Sphaera, sphaera", se je oglasilo v krogu, le pred no je Oalilei dokončal svoj stavek." Da, krogla mora biti luna, popolna krogla, kakršna je naša zemlja. — ' * * In kaj mialite, katera čudotvorna luč ji tako točno in pravilno menjaje obsvetljnje posamezne dele t" — "Zdi se mi, eruditiasime" (veleučeni), se oglaaf mlad Benečan z interoaantnim profilom in lepim viaoklm čelom, "da mora biti luninim me-, nam vzrok edinote solnee. Kajti še jo luna desno od njega, se ji sveti samo leva stran, če pa j« na levi, ee jI blešči desna. Kadar si stojita na nsbu aolnee in luna po--polnoma nasproti, tedaj je luna polna, ako pa atojl a eolnoem skoro na istem mestu neba, je eploh ne vidimo. ; Bolnoe, ki mora goreti daleč, daleč za luno v vesoljstvu. jI tedaj obeeva od nas obrnjeno polo^ vieo, proti zemlji obrnjena lunina poloblo pa je vaa oaanlena in zato Nevidna." . "OptW! — i i vrst no al pogodil. "In sedaj stopite v duhu vsak v svojo sobot Sredi sobe prižgi no mizi luč| Vsodl ae na stol v en koaee sobe, tako do gledoš v svetilko na mizi t flluga naj prinese v sobo belo kroglo. Tokoj o-peaii da more loč raaevetlitl hkrati samo eno! polovico oble. drugo polovieo po ostane sazenčo-na. temna. 81 uga naj post s vi kroglo med tvojo Uee io luč, a paziti mora, ds tl ne zakrije zvetil-ke. Uzrl bel nerassvetljeno temno kroglo In svo-Uo loč drago poleg druge pred aabo. 1'ksži slugi, naj Stopa a kroglo počaai proti tvoji levi in aieer v krogu okoli tebe) Kroglo bo aočeto na desni strani Meišati. videl jo bol žareti vedno volji In večji Mip. ta ko etoji sluga natan-ko vltrie s tvojo levo ramo. bol videl uo krogH obevetljono eelo demm polovieo v obliki črke D. Sluga stopa dalje ia ko deape sa tvoj hrbet, je obrnjena proti tvoji glavi eelo obevotljona pol-obla. Ako ae sa troaotok eireš. ti eveft polno svetls obla. (Dalje prihodnjič ) "Ha, hs, ha," naamijal sc je Čsstnik a hripavim smehom. "No, in vzroka nizte našli T" "Prianati moram, da ne." ~ fj Pl. Hager ae jo zopet zaamijal in aedel na atol ob oknn. Dolgi nogi pa jo iztegnil daleč prod ae. "Vidi ae vam. da ne poznate Ženakih! — Jaz aieer ne vem, kakega značaja je Olga, tudi mi ni znano razmerje med njo in le ker -nikom na jedni in vami na drugi etrani, ali kolikor morem sklepati iz tega, kar ate mi ravnokar povedali, prepričan sem. da je bila vaa ta spletka poskušnja, s katero je hotela odstraniti lekarnika s poti, s poti do — vas.«— Vi ne poznate ženzkih, dejal eem vam že. One uporabljajo vee, kar morejo, ako so si vteple v glavo, da hočejo kaj doseči. Ako ženska ve, da radi stiskate njo ročioo, porabila bode vsak slučaj, da vam pomoli obe. — Ako ve, da vam ugaja, kadar poveša oči, povečala jih bode tako o#tno, Jcakor dela igralka, kadar hoče, da opazi to zadnja galerija. —- Navel bi vam lahko še hujših primerov, iz katerih bi se prepričali, da Ženska žrtvuje vse, samo da doseže svoj amoter, da ji ni sveta ni čast ni poštenje, nič, prav nič. čim lepša, tem strastnejša je v takšni borbi. — Vender jim tega ne štejem v zlo. Čemu tudi! —r Pajek naatavlja avoje mreže, da ujame mušioo, čemu bi ženska ne smela loviti možaf — Žal, da je mnogo mož, ki se dado ujeti! Zato pa vam pravim, ogibajte se ženzkih, dokler jih ne poznate I Ko jih bodete preučili, ravnali bodete, kakor jsz. — Meni je ženzks cvet, katerega utrgam, ako mi ugaja. Vi me gledate začudeni f Marl ne zmem odtrgati cvetu* — Ako ga ne odtrgam jaz. odtrgal ga bode drug, ki pride za mano, in ako ga ne odtrga nihče, pozekala ga bode koaa, ip nikdo ne bode imel ničeaar od tega. — Bes je, da ima nekatero cvetje trnje, ali kaj to T Ako vq) zbode, pustite jo in idi(e svojim potem 1 Le neumne veše letajo toliko časa okolo lučL da ae osmode . . . Toda dovolj t Ženske so zvite, in prav delajo I Kdor pa jih pozna, tizti jih ne zppštuje. Morda se vam bode za zdaj, pa-navljsm, za zdaj, zdela aodba mo-ja prestroga; jaz ne morem za to. Prepričani pa bodite, da se bodete spominjali m6jih besed in jim pitrjevali. -t- A zdaj* zdravstvujte, in akO nimate dru^bgf opravka, premišljujte besedo moje, če ae vam. ljubil" Leno je vstal, podal Kodranu roko in polagoma odšel iz Sobe. "Čudni, prečudni nszori — in kako hladnokrvno jih izreka," mrmral je Lovro, ko so se ssprla vrata za plemenitim vojakom. Potem pa je eedol na mizo, oprl se z obema lehtema obnjo, položil glavo ob dlani in mizlil. Po glavi zo mu šumele besede častniko-ve. Kar pa je mislil, ni bilo na ko rist Olgi. V tem ae jo razjasnilo nebo; da ai je palo le nekaj kapelj ns zem Ijo. Zrak pa je bil Še bolj otohel* nego prej. Ko je Lovro dvignil glavo, jelo se je že mračiti. Tesno mu jo trii lo v sobi, vzel jc klobujt in Šel ven. Po ztolbi stopajoč je premišljal, kam bi krenil. V Lesnicet — Ne, k županovim nikdar večj — Ali v trg fre vendar lahko. — Da, trg, k lekarnikul Tam bode le natančneje zvedel vso zpletko. Utopil ja hitreje in zkoro je bil o drevoredu. Ko je nekaj čaza korakal, začul je človečke glasove. Hotel ni, da bi ga kdo srečal, zato ae je akril aa visok-grm ob strani. Kmalu atW se približali dve ose bi kraju, kjer ae je skrival. Lovro je prepoznal Pavla in Jelieo. "TI ne vel, Jclica, kako zem •rečen. Ti si moje vee, jaz te obožujem, sngelj moji" govoril Pavel. L ■ — S- Kodran se je nehote spomnil llaifrrjevih beaedi 'ženske eo svite, in kdor jih pozns, tizti jih no spoštuje,' in se ironično na tneehnil. Jelieo jo nekaj odgovorilo Pavlu, toda govorila je tako tiho, da jo Kodron ni mogel razumeti. BumnU je Lovro le davno, da njegov prijotolj ia županov s mlajša hčerka ljubita, in veselilo ga je, da eo je daaea potrdila njegova snmnjs. ' Zaljubljenca sta odfia počaai mimo pna ia Kodran ja le kotel stopiti ig svojega skrivališča ter nadaljevati svoj pot, ko dru;o dvojico bližati 80. Bita sU Olga ia nje brat. (Dalje prihodnjič.) Brt človek. Rober je bil grd. Od rojetva js bil grd. Imel je debelo, skoro iz-obličeno glavo, izbuljene, otožno-blage oči in kriva nsta. V gimna zgi je bil radi avoje nelopote mučenih svojih to varile v. Dolgo ae ja apominjal prerokovanja, ki ga je čul le kot deček; "Nikoli ne bol našel žene, ki bi te hotela, ker ai pregrdl" In v reanici ni imel v avoji mladosti niti ene ljubavne radosti. Ženske sa se mn smejale v obraz. Doyržil je šole in postal inže-njer. Neki industrijalce js zvedel ta njegove • , \-s- aČE 81 SLOVENKO A HRVATICO ta domača goepodinjaka del družini žtirih oseb, trije obiskajoči šolo in jaz. Sprejl tudi vdova s enim otrokom, po dogovoru. Vaa pisma na«J na naalov: John Pele, 506 So emacher, Detroit, Mich. a PRODA SE LEPO VEČJ pozestvo z petimi objekti v i ni trga Žalec v Sloveniji« alavija sa z veto Dinarjev 90( Podrobnejše informaejje se pri: Albertu Naprudnik, lk»x Ringo, Kana. (j DA SKUHAŠ DOBRO VO. PISI PO NASE PRODUKTE. jK, . Groeerijem. T daialne ftalesnine d«wo ISSl VH večjih asrotthh. ^ Informacij« oai FRANK OGlAlt 0401 loperler A»t»M. Zsstosi oadošljNM ■rzličaia bolnikoi _titAL čouro*