'ZaJaMlkl Izdaja okrajni odboi Socialtstičo* nete delovnih ijndt * Trbovltah — Dr* fnj« la odgoratia uredniški odbor — Odgovorni nrednlk: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarne • Maribora — Naslov nredništva m uprave1 ..Zasavski tednik1' Trbovlje L. Trs revolucije a. 28 (telefon 81) — Raiur Orl podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T 148 — Ust Izhaja vsako soboto — Letna naročnina «00 din polletna 200 din. Četrtletna ton din mesečna 40 din — Posamezne itevilke 10 din — Rokopis: morajo bit« * nredniltvn najkasneje Kak torek dopoldne tn tib ne najame Moša- " P# Pokrajinski listi so ž vi organi borbe za izgradnjo socializma Štev. 38 Trbovlje, dne 15. septembra 1956 Leto IX. Ustanovni občni zbor G. P. Z. za okraj Trbovlje ZA BOLJŠI ODKUP in smotrnejšo preskrbo potrošnikov Minulo soboto so se v Brežicah zbrali predstavniki zasavskih kmetijskih zadrug — žal so izostali tovariši zadrug iz gornjega dela okraja — in ustanovili PGD za okraj Trbovlje — GPZ as se priključili naslednji obrati: 2TP Posavje, Vinarska zadruga in Mlekarna Brežice drugih perečih zadevah. GPZ bo imela svoj sedež v Vidmu-Krškem. Končno so izvolili še Zena nedavnem občnem zbo- veščeni in je bila njihova ude- v svojem proizvodnem področ- 13"^ans^j od'?or> postavili'nad- ru OZZ so med drugim izvo- ležba potrebna.,, ju,'ki po dosedanjem delu že, zorm °db°r m upravo. O deliti iniciativni odbor za ustano- Ni dvoma, da bo novousta- ali pa bodo v bodoče opravlja- .Javnosti Gospodarske poslovne viter Gospodarske poslovne novljena zveza imela zelo važno le naloge blagovnega prometa zv?ze ,.m° poročali se več v zveze za okraj Trbovlje. Po delo. Opravljati bo morala ti- kmetijskih pridelkov. Delegati prihodnji številki. (v) skrtinih in temeljitih pripravah sto delo, ki doslej še ni tako so že na občnem zboru določili, Vem, da izhaja v vsej Jugoslaviji okoli dve sto lokalnih časopisov. Poznam jih le nekoliko. Vezani so na neko mesto, okraj ali na posamezna podjetja. Ni težko najti pri lokalnem tisku pomanjkljivosti, jaz mu ne bi rad preveč zameril, posebno ne tam, kjer mu ni nudila širša in menda tudi ožja skupnost nobene pomoči. Nasprotno, teh nekaj lokalnih listov, ' ki jih slučajno dobivam, bi jprej zaslužilo priznanje. Trdim, da se ljudje, fti izdajajo in urejujejo te liste, trudijo, da govorijo o stanju in problemih svojega kraja, da so ti listi aktualni, živi in zanimivi, a služijo socialistični izgradnji ljudi, katerim so namenjeni. Morda so tudi takšni lokalni časopisi, ki slabo odgovarjajo našli bralce še izven okraja, za katerega izhaja časopis. Vem, da to ni lahka naloga. Lokalni tisk, pisan za bralce določenega ožjega področja ima svoje posebne naloge in ne more biti kopija tiska splošnega značaja. Ni lahka naloga pisati za določen ožji kraj in se obenem ne odcepiti popolnoma od splošno jugoslovanskih prilik in problemov, ne toliko v pogledu informiranja- bralcev o njih, temveč še v tem, da se lokalni problemi ne gledajo v popolni izoliranosti od splošnih problemov skupnosti. Poleg tega so lokalni časopisi večinoma tedenski ali štirinajstdnevni, nekateri so celo mesečni, tako da zahteva tudi to poseben* način urejanja in pisanja, pri čemer je vedno borba s prostorom. Lokalni listi so nam potrebni svojim nalogam. Toda prepričan ^ organ- b#rte za izgrad. sem, da je nivo vsaj večjega ^ socla,izma 2a navijanje števila lokalnih listov danes že lokalnih interesov s splošnimi takšen, ki opravičuje upanje, da interesi naJe gocialistične skupnosti. Že petič so v Radečah praznovali občinski praznik Vrsta uspelih prired je odbor slednjič izvedel vse steklo, kot si želij'o mnogi po- da bosta glavni tržišči za za- priprave in minuli petek so se trošniki kmetijskih pridelkov, savske kmetijske pridelke Za- zbrali delegati zadrug v Bre- Povsem razumljivo pa je, da bo greb in Trbovlje. Končno pa je žicah in se pogovorili o delu te morala zveza utrjevati kmetij- važno tudi to, da bo GPZ sku- važne' institucije. stvo v skladu z razvojem socia- .šala v vseh večjih industrijskih Od 37 kmetijskih zadrug — lističnih družbenih odnosov. krajih vključiti v svoje delo toliko jih je v našem okraju — Delegati so mnogo govorili o vanje vse obstoječe obrate, ki se je prišlo na zbor 27 predstav- bodočem poslovanju zveze in pečajo s prodajo kmetijskih nikov omenjenih zadrug, izostali po temeljiti in obširni razpravi pridelkov, ali pa kjer ho po- pa šo malone vsi tovariši iz KZ sprejeli vrsto važnih sklepov, treba ustanavljati nove. GPZ so v Radečah so še bolj poudarile pluli po Savi kajaki, ki so bili zgornjega dela okraja. Izosta- ki bodo kažipot novi instituciji se priključila že tri važna pod- pomen V. občinskega praznika . razsvetljeni. Bilo jih je 25, med nek le-teh od tako važnega v izvajanju vseh nalog. jetja, in sicer: ŽTP Posavje, Vi- radeške občine. Dan za dnem njimi so bili tudi kajakaši iz zbora se ni mogoče tolmačiti. Pravila zveze povedo, da bo narska zadruga in Mlekarna To še zategadelj, ker so bili vsi prvenstvena naloga zveze zdru- Brežice. upravni odbori pravočasno ob- ati v svoj sestav vse dejavnosti Delegati so razpravljali še o Pisane kulturne in športne ostal v spominu marsikomu. Od ter ostale prireditve med tednom Zidanega mosta do Radeč so so se vrstili v telovadci, šport- Hrastnika. Prekrasen je bil po-niki in kulturne skupine s svo- gled na Savo, kjer so na sre-jimi prireditvami, ob zaključku dini reke napravili veliko zve- do delovali pod imenom tabornikov rodu »Savskega broda«. SLAVNOSTNA SEJA * IN SPREVOD TER OTVORITEV GASILSKEGA DOMA Z budnico godbe na pihala so Trboveljski cementarji so praznovali Desetletja v borbi za več!o proizvodnjo in kvaliteto V dvorani »Svobode-Zasavje« je to nedeljo delovni kolektiv trboveajsfce Cementarne slovesno praelavB vteoki jribflej — 80-letmoo • 'svojega nadvse uspešnega dela. Slovesnosti so se poleg članov kolektiva in ce-TrumtarniSkah upokojencev udeležbi tudi vidni predstavniki oblasti in množičnih organizacij, med njimi predsednik trboveljskega okraja, tov. Tine Gosak, predsednik Občinskega ljudskega odbora Trbovlje, tov. Lojne Dular, predsednik OSS Trbovlje, tov. Jože Ostank, sekretar mestnega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Jože Piki in načelnik okrajnega tajništva za ■notranje zadeve, tov. Franc Kralj-Cink. Uvodoma je moški pevski zbor »Svobode—Zasavje« pod vodstvom dirigenta prof. Weingerla zapel več pesmi, nato pa je o bogati zgodovini in razvoju podjetja vsem zbranim spregovoril njegov direktor. tov. Vencelj Miklavčič. Tovariš Miklavčič se je v svojem govoru dotaknil še časov ob proslavi1 pred • osemdesetimi leti, ko je bila v savski tesni pri železniški postaji v Trbovljah ustanovljena prva slovenska cementarna — majhen obrat, ki pa »e1 je kasneje razvil v enega največjih industrijskih podjetij v Zasavju. Kakor druge, tako je kapitalist tudi kolektiv trboveljskih cementarjev izkoriščal povsod, kjer je le 'mogel. Njemu je bilo glavno le eno: dobiti čim več cementa. V prizadevanju za tem je povečal tudi obrate in jih opremil z novimi stroji. Le-ti so v tovarni še danes, razumljivo povsem dotrajani. Zato trboveljski cementarji že nekaj let tako zelo zelo žele1, da bi se njihova tovarna začela čim prej obnavljati. Ta njihova želja se jim bo po vsem sodeč, v kratkem izpolnila. Tova-rig Miklavčič je poudaril, da so nastopili tudi za cementar-niški kolektiv po vojni vse drugačni časi. Delavci, ki so postali sami gospodarji svojega podjetja, so v teh kratkih letih dosegli vrsto pomembnih proizvodnih in drugih uspehov. Za direktorjem Miklavčičem je govoril o bogati revolucionarni preteklosti trboveljskih cementarjev še član tovarniškega delavskega sveta, nato P3 so kolektivu k visokemu jubileju čestitali razni gosti, med njimi tudi predsednik OIX) Trbovlje, tov. Tine Gosak. -jak pa so imeli svoj praznik še ga- zdo z imenom Tita. Svetili so pričeli praznovati Radečani zad-silci. lampijončki in rakete — bila je nij dan svoieea občinskega Praznovanje V. občinskega praznika se je pričelo v Radečah že v soboto, 1. septembra s slavnostno telovadno akademijo TVD »Partizana« Radeče in TVD »Partizana« pri VPD Radeče. Ob sodelovanju godbe na pihala je ta slovesnost prav lepo uspela. Prav tako je uspel javni telovadni nastop vseh telovadnih oddelkov TVD »Partizana« v nedeljo, 2. septembra. V ponedeljek, 3. septembra so pripravili mladinci lepo akademijo, na kateri so pokazali svoj napredek in znanje. Tako so tudi ti prispevali k dobremu poteku občinskega praznika. V torek je imela promenadni koncert v mestnem parku godba na pihala »Svobode« iz Zidanega mosta, v četrtek, 6. septembra pa je ob 19. uri priredila promenadni koncert godba DRD »Svobode« Radeče, ob 20. uri je nato aledila velika gasilska vaja ob sodelovanju gasilskih društev iz Radeč, Jagnjenice, Papirnice, Vrhovega in Zidanega mosta in prikazala vsestransko dejavnost gasilskih vrst. Predsednik občine Radeče Fer či Miler govori na slavnostni seji Delovne akcije mladinski h aktivov v občini Videm- Krško Študentska brigada pohvaljena Pred kratkim je študentska mladinska delovna brigada končala desetdnevno delovno akcijo. Ob zaključku del je prejela za prizadevanje in požrtvovalno delo od Občinskega komiteja LMS Videm-Krško javno pismeno pohvalo. Brigada je ob tej priložnosti dobila tudi ime Po narodnem heroju »Milke Kerin«. Mladinska delovna brigada je opravila pid ureditvi novega Prosvetnega doma 739 prostovoljnih delovnih ur. Predvsem je delala pri nakladanju in iz-k-ladanju gramoza, čiščenju opeke in pel betonskem zidu. JVttamenniki so oipravili tudi 50 delovnih ur kljub temu, da so btti v tem času redno zaposli eni. Občinski komite LMS je dal •Ismeno pohvalo najboljši bri- Khtfteki tov. Nuši Istenič. Po- hvale so prejeli nadalje: Zvon- Zelja pa je, da se pri teh uspe-fco Dragan, Viktor Ivnik, Jo- hih ne bi ustavili, ampak še . ' ... bolj čvrsto prijeli za delo in vanka Pjesič, Vinko __ . dokazali, da so zaslužni Gabrijela Teraž, Alojz Tomazin, mladinci, ki so vredni pohvale. Branka Medved in Jože Kapler. ( -a Od meseca junija do seda) so marljivo delale tudi ostale mladinske organizacije; na Velikem Trnu so mladinci zgradili odbojkarsko igrišče, mladina v Starem gradu pomaga pri gradnji osnovne šole kakor tudi prt obnovi igrišča za odbojko. Sodelovalo je 245 mladincev in mladink iz Velikega Trna, Leskovca, Vidma-Krškega, Celuloze, Starega gradu itd. pri raznih delovnih akcijah, kjer so opravili 1170 prostovoljnih delovnih ur. Z delom pa mladinci še niso končali. Se nadalje bodo pomagali pri obnovitvi prosvetne dvorane, zgradili in uredili bodo tudi igrišče za odbojko na Rak, v Leskovcu in drugje. Iz tega razvidimo, da » tel3’ dinci v kratkem času opravili precej koristnih del. Zato jim jo treba iareča vae priznanje. »SVOBODA« V RADEČAH JE DOBILA NOVO ZASTAVO Lep praznik so imeli radeški »svobodarji« prejšnji.petek zvečer, koi so v nabito polni dvorani med številnimi gosti pozdravili tudi predsednika Zveze »Svobod« in prosvetnih društev Slovenije, tov. Ivana Regenta. Uvodne besede je na tej slovesnosti spregovoril predsednik društva, nato pa je tov. Ivan Regent razvil društveno zastavo. Mestno gledališče v Radečah je ob tej priložnosti uprizorilo igro' Bratka Krefta »Velika puntarija«. Predzadnji dan proslave občinskega praznika- so člani Av-to-moto društva v Radečah odkrili spominsko ploščo Petru Knezu. Dopoldne so se vrstile športne igre, popoldne pa so se pomerili v nogometu Stari in Mladi. Sledil je neodločen rezultat, tako da pokala ni dobil nobeden, zaradi česar se bodo pomerili še enkrat. Najlepše pa je bilo v Radečah seveda zvečer. Ta večer bo res prava beneška noč na Savi. Po tej uspeli prireditvi so, se v Radečah sešli taborniki in ustanovili taborniško organizacijo. Qdslej imajo tudi v Radečah to lepo organizacijo in bo- praznika. V nedeljo, 9. septembra je bila ob 8. uri zjutraj slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, kateri so prisostvovali med drugimi tudi se-(Nadaljevanje na 5. strani) Proslava 2Q. obletnice tekstilne stavke v Kranju Jutri mauifestacija vseh delovnih ljudi V Kranju bo jutri, v nedeljo, 16. septembra, slovesna proslava 20. obletnice velike tekstilne stavke. Iz vseh krajev Slovenije bodo prispeli delovni ljudje na to pomembno manifestacijo delavske solidarnosti. Delovni kolektivi podjetij, ki so leta 1936 stavkali, so odkrili v tem mesecu že vrsto spominskih plošč, da se ohrani še poznim rodovom spomin na ta važni, revolucionarni dogodek v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega delavskega gibanja. Pripravljalni odbor za to slavnost je imel s pripravami za ta spominski dan veliko, dela. Tako je bil med drugim izdan tudi poseben Zbornik s 170 stranmi bogatega gradiva. Zbornik je lepo opremljen s slikami. Prireditveni prostor pod vasjo Rupa, četrt ure od Kranja, je pripravljen za goste. Prav tako je pripravljeno za okrepčila v zadostni meri, enako tudi za razvedrilo naših delovnih ljudi. V času od 8. do 16. septembra je bila v Kranju vrsta kulturnih prireditev z gostovanjem kulturnoumetniških ansamblov iz raznih krajev. Tudi iz trboveljskega okraja bo odšlo jutri veliko število delovnih ljudi. Proslava 20. obletnice velike tekstilne stavke v Sloveniji bo množičen shod vseh delovnih ljudi naše republike. S svojo udeležbo bomo dokazali, da cenimo revolucionarne boje delavskega razreda preteklosti in vse tisto, kar je dala .delovnemu človeku zmagovita revolucija. Zbor zasavskih planincev na Libni Zasavska planinska pol bo označena do konca oktobra Preteklo soboto in nedeljo je bil na Libni pori Vidmjj-Krškem zbor zasavskih planincev. Zagorski in hrvatski planinci iz Podsuseda so skupno z domačimi planinci postavili že v so. boto popoldne na kraju prireditve šotore, zvečer pa je Planinsko društvo Videm-Krško predvajalo na Libni planinske filme. V nedeljo so prispeli na Ubilo še, ogtalj zastopniki platon- skih društev Zasavja. Ob 10. uri dopoldne je predsednik PD Videm-Krško tov. Tonček Čebular pozdravil vse zbrane in odprl zborovanje. V razpravi so sodelovali vsi zastopniki posameznih društev in dali po. trebna navodila za nadaljnje delo planincev. Največ govora je bilo o' zasavski planinski poti, ki bo povezovala planinske postojanke (Nadaljevanje na 7. strani) Delavci vseh dežel, združ ite se Zasavska mladinska delegacija povabljena v Vzhodno Nemčijo Okrajni komite LMS Trbovlje je pred nedavnim prejel iz Vzhodne Nemčije pismo, v katerem vabijo mladinsko delegacijo okraja Trbovlje rta obisk v Vzhodno Nemčijo, na drugi strani pa bi prišla mladinska delegacija iz Vzhodne Nemčije na obisk v Zasavje. • Tovariš Helmut Obet piše v svojem pismu sledeče: Od nekdanjega šolskega kolege, ki živi sedaj v vaši domovini, sem zvedel za vaš naslov. Prosil sem ga, da mi omogoči vzpostaviti pismeno zvezo z vašo mladinsko organizacijo. Sam sem od leta 1950 funkcionar v mladinski organizaciji v nemški demokratični republiki. Veseli nas, da je končno jasno, da tudi vaša država nastopa v svetu za mir in demokracijo in da moremo skupno debati za dokončni svetovni mir. Naš cilj je tudi vaš cilj: ustvariti in graditi socializem, za katerega nas povezujejo skupni interesi. V pismu navaja tov. Helmut Obet, da želi, da se izpostavi z nami stalna pismena, pa tudi osebna zveza. Prav tako piše, da so tamkaj seznanjeni z borbo jugoslovanskih narodov v NOV, kakor tudi o času naše povojne izgradnje. Tudi tamkaj vodijo boj za lepšo bodočnost in hočejo zajeti vse mlade ljudi, ker se zavedajo, da je njihova bodočnost le v socializmu. Svobodna nemška mladina je že mnogo storila — tako piše nadalje— in mi smo ponosni na to. Vsekakor pa to v Nemčiji ni lahko, ker je razdeljena v dve državi: v nemško demokratično republiko brez kapitalistov in militaristov, kjer gospodarijo delavci in kmetje, in v zvezno republiko, kjer so še kapitalisti in kjer se gradi nova fašistična oblast. Tu zapirajo mlade borce za mir in hočejo tudi Komunistično partijo zatreti (Opomba uredništva: pismo je prispelo že prej, preden je izdal Adenauer znani odlok o prepovedi Komunistične partije v Zahodni Nemčiji). Tovariš Helmut Obst omenja v pismu, da nam mogoče te stvari niso dobro poznane, ker doslej niso imeli zveze z nami. Zelo bi jih veselilo, da bi nas lahko obiskali — tako pišejo — kakor nasprotno žele, da bi se naša mladina spoznala z delom in življenjem pri njih. To bi mnogo pripomoglo, da bi se med seboj spoznali ter bolje in laže skupno delali v borbi za mir v svetu. — S tovariškimi pozdravi Helmut Obst. Preusmeritev investicijske politike zahteva večjo proizvodnjo opeke Po osvoboditvi se je tudi v našem okraju investicijska politika zelo razširila. V zadnjih letih so se vgradile izredno velike količine gradbenega materiala. Z novo gospodarsko politiko se ja obseg investicij zmanjšal, obenem se pa je spremenila struktura Investicij — gradili bomo razmeroma več objektov za.izboljšanje življenjske ravni, predvsem stanovanj. Medtem ko je bil do sedaj pri industrijskih gradnjah osnovni material beton, bo pri bodočih investicijah to vlogo prevzela opeka. 2e zaradi te preusmeritve je postalo zanimivo, hkrati pa tudi važno vprašanje, kako je s proizvodnjo opeke v našem okraju, in sicer če bo naša industrija gradbenega materiala krila pričakovane potrebe po opeki. Danes je naš okraj v tem pogledu razmeroma v slabem položaju. V proizvodnji opeke je med slovenskimi okraji na enem izmed zadnjih mest in je znatno pod republiškim povprečjem. Slovenske opekarne izdelajo na enega prebivalca LRS povprečno 73 zidakov in 15 strešnikov letno, v trboveljskem okraju pa znaša to povprečje le 41 zidakov in 6 strešnikov na enega prebivalca Le tri opekarne imamo v okraju: rudniško opekarno v Trbovljah, opekamo v Brežicah in poljsko opekamo istotam. Lansko leto so te tri opekarne izdelale 5 in pol milijonov kosov zidakov in 776.000 kos. strešnikov. Zaradi začasnega in izrednega zastoja v investicijah — poleg Več blaga na trg Čeprav se je stanje na trgu že > mnogočem izboljšalo in je tuli ponudba kmetijskih vridel-:ov večja, kot je bila Se' pred neseci, pa je v Trbovljah — zdi e mi — Se vse po starem. Ob ledeljah je Se vedno mogoče vi-leti ljudi, ki hodijo v oddaljene msi po sadje in zelenjavo. Po-ebno gospodinje, ki so potrebo-mle sadje za vlaganje, si niso nog le drugače pomagati, kakor la so odšle na podeželje in ne-« >osredno od kmetov kupile že-eno. Najhujše pa je v jeseni, io seje treba oskrbeti za ozim-iico. Ce bo tako, kot je bilo lani, »odo sindikalne podružnice spet »ostale odkupna podjetja, kar te bi bilo priporočljivo. Po mo-em mnenju bi bilo veliko bolje, •e bi že seda) ugotovili, kako e trboveljska trgovska podjet-a pripravljajo za bližnjo sezo-io. V tem kratkem času bo mo-loče še kaj popraviti, svetovati ili pomagati. Takrat, ko bodo norale biti ozimnice že v s letališčih, bo prepozno za ugibanja, ;ako in kaj bi. Tega se morajo ■avedati take trgovska podjetja :akor tudi ostali odgovorni či-iitelji v Trbovljah. Splošno znano je, da v Trbov-jah ni kakšne posebne konku-ence pri prodaji kmetijskih iridelkov. To, kar prinesejo na rg individualni kmetijski pri-lelovalci, niti ni vredno ome-ijati. Meni se pa vseeno zdi, da n bilo treba razmišljati o tem, tako bi povečali udeležbo kmeč-:ih proizvajalcev rta trboveljski ržnici. Pravzaprav niti ne vem, ;aj vse bi bilo treba pokreniti. la, bi to dosegli toda na vsak način bo treba o tem razmišljati m skušati najti ustrezno rešitev Vem samo po, da bi večja količina kmetijskih pridelkov na tržnici prisilila trgovska podjetja k razmišljanju o tem, kako bi kar najbolj ustregla potrošnikom, da bi kupovali v njihovih trgovinah. Za sedaj to pra- vilo ni v praksi, o čemer pričajo visoke cene, slaba kvaliteta in še marsikaj. O tem bi vedele marsikaj povedati gospodinje, ki se neredkokrai jezijo, ker dobe med zdravim tudi gnilo sadje, ker ne morejo kupiti primernega sadja za vkuhavanje in podobno. —110 planskega zmanjšanja obsega investicij — trenutno na trgu gradbenega materiala ni pomanjkanja. — Ce pa upoštevamo bodočo usmeritev in bodoči obseg investicij, se nam vsili zaključek, da moramo v našem okraju povečati proizvodnjo opeke in se vsaj približati republiškemu povprečju. Za povečanje te proizvodnje imamo več poti: zgraditev novih industrijskih opekam, zgraditev manjših poljskih opekam in rekonstrukcijo obstoječih opekam. Z gradnjo poljskih opekam tega vprašanja ne bomo rešili, ker je proizvodnja takih opekam majhna, primitivna in neracionalna. Zgraditev nove industrijske opekarne je zamišljena v Krmelju, kjer rudnik že pripravlja potrebne načrte in študije in izvaja tudi poizkuse. Vprašanje se pa poraja, kdaj bo mogoče te načrte uresničiti. Najaktualnejše pa je vprašanje rekonstrukcije opekarne v Brežicah. Ta opekarna ima že odobren investicijski program za rekonstrukcijo, S tem programom se je opekama priglasila na 16. natečaju, ki ga je razpisala Narodna banka za investicijske kredite za proizvodnjo gradbenega materiala. Celotna rekonstrukcija bi terjala 74 milijonov dinarjev in bi obsegala gradnjo nove modeme krožne peči (stara peč je že popolnoma izrabljena), umetne sušilnice ter preureditev in modernizacijo notranjega transporta, strojnice in še nekaterih drugih naprav. Rekonstrukcija bi se izvedla postopoma v treh letih, tako da bi proizvodnja v sedanjem obsegu lahko nemoteno potekala. Po preureditvi opekarne bi bila njena proizvodnja približno še enkrat večja kot sedaj. Pri tem bi se pa tudi bistveno spremenil sortiment opeke in bi se približal povprečnemu sorti-mentu v industrijsko naprednih državah. Nekoliko bi se zmanjšala proizvodnja navadnih zidakov, zelo bi se pa povečala proizvodnja strešnikov, votlakov in stropnjakov. Strešniki brežiške opekarne so po kakovosti najboljši v Sloveniji. Votlaki Polletna analiza dela obč.sindikalnega sveta v Trbovljah Naivec skrbi posvečeno vzgojnemu delu Leto« so sindikalne organizacije v Trbovljah že v prvem-polletju priredile precej predavanj In seminarjev za svoje člane oziroma za vse člane delovnih kolektivov. 2e sama usmeritev občinskega sindikalnega sveta na seminarski način dela je obilo prispevala h kakovosti vzgojnega dela organizacij. Osnovni smoter predavanj in seminarjev, ki so jih priredili sindikati, je bil v tem, da z njimi pomagajo delovnim ljudem spoznavati, razumevati in samostojno presojati vse dogodke v našem družbenem življenju in 'jih tako usposabljajo, da pozitivno posegajo v ta dogajanja. Tako so sindikalne podružnice v Trbovljah priredile v letošnjem prvem polletju 67 predavanj, od tega 35 strokovnih. Seminarjev in tečajev pa je bilo v tem času 21, in sicer 13 stro- kovnih, 4 za strokovno izobrazbo in 7 za ekonomsko izobrazbo. Te seminarje je obiskovalo 737 delavcev in uslužbencev, od katerih je obiskovalo strokovni del 475 poslušalcev, tečaj za strokovno Izobrazbo 60, Za ekonomsko izobrazbo pa 151. Sindikalni svet je s svoje strani priredil ciklus 8 predavanj, katerih se je udeležilo 421 vodilnih članov delavskih svetov In upravnih pdborov ter članov sindikalnih vodstev,. nadalje seminar za člane DS in UO, ki ga je obiskovalo 292 članov. Iz tega, je razvidno, da je vzgojna dejavnost sindikatov dosegla v prvem polletju kar pomemben napredek, zlasti še, ker so imele nekatere organizacije pri sestavi programa pripravljene dobre predavatelje. Izkušnje prvega polletja bodo pripomogle, da bodo tako sindikalni svet kakor tudi osnovne organizacije laže pripravile delovni program za jesensko in zimsko sezono. Nujno bo, da se s pomočjo strokovnih posvetov pripravijo delovni programi, potrebno gradivo kakor tudi potrebna predavanja. S apno tako bodo seminarji, tečaji in predavanja v skladu s potrebami naših ljudi na področju družbene vzgoje, skladno s praktičnimi izkušnjami, ki jih daje življenje samo. Teh nalog s« vodstvo sindikalnega sveta dobro zaveda, prav tako tudi sindikalne podružnice, ki že sedaj razmišljajo o delu v bližnji jesenski in zimski sezofu. A. K. aaaaaaaaaaaAaaaaaaaaa DOPISUJTE ¥ ..Zasavski ttf izpodrivajo v modernem gradbeništvu vedno bolj masivne zidake, ker imajo pred njimi znatne prednosti. Stropnjaki bo posebna vrsta votle opeke, ki služi za izdelavo prednapetega betona za stropne konstrukcije namesto lesa. Sedaj ima »Gradis« pri opekarni svoj manjši obrat za prednapeti beton, v perspektivi pa bo opekama sama razvila to proizvodnjo. Okrajni ljudski odbor je na prošnjo opekarne prevzel poroštvo za najetje potrebnega kredita v višini 56,5 milijona dinarjev. Ostala potrebna sredstva bosta morala prispevati skupno okraj in podjetje. , Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pri temeljiti obravnavi investicijskega programa ugotovil, da je predvidena rekonstrukcija brežiške opekarne utemeljena in racionalna. Ta preureditev je cenejša kot enake rekonstrukcije v drugih opekarnah. Kvaliteta gline je zelo dobra, zaloge so zadostne. Tudi 'lega opekarne tik ob železniški progi je zelo ugodna. Rentabili-tetni računi dajejo poroštvo za rentabilnost z&črtane rekonstrukcije. Preureditev opekarne v Brežicah bo prvi korak pri sistematičnem razvijanju industrije gradbenega materiala v našem okraju. - —^ Odprt je Zagrebški velesejem Mogočen prikaz naše gospodarske zmogljivosti . Kes ni moč v kratkem sestavku opisati neštete in bogate vtise, ki jih pri obiskovalcu zapusti ogled letošnjega zagrebškega velesejma. • Čeprav je imel Zagreb pred in po vojni že mnogo podobnih gospodarskih manifestacij, je kazno, da letošnja presega vse dosedanje. Na velikanskem, več kilometrov . razsežnem prostoru je letos zraslo iz tal več sodobno urejenih paviljonov. To je novi del zagrebškega velesejemskega prostora, kjer letos razstavljajo podjetja mnogih tujih dežel in seveda naše gospodarske organizacije. Obiskovalcu se zvrsti pri ogledu pred očmi malone vse, kar ustvarja delovna roka. Ni naključje, da je najmočneje zastopana kovinska in strojna industrija in da so ti izdelki tolikanj bogati, da se je težko ločiti od njih. Paviljoni so tudi letos bogato opremljeni. Posebno privlačen je kitajski paviljon, kjer so obiskovalci prvič vsaj delno spoznali, kaj in koliko ustvarja današnja svobodna Kitajska. Tudi ostali, lahko bi rekli malone vsi brez izjeme, nudijo bogato sliko. Tu so indijski, madžarski, poljski, vzhodnonemški, češki, italijanski, zahodnonemški, albanski in še nešteti drugi paviljoni. Vsak po svoje so zanimivi in iz vseh veje ustvarjalna moč delovnega človeka. ' Ko obiskovalec ogleduje jugoslovanski paviljon, se nehote spomni nazaj na preteklost. Se pred šestimi, sedmimi leti ni bilo sledu o neštetih danes razstavljenih Izdelkih. Ob ogledu izdelkov v našem paviljonu pa postane povsem jasno, da ne zaostajamo skoro v nobenem pogledu za tujimi državami. Sanitarna inšpekcija na delu Včasih niti opomini ne pomagajo Ponekod, zlasti v manjših podjetjih, posebno gostiščih in drugih uslužnoetnih obratih, nič kaj radi ne vidijo, če jih obiščejo organi sanitarne inšpekcije. Uslužbenci tarnajo, da vtaknejo svoje oči v vsako stvar in na kraju napišejo odločbe. Odločbe, da se to ali ono popravi, izboljša higiena in podobno. Hudujejo se še, da sploh ne upoštevajo težave podjetij in poslovalnic in da so slepi in gluhi za vsa opravičila. Tako uprave podjetij in njihovi u-službenci. Kaj pa organi inšpekcije? Ti so drugačnega mnenja! V svojem vsakdanjem delu se srečujejo s tolikšnimi nepravilnostmi, da niti ni čudno, če so gluhi in slepi za vsa podobna opravičila, ker dobro vedo, da ponekod manjka samo nekoliko dobre volje in vsakršna nepravilnost bi bila tedaj odpravljena. Zal, kot rečeno, nekatera podjetja kljub temu, da jih organi inšpekcije pri prvih ugotovljenih nepravilnostih blagohotno opozorijo, kaj radi pozabijo na opomine in ob drugih nenadnih pregledih ponovno ugotavljajo neizvršene odločbe. Potemtakem bi sanitarne inšpekcije sploh ne potrebovali. O tem, da pa je potrebna, sploh ni treba govoriti. Navajamo nekaj značilnih primerov, ki potrjujejo, da ponekod kaj malo upoštevajo opozorila in napotila organov inšpekcije. Organi sanitarne inšpekcije so n. pr. večkrat opozarjali upravo Mestne pekarne v Trbovljah, naj izboljša svoje prostore, ker so potrošniki našli v kruhu razne insekte. Pa tudi prevoz kruha v razne ustanove ni bil higieničen. Končno je pa inšpekcija izdala odločbo o prepovedi nadaljnjega poslovanja. Značilno je to, da uprava na to sploh ni odgovorila. In če pekarna ne bo izboljšala svojega poslovanja v prid higiene, bo le morala zapreti te prostore. Organi inšpekcije so večkrat opozarjali tudi »mlekarno«, ki je v sklopu »Vitaminske«. V tej mlekarni še danes prodajajo stvari, ki ne sodijo v to podjetje. Žal je podjetje pričakovalo večja sredstva od občinskega ljudskega odbora, s čimer bi uredili to poslovalnico. Seve, če ni sredstev, pa res m mogoče lokalov urediti. S tem pa ni -rečeno, da bodo še naprej prodajali blago v neurejenih lokalih. Inšpekcije je že večkrat opozorila pristojne oblastne organe, da bi v dopoldanskih urah prepovedala prevoztf z motornimi vozili na cesti, kjer je tržnica. Oblaki prahu, ki ga povzročajo motorna kolesa in druga vozila, prav gotovo ne spadajo na tak prostor, kjer se prodajajo živila in drugi pn-delkL No, 6edaj so vožnje končno res prepovedali. Se in še bi lahko naštevali podobne primere. Prav gotovo niso v čast našim podjetjem in prav bi .bilo, da bi jih čim prej odpravili. (y) Pridne in ustvarjalne moči naših ljudi so tokrat dokazale, da še nismo postavili piko na »i« in da je vse pravzaprav šele začetek. Franc Šetinc: V tBeipiji imamo v&tiko. phijatežjev V Anversu smo obiskali Rubensovo hišo, kjer smo si ogledali nekaj skic in študij tega velikega flamskega slikarja, ki je bil tako svoboden, da ga nobeni vzoji niso mogli ovirati. V njegovi hiši Je shranjenih veliko predmetov iz časov, v katerih je živel in ustvarjali velika dela, ki smo jih lahko videli skoraj v vsakem muzeju, ki smo ga obiskali. Naš vodič, velik prijatelj Jugoslavije, nas je povabil k sestri svoje žene, ki nas je zelo lepo sprejela In pogostila. Razkazala nam je tudi stanovanje, za katerega plačujeta z možem 2000 frankov mesečne najemnine. Odkrito je priznala, da si takšnega stanovanja, kakršnih je tudi že pri nas precej, ne bi mo g1! a privoščiti, če ne bi bila oba z možem v službi. Oba skupaj namreč zaslužita okrog 9000 frankov. Ko smo se pozno zvečer vračali s sestanka s predstavniki sindikalne mladine, »mo se na tramvaju srečali s starejšim možem, ki jias je kar prebadal z očmi, misleč da smo Nemci. Ko smo mu povedali, da smo Jugoslovani, je stopil mirno pred nas in se odkril. Dejal je: »Povejte vašim ljudem, da se odkrijem pred vašimi vaditelji!«’ Preden je izstppil, je zaželel vse najboljše revolucionarni Jugoslaviji in nam vsakemu posebej segel v roko. Zanimiv je bil tudi razgovor s predstavniki sindikalne mladine. To je organizacija, ki je brez vsakega političnega programa, vendar so v njej tudi mladinci, ki se zelo zavzemajo za to. Ko je predsednik postavil nekaj vprašanj o stvarnosti v Jugoslaviji, je med drugim povedal tudi tole: »Moj prijatelj je bil v Jugoslaviji. Ko se je vrnil, mi Je dejafl, da bo Jugoslavija v petih letih dohitela Belgijo, ker ljudje delajo po 14 ur na dan ...« Ko smo ga poučili. da naša država ne bo dohitela Belgije v industrijskem razvoju v petih letih, ampak šele pozneje, in da pri nas delavci ne delajo po štirinajst ur na dan, se je jel opravičevati, da ni sovražnik Jugoslavije In da ni mislil tako, kot smo ga mi razumeli Ko je pozneje postavil že nekaj vprašanj, je začel presedati ttfdi svojim tovarišem, ki so mu odkrito povedali, da ima napačne predstave o Jugoslaviji. To je tudi sam sprevidel. Ob slovesu je poklical nekega tovariša iz naše skupine na stran in se mu opravičeval, češ da to ni bilo njegovo mnenje, ampak da je vprašanja postavljal kar tako, da bi se razvijala diskusija... Slovo od našega simpatičnega ■vodiča je bilo zelo prisrčno. Ko smo se na južnem kolodvoru v Anversu poslavljali od njega, je dejal: »Rad imam Jugoslavijo, ali tako kot je rekel neki belgijski1 pisatelj: ,Rad bi Imel, da bi bila Jugoslavija moja druga domovina*«. Bile ao tudi redke izjeme. V Bruslju so nae nastanili v mednarodni mladinski hotel, ki mu pri nas ne bi našel primere. Umivalnica je kar na prostem. V spalnici so trinadstropne postelje, kakršne sem nazadnje videl v taborišču. To pa še ni bilo najhujše, kajti pregovor pač pravi, da je za malo denarja malo muzike... Najslabže je namreč bilo to, da je oskrbnik hotela Imel zelo slab odnos do na*. Ko smo se zvečer vrnili tz mesta, so bila vrata hotela že zaklenjena, čeprav je Je manjkalo pet minut do desetih. V veži so nam povedali, da ni- majo rjuh in da bi jih po pravilih morali prinesti s seboj. Pojasnili smo jim, da nismo bili seznanjeni z njihovimi pravili in da pač nismo mogli vedeti, da bomo spali v hotelu, kjer nimajo rjuh. Podvizali smo se v spalnica kjer je bil pravcati živ-žav. V spalnici je bilo že polno mladine raznih narodnosti, ki je prispela v Bruselj na razne načine: z motornimi in navadnimi kolesi, z vlakom, peš, z avtostopom itd. Ko sem se povzpel v »tretje nadstopje«, sem ugotovil, da je slamnjača ostudno umazana. Nisem mogel drugače, kakor da sem z eno odejo pogrnil slamnjačo, z drugo se pa pokril. Tako so napravili tudi ostali moji tovariši. To pa je bilo usodno za nas: nismo še zaspali, kajti mladina je še dolgo počenjala razne norčije, ko je prišel v spalnico oskrbnik in se namenil naravnost proti našim posteljam. Prve tri, ki »o spali pri kraju, je potegnil « postelje! zraven pa kričal, zakaj smo z odejami pogrnili slamnjače. Ker smo takoj uganili, da tu ne gre za odeje, ampak za nekaj čisto drugega, ano vsi zapustili hotel... Naši gostitelji so žele zjutraj zvedeli za ta dogodek. Bilo jim je zelo nerodno. Napotili so nas v drug hotel v predmestju in nam zatrjevali, da bodo zastavili ves svoj vpliv, da «bodo oskrbnika hotela onemogočili. Dejali so nam, da so mislili, da so ljudje v hotelu nevtralni, toda sedaj so ugotovili, kako so nevtralni. Obljubljali so nam, da se nam v novem hotelu ne bo zgodilo kaj podobnega, ker je pod vplivom socialistov ... Moram priznati, da smo bili z novim hotelom zares zadovoljni. Drtigi dan smo obiskali Wa-terloo, kjer je bila 18. junija 1815. leta poražena Napoleonova vojska. Povzpeli smo ee na griček ln se zazrli v pokrajino, kjer so pred dobrimi 140 leti divjali krvavi boji. Na hribčku smo se po naključju srečali s člani sindikalne delegacije lz Zagreba, ki se je že več dni mudila v Brusfiju. V Waterloou smo si ogledali tudi film o Napoleonu, ki ga redno vrtijo v stari kino dvorani. Obiskali amo tudi kliniko socialistične vzajemne pomoči. V njej, se zdravijo predvsem hujše bolni .bolniki. Klinika zaposluje 120 ljudi, Razkazali so nam vse njene prostore, kot n. pr. laboratorij, avtomatične ogrevalne naprave, lekarno, inkubatorje za prezgodaj rojene otroke, operacijske dvorane, sterilizatorje ln drugo. Pojasnili so nam, da ima tudi katoliška stranka svoje bolfiišnice. Bil bi namreč neodpustljiv greh, če bi se šel pripadnik katoliške stranke zdravit v socialistično bolnišnico... V Bruslju smo imeli nadalje razgovor s predstavniki »Mlade garde«, ki ima pod svojim vplivom tudi nekatera športna in druga društva. »Mlada garda« je socialistična mladinska organizacija — pravijo pa ji tudi levo krilo socialistične stranke. V programu ima namreč tudi nekatere revolucionarne zahteve, ki jih socialistična stranka nima. Tako zahteva skrajšanje vojaškega roka na 12 mesecev, kar je zelo privlačno za mlade ljudi. »Mlada garda« je nadalje tudi proti kolonializmu, za nacionalizacijo proizvajalnih sredstev, za socialistično Evropo in tako dalje. Za socialistično stranko pravijo, da ima precej vezane roke, ker ima vlado v koaliciji z liberalci. Socialisti imajo namreč manj poslanskih mest v parlamentu kakor katoliki in so vlado lahko sestavili samo v koaliciji z liberalci, ki pa so seveda proti nacionalizaciji proizvajalnih sredstev. Slaba stran »Mlade garde« pa je v tem, da je z«lo maloštevilna. Njeni voditelji to opravičujejo s tem, da je to predvsem kadrovska organizacija. Po njihovem mnenju tudi ostala mladina takoj najde svoj* pravo mesto, kadar je to potrebno . Ko so katoliki pred leti organizirali demonstracije proti odpravi subvencije katoliškim šolam, je »Mlada garda« priredila protidemonstracije. Voditelji »Mlade garde« so šli z zastavami na ulice. Preden so prišli do konca mestR, je bilo za njimi & več sto mladine, kd se Jim ic spontano pridružila ... Le z malo dobre volje si kolesar lahko ogleda v enem dnevu Kapele, Globoko, Pišece in končno še Artiče. Te vasi so druga od druge oddaljene okrog šest kilometrov, če se napoti iz Dobove v zgodnjih jutranjih urah, lahko prispe zvečer do Brežic z zavestjo, da si je ogledal prijetno brežiško okolico na levem bregu Save To in ono iz Hrtiž ARTIČE IMAJO BOGATO GLEDALIŠKO TRADICIJO ' V Spodnjem Posavju imajo posebno bogato gledališko tradicijo v Artičah. S svojimi odrskimi deli, predvsem pa z operetami, so artiški diletanti poznani daleč naokrog. Ne igrajo in ne pojo le starejši ljudje, fantje in dekleta, marveč tudi pionirji, katerih predstave so vedno nabito polne gledalcev. Letošnjo gledališko sezono so v Artičah zaključili z Gregor- Tako so škropili v Pišecah trsni oo čevo opereto »Oj, to lectovo srce!«, s katero so poleg tren predstav doma gostovali še v Brežicah in Dobovi. Pionirji so končali šolsko leto s »Pastirčkom in princesko«, po počitnicah pa se bodo predstavili svojim obiskovalcem spet čili in spočiti z »Mogočnim prstanom«. Kdo bi le naštel vse predstava, ki so se preteklo zimo vrstile na artiškem odru. Na kratko rečeno: igrajo vsako nedeljo, če ne doma, pa gostujejo drugod, saj jih vabijo povsod. Tečaj za vlaganje Zveza zadružnic je v Artičah skupno s šolo priredila tečaj za vlaganje, ki ga obiskuje precejšnje število kmečkih deklet. Sledil bo še gospodinjski tečaj, za katerega je že sedaj veliko zanimanje. Marljivi pionirji Pionirji so delali med šolskim letom v klubu mladih tehnikov Letos pa niso mirovali niti v počitnicah. Preko poletja so dograditi vodovod, so poslali najprej vodo v preiskavo na Higienski zavod v Ljubljani, od koder so dobili odgovor, da je voda pitna in naravnost odlična. Na odprtje vodovoda, ki bo za kraj velik dogodek, se resno pripravljajo. Iščejo razne vire dohodkov, da bodo lahko kupili - dvigalno črpalko in dogradili dva rezervoarja po 25 hektolitrov. Da bi čimprej prišli do potrebnega denarja, bodo priredili veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen izključno za vodovod. Seveda bodo vsa potrebna težaška dela opravili prostovoljno. Mrčes uničuje poljske pridelke Kmetje iz Artič se pritožujejo zaradi mrčesa, ki jim uničuje poljske pridelke. Pred meseci se je precej množično pojavil koloradski hrošč, ki so ga še dokaj uspešno zatirali. Navzlic temu pa je napravil na krompi-riščih nekaj škode. Zadnje čase pa se je pojavil nov in trenutno še bolj požrešen sovražnik — gosenica kapusovega belina, ki je uničila že velike površine zeljnikov in repnih posevkov. Po njivah je že videti gola stebla in žile zelja, medtem ko so sončni listi pogosto že popolnoma požrti. Gosenica močno napada tudi repo, kjer se zaje v gomolj in ga tako uniči. Poskušali so to hudo nadlego uničiti z raznimi zaščitnimi sredstvi toda ugotovili so, da je gosenice lahko uspešno TJni-čiti le z rednim in nepopustljivim obiranjem. Šah in šport Tudi v šahu imajo v Artičah že tradicijo, posebno pa goje to igro mladinci. Pionirji se reano udeležujejo tudi okrajnih šahovskih prvenstev, kjer dosegajo lepe uspehe. Tako so lansko leto dosegli Artičani prva mesta na okrajnem pionirskem šahovskem prvenstvu in si tako priborili pravico tekmovanja na republiškem prvenstvu, kjer je med posamezniki zasedel prvo mesto Artičan. Prav tako so bili tudi letos v ekipi, ki je zastopala okra; Trbovlje na republiškem šahovskem prvenstvu v Ljubljani, kar štirje Artičani jim bo TVD »Partizan« r Artičah s pomočjo okrajne telovadne zveze preskrbelo najnujnejše telovadne rekvizite, ki bodo vsestransko zadovoljili telovadce. Kakor izgleda, se bo poleg šaha močno razvila v Artičah tudi športna dejavnost, ki ni potrebna le mestni, temveč tudi kmečki mladini. IZ KOPEL ŠE LETOS BOODO ODPRLI GASILSKI DOM Lepa, prijazna in čista vasica Kapele je oddaljena okrog pet kilometrov od Dobove. Nekdaj lepa vijugasta cesta je danes vsa razrvana, kajti dnevno gre preko Kapel tudi do 500 kamionov, ki neprenehoma vozijo pesek na železniško progo Kumrovec. Lično urejena šola je vasi v ponos. Sedaj je na novo prebeljena, in mladina, ki je pred dnevi spet začela s šolskim poukom, se v njej prav dobro počuti. Med množičnimi organizacijami v Kapelah vlada lepo sožitje. Kadar se pripravljajo na kakršno koli prireditev, tedaj delajo prav vsi, brez izjeme. Pomagajo člani SZDL, Rdečega križa, gasilci in ostali. Prejšnjo nedeljo so imeli v kraju lokalno gospodarsko razstavo. Godba na pihala je priredila koncert, gasilci so izvedli šolsko vajo, kolesarji so pa tokrat imeli polževo dirko, čisti Pa ne samo to-. ▼ Kapelah najdeš tudi že hladilnik, o katerem sanja skoro vsaka gospo dinja. Skratka — Kapele so da nes napredna vas, ki ji manjka le še kino. Kmetijska zadruga Pišece in njeni zadružniki KVALITETNI PRIDELKI GREDO DOBRO V DENAR Tudi v Pišecah je že začelo zoreti sadje. Pred poslovalnico kmetijske zadruge stalno prihajajo kmetje z vozovi, ki so napolnjeni z jabolkami, hruškami Pišece — prijeten kraj v brežiški okolici Rudnik Globoko in njegove težave Prebivalci prijetne vasice Globoko, ki je oddaljena kakšnih osem kilometrov od Brežic, se kaj radi ponašajo s svojim edinim industrijskim podjetjem, to je z glino in premogokopom. In zakaj se ne bi — saj daje ta lepo obrano, ali patudi slabše Na žalost pa moramo ugoto-kakovosti Odkupna cena obra- viti, da se zunanjost tega rudnih jabolk je od 13—16 din, nika od njegove ustanovitve do hrušk od 14—20 din, medtem ko danes ni dosti spremenila. Osem-je cena navadnih jabolk 8—10 insedemdset let je preteklo, od mog s kamioni na železniško postajo v Brežice. Sami imajo le 3 tovorne avtomobile, zato morajo najeti še druge, ki na žalost ne prevažajo — kot pravijo — »globoškega blata« zastonj. Lpni so mnogo govorili o železnici, vendar je tudi ta zamisel padla v vodo... Na vsak način bo treba od nekod dobiti denar in zgraditi novo upravno poslopje in stanovanjsko hišo, dalje obratno dinarjev za kilogram. Kmetijska zadruga Pišece pa ima 10 ba vinograda, od katerega je obnovljeno 6 ha. Na tej površini pridela 206 hi vina, ki so ga zaradi dobre kvalitete zelo ugodno prodali. Od svojih članov je zadruga odkupila vse vino, ne glede na kakovost. Pred dnevi so v zadrugi iz kleti izpraznili zadnje sode in tako prodali vso zalogo. Dasiravno so se — lahko bi rekli — znebili vse zaloge vina, je bila vse mesece njegova prodaja zelo problematična. Vinorodnemu kraju Pišece močno konkurirajo južna vina, zlasti pa umetna. Vse to narekuje zadružnikom, da morajo pri obnovi vinogradov saditi le najboljše trte, da bodo prišli na trg z res kvalitetnim vinom. Poleg upravnega poslopja ima zadruga lep matičnjak in trsni-co, kjer je 106.000 mladic. Prejšnja leta so šle te sadike še kar kar so v Globokem začeli z izkopavanjem premoga, v začetku seveda na zelo primitiven način. Po osvoboditvi so gldboški rudnik obnovili. Konec leta 1953 so odprli v Globokem novo glin-sko obzorje, naslednjega leta so pa pričeli tudi z odpiranjem premogovnega horizonta. Rudnik pa še ni popolnoma raz. iskan; zaloge gline cenijo na 3,100.000 ton, zaloge premoga pa na 440,000.000 ton. Glina je zelo dobra, saij ima 29-31 Sk in je izredno plastična, Lignit pa vsebuje 2.400 kalorij. Produkcija rudnika raste iz leta v leto. Leta 1954 so izkopali 8.200 ton gline in 1.600 ton premoga. lani so proizvodnjo gline povečali za 7.500 ton, premoga P3 23 3000 ton. Letošnji proizvodni načrt predvideva ®-kop 30.000 ton gline in 10.000 t premoga. Vsekakor lep napredek. Delo na rudniku bi bilo nedvomno laže in produkcija večja, če bi imeli delavci boljše delovne pogoje. Nimajo namreč zadostnega števila vozičkov, v katerih vozijo glino in premog iz jame. Leseni, nad deset let stari vozički so že do kraja izrabljeni in tako rekoč že neuporabni. Razen tega nujno potrebujejo tamkaj nakladalni bunker, separacijo itd. itd. Strelni mojster Žitnik poslopje, čakalnico, umivalnico,. reševalno postajo, in urediti jamo tako, da bo- stalno zračenja z ventilacijo, pripraviti potrebne cevi za odvod to tračnice. če bodo dobili denar, bodo že v jeseni začeli graditi stanovanjsko hišo. Načrt zanjo imajo že pripravljen. V njej bo dvoje sta. -novanj, nekaj samskih sob in pisarne. S tem stanovanjskim poslopjem pa ne bo še rešeno vprašanje čakalnice, umivalnice itd. Kakor smo že omenili, se produkcija stalno veča, z njo »Sicer pa,« je potožil s tare j- pa raste tudi število zaposlenih; V Kapelah so zgradili lep ln pr os toren gasilski dom, ki bo dobro služil tudi za kulturno-pros vetno udejstvovanje vseh tamkajšnjih ljudi Umivainica. čakalnica, reševalna postaja, delavnica in upravno poslopje rudnika Globoko. Čl ovek kar ne more verjeti uredili drevesnico, izkopali toplo gredo, cepili in uredili nasad jagod n poskusno travišče. Vodovod v Artičah Artičani si že dolgo žele vodovoda. Zato so že pred leti iskali vodno žilo. Še danes se radi spominjajo, s kakšno trdno voljo so kopali vodnjak, ki je globok preko 30 metrov. V globini 30 metrov so naleteli na Prvo žilo, ki pa ne bi zadostovala za vse potrebe vasi. Navzlic stalnemu dotoku vode so delo požrtvovalno nadaljevali in končno prišli do močne žile. Ta vodnjak služi danes vsem vaščanom in jim nudi zelo dobro pitno vodo Ko so se domačini začeli res-heje ukvarjati z mislijo, kako Pa tudi z ostalim športom in telovadbo se radi ponašajo. S telovadbo se ukvarja okrog 80 mladih ljudi. Zadnje čase se precej zanimajo za odbojko, zato so si zgradili igrišče. Pravijo pa, da bodo resneje začeli gojiti mali rokomet, tako da bodo tekmovali tudi z drugimi moštvi. Mladina telovadi v zimskih mesecih v zadružnem domu. Zanimivo je, da člani TVD »Partizana« niso zadovoljni s »telovadnico« v zadružnem domu, ki seveda nima skoraj nobenega telovadnega orodja. Pravijo. da bodo hodili k rednim vajam še takrat, ko bo na razpolago primerno orodje To bo močna telovadna vrsta, ki bo štela okrog 30 članov. Upajo, da dobiček vseh krajevnih prireditev gre že nekaj časa v celoti za dograditev gasilskega doma Ta dom, ki nudi domačinom edino dvorano, zidajo že nekaj let Kmetijska zadruga je dala v ta namen 250.000 din, ostalo so pa zbrali sami Sedaj je stavba v surovem že skončana to dvorano v njej že nekaj časa s pridom uporabljajo. Vendar bo treba dom še urediti zunaj, prav tako njegovo okolico. Kapelski gasilci so delavni. Imajo svojo godbo, ki sleherno nedeljo gostuje pod veščim vodstvom dolgoletnega kapelnika Poharja. Prosvetno društvo v Kapelah da vsako gledališko sezono P° nekaj prireditev. V njem se sedaj že pripravljajo na zimsko sezono in pridno študirajo »Tri vaške svetnike«. Za otvoritev gasilskega doma — ki bo, kakor upajo, še to leto — se bodo domači igralci predstavili svojemu občinstvu s kakšnim resnejšim odrskim delom., Komedije so vedno dobro obiskane, zato so pogosto na odru. To je tudi razumljivo. Prebivalci so kmetje, ki trdo delajo od rane zore do pozne noči. Ob nedeljah pa prav radi prisostvujejo raznim prireditvam, ki jih v Kapelah ne manjka. Domačim »komedijantom« — tako jim pravijo — se včasih do solz nasmejijo. Elektriko imajo v Kapelah že od leta 1947. Vsak domačin se rad spominja tistih dni, ko so postavljali napel javne drogove. Večino del so ljudje opravili takrat prostovoljno. Kar tekmovali so, kdo bo več napraviL Zanimivo je, da si v kraju že našel radio aparat leto dni prej. Danes se v opoldanskih urah iz hiš oglašajo radijski sprejemniki, ki seznanjajo kmečke lju- di z novicami iz vsega sveta, steno trudili. dobro v denar, letos pa je bilo treba misliti, kam spraviti vse te sadike, ker se vinogradi sorazmerno počasi oziroma malo obnavljajo. Dva hektara in 30 arov bres-kvinega nasada, ki je sicer še mlad, skrbno negujejo. Navzlic temu je mraz napravil na njem nekoliko škode, medtem ko se je to pri drugih, kmetih še bolj poznalo. Pridelali so okrog 4000 kg plemenitih breskev, ki so šle letos dobro v denar. Zanimivo je, da so kmetje prejšnja leta pridelali izredno veliko vinogradniških breskev to jih nudili kmetijski zadrugi. Letos pa zadruga teh breskev ni odkupovala, ker jih kmetje niso imeli niti za svoje potrebe. Zadruga skrbi tudi za mladi naraščaj. Pred kratkim so ustanovili aktiv mladih zadružnikov, ki je takoj pričel z delom. Aktiv bo skupno z zvezo zadružnic uredil lep vrt in toplo gredo, kjer bodo delali gnojilne poizkuse. Mladi zadružniki so se nadalje obvezali, da bodo pridobili svoje starše za sejanje najboljših sortnih žit in za nakup čistokrvnih štajerskih kokoši, ki se pri nas posebno dobro obnesejo. Hkrati pa bodo mladi zadružniki v aktivu pridobljeno znanje o kletarstvu prenašali na starše. Dasiravno niso bili lansko leto najboljši pridelki, so jih vsi kmetje vendar spravili v denar. Vse to vliva kmetom zaupanje do zadruge, ki jim pomaga tudi v stiski. Kakor izgleda, bo letos boljši vinski pridelek, kar bo prav gotovo dvignilo ceno vinu, tako da bodo kmetje lahko dobre volje zapuščali svojo zadrugo s polno denarnico, ko ji bodo prodali svoje pridelke za katere so se preko leta po- ši rudar, »saj sami vidite, kako je pii nas. Tale baraka,« pokazal je na staro podrtijo, ki res ni več podobna baraki, »nam služi za čakalnico, umivalnico, delavnico in upravno poslopje V poletnih mesecih še gre, saj čakamo na izmeno zunaj. Jeseni in pozimi je pa malo bolj nerodno. Naši rudarji prihajajo iz Podgorja, Bojsnega, to se pravi, da pridejo po poldrugo uro daleč, čestokrat do kože premočeni, pa nimajo tu primernega prostora, kjer bi se lahko posušili — da o spreobjačenju sploh ne govorim, saj obleke nimamo kje shraniti. Po drugih rudnikih imajo to idealno urejeno: vsak ima svojo omarico, v kateri ima shranjeno obleko; po opravljenem delu se umijejo, spreoble-čejo m odidejo čisti domov. Pri nas pa ...« Celo se je možu pomračilo, gube pa so se mu zarezale še globlje. Nastal je mučen premor. Z njegovega obraza smo brali: »Ali globočki rudarji nismo enakovredni rudarjem ostalih rudnikov, ali ne kopljemo tudi mi črnega zlata? Tudi mi smo v stalni nevarnosti, in to tem bolj, ker pri nas ni zadovoljive higi-ensko-tehnične zaščite!« Kmalu se je spet mračno nasmehnil to nadaljeval: »Kaj bi toliko govoril, vsak ima pač svoje težave ...« To je sicer res, le da so te težave v Globokem neprimerno večje. Tukaj vozijo glino in pre- leta 1952 jih je bilo 45, leta 1954 60, letos pa jih je že 250. Tako globoškim fanton ni treba iskati zaposlitve v svetu, kajti domač rudnik jim daje potreben zaslužek. Naslednje vrstice sicer ne sodijo semkaj, vendar jih bomo zapisali. Tičejo se globoških fantov, ki so zaposleni pri rudniku. Mislim namreč, da bi fantje lahko bili že bolj resni. Skoro vsakemu njihovemu krokanju in popivanju sledi pretep. Razumljivo je, da se ga malo nalezejo, vendar zato še ni nujno, da pride pri tem do medsebojnega fizičnega obračunavanja, ki gre končno izključno v škodo posameznikov. Kaj vse se iz tega izcimi. vedo sami prav dobro: bolnišnica, zasliševanje, dostikrat tudi zapor in na koncu je treba odšteti še ne-kai tisočakov, ki jih je težko zaslužiti. S tem pa je končno na škodi tudi rudnik: delavec, ki bi moral priti prespan in spočit na delo, ni v službi, njegovo mesto je treba nadomestiti z drugim in tako se vrste nepotrebne sitnosti in delo, ki jemljejo čas na škodo vseh. Drugače so pa Globočani veseli ljudje, ki radi primejo za delo. Na svoj rudnik so — Kakor smo že rekli — ponosni, zato bi ga radi čim boljše uredili. obenem pa žele izboljšati delovne pogoje v njem. In prav je tako. Takale je »seperačija« v Globokem PO VASEH Pred setvijo ozimnega žita VJSSrLISS: (Nadaljevanje in konec) pa so tudi pozneje od naših *n nnvrn torpi domačih. Zelo pozna je nadalje ALI BOMO TOREJ Plantaho£Ska bela golica, ki je PRIDELOVALI GOLICE sicer skromnejša. ALI OSINKE? Domačim starim sortam golic produktivno delo v okraju Trbovlje w Zg°dnja P°^f s Pred našo osvoboditvijo topod Hm manjšim številom delovne sstssss,. ±£r*sHS£«£ asm rs« To vemo vsi čeprav žal vsi ^ L^^čljem'p?°ra-- —" tega ne store: zato za seme mo- _ kftr sketn območju trboveljskega skim Tako med golicami kot med je najbolj podobna po skrom- le8?“e ^?re' presledkih — kar nam sicer ?Kern 00^;c-'u osinkami so sorte, ki dajejo nosti in kakovosti moke rdeča narekuje že tudi različen čem l^a*.HLS?toI2Lni, ,mra«ni visok ah pa __ pridelek. Vendar se osinke vse naša “ .. m__J» 4. . - .. . • • < «" VHT LTIf*nHV Vil nHPPniil VIT- — • - . . » . •« j. in ovsasca odvečne sorte, ki dajejo nosti in kakovosti moke rdeča .. . 7.—.------------ narekuje ze tudi različen čae “ ,7----... .„..„,-,„„1 delovne čile Takrat se ie v ne- visoko kakovosten golica Podgorka, M odUttoo pre; ^ Sref lahkote- Š* je“č^^zlastTpo na-' M meri pojavila brezposelnost, ,r*^SET «h tukajšnjih rudniki* kapita,- ki pa mtoprava nezaposle- zimo. je odporna proti več trierjev za čiščenje žit zacijo DOij umikajo golicam. iuvt ~ sneijavosu m nar uouiv tam - ... vijemo ooteijieva m vvs^ea, . . . - ^ i tež_ nost, temveč je imela bolj '.na- je predvsem v zvezi z mehani- proti rjam, če ni prepozno seja- unorabn^ali^Tt^ratai vrn- 11810 krompirišča, zatem koru- J"1 ^vliCTiskih^ razmerah ma- čaj prehoda delavcev iz podjet-zacijo poljedelstva: golice je na. ima tudi močnejšo Slamo ^porabrn ali pa upora bn, zišča — peso in korenje pa tor hrr> na cto- ja v podjetje. Vprašanje oeza- mnogo laže mlatiti s strojem kot stare domače golice, pridel- spravimo z njiv šele v pozni je- J §a L ^ , enib delavcev v poslenosti je nastalo šele v po- kot osinke, ki - zlasti če žito ka pa da več od njih. Zori teto- ^ejo.zito ‘TO šeni. £“Šf°zfvsakdmU kmh znejših letih in je v Trbovljah ni dovolj suhq — rade nagajajo časno z domačimi sortami. Na ^ “ Nekatere sorte pšenic uspe- . . - a[ ™ ' brezposelnost takoj začela prav in zatrpajo čistilne naprave, prerevnih, peščenih tleh ne <*ruge plevele ter s tem delajo dnhm ,p ^ iih 7Wvlai se. NlhCc se tedaJ m orl§al zanje' . - J„ — ... ____r_.. . . . v, j" - m * . .. vajo dobro le, če jih zgodaj se. ‘ * uspešno reševati v Navadno je mogoče pri golicah uspeva, najbolje pa na sončnih škodo sebi in tudi sosedom. jemo, ker se slabo obraščajo, . Takoj po naši osvoboditvi se merilu posredovalnica za deio — vsaj nekaterih — doseči tudi pobočjih hribov v srednje dobri Se boljše kot trlerjf odbirajo pg tudi poznejšo setev Je * zma.f°„d5la'fkega razreda po statističnih podatkih je večji pridelek kot pri osinkah. zemlji. Premočnega gnojenja z žito za seme veliki čistilni in dobro prenesejo. Nikdar pa se nad kapitalističnimi lzžema.ci b,lo letu 1952 priglašeno v Tudi za ljudi je delo pri žetvi dušičnimi gnojili ne prenese, ker odbiralni »selektorji«, ki odbe- nam s sestvijo žit ne sme toli- v načelu rešilo vprašanje neza- okTajnern meriiu 2494 nczapo- Ln mlačvi golic laže. Torej se v tem primeru poleže. Kakovost rejo za seme najboljše zrnje ne ko muditi, da ne bi pustili pre- pasivnosti, ki je tudi v trbovelj- slmih ^ tega 596 žensk, v le- bomo odločili najbrž za eno iz- moke je dobra, slama sposobna le po debelosti, temveč tudi po orane in pobranane zemlje, da -sKem. baz,e"u .7 tih 1953 in 1954 je to številč med golic. Toda za katero? Pn še tudi za krmo in skopo. klenosti, to je po teži. Vsak, ki se pred setvijo spet posede, kar meFdu sPloh bl PF*0 .“ov™ padlo zaradi ustanovitve no- nas pridelujemo zlasti sledeče v nekaterih hribovskih oko- je enkrat poskusil sejati na se- ^ navadno zgodi ob prvem moCl,ne saP10.03 Jlfl ?* P??”' vih podjetij, kakor n. pr. Siroj- liših pa imajo še stare domače lektorju očiščeno žito, pelje rad močnejšem dežju. Ce se zemlja vec> temveč jin je ceio oocumo ^ tovarne in podjetja »Meha- in druge zgodnje jta- sorte golic, ki so za njihove žito za seme tudi po več ur da- poseda, ko je žitno zrnje že ?o 1947 leta funkriio nosredo- nike<( v Trbovljah, konfekcijske j posreu tovarne »Sava« v Zagorju, tovarne »Keramika« na Izlakah okrajnem sorte: Salto itsus^L^sss: »šrrfS ne poleže. In z zbitim debelim preizkušanjem našU sorte, ki vrednosti je kleno, odbrano se. ce ^ posuše Zato pravi prego- f.1a_„ 7 * . itd. Z združitvijo okraja Trbov- klasom. Ker je slama kratka in bo tudi v njihovih razmerah me. vor 0 pšenici, da svetuje kme- skrbej za zapoVitev naših bor- s kržkim okrajem je leta močna, bilke pa redke, ta pše- dajala ob enaki strežbi več ali V zvezi s čiščenjem semen- tu: Sej me v blato, da ti bom . drualh delavcev no ka- 19 niča ne poleže in prenese — boljšega pridelka. skega žita je važno še neko dala zlato! Seveda je sčtev Uk . .. . bjJ| ča9ih na^e obno_ le —....^ — — — — - #I/vyi«Wv\ rt V\e'i 1 - rt>. oO “ ..... T~\ n pa tudi zahteva — obilno gno- Kakovost pridelka, to Je ka- vprašanje: jenje tako s hlevskimi kot z kovost moke, je pomembna umetnimi gnojili. Ker je zgod- zjasti v hribih, kjer kmetje nja, omogoča še en glavni pn- salnj meljejo žito. V teh krajih del ek v istem letu; ker je redka je vazna tudi kakovost slame, in nizka, je imenitna krovna keT jc rojijo 7A škopo in tudi setev za detelje. V močno za- 7J& jjrmo. Količina slame pa je gnojeni zemlji da zelo visok važna tam, kjer s slamo nasti-pridelek srednje kakovosti. Ze- ijaj0. lo lahko jo je ohraniti sortno 1955 število nezaposlenih naras-na 3107, v I. polletju 1955 pa je bilo 2.346 nezaposlenih ALI JE TUDI RAZKUZEVA- zrnje kaliti. NJE SEMENSKEGA Z IT A NUJNO POTREBNO? pred dežjem tudi dobra, ker se ye yeiika potreba, zlasti glede I* J« zemlja posede, preden za&ne ng industr[]ski zna5aj trbovelj- . ljudi. .Skupno.je od..leta _ 19a2 Vedeti moramo, da razkuževanje žit s strupenimi živosre- ALI BOMO SEJALI GOSTO ALI BOLJ NA REDKO? ckeva kraia do vk;iufao 31. junija 1.1. šlo a ^rthrt^rtrt« no rtian- ricozi trboveljsko posredovalni- sko gospodarstvo so ^ posre- ^^tega&9329^^^10 dova.mce za delo pn krajevnih ,J„9’,orl=k pogled - na .. sindikalnih svetih prenehale s 3232 žensk. Ce Cim boljša je zemlja m čim .. df>]om in ie iiužba za do- stranl vl°S« posre^ , .Im- ^ /rvvhran,. svojim aeiom in je S LUŽO a za po n!)tYn.pX nOTarvr- I3SII drugim travam, ki jih s kemičnimi sredstvi ne moremo za- pravilu treti. Zelo rada se v tej sorti Vendar veljajo tudi pri tem žit, niti rje Ce torej semensko sejo gostega sestoja n astane za detoi temveč nasprotno. Na- leJf ^ ^41 ljudi leta '^953 •avilu nekatere izjeme. žito ni okuženo s smrdljivo jo redke navzlic se teko gosti vedene ustanove so bile preko- 2458 OTteSih dobUo snetjo, potem razkuževanje pse- setvi, spet druge sorte Pa je merno zaposlene z nalogo, da 3® ®“ „ .. mr_1JV> ».«»,» .ZMENIATI niče za seme ni nujno, pač pa treba gosto sejati, če hočemo mobiiizirajo čimveč . delovne 10200 1 la aoVsf..r • i. Komu, „ ^ £& swss5 afasfjssf m -s s s Sejali jo bomo le na močno v cvetju ali takoj po cvetju, ječmen tudi. ko povzroči, da prebujno žito Zaradi takratnega pomanjkanja n?yno v deI° n'lfcl1 nezaP°sl pognojeno zemljo, kjer bi druge tako da je obrodilo le drobno, pozimi pod snegom pognije. J-’------« J;— nin- KDAJ BOMO SEJALI RAZNE VRSTE IN SORTE OZIMNIH IN SE TO: KAKO BOMO Zrr? OZIMNIM ŽITOM OB SETVI Na splošno ' velja pravilo: POGNOJILI. sorte polegle, dovolj zgodaj in za seme neuporabno zrnje, dovolj gosto ter močno gnojili 2. Komur je žito bodisi že na z umetnimi gnojili. Ce je zem- njivi ali v kozolcu začelo kaliti, lja zapleveljena s pirnico ali pa je v shrambi »zatohlo«, podsejmo deteljo! ker ni bilo dovolj suho. __ ie nova sorta, ki so 3- Kdor ima močno snetjavo najprej sejemo rž, ker se lahko S hlevskim gnojem nikar - — - - • ■ žito. . .. • - ---- *-«------- jo vzgojili na Hrvatskem, kjer obrašča samo v delovnih moči, zlasti rudarjev, vrezanoclenost *ensk se v na- šo imeli pristojni rinitelj-i pre- g^S^ ija^a zlalti v cejsnje težave - prepričevati so . ^ £ JdQ 18 Jeta v marali predvsem kmečke ^lju- manj^j meri pa pri starejših ™ k »rSSaAš delke. Tudi pri nas se je pone- ki se 3e izkazala za njegove Dal}e velja, da je treba sejati z umetnimi gnojiU je jeseni čiti, da se je industrijska pro- P0!®0™ wnirtiMrana kod že razširila Tudi ta sorta razmere neustrezna. v visokih hribih prej kot v ni- umestno gnojiti samo »totem- izvodnja lahko dvigala iz leta v v čeka kor -ckuša naša 'okalna je bla golica, ki tudi prej zori 5; Kdo1' okoUee, ki pn- žinah> v senčnih legah prej kot zivnim«, to je zahtevnim sor- leto. ljudska oblast ugodno rešiU tu- kot naše domače sorte in daje deluje eno samo sorto pšenice, na prisojnih. Cas jesenske setve tam — tem pa obilno, najbolj- Z uveljavljanjem zakona o . vp-a*'«- &in sicer s Dri- velike pridelke, če jo sejemo na prideluje drugo sorto, zlasti če razteza od srede septembra še z nitrafoskalom! Skromnim delavskem samoupravljanju ^effnitviio mladine v razne stro- rodovitna, zagnojena tla in še ysa okolica mlati na istem stro- do konca oktobra, včasih pa & sortam Pa bomo pognojili po- podjetij pa so le-ta tudi na tr- j^ovne £0}e in tečaje ter ji n*a dodatno pognojimo z umetnimi !u^ t ______ ^ v november. Kako se obnese ziriU s fosfatnimi gnojili. baveljskem področju skušala s ^ omogočiti pridobiti po- gnojili. Ne poleže, čeprav ima 6- Kdor hoče postati pridelo-precej visoko in gosto slamo, valeč semenske pšenice ene iz-pač pa včasih delno pozebe v. mcd sort. mrzlih legah, zlasti če jo pozno V vseh naštetih primerih se sejemo. Kakovost moke je sred- bomo odločili za sorto, ki za-nja. Tudi ta sorta je priporoč- njo vemo, da bo v našem ofao-ljiva le za gospodarstva, kjer lišu dobro uspevaila in da bo se jim gnoja ne zdi škoda za ustrezala našim zahtevam in njive, tako da domače sorte pogojem. Posvetujmo se s kme-pšenice poležejo, čeprav jim tijskim strokovnjakom! ne gnojimo neposredno. Nekatere meti ske zadruge so brezbrižne za pospeševalne ukrepe Pri Okrajni zadružni sveči že Ze mnogokrat so kmetovalci Trbovelj, Krške vasi, Artič, Pl- Bavarka — je pri nas povsod poznana sorta nemškega izvora-z visoko in močno slamo, ki ne poleže zlepa Klasje je lepo, KJE BOMO DOBILI SEMENSKO PŠENICO, JEČMEN ALI RZ? Navadno preko domačih kme- drugo leto uspešno delaje labo- dosegli z gnojenjem na podlagi šec, Jesenic na ratorij za preiskavo zemlje, v analize zemlje lepe uspehe. Zgo- Brežie in Kapel, katerem ugotavljajo kmetoval- dilo se pa je večkrat., da strokov-cem iz dostavljenih ' vzorcev njaki zaradi nepravilnega P°-zemije zaloge posameznih, za stopka pri odvzemanju zemlje Dolenjskem, trebno kvalifikacijo, ki naj ji potem odpre pot do primerne zaposlitve v nekaterih tukajšnjih podjetjih. Pri takem stanju stvari pač lahko trdimo, da v trboveljskem okraju, pa tudi v naših industrijskih centrih na splošno ni problema nezaposlenosti. Pred Tednom otroka K»j je z ostalimi zadrugami? bomo M L-nk«,fi„i „ nod- ‘udi leto* praznovali Teden otro- SSSSJS: utz&.rsssr*!*** rjavo in v enaki višini. Pridel^ tii^kih « ki zbirajo na- rast rastlta n®°Kibno P°trebnih ““dl sestaviti natančnih ^ zemijs? ^Ii va otroka. letošnji teden bomo l,_ _________________________x___ ,SK:n Zdaru«» K1 ZDirajO US, ;n na- rtf*vartil 'r* onAiAnlA * J . 1 . _ ' nrftdvspm nhcvotili ^________t/ ka da v rodovitni in močno roA4i oziroma bi iih morale fe hranii in iim »to dajejo na- navodil za gnojenje. ______ .*______i: i i:i^ OZlTOma Dl J lil mOTOie ze Iro^o. ..rafirra V ta n»m»n ssrss."^ ss^.cSS: » da so takšni' ukrepi nepotrebni? „P°S7.eti’i družini. V f,.°Z^.kr± Mogože pa so Siega1 mnenja Riškem okraju so že v te- naj jih uporabljajo. »i«.. un»nit»»» »ciii.iu.«, sanln tM>sam<—n|ki iv. vodstva za- ku priprave na te teden. Po katerega so kmetijske zadruge dru aU ‘__________; Vseh občinah so bili osnovani inr-ta ^Poleg^tepa0 je^^jena^^riab*) Zamudniki: za naro- stran to, da je bolj pozna kot °il0 1C JskrrajriC'jši čae. predhodnega ugotavljanja zalog domače sorte. Marsikdo bo lahko dobil se- posameznih hranil v zemlji je .. ------ __ ------- Tudi Tasilo (rdeča golica, po- mc"nsko žito tudi neposredno od predvsem v tem, da preprečimo področju svojih zadrug. 2^«=žHSJSi.*=C! ob tem pa pozabljajo, kakšne so V dneb do v bodoče odvzemali, vzor-ee zemlje od kmetovalcev v dobna Bavarki). Montania (bela soseda, ki prideluje že več let golica, podobna TJ-1) in Grof z uspehom sorto, ki jo želimo Tering, (rjava golica z debelimi dobiti. nepotrebno razmetavanje gnojil, kadar ta uporabljamo na slepo, ker dodajamo raziskani zemlji drug v okraju samo štirinajst Zal pa se je seminarja udelc. _ žilo od trideset kmetijskih za- osnovne naloge kmetijskih za Napredka željni praznovanja naj bi bilo povsod kar največ raznih poučnih pre. davanj, pa tudi drugih priredi-, kmetovaief tev, na katerih naj bi nastopali klasi) so tako imenovane »in- Zelo pametno so napravili tudi v prvi vrsti manjkajoča gnojila zastopnikov kmetijskih zadrug. — zadružniki — zanimajte se, zlasti naši najmlajši. Z vsem tenzivne, po domače »zahtevne« vsi tisti, Id so pšenico za seme in dosežemo že pri dodatku in sicer Iz Globokega, Bizelj- kaj se dogaja v vaših gospodar- tem bomo dali potreben pouda- sorte pšenic — golic, ki dajo ve- odbrali že v klasju, bodisi na ■ iko. če jim veliko nudimo. Vse njivi ali vsaj v kozolcu. manjših količin1 gnojil učinke. velike skega, Sevnice, Brestanice. Loke, skib organizacijah — kmetijskih rek temu res pomembnemu Dela prj Hrastniku, Podkuma. zadrugah. I. M. tednu. ože Stok — Korotan 6 Nadaljevanje) Partizanska godb Godbeniki iv gledališčniki se kljub temu niso umaknili iz vasi, Z uso vztrajnostjo so se pripravljali' da z umetniškim Izvajanjem počaste delegate mladinskega kongresa, ki je tisti dan zaključil svoje delo. Ob deseti url zvečer se je kulturni vrogram res začel in je trajal lo ene ure zjutraj, ko je stopil na oder oficir s komande mesta , 'abar in ukazal: •Civilisti domov, vojska pa aj ostane v dvorani!• Kazalo ja, da preteča nevarnost Se ni minila. Partizanom ,>e bilo ukazano, da morajo biti u bojni pripravljenosti. Pa so tudi bili, saj ni mogel nihče zaspati, ker so bili premočeni do kole. V dvorani se je kadilo iz njih ko iz razgretih konj, tako da so do jutra malone kar na sebi posušili obleke. Zajtrk — neslana in grenka prelganka in pol krompirja v oblicah — to je bilo vse in «e-lika.za takratne razmere, Umiki — V Gabru se ni bilo narno zadrževati. Kolona godbenikov in igralcev je zavila navkreber proti Gorskemu Kotarju. Po polurnem pohodu je začelo spet močneje deževati. Neurje jih je kar odplavilo nazaj na glavno cesto. Po kratkem vedrenju je kolonu zavila nazaj proti Pargu. Ko je blizu cestnega križišča počivala, Je nanjo naletel komisar korpusa in ji ukazal, naj zavije na levo po cesti, ki se vije proti Sušaku. Po triurnem pohodu so prispeli v vas Trite, ki so jo Italijani do tal požgali. Od šestinštiridesetih hii je ostalo le župnišče in osnovna šola. Zato so se vsi skupaj nastanili v šoli, kjer je bilo že precej vojakov iz zalednih enot. Samo v eni učilnici je spalo okoli sto mož. Bili so tako stlačeni drug ob drugem, ko ribe v kcmsemi. Nog sploh ni bilo mogoče stegniti, kaj Jele. da bi Sel kdo ponoči ven. Ponoči so prihajali od vseh strani partizani in pripovedovali, da so bile v Loški dolini spet hude borbe, pa tudi na Primorskem in v zahodnem predelu Hrvatske. Sva bob rani so postali zelo aktivni. Zjutraj so se godbeniki razšli po vasi in se pogovarjali z znanci. Z začudenjem■ so se zazrli v ruševine vaške cerkve. Tam so mnogi partizani počivali pod nagnjenimi stenami in razhrebanimi oboki, drugi so kurili ogenj Pn pekli krompir, tretji so si sušili premočeno obleko, strastni kadilec je sušil bukovo listje in zvijal cipareto, kurir je previjal žuljave noge... Prav ko so se Hrastničani molče zazrli v to fašistično razdejanje, jih je znanec Tinko Bočko na videz resno ogovoril: •Ravno pravi čas ste prišli... Zdajle bo na vrsti poroka, nato pa bo pri vseh treh oltarjih maša.« Ko so godbeniki ogledovali ruševine in ugibali, kje naj bi bili trije oltarji, so pod podrto steno našli intendanta godbe, Poldeta, v trdnem spanju. Prebudili so ga in silili vanj, naj jim pove, kaj je z Gračnarjevo sedmorico, ki je ostala na Vrhu. Mož ni vedel povedati nič drugega kot to, da so na Notranjskem padli v zasedo in se razpršili na vse strani. Ta novica je pomenila prav toliko, kakor da se je od vseh rešil le Polde. Godbeniki so se zato vrnili v šolo. Po zajtrku, o katerem je težko reči, da je bil sploh zajtrk, saj so v vodi plavali le kuhani krompirjevi olupki, se je partizanska kolona odpravila po cesti proti Smrečju. Vse vasi ob cesti so bile požgane. Nekateri vaščani so si na ruševinah postavili le zasilne strehe, živino pa so imeli na prostem. Opoldne je godba korpusa na čelu kolone z igranjem koračnice prikorakala v hrvatskovas Gerovo. Vaščani so jih začudeno, vendar z veseljem in odprtih rok takoj povabili v svoje hiše. Tudi pogosfili so jih. Mnogi so jim odstopili svoje kosilo. Fantje so bili tega tako veseli, da so zvečer priredili koncert v bivšem Sokolskem domu ter povabili tja vse vaščane in partizane, kolikor jih je bilo v vasi, Ob zaključku so nastopili tudi hrvatski partizani z narodnimi plesi in pesmijo. Čeprav je bila drugega dne hrana v etapni kuhinji slaba, brez masti in soli, so bili godbeniki veseli. Takoj so začeli z vajami. S posebno pozornostjo pa so partizani opazovali zanimivo navado v hrvatski vasi. Vaški pastir je v zgodnji jutranji uri trobil na rog po Cerovem. Vaščani so mu prignali svoje koze. Ko je zbral okoli sebe veliko čredo, je z njo odtrobil na pašo v planine. Popoldne so imeli hrvatski partizani pehotne vaje, godbeniki pa so si ogledali znano vojašnico II, planinskega polka stare jugoslovanske vojske ter znamenito zgodovinsko cerkev. Naslednjega dne je godba igrala pri razvitju bataljonske zastave; sledila je redna vaja, nato pa pisanje not in opravljanje običajnih vojaških in drugih dolžnosti. Člani pihalnega orkestra so bili v Cerovem zadovoljni z vsem, le s hrano se niso mogli sprijazniti. Zjutraj so dobili nekakšno juho, opoldne fižolovo čorbo in dva krompirjeva krhlja, zvečer pa kolerabo — vsega pa malo, neslano in brez maščobe. Od take hrane so že tako oslabeli, da niso bili sposobni dalj časa igrati ali vaditi. Te razmere so jih prisilile, da je vsak godbenik postal sam zase ekonom in kuhar. Pri dobrih vaščanih so nabrali živil in organizirali ilegalne kuhinje — kuhali so v svojih porcijah. Zvečer so jih oficirji nagovarjali, da bi igrali na zabavi za ples. Kapelnik Brun jim je pojasnil, da se ob taki hrani ne da pihati v glasbila — saj tudi lokomotiva ne gre nikamor brez pare. No, pa so se le pogodili: oficirji jim bodo dali pol kotla golaža in skledo krompirja, godbeniki pa jim bodo igrali tri ure. Veljal Ko so fantje pomlatili izdatno večerjo, so odšli v Dom. Tam pa se jim je približal zdravnik pokretne bolnišnice in jim prepovedal igranje, ker je bilo veliko ranjencev, ki jim je bil potreben mir. Tako je godba VII, korpusa napravila pri oficirjih svoj prvi partizanski dolg, ki ga ni nikdar poravnala. Glasbeniki so ravno legli k počitku, ko so zaslišali znane korake. Z Notranjske so pri-krevsali - pogrešani tovariši Grančar, Stradar, Kocman. Slavko, Milan in Vili, Oh, da bi jih videli, kako so se objemali in si stiskali desnice, polni veselja in sreče. Prišleci so z grenkobo v srcu pripovedovali, kako so ob umiku z Vrha padli v sovražno zasedo. Ranjen ni bil nihče, le mina, ki je padla na lojtrski voz, je napravila precej škode: rezervna glasbila — pozavna, lovski rog, trobenta in kldrinet so bili uničeni, kuhinjski kotel pa je bil od mitraljezskega rafala preluknjan ko rešeto. Eksplozija je razdejala tudi kapel-niško palico in precej notnega arhiva. •Skoda je vsegal« je menil Brun. »Toda glavno Je, da ste vsi ostali živi. Izgubljene stvar* bomo lahko po vojni znova preskrbeli,,« S seje občinskega odbora SZDL Trbovlje Od Grčarju do Priprave m letne skupščine Zakaj ne združiti? Delo, ki je zadnje dni privab- v MNOGIH VEČJIH INDUSTRIJSKIH SREDIŠČIH PO SLO-je bUa_„v ^nald in krajevni odbori pri- VečmesS^rud’ mnog?h VENSKEM SO NEDAVNO ZDRUŽILI ŠPORTNA DRUŠTVA zagorskih upokojencev in drugih delovnih ljudi je končan. Od Grčarja pa do Boriška — lahko zapišemo — na najbolj Pred nedavnim Trbovljah seja SZDL trbovelj- praviti temeljita pismena po-ske občine. Na njej so navzoči ročila. Pri tem jim bodo v pogovorili o pripravah na bližnje moč člani predsedstva občin-letne skupščine rajonskih in skega odbora. Vzporedno s tem krajevnih odborov SZDL, na je treba opraviti že tudi vse IN TELESNO VZGOJNA DRUŠTVA »PARTIZAN« — KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA ZDRUŽITEV V NAŠIH KRAJIH? Stvar ni nova. Posebno so se nista imeli obe društvi svojih dan v najem zagorskim »Svobodam«. Športno društvo »Proletarec« pa si je sedaj zgradilo lasten dom in razpolaga z zelo obsežnim zemljiščem, kjer bi bilo moč postaviti veliko telo- koncu pa še sklenili, da bodo pripravili za člane hišnih svetov seminarje, na katerih se bodo le-ti seznanili z nalogami družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Govorili so tudi o gospodinjskem centru, ki bo po vsem sodeč v kratkem začel z delom. Predpripravam na bližnje skupščine rajonskih in krajevnih odborov SZDL je posvetil občinski odbor precej pozorno- kadrovske priprave, v katerih prometnem in naseljenem ob- izkristalizirala mnenja na ne- prostorov. Ali jih je irnelo vadnih objektov. Ali ne bi bilo močju občine, vozijo nešteta vo- je zlasti upoštevati razbremenitev tovarišev, ki imajo že več Z1*3 asfaltu, funkcij, ter vključiti mlajše kadre in žene. Vendar pa je pri teh treba do neke mere upoštevati obremenjenost doma. Cestišče je dobilo seclaj povsem novo lice. Predvsem je mnogo znižana strmina pri skupščini TVD športno društvo, ali pa telovad-Slovenijo v no. Na drugi strani pa so začeli tudi športniki gojiti telesno vzgojo oziroma telovadbo in telovadci obratno. In končno najvažnejše: v nova združena društva je uspelo odborom pri- Občinski odbor SZDL je dal tudi nekaj smernic za izdelavo sistematičnih programov za vzgojo članstva v jesenski in zimski sezoni, končno pa sklesti . Posebna naloga pripada fn 0Wm zbori po ra' nadzornim odborom rajonskih lerije). Sodimo, da bi bilo tudi pri nas dobro nekatera društva •A. K. naazormm uuuuioiu xajuiibK.ni ;j- . krajevnih odborih in krajevnih odborov SZDL, ki °b' morajo , padali m SfST "* rati dejavnost organizacij na terenu po lanskoletnih sklepih skupščin, tako kot je to storil nadzorni odbor občinskega odbora. Analize morajo obsegati vso gospodarsko, politično in kulturno dejavnost na vseh pod- Cesta drugega reda Grčar-Bo. rlšek je zaradi urejanja cesti- cesti vsem je treba oceniti vse pro- “ bleme za katere je SZDL v ™zY^a..-, prvi vrsti poklicana. Skratka- ££?**£"** °%. preceJ ozka 13 strma nje delo. m zaradi tega ni najpriklad- Tudi organizacijskim proble- "e^a 23 pr3lnet- Da nesreča ni-mom bo treba dati potrebnega . ' ne ^počiva, se je izkazalo poudarka. Da le-to delo res še ^ Voauiku Koprivcu, ki je n! najboljše, }e dokaj jasno po- p° tej cesti, sta se spla- kazala zadnja analiza, po kateri ^on3a- Sam je na srečo je padlo števOo članov za 366, samo telesno po- kar pa so navzoči zavrnili. Do sk nudili tem organom kun. kantam pomoč. -*»c novega gasilskega doma v Radečah gtrciTO© % (Mld ©@(bim<§! Velika tabla na krivenčastem torinskim nasipom, ki so kma-drogu mi je s svojim avtorita- lu prekrili polja »n travnuce^ tivnim svarilom ustavila korak. »Pozor, tu streljamo Nekaj zamolklih vzbuhov je Leta 1919 je na nasipih zraslo novo naselje Dobrna. Skala, na katere zelenem te- " prem>M0' ................... : mi mnogih letih so se stene nagnile, razpokale, široki železni pasovi jih drže skupaj, da ne razpadejo. Ze mnogo družin se je od tu ucnuj oimuiiuin vžuuiiuv -----’ — -----. „i,„^ ___ kmalu nato pognalo malo nad menu sedim, se je morala nekoč ze mn _ v preteklosti odtrgati od hriba preselilo v nove stanovanjske in je zgrmela v dolino. Pod mano so nizke in dolge hiše, poravnane ob široki Ulici, v katere prahu se igrajo otroci. Niže, med gredami pa čepe barake, in prašiček, ki se je pravkar predramil iz opoldanskega sna, zadovoljno kruli. Tik pod Bukovo goro se sveti v soncu tisoč žitnih latov. Se kmetovanje spet vrača? Ne, rudnik je tu posejal oves za krmo svojih konjev. bloke, ki jih je zgradil rudnik po vojni. Izpraznjene hiše so podrli, ostalo pa je še 84 družin. »Bojimo se zime!* — so mi potožili stanovalci bivšega samskega doma. Skozi velike razpoke v 15-centimetrskem zidu bo tedaj pritisnil mraz, družine pa se bodo stiskale okoli štedilnikov in si grele premrle ude Njihova prebivališča so en sam velik prostor za kuhinjo in spal- Nad tlakovanim trboveljskim nico, polovica hiše pa je prede- dnom, čigar hiše se od tu tzi-dijo kot škatlice, razmetane ob cesti, plava teman oblak cemen-tamiškega dima. Rudnik je razpredel svoje rove tudi kakšnih sto metrov pod tem naseljem in slišati je stre- lana in imata dve stranki skupno kuhinjo. »Lani je še nekako šlo, letos pa sem dobila otroka; če ne bodo hiše popravili, mi bo revček zmrznil!« Nekatere hiše so res tako Pri vodovodu na Dobrni mano slapove peska visoko v zrak. Eksplozija je še odmevala, ko je zategli pisk parnega bagra naznanil konec miniranja. Vrtalna kladiva so spet začela s svojim enakomernim nabijanjem. Rudnik, ki ga v spodnjih etažah lahko samo slutimo, ko nam vdčkrat križajo pot polni vlaki s premogom ali jalovino, se je tu razkril našim očem. V globoki kadunji se rudarji zajedajo v črni sloj med laporom in polnijo vedno nove hunte premoga. Dnevni kop Dobrna. Se v začetku tega stoletja je ležala tu med mogočnimi hrastovimi in bukovimi gozdovi prijazna vas Dobrna. Tedaj so pričeli rudarji spodkopavati hrib nad njo, ki je začel izgubljati svojo zeleno zaoblenost in se sedaj močno okrnjen škrbi-nasto spušča v dolino. Vas se je morala umakniti širokim ja- Ijanje v jami. Opuščeni rovi se zdelane, da za prebivanje niso počasi sesedajo in hiše nad nji- več primerne. Na hišni številki Takšnih hiš Je na Dobrni še ka r precej tov. Janez Jesenšek, predsedniki gasilska godba iz Kapel, fizkul-zasavskih občin in ostali. tumild, šolska mladina, gasilci z. zastavami in tudi lovci. Na slavnostni tribuni so se zbrali častni gostje, ki so bili prav presenečeni nad dobro organiziranim sprevodom. Slavnostno zborovanje v počastitev V. občinskega 'praznika je odprl tovariš Tine Hudoklin, nato pa je spregovoril vsem zbranim predsednik Občinskega LO Radeče tov. Ferči Miler, v svojem govoru je predsednik občine poudaril pomen občinskega praznika in orisal gospodarsko in ostalo dejavnost in napredek občine. Za zaključek je sledila še otvoritev novega gasilskega doma v Radečah. Pokrovitelj te gasilske slavnosti je bil predsednik občine tov. Ferči Miler in je prerezal trak, ki je branil dohod v novi gasilski dom. Ob tej priložnosti so bila izročena tudi odlikovanja najzaslužnejšim delavcem v gasilstvu. Gasilsko odlikovanje II. stopnje je prejel tudi predsednik občine Radeče. Novi gasilski dom v Radečah je lep in so domačini lahko ponosni na svoje gasilsko društvo. Na koncu so gasilci, pionirji in pionirke iz Brestanica ob spremljavi godbe iz Kapel prikazali reševanje iz goreče hiše, gašenje požara in obvezovanje ranjencev. Popoldne so Radečani z veselo ljudsko zabavo zaključili uspelo praznovanje občinskega praznika. IZLAKE Kmetijska zadruga Izlake je organizirala poučen izlet za člane odbora in uslužbence. Ogledali so si sodobno urejene mlekarno v Ljubljani, na Bo-kalcih pa so imeli priložnost videti, kako kvalitetno živino se da zrediti s pravilnim krmljenjem, ki temelji na vedno enakem obroku hrane. Izlačani so na tem izletu obiskali še muzeja NOV v Ljubljani in Škofji Loki, kjer so si z zanimanjem ogledali zgodovinske dokumente iz naše revolucije. Kopanje jarka za voaovou na Dobrni 12 je moral ‘gospodar podpreti strop s pravimi jamskimi stojkami, drugače bi se podrl. Enako bo moral storiti tudi v sobi. Hiša je do polovice že podrta. Na klopicah pred stanovanji sede upokojeni rudarji in ajn-’ cajo. Radijski aparati v kuhinjah igrajo in gospodinje, ki kuhajo kosilo, jim pripevajo. »Mi ne gremo z naše Dobrne! Tu je mir, prostor in čist zrak. Naj nam dajo sredstva in hiše bomo sami popravili!« Težko se jim je posloviti od Dobrne, kjer so preživeli vse svoje življenje, kjer imajo svoj vrt in svojega pujska. Preveč so povezani z rudnikom pod njimi, da bi ga lahko zapustili. Tako jim tečejo jesenski dnevi na klopicah • pred hišami, dremajo na soncu ali pa se pogovarjajo. Spomini s pol sveta, Jci ga ■je vsak med njimi obre-iel. Mladi, ki jih le šc malo preliva na Dobrni, pa si žele v .1ova svetla stanovanja s kopalnicami. Borut Plavšak 77 Zarja jutranja je Jela rdeti in napovedovala sonce, da bi obsevalo žalostno deželo naših očetov. Zjutraj obsuje turška vojska na novo cerkveni tabor. Zadnje moči napenjajo kmetje, odbijajo Turke kakor ljudje, ki jih ne čaka d ni. *ega ko smrt. A pravega vodstva niso več imeli, kajti gospod - Mačerolca Je prišel ponoči nevernikom v roke. 78 Turki so se bili ko divji. Zlasti velik mlad janičar je tolkel kakor groša. Kamor je on prišel, razmaknile so se strahom vrste za zidom. Mnogi, ki so se mu postavili po robu, padli so zal!{i s krvjo. To je bil Jurij Kozjak. Markov sin, slovenski janičar. Revež ni vedel, da di”i’ lastno domovino, zoper lastne brate. 78 Kmalu jamejo kmetje omagovati. Mnogo jib je popadalo, nič več se niso dale vrzeli zamašiti. Prvi, ki je zid preskočil, bil je velikanski janičar. Ko Je enkrat ta bil na zidu in čez zid. napravil je s svojo težko roko pot pajdašem. Turki so bili v »redi med kristjani' ?—*--*> klanje, da sonce ni enakega videlo. 80 Turki niso prizanašali nikomur. Kakor volkovi davijo ovce sredi črede, tako so klali, bodli, sekali Turki v cerkvi. Kopice mrtvih so ležale po tleh. Kdor je bil star, slaboten, takega so brez milosti umorili. Velikanski janičar se je pomaknil nazaj, precej ko je minil boj z oboroženimi možmi. —■ Dolgo je trpelo mesarjenje. Kaj so delali v sevniski „Svobodi" v pretekli sezoni TSte^aj izkušenj za bedeče leto Čeprav je bilo pričakovati, da katerega upravni odbor je sodil, pravi strani. Bržkone bodo izbo sevniško delavsko-prosvetno da bo poslej bolje obiskovana kušnje v tej dejavnosti drago-društvo v minuli sezoni nekoli- Niso se ^zmotili V knjižnico pri- ceno napotilo odbornikom za se ko bolj zagrabilo za delo in nu- haja vsako nedeljo precej bral- stavo načrtov za prihodnje leto. dilo ljudem različne kulturno- cev in z ljubeznijo segajo po Sploh pc bodo izkušnje lansko-prosvetne in druge prireditve, čtivu. Zal imajo na policah še letnega delovanja prav gotovo so morali spet ugotoviti, da jim nekaj knjig, ki bi jih bilo treba pripomogle k boljši in temeljito v celoti ni uspelo. Uspelo je poslati med staro šaro. Toda tejši presoji pri letošnjem načrte tisto delo. v katerega so vlo- dokler ne bodo imeli zadostne tovanju. In ker je sevniška žili nemalo prizadevanja in Uu- izbire se bo treba pač zadovo- »Svoboda« razmeroma še mlada, da najaktivnejši amaterji. Ijiti s tistim, kar je trenutno na brez 'nekih večjih izkušenj, je Dramska družina je pozimi razpolago. pričakovati, da ho v letošnjem obetala mnogo več, kot je spra- Izobraževalno delo je ostalo letu le našla tisto pot, ki ji bo vila na oder. No, povedati je le pri načrtih. Ni bilo pravih v najbližji prihodnosti prinesla treba, da je imela vseskozi obi- ljudi, ki bi stvar zagrabili — - lico težav in se je ubadala z najrazličnejšimi problemi, ki seve niso prispevali k rasti te sekcije Družina je kljub težavam dala na oder nekaj del in s tem dokazala, da je zapreke ne bodo zadržale na njeni poti. Kaj več o problemih te družine pa bo itak nakazal občni zbor in upati je, da bodo člani na več uspehov V zagorskih „Svrb chh“ najprej: Utrditi obstoječe sekcije Čeprav še ni natanko znano, prizadeva režirati le kvalitetna kdaj bo članstvo obeh »Svobod« in sodobna dela. v Zagorju zborovalo in pregle- Upravni odbor topliške »Svo-zboru temeljito prerešetali vse dalo letošnje delovanje — brž- bode« ugotavlja, da bržkone ne tisto, kar je zaviralo še boljše kone bo to v prvi polovici okto- bo letos, niti prihodnje leto do-delo bTa — je že sedaj jasno da bil sposobnega pevovodjo za Poglejmo še mladinsko godbo bosta obe instituciji nekako mežki pevski zbor. Izhod iz za na pihala/ Godbeniki — že na- vskladili svoje bodoče delovanje, gate bo edino ta, da bo pevo-slov tako pove — so mladi Naj- Bržkone bo pred občnimi zbori vodkinja ženskega zbora prevze-več je vajencev dijakov in ne- široko posvetovanje pri svetu la še moškega. Pri tem pa bo kaj mladih delavcev. Radi igra- za kulturo in prosveto, kjer bo- nujno potrebno pevovodkinji jo in njiho>, učitelj vlaga ne- do izdelali nekak okvirni pro- pomagati in ji olajšati delo. primeren trud, da bi iz že do- gram za nekaj skupnih priredi- Že vsa zadnja leta — lahko bi cela dotrajanih glasbil privabil tev Ker si m mogoče misliti rekli odkar so osnovali »Svob i- še tisto, k a? lahko dajo. Da, neke večje proslave ali priredi- de« — zelo škripa povezava s glasbila! Nekateri menijo, da ~e tve, ne da bi sodelovali obe članstvom. Menda so vse tri za-škoda fantop za taka glasbila, »Svobodi«, je torej prav, da se gorske »Svobode« v teh letih saj si bodo pokvarili vse, kar 0ba upravna odbora temeljito obstoja organizirale le dva trt so se z velikim trudom ^naučili. pomenita o takih skupnih na- članske sestanke. To pomeni, da Pravijo, da so njihova glasbila stopih članstvo ni bilo niti obveščeno, prišla v Sevnico f vseh vetrov Za 200. Ie(nico Linhartovega kakšne načrte pripravljajo nji-m le redka so še uporabna. Za- rojstva bosta n pr. m0rali obe kova društva. Seveda so tega radi tega niti ni čudno, če god- , nrinrariti omaram In krivi tudi nekateri objektivni beniki želijo trenutno le-to, da Zkotudi la nekatere druge več- Vojavi. Največ seveda poman-bi prihodnje leto dobili če že «e kulturne dogodke kanje ustr.eznih prostorov, kjer ne nova pa vsaj taka glasbi- ' bi lahko člani takole ob večerih la, da bi lahko nadaljevali z Na drugi strani je jasno, da podebatirali in se pomenili o učenjbn in seve na nastopih bosta obe društvi skušali letos vsem> kar jih zanima. Vse kaže pokazali svoje znanje, še bolj utrditi svoje društvene bo f0 kljub temu, da ni na Že lam smo pisali, da je sekcije. To velja najbolj za pev- razpaiago primernih prostorov, mestno knjižnico prevzela »Svo- ska zbora topliške »Svobode« in najvažnejša naloga obeh zagor-boda« in jo prenesla v novo dramsko družino »Svobode /« skih društev. Če jim bo uspeli] urejene prostore sindikalne po- Hkrati pa v zagorskem društvu tucjj v sedanje skromne in tesne družnice v podjetju »Jugotanin«. že nekoliko ro: mišljajo o usta- prcstore privabiti članstvo in v Tamkaj so delavci uredili tudi novitvi mladinskega odra, kajti nevezanem razgovoru prereše-dvoranico in tu se razvija ce- tega mnogi ljubitelji odrske vse nejasne zadeve, potem lotno kulturno-prosvetno živije- umetnosti v Zagorju močno po- bosta obe društvi tako rekoč nje sevniške »Svobode«. Pre- grešajo. Vprašanje pa je, kdo prebm ied, in stiki med člani vzem knjižnice je pokazal pra- bo oder vodil, kajti en sam re- b0rio vsekakor koristili tudi vilnost odločitve sevniškega de- ži ser v tem društvu vsega ne a; Jnim članom lavskega prosvetnega društva, bo zmogel, ker je znano, da si q tem> da obe društvi niti letos ne bosta prišli na zeleno vejico kar se tiče prostorov, ni treba ponavljati. Poanta je: na razpolago ena sama docela premajhna dvoranica, ki bo morala v bodočih mesecih sprejemati vse Zagorjane Kako pa bo s plačilom dvorane, je tudi že jasno. Za vsako predstavo toliko in toliko tisočakov... (v> Nekaj zanimivih števi k o čians vu uro svetirh $ruš*ev v Trbov ah V štirih DPD »Svoboda« v Trbovljah deluje skupno 1339 članov, od tega 776 delavcev in 243 uslužbencev kar pomeni, da je le 320 ostalega članstva (gospodinj, dijakov itd.). V dveh prosvetnih društvih na vasi pa deluje 83 članov, od tega 41 delavcev in 10 uslužbencev Gornje številke nam torej povedo, da je 1070 članov sindikatov zaposleno na kulturnem področju ali pa šestina članov ZSJ, kar pomeni, da bo treba storiti še marsikaj za razširitev delovnega področja naših prosvetnih organizacij. A. K. $e z večjim poletom v novo sezono Vse pr prave s<> že v leku Občuj zbor kulturnih sekcij v septembru — Občni zbor DPD »Svoboda n« v Trbovljah bo v prvih dneh oktobra — Težave pri godbi na pihala — Predviden je igralski tečaj — Verjetno bodo tudi v prihodnji sezoni pr pravili novo opereto. Nova sezona kulturnega dela je pred nami. V DPD »Svobodah« in ostalih kulturnih društvih se po večini že pripravljajo na novo sezono. Tako so o pripravah in bodočem kulturnem programu v sezoni 1956Č57 razpravljali tudi na zadnji seji upravnega odbora »Svobode II« v Trbovljah. Prav lep delovni načrt si je zadala gledališka sekcija tega društva, ki pri. pravlja dramo M-ška Kranjca »Pot do zločina«, v načrtu je nadalje uprizoritev »Neupravičene ure« od Vitomila Zupanca, »Steklena menažerija«, »Prišli so pred naše mesto« ter Prisle,-yevo »Naše mesto«. Gledališka sekcija društva ima trenutno na razpolago tri režiserje, primanjkuje ji pa moških igralcev. Zato je sekcija predlagala, da bi v novi sezoni pričeli z igralskim tečajem in tako pritegnili k delu nove igralske moči. Poleg teh petih gledaliških premier bo dramska sekcija sodelovala tudi pri prosvetnih večerih društva, katerih vsebina in nač:n izvedbe bo nekoliko spremenjen. Pevska sekcija ima v načrtu verjetno še v tej sezoni prireditev samostojnega koncerta, tokrat samih slovenskih sk iate'.;ev in sicer pesmi, napisanih v letih od 1830 do 1900. Torej koncert starih slovenskih pesmi. V načrtu je tudi nova opereta, prav tako pa bodo tudi pevci sodelovali na vseh prosvetnih večerih. Tudi tamburaši društva, ki so svoje vrste pomladili, bodo dali v bližnji sezoni samostojen koncert. Vendar ima ta odsek vel ike težave z notnim materialom. Največ preglavic pa dela društvu godba na pihala, v kateri je treba malo več reda in discipline. Do 20. septembra bodo vse sekcije društva izvedle občne zbore, občni zbor društva pa bo najkasneje do 10. oktobra t. L ANICAH AClSAl PRlRf D,L- FRANE K | sbatkovič DcK eta SG UČG 0b začetku novega šolskega leta v Zasavju šivan a Nekaj sto učencev in dijakov več V Sevnici je že dlje časa Singerjev tečaj, ki ga obiskuje 60 deklet in žena Tečaj je že drugi in ga bodo verjetno zaključili konec septembra. V Sevnici so pred meseci začeli s Singerjevim tečajem, kjer se dekleta in žene uče šivanja in krojenja. Čeprav poletni meseci niso kdo ve kaj ugodni za tako izobraževanje, je vendarle zamisel o tečaju privabila mnogo deklet, ki so si želele podobnega znanja. Tako se je tečaj začel ih takoj se je vpisalo vanj približno 80 deklet in žena. Po trimesečnem delu in učenju so tečaj zaključili in pred dvema mesecema začeli z nadaljevalnim. Tudi tega obiskuje 60 deklet, konec septembra pa ga nameravajo zaključiti. Povedati je treba, da vodi tečaj priznana strokovnjakinja ki si zelo prizadeva, da bi dekleta dobila na tečajih kar največ potrebnega znanja. In kei se dekleta in žene rade učijo so nekatere že predlagale, naj bi podoben tečaj ustanovili še v jeseni Tečaj je že sedaj obiskovalo mnogo zaposlenih deklet, pa tudi gospodinje so ga rade obiskovale. Jv) • „Deio in varnost štev 5 Izšla je 5. številka strokovnega lista »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje dela in varnost: pri delu LRS v Ljubljani. To je prvi in edini list v državi, ki obravnava pereča vprašanja zvšanja produktivnosti in varčnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, probleme pravilne, znanstveno utemeljerfe organ -zarije dela. vzgojna vprašanja kadrov v gospodarstvu in probleme zdravstvene in tehnične zaščite pri delu. Peta številka tega časnika prinaša naslednje članke: Franjo Aleš: »V-šja produktivnost z ustrezno organizacijo dela«, inž. Ervin Perne: »Delavec ih časovne študije«, prof. Ivan Bertoncelj: »O metodi praktične izobrazbe vod lneea kadra ^ v proizvodnji«, inž. S. Pirc: »Kdaj lestev, kdaj stopnice?«, inž. Lu-dovik Kavs: »Dvigalo naj ne bo giljotina v gradbeništvu«. Navodila za registracijo osebnih zaščitnih sredstev in varnostnih naprav ter registracijo proizvajalcev in prodajalcev teh sredstev. Inž. Boris Gostiša: »Pri-rodni brusi in umetni brus lni koluti«. Na časnik še posebej opozarjamo vsa industrijska podjetja, gospodarske organizacije in strokovnjake. Prejšnji teden so se spet na stežaj odprla vrata naših šol in mladež je po dvomesečnih počitnicah spetzasedlg šolske klopi- Obiskali smo nekatere šole in malone povsod so nam povedali, da bo v letošnjem šolskem letu »p večin st’ska za prostore kot so sicer vedeli za velike težave in izdatke svojih šol, žal so morali ponekod predlagane proračune znatno skrčiti, kajti le tako so lahko dali vsaki šoli, kar jim pripada pa čeprav znatno manj, kot so vodstva šol pričakovala. Sočasno z začetkom šolskega pouka se začenja spet delovanje Čas počitnic je pri kraju. Naši mladi pa se bodo še dolgo spominjali zlate prostosti lani. To je seveda razumljivo, saj šolskih odborov. Kmalu se bodo se je vpisalo v osnovne šole in sestali in razpravljali o najbolj nižje gimnazije znatno več perečih vprašanjih. Vse kaže, učencev in dijakov, kot pa je zapustilo šolske klopi. Danes je že v Soli... l Malone v vsaki šoli zgornjega dela okraja, zlasti v industrijskih krajih so morali letos že v osnovnih šolah uvesti več vzporednih razredov kot lani. To seveda nalaga šolnikom več dela in skrbi, kako mladim glavam kljub številčnosti in stiski za prostor vliti isto znanje, kot na bi bilo v razredih normalno število učencev. V zgornjem Hrastniku tudi letos niso povsem dogradili, oziroma urediti nove osnovne šole. Ni sredstev. Pa tudi s proračuni za materialne izdatke bo letos tesna. Občinski ljudski odbori da bodo morali še tudi letos večidel svojih sestankov posvetiti materialnim vprašanjem šol. Sicer je to prati, vendar bi bilo dobro, če bi na podlagi lanskoletnih izkušenj resnično dokazali svojo zavzetost za rešitev vseh tistih vprašanj, ki jih morajo še rešiti. Šolskim svetom se letos še bolj kot lani nalaga dolžnost, da ponovno razmotrijo predlagano šolsko reformo in seznanijo z njenimi določili prav vse starše otrok. To bo seve dokaj težko delo, saj bodo morali tolmačiti staršem vse tisto, kar bo pomagalo osvetliti razvoj našega šolstva. Tudi vajenske in ostale šole so začele s poukom. Letos se je spet vpisalo v vajenske šole precej vajencev. Upati je, da bodo na teh šolah naši šolniki ponovno dokazali vso svojo prizadevnost za vzgojo tega naraščaja, saj dobro vedo, da nam primankuje šolanega in strokovno vsestransko sposobnega obrtniškega naraščaja. In še beseda o rudarsko - kovinarskih šolah. Vse kaže, da bodo tudi pri njih težave s prostori. To posebno velja za Zagorje, kjer internatski prostori že zdavnaj več ne ustrezajo svojemu namenu. No, uprava, šole meni, da bo kmalu lahko jela pripravljati načrte za nove šolske in internatske prostore. To še zategadelj, ker bo rudnik Zagorje sedanje šolske prostore kmalu potreboval za druge namene. (v) Trboveljska „Zarja" bo praznovala 25 let pevske dejavnosti Preteklo soboto popoldne je Imelo Pevsko društvo »Zarja« v Trbovljah svoj redni letni občni zbor v Domu »Svobode-Do-bma«. Občni zbor je vodil kot delovni predsednik tov. inženir Ivančič. Zborovanja društva se je ude. ležilo. poleg aktivnih pevcev precej podpornih članov, zastopnikov raznh drugih društev jn organizacij ter ostalih gostov. Med udeleženci je bil tudi soustanovitelj društva in prvj predsednik »Zarje« tov. Franc Šmit. DPD »Svobodo-Center«, v katerem deluje moški pevski zbor »Zarja« kot sekcija, je zastopal tajnik tov. Tine Korim-šek. Prav tako se ie občnega zbora »Zarje« udeležil znani trboveljski glasbeni strokovnjak tov. Oskar Moll. Iz poročil predsednika »Zarje« tov. Kneza in tajnika tov. Željka Lubija smo povzeli, da / je bilo društvo v preteklem poslovnem letu aktivno, tako glede samostojnih nastopov kakor s sodelovanjem pri raznih drugih prireditvah in slovesnostih. Tajnik ie v svojem poročilu tudi seznanil navzoče, da je bil , v društvu sestavljen posebni pripravljalni odbor za proslavo 25-letnice obstoja moškega pevskega zbora »Zarja«, ki bo predvideno 15. in 16. decembra t. L v prostorih novega Delavskega doma v Trbovljah. Društvo ima 54 aktivnih in 111 podpornih članov. Se danes delujejo v pevskem zfcoru številni pevci, ki so bili pred 25 leti soustanovitelji društva, sicer pa je ta pevski zbor v zadnjem času pritegnil v svoje vrst« lepo število mlajših pevcev in s tem pomladil svoj zbor. V razpravi, ki je sledila poročilom vodilnih članov upravnega odbora drušva. niso dosti obravnavali aktualna vprašanja društva, štivilni diskutanti pa so razpravljali o pripravah in izvedbi praznovanja 25-letnice »Zarje«, ki naj bi bilo kar najbolj slovesno. S. G- Zbor zasavskih planincev na Libni (Nadaljevanje s 1, stremi} In hribe od Kumrovca preko Orlic. Bohorja, Lisce, Velikega Kozja, Kopitrhik.*, Kala, Mrzlice, Partizanskega vrha, Sv. Gore pa vse do najvišjega vrha dolenjskega gričevja — Kuma. Sklenili so, da bodo posamezna planinska društva na svojem področju označilo to pot z belo-rdečo barvo in s posebnim znamenjem j^Z«, ki bi naznanjal smer in ime poti. V kratkem bodo pričela društva označevati zasavsko transverzala, dieto pa bodo po sklepu zbora končali do konca meseca oktobra t. 1. Planinci, ki bodo prehodili zasavsko planinsko pot do Kumrovca pa do Kuma, bodo prejeli spominsko značko, katere osnutek bo izdelal akademski kipar Vladimir Stovičefc. Za to pot se zanimajo tudi hrvatski planinci, ki želijo, da bi se pozneje povezala še j. njihovimi kraji. Tako bi tedaj podaljšali planinsko pot s Kuma preko Gorjancev do Samobora. Obenem bi bila zasavska planinska pot zvezana do Kumrovca iz Hrvatske. Zasavske planine in njih postojanke so v ponos našim planincem, Zal pa se ugotavlja, da vse premalo poudarjamo njihovo lepoto. Po železniških postajah vidimo mnogo lepih planinskih slik z Gorenjske, pozabljamo pa na naše planine, katerih lepota bi bila lahko prav tako v okras na takih ta podobnih krajih, hkrati pa v spodbudo ljubiteljem topih planin, da b( sl jih ogledali. Ker se za naše planifte zelo zanimajo Hrvatje, hi bilo prav, da bi jih imeli le. NjihoVa želja je, da bi nav®- da bo lep del zasavske planin-zali dobre stike tudi z ostalima ske poti označil sam. ' planinskimi društvi, zlasti pa z revirčani. S tem se tudi utrjuje bratstvo ta enotnost naših na- Na zboru je bilo okrog osemdeset planincev. Najbolj so tali zastopana planinci iz Zagor- rodov, spoznavajo običaji ta le- ^ in Hrastnika, ki so pripeljali pote naše domovine. V kratkem bodo imeli tudi v Zagrebu planinski Zbor, kjer bo tov. Vuk-san poročal ~o sklepih zasavskih planincev ter predlagal zboru, da povežejo zaaavslko planinsko pot s hrvatskimi planinami ZBORA SO SE OBELEŽILI TUDI STARI VETERANI Na Libni je bila zelo pisana druščina. Na zelenem travniku so ®e udobno namestili pionirji in pionirke, katerim so dedali družbo stari planinci Med njimi sta bila tudi stara veterana Jurko ta Šetinc, ki sta dala zboru koristne napotke. Vitko Jurko, Id živi v Marnem pri Dolu pri Hrastniku in bo v kratkem praznoval 70-letnioo, je star in izkušen planinec. Iz razprave je razvidno, da pozna v Zasavju vsak grič in vsako pot Navzlic svojim letom še redno obiskuje naše planine, saj jo je po zboru mahnil na Bizeljsko in od tam preko Bohorja ta Lisce nazaj na Marno pri Dolu. Zavezal se je, s seboj planince — pionirje. Ostala društva so bila bolj slabo zastopana, medtem ko planincev iz Radeč in Sevnice sploh ni bilo. Po končanem zboru So si planinci ogledali keltska grobišča. O zgodovini Libne in okolice je seznanjali planince tov. Lavrenčič in jim odgovarjal na številna vprašanja. Zbor zasavskih planincev na Libni je dobro uspel. Na njem so sprejeli realne zaključke in sklepe, katere bodo v kratkem izpolnili. Z zasavsko planinsko potjo bodo dvignili' planinstvo v Zasavju in nudili bližnjim in daljnjim planincem užitek, ko bodo hodili po tej poti in spoznali lepe planine v trboveljskem okraju. Na zboru s© ugotovili, da ta bito potrebno večje razumevanje za planinstvo od odgovornih političnih organizacij. Tako so ugotovili, da na zbor ni bilo zastopnika okrajnega odbora SZDL, ki bi lahko dal marsikatero pojasnilo. -a Šah v Trbovljah Kakor vsak mesec So člani šahovskega kluba ŠD »Rudarja« odigrali prejšnjo nedeljo klubski brzotumir za mesec september. Turnir so igrali dvokrožno. Z dvema točkama naskoka je zmagal drugokategor-nik mladi Hinko Jazbec. Izgubil je ‘ sam© eno partijo z Roglom, vse ostale pa dobil. Drugo mesto je prepričevalno zasedel Vili Rugel. Hnberšek je tokrat razočaral. Končni vrstni red: 1. Hinko Jazbec ml. 9 točk; 2. Vili Rugel 7 točk; 3. Hinko Jazbec st. 4,5 točke; 4. Robert Frece 3,5 točke; 5. — 6. Ludovik Opres-nik ta Ivo Hribovšek po 3 točke itd. • (n) Prve točke — prva razočaranja Celjsko-mariborska nogometna liga Rudar—Tekstilac (Oroslav je) 2:0 (1:0) Veliko število gledalcev je metrovki sta dokaz, da prisostvovalo začetku tekmova- ‘ ~ nja v področni ligi. »Rudar« je imel na svojem stadionu v gosteh »Tekstilca« iz Oroslavja. Četudi so bili gostje slabši nasprotniki, ni »Rudar« pokazal dobre igre. Napad je bil vse napadalci »Rudarja« slabo merijo. Gole za domače sta dosegla Lamovšek in Ameršek. Sodnik Božičev je sodil sicer dobro, toda priznal ni »Rudarju« enega gola, ki je bil dosežen regularno. Tudi stranski sodni- i Marihcrsko-varaždinska l iga Neuspeh Brežičanov v Ravnah Brežiški nogometni klub, preveč neodločen pred golom ki niso posebno dobro opravili in tudi dve zastreljani enajst- svoje naloge. V nedeljo bo moštvo »Rudar- Ocenfevaire vožire ADM v Vidum-Krškem tekmuje v mariborsko-celjski nogometni ligi, je svojo prvo \ -___________________________ Športni dan zagorskih invalidov Že dalj časa opažamo)" da so člani Zveze vojaških vojnih invalidov- Zagorje-Center zelo delavni. Da bi pridobili denarna sredstva za najnujnejše potrebe, so preteklo nedeljo priredili na stadionu zagorskega »Proletarca« Invalidski športni dan. . Popoldne se je okoli 500 ljudi zbralo na stadionu. Nastopili sta moštvi invalidov iz Trbovelj in Zagorja. Po pozdravu in po izjavi tekmo zaključil z 2 izgubljenima točkama. Fužinar iz Raven je premagal Brežičane kar s 3:0. Upajmo, da bo NK Brežice v nadaljnjih tekmah zaigral boljše kot v prvi. Velik poraz v Mariboru ja« igralo v Murski Soboti. Bratstvo uspešno proti velenjskemu Rudarju Hrast niško »Bratstvo« j« svojo prvo tekmo v mariborsko-celjski nogometni ligi uspešno odigralo. »Rudar« iz Velenja i* moral to pot kloniti na igrišču Košarkarji so preteklo soboto z» Savo in to kar z 2:4. gostovali v Mariboru in doži- , veli tamkaj zelo občuten poraz. ZKl\ Celje : KK ProletaPBC Maribor je premagal Rudarja čl O.om kar z 209:47 koši, kar je 162 ko- ( 13.ZUJ šev razlike. • Prejšnjo nedeljo sta v Celju Prejšnji teden je premagal odigrala prvenstveno košarkar-Rudarja tudi mariborski Bra- sko tekmo vzhodne lige zagarnik, in to z 98:33 (38:8). Ženska ski »Proletarec« m ŽKK »Ce-ekipa Rudarja pa je igrala z JJe«. To je bila prva tetama za žensko vrsto Maribora in izgu- točke. To srečanje je bilo nam. bila s 35:23 (28:6). reč odločilno,, kdo se bo uvrstil -.... . "f če^to oziroma pet mesto. Pr- vi polčas se j6 končal v korist menjavi šopkov se je tekma čelnih Roherfreida je prepove- rriso^poslal?’ na"igrišče f* »^mrtkim, prebiralcem že starejših invalidov, kot so to tega mesta,- dostop na obalo bltz-na tri prvi ta naj bolj i Sine Kužnik, ki storili Zagorjani, sicer bi bila njega jezera oziroma v kopali-Veliki je prevozil vse tri proge brez tekma veliko bolj zanimiva. Na šie, da se ne bi pokvarili, gleda- Prejšnjo nedeljo je Avto-moto pri motorjih 500 ccm dosegel društvo v Vidmu-Krškem iz- prvo mesto tov. Ivči Vanič. vedlo ocenjevalne vožnje. Pr o- V skupnem plasmaju je bil ga je bila razdeljena ------,—j—----------------- — etape, ta sicer: Krško — ,------— --- --- . .. - , -----------------------, --- toviščairsJd kraji, kakor n. pr. Trn — Raiča, Raka — Brege ta kazenske točke. Start in cilj sta splošno zadovoljstvo igralcev ln ^uris(fcinje v bikini kopalnih Cateške Toplice, več zasavskih Brege — Krško. Zadnja etapa je bila pred sedežem Občinskega se je tekma končala blcfc časopisi so pa _1—4—1-1---------- »-11- 1-----------------1— —— ----------*-• ljudskega odbora Videm-Krško, 3:3 (1:1) im: • DA NE BO GREHA — Na- gostov, ta mislili smo, da bodo & v drugem polčasu 40-toTl 9^291 “M teku SK* ^ UStre*a P°~ planinskih motivov. 4bdno tesnejša povezava MED SLOVENSKIMI IN HRVATSKIMI PLANINCI Na zboru je govoril tudi predsednik Planinskega društva Podsused, tov. Vuksan. Poudaril je. da se Člani njihovega društva kakor tudi sosednih društev živo zanimajo za to piarttosko transverzalo. Ker radi obiskujejo naše planine, so se že tesno povezah s Planinskim društvom Videm-Krško. Rešitev nagradne uganke iz 36. številke Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz 36. številke našega lista se glasi (vodoravno in navpično): svet, vime, Emil, tele. Žreb je prisodil prvo nagrado Ea rešitev magičnega kvadrata Hildi KOKALJ, učenki I. razreda nižje gimnazije, pošta Zagorje oh Savi, Kotodvorska c. 6, drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Ernest JAZBIN-SEK, učenec 5. razreda osnovne šole, pošta Zabukovje nad Sevnico. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti. Vsem ostalim marljivim pionirjem ta pionirkam za poslane rešitve ta pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Nova nagradna uganka za naše pionirje Besede (vodoravno ta navpično): 1. zver, 2. domača žival, 3. Vrtna vrata, 4. snopič žitnih zrn. 12 3 4 bila terenska, zato so vozači morali voziti preko polj ta travnikov. Te vožnje se je udeležilo 18 vozačev, članov AMD .Videm-Krško, ki so bili razdeljeni v 3 kategorije z motorji po 125, 250 in 500 ccm. * Prvo mesto med vozači z motorjem 125 ccnj je zasedel tov. Sine Kužnik, pri vozačih z motorjem 250 ccm je bil prvi tov. Franci Dolinšek, medtem ko je kjer se je zbralo precej ljubiteljev motorizma. Ob zaključku so izvedli motoristi še spretnostne vožnje z zaviranjem na črti, vožnjo po deski, polževo dirko itd. Vse te umetnije na motorjih so domačini spremljali z zanimanjem. Prvi trije vozači v posameznih kategorijah so prejeli od AMD Videm-Krško denarne nagrade. PRIJATELJSKA TEKMA — MLADINCI Rudar (Hrastnik) : Svoboda (Trbovlje) 2:1 vzdignili velik prah nad tem ukrepom in strokovnjaško ugotovili , da je ta prepoved maslo — načelnikove žene... Plavalci »Rudaria"uspešni prot? "Prešernu" iz Rado vilice Prejšnjo soboto je bil v kopališču v Trbovljah plavalni dvoboj med ekipo PK »Prešeren« iz Radovljice in »Rudarjem«. Zmagala je domača ekipa z eno točko razlike. V posameznih tekmah so bili doseženi sledeči rezultati: Cravol 400 m: 1, Jože Zelenšek (Rudar) 5:34,1; 2. Lojze Cilenšek (Prešeren) 5:44,9. — 100 metrov hrbtno — ženske: I. Manca Kočar (R) 1:35,6; 2. Stoika. Koritnik (R) 1:42,6. — 100 m metuljček' — moški: 1. Jože Pikelj (P) 1:26,6; 2. Franci Amon (R) 1:27,8. — 100 m prsno — ženske: 1. Janja Kacjan (P) 1:39,1; 2. Slavi Irt (R) 1:45,6. Cravol 100 m — moški: 1. Franci Letnik (R) 1:10,0; 2. Anže Bole (P) 1:13,4. — 200 m prsno — moški: 1. Jože Pikelj (P) 3:09,0; 2. Jože Hauck (R) 3:11,8. —Crawl 100 m — ženske: 1. Spela Čebulj (P) 1:24,3. 2. Dara Mladenovič (P) 1:25,2; 3. Manca Kočar (R) 1:37,3. — 100 m hrbtno — moški: 1. Jože Zelenšek (R) 1:23,4; 2, Miha Turk (R) 1:26,9. — 50 m metuljček — ženske: 1. Spela Čebulj (P) 0:44,8; 2. Slavi Irt (R) 0:46,6. — 4 X 100 m mešano — moški: 1. Rudar 5:29,4. — 4 X 50 m mešano — ženske: 1. Prešeren 2:55,0. Vaterpolo tekma se je končala z zmago Rudarja s 7:1. mm St*! f~ • . V..-. Kopalni bazen na Izlakah Usnjar (Šoštanj): Svoboda (Trbovlje) 1:4 (1:1) Preteklo nedeljo se je pričelo nogometno prvenstvo tudi v mariborsko-celjski nogometni ligi. Predstavnik, te lige je NK »Svoboda« iz Trbovelj, ki je igral svoje prvo srečanje v Šoštanju pred 1000 gledalci, ki so upali na zgnago .domačih. Ti so se na to dobro pripravili pod vodstvom trenerja Žmare iz V drugem delu igre pa j« prevzelo pobudo gostujoče moštvo, ki je začelo z lepo, nizko igro osvajati teren. Da je bil ta način dober, se je izkazalo že v prvih minutah, ko je Molnar z neubranljivim strelom zvišal rezultat za svoje moštvo, nato pa so sledili še ostali goli gostov. Ves drugi polčas je Volno opozorilo kinoobiskouaiiGm Na mnoge želje obiskovalcev kina Trbovlje II., predvsem tistih iz centra ta oddaljenejših kolonij, ki so jim dosedanje ure predvajanja nekoliko prepozne, sporočamo, da se bodo vse predstave od 17. t. m. predvajale eno uro prej, t. j. ob delavnikih ob 17. In 19. uri, ob ne- prilike NOVOPOROCENCEV« deljah pa ob 15., 17. ta 19. uri. »REVOLVERAS«, amer. barvni film, »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV«, amer. barvni film. Kino »Svoboda« Trbovlje n. ★ KINO »SVOBODA-OOBRNA« v Trbovljah: od 14. do 17. sept. amer. krim. film »SLED V LUKI«; od 18. do 20. sept. danski film »ŠE NI PREPOZNO«; od 21. do 24. sept. ital. film »NE- Zagreba. Da so se vestno pri- bila igra v rokah nogometne pravljali, je-bilo opaziti že takoj v začetku igre, ko so diktirali silovit tempo vse do konca prvega polčasa. V tem je imel vratar »Svobode« dosti opravka ta je uspešno rešil nekaj že brezupnih situacij. To pa ie bilo tudi vse. kar so pokazali do. nvačtai. enajstorice »Svobode«, domačinom pa je zmanjkalo kondicije. Za »Svobodo« sta bila uspešna Molnar ta Mrežar po dvakrat. Igre je sodil prav dobro Heta. ztager iz Celja. Od tega dne dalje se delno zvišajo tudi cene prostorom, ki bodo znašale v parterju od 30 do 40 ta na balkonu 50 dinarjev. Tudi v bodoče bomo v kinu __________________________ Trbovlje II predvajali samo LJAJ PRVI«; od 21. do 24. sep- (v gl. vlogi Gina Lolobrigida). KINO »SVOBODA — TRBOVLJE n« bo predvajal 15. ta 16. septembra amer. barvni film »ČRNI LABOD«; od 17. do 19. septembra amer. film »STRE- Še en uspeh krških boksarj'ev Črke; AA. EE, LLLL, OO, sss, V. Rešitev magičnega kvadrata taun prinesite ali pa pošljite po R°žti do nedelje, 23. septembra opoldne. Za rešitev imamo pripravljeni dve knjižni nagradi odločitvi žreba. Pri odgovoru ne pozabite na-poleg svojega imena ta Priimka razrfed šole, lpi jo ot>-|®Ojjetc, nadalje pošto ta kraj, kjer ste doma. , Uredništvo Preteklo soboto so člani boksarskega kluba »Celuloze« iz Vidma-Krškega gostovali v Čakovcu, kjer So imeli povratno tekmo. Pred približno 500 gledalci so krški boksarji pokazali ovoje sposobnosti. Zmagali so v mečih z rezultatom 13:3, medtem ko je bil končni uspeh za »Celulozo« 17:3. Domačini so bili presenečeni nad odločnostjo ta uspehom gostov. Pričakovali so, da bo domače moštvo »Mladost« porazilo nasprotnike. Tudi Celulozarji niso računali na zmago. Želeli so le. da bi odšli iz Čakovca z neodločenim uspehom. Da pa je njihov nastop uspel, je predvsem zasluga rednega ta marljivega treninga v zadnjem času. Najboljše so se izkazali Markovič, Lapuh, Arh, Akster, Pi-gac in Plaveč. Od vseh srečanj so boksarji »Celuloze« izgubili le eno, eno pa je poteklo neodločeno. V kratkem bodo zanimive boksarske prireditve v Vidmu-Krškem, ko bodo tamkaj gostovali boksarji »Železničarja« ta »Odreda« iz Ljubljane. , premierni spored najboljših, povečini barvnih filmov, obenem z dodatkom »Filmske novosti«, ki prinašajo najnovejše vesti iz države, inozemstva in športne dogodke zadnjih dni. Predvajali bomo: od 15. do 16. sept. ameriški barvni film »ČRNI LABOD«; tembra domači film »HANKA«. »PARTIZAN« SEVNICA predvaja 15. ta 16. septembra jug. film »MILIJONI NA OTOKU«; 22. ta 23. sept. amer. film »NEPOROČENI poroCenci.« KINO BREŽICE predvaja od 14. do 16. sept. amer. film od 17. do 19. sept. ameriški »TARZANOVA PRIJATELJI-film »STRELJAJ PRVI,«; CA«; 18. sept. češki barvni’ film od 21. do 24. sept. domači film »POT V PREDZGODOVINO«; »HANKA«. 19. ta 20. sept. amer. kavbojski Za tem pa sledi ta-Ie spored: film »V SKALAH COLORA-»POTNIKI S SPLENDIDA«, DA«; od 21. do 23. sept. amer. domači film, film »TARZAN BRANI DŽUN- »SEJN«, amer. barvni film, GI.O« »DIVJI VETER« (Povest o črnem zlatu), amer. barvni film, KINO BRESTANICA pred-»ROBERTA«, amer. zabavno- vaja od 14. do 16. sept. tadij-glasbeni film, ski barvni fihn »MANGALA« — »TARZAN BRANI DŽUNGLO«, HCl INDIJE«; 19. ta 20. sept. »SESTRI«, amer. barvni film, jug.-nemški film »SOTESKA«; »OPROSTI MI«, Ital. film, ojl 21. do 23. sept. madžarska »BOBNI PREKO REKE«, barvna komedija »LILIOMFI«. amer. barvni film,, iudgov rdgovc rdgo rdgo rdgrd Kladivar : Proletarec 6:1 (3:0) V prvem kolu maribonsko-varaždinske lige sta se preteklo nedeljo v Celju srečala »Proletarec« iz Zagorja in domači »Kladivar«. Gostje so takoj pri-, čeh z nezanesljivo igro ta »Kladivar« je znal to izkoristiti. • Po oddihu je »Kladivar« v drugem delu igre prednost še povečal. Častni gol za Zagorjane je dal Ogrinc. OBVESTILO Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje — obvešča vse koristnike javne ceste II. reda štev. 328, da se bo ta cesta zaprla na odseku Zidani most— Hrastnik zaradi gradbenih del dne 10. septembra 1956 ob 6. uri zjutraj. Promet se preusmeri po okrajni cesti Smarjcta pri Rimskih Toplicah—Dol—Hrastnik in obratno. Zapora ceste II 328 traja do preklica. Uprava OBVESTILO Okrajna higienska postaja Trbovlje obvešča vse zdravstvene ustanove, matične urade, podjetja ta druge ustanove v občinah bivšega okraja Krško, da se po ukinitvi okrajne higienske postaje v Krškem, pošiljajo vsa statistična poročila, kakor tudi priglasitve nesreč pri delu ter druga tozadevna poročila, na Okrajno higiensko postajo v Trbovljah, ta ne več v Krško. Sef higienske postaje OBVESTILO Podjetje »Meso« v Trbovljah sporoča prebivalstvu Trbovelj, da bo od 15. septembra naprej prodajalo v bivši mesnici »Žer. ko« vsak dan sveže goveje meso po 170 din za kg. Uprava podjetja »MBSO« MALI OGLASI PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem in zemljo (1 ha), ali brez nje pri železniški postaji Libna. — Poizvedbe: Peter Kravos, Starovaška cesta 21, pošta Videm-Krško 3. PRODAM tristanovanjsko hišo na Ojstrem. — Marija Zajc, Trbovlje — Žabjek 18. PRODAM KOBILO, zelo predno, — Cerar, sodavičar, Trbovlje PONOVNO RAZGLAŠAM, da sem leta 195o našla aktovko pri Katarini. — Alojzija Žvanut, Trbovlje — Hohkrautova štev.. 7. NAŠEL SEM ROČNO URO na cesti Bevško. — Dobi se v upravi našega lista. HRUŠKE za prešanje ta vlaganje prodaja Goropevšck, Trbovlje, Klek 5. 7 DNI PO SVETU »ooo^^oooooooooooooooooo< Novi zapleti lomi no viharje — brez denarja Minuli teden po svetu je, kakor prejšnji, minil v znamenju sueške krize. Naserovi razgovori z odborom petih, ki ga je v Kairo poslalo 18 držav londonske konference, so bili le pojasnjevalnega pomena. Predsednik Naser je Menziesu in drugim članom odbora petih pojasnil umik francoskih enot' s svojega ozemlja. Podobne zahteve je ># Sezona viharjev, ki se začne ob koncu leta in v prvi polovici jeseni, je že na pragu. Iz leta v leto so iz do sedaj ne- pred nedavnim sprožila tudi ^£aniJ? raz5°gov viharji vse tuniška vlada in Francozom prav gotovo ni všeč, da jim tako izmikajo stolčke izpod nog. Francoska vlada pa je priložnost izrabila ter takoj proglasila, da bodo maroški ukrepi egiptovsko stališče do sueške za vrli priprave za proglasitev novega alžirskega statusa. Severnoafriška veriga je torej povezana in gospodu Molletu je ne bo lahko razvezati. Zlasti še, ko ima dovolj drugih skrbi... zadeve ter verjetno poudaril, da Egipt prekopa ne namerava vrniti bivšim tujim lastnikom, kar je sicer tudi razumljivo. Obenem je izrazil znova pripravljenost na pogajanja z vsemi prizadetimi državami, in to na treh temeljih: spoštovanju enakopravnosti, nevmeša vanju Na Cipru ni nič bolje. Francozi izkrcavajo svoje čete in uporniki so že streljali nanje. Sicer morda ne namenoma, močnejši in strašnejši. Škoda, ki so jo napravili leta 1954 in 1955, daleč prekaša tisto iz prejšnjih let. Zaradi tega je meseca julija 1955. leta Kongres ZDA dodelil Meteorološkemu biroju poleg rednih kreditov še 500.000 dolarjev. Toda tudi s to dotacijo manjka biroju še vedno dva in pdl milijona dolarjev, da bi lahko organiziral potrebno »izvidniško« in zaščitno službo. •@ Dodeljenih pol milijona dolarjev pa bo vendarle omogočilo lovcem na viharje, da se v večji meri okoristijo z radarji, «0' Nedavno je Meteorološki biro ZDA naročil 39 radarjev, katerih domet bo preko 250 milj. Toda nanje bodo morali čakati vse do konca 1958.'leta. Do tega časa pa se bodo morali lovci na viharje še naprej posluževati radarjev, namenjenih vojski, katerih domet pa je manjši za celih sto milj. 'O Za sedaj se z lovom na viharje dosega samo eno: odkriva se smer potovanja viharjev, in tako lahko dobe prebivalci ogroženih krajev zanesljive podatke o nevarnosti. Ko pa bodo meteorologi dobili nove radarje, upajo, da bodo do leta 1958 zbrali vsoto 3,800.000 dolarjev, kolikor bodo novi radarji vredni — bo nevarnost pred viharji znatno manjša. Prebi- v vprašanju egiptovske suvere- kajti, kdo bi jih ločil od Angle- s pomočjo katerih bodo sprem- valstvo bo imelo dovolj časa, da m n Mn Ani •< Ir! nn«i4n Xn w . t • _ 1 • i • I ■ • > . “ " nosti ter na načelu, ki zavrača vsakršno uporabo sile. Razumnega odgovora iz Zahoda za se. dai žal še ni dobil. Menzies se je vrnil v London ter tam poročal premieroma Molletu in Edenu, ki sta se sestala, da bi razpravljala o istem problemu. Vse kaže, da Velika Britanija vse bolj nagiba k rešitvi spora v okviru ZN. Debata v Spodnjem domu za sedaj še ni pokazala, če to namerava tudi storiti, drži pa, da se je britanska javnost dokaj ogrela za ta predlog. Pomembnejša je v zadnjih dneh vsekakor zahodna akcija, da bi ustanovili novo združenje koristnikov sueškega prekopa. Francoska vlada je predvčerajšnjim celo razpravljala o po- žev, pa vendar... Na nemir nem otoku vre in ciprska afera se vse bolj in bolj zapleta. Ma-karios pa sedi v pregnanstvu in čaka Edenu v sedanjem obdobju sueške krize prav gotovo ne bo prišlo na um, da bi ga povabil na pogajanja. Ciper je blizu Sueškega prekop« ... ljali nastajanje in potovanje teh rušilnih in strašnih vetrov. Radar je namreč doslej še najuspešnejši instrument meteorologov za dobivanje podatkov o gibanju vetrov. On je tako precizen, da odkrije v prilični oddaljenosti tudi običajen dež in sneg. Radio LfuMšana v lem tednu Poročila poslušajte vsak dan ob 5,05, 7.00. 13-Op. 15.00. 17.00 in 19.30 ra-difski dnevnik ob 22.10. oddajo ..Želeli Me — poslušajte" ob delavnikih ob 14.40 ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasveti in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12 30. „Naš jedirtifk" vsak de- __ __ lavnik ob 6.20. oddajo ..Dobro jutro, loža-ju ter nalogah podjetja, ka- dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) terega ustanavljanja so v Kairu pa «ak delavnik od 5.oo do 7.oo. imenovali »vojaška provokacija«. Menijo celo. da bi sestavili poseben konvoj ladij s piloti tega sumljivega združenja, ki bi naj potem poskusil pluti skozi Sueški prekop. Ako bi egiptpvske oblasti preprečile konvoju plov. bo, bi jih potem obdolžili, da so proti Carigrajski konvenciji iz leta J888, ki določa status v prekopu. Ne moremo se iznebiti vtisa, da takšen konvoj res ne bi predstavljal provokacije Zahoda. ki želi prikazati Egipt v napačni luči ter ga oblatiti pred svetovno javnostjo. Težišče • severnoafriškega dogajanja se je zadnje dni preneslo v Maroko, od koder so tam- 8.00 NH1ELJA. 16. SEPTEMBRA 6.00—1.00 Pisana vrsta domačih in napevov za prijetno nedeljsko 7.35 Operetna, in lalika glasba. Otroška predstava — Erich Kistter: Pikica in Tonček (radijska igra). 8.42 „Vsak eno" ... (revija narodnih pevcev, ansamblov, zborov in orkestrov, ki sode-luieio v našem radiu). 9.30 Se ponmite tovariši — Andrej Kovač: Ob 20 letnici tekstilne stavke v Kranju. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za hašo »as. 16.00 Reportaža z mednarodne nogometne tekme Madžarska športna poročila. 21. PONEDELJEK. 17. SEPTEMBRA 11.05 Radijska šola za srednjo stop njo: Dedkov fjgubljeni čas. 11.50 Za dom in žene. 12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Riharda Orla in Daniela Gruma. 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel r. v. Draga Lor-beka. 14.05 Radijska šola za višjo stop : Jugoslavija. 2100 tl. 15- Melodije m ritmi. kajšnje oblasti izgnale večje število pripadnikov francoskega kolonialističnega gibanja »Fran- teralure -J- Mirlcn Rniič: Kurlahi 16.20 coska prisotnost«. Slednji so namreč premeteno rovarili med berberskimi plemeni ter jih hoteli naščuvati proti sedanji vladi v Rabatu Maroška vlada je opravila na kratko: izgnala je hujskače, ki so dvignili velik vik in krik. Tudi pariški desničarji so se vznemirili, kajti maroška vlada zahteva razen tega Mrtvo mesto Na jugozahodnem delu Doj-ranskega jezera je , bilo nekoč mesto Dojran, ki je injelo 14.000 prebivalcev. To mesto je imelo lepe ulice. V njem je bilo živahno. Leta 1915 pa je moralo prebivalstvo zapustiti svoja stanovanja. Vojna je napravila svoje in od mesta so ostale le še ruševine. ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 13-35 Od »rtje do arije. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Naj. mlajši šolarčkl. pozdravljeni! 15.35 Koroške narodne pesmi poje vokalni trio-tet Anton Nehat. 16.00 Utrinki iz literature — Cvetko Zagorski: Tri zgodbe. 16.20 40 minut z našmii in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Domače aktualnost. 20.00 ..Četrtkov večer" domačih pesm; in napevov. PETEK. 21. SEPTEMBRA 11.05 Od melodijb do melodije. 14.30 malo preproste računice, pa bo-ristSina oddala. 15.35 Pole LfnbHaa- — , . . Turistična oddaja. 15.35 Poje LJnbljan ski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta 16.00 Utrinki iz literature — Dino Buz-zali: Vesoljni potopis. 18.00 Nove knjige. 18.50 Družinski pogovori. 20.00 Reportaža z mednarodnega seminarja mo derne glasbe v Darmstadtu — II. del. 20.30 Tedenski zuoanje-polittčnl pregled. SOBOTA. 2. SEPTEMBRA 11,05 Malo od včeraj In malo od danes. 11.45 Pionirski kotiček. 13.00 Opoldanski spored slovenskih naiu-nlh pesmi. 12.40 Igra Mariborski instrumen-t'.ni ansambel. 13.35 Pester spored priljubljenih arij. 14.30 Tedenski športni pregled. 16.20 Koncert po željah 18.00 Okno v svet: Suženjstvu pred ZN. 20.00 Veseli večer. DEVETLETNI mo videli! Po mnenju strokovnjakov govorimo okoli tretjino časa, ki ga prebijemo budni. To pomeni er.o tretjino od 16 ur, kar je nekoliko manj kot pet ur. Da pa bomo še strožji od strokovnjakov razdelimo ta čas na vsega tri in pol ure. Videli bomo: ako v minuti izgovorimo 150 besed — in za to ni potrebna nikakršna brzina govorjenja — pomeni, da v eni uri izgovorimo 9000 besed ali 31.000 v treh in pol urah. terature —>■ Mirko Božič: Kurlani. 16.20 V svetu opernih melodij. 18.00 Kronika iz naših mest. 18.45 Kulturni obzornik. TOREK. 18. SEPTEMBRA 8.00 Srbske, dalmatinske ln makedon ske narodne pesmi. 8.50 V veselem ritmu. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Ma njan Cerkovnik: Paiček-Malček). 13.35 Pester operni spored. 14.30 Za dom in žene. 15.35 Slovenske narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet in Bran ka Strgar, s spremljavo harmonike. 16.00 Utrinki iz literature — Andre Malrauz: Upanje. 18.00 športni tednik. 18.30 Slovenske narodne pesmi v priredbi Oskar ja Deva poje Mariborski komorni zbor P. v. Raika Sikoška. 18.50 Zunanje politični feljton: Pravda okrog Sueza. 20.30 Tedenski notranje-polltični pregled. SREDA, 19. SEPTEMBRA 11.35 Radijska šola za višjo stopajo: Aminbek (baškirska pravljica). 12.40 20 minut s Štirimi fanti.. 13.15 Iz operet, Umov in glasbenih revij. 14.05 Radijska sola za srednjo stopnjo: Dedkov izgub Ljeni čas (ponovitev). 16.00 Utrinki iz literature — Dve angleški zgodbi. 18.00 Reportaža. 18.45 Radijska univerza — dr. Branka Brkin: Cepljenje proti otroški ohromelosti. ZMAGOVALEC MONT BLANCA Najmlajši planinec, ki je do (4180 m) letos, 13. avgusta. Emi. sedaj uspel priti na vrh Mont Ho se je vzpenjal na Mont B'anc Blanca, ima vsega devet let. Ta v spremstvu svojega tičeta 'n podvig je napravil mali Italijan nekega profesionalnega alpske-Emilio Stefanelli, ki se je po- ga vodiča, vzpel na nafvtšjl vrh Evrope | V Jeseni Je najlepše v Portorožu Vroči poletni meseci so za nami. Veliko število delovnih ljudi, tudi iz našega okraja, je preživelo svoj letni dopust v raznih krajih naše domovine. Iz podatkov, ki smo jih dobili, pa jih je bilo zelo malo v Slovenskem Primorju. Uprave hotelov »Helios«, »Piran«, »Bristol« in »Istra« v Portorožu so se odločile, da nudijo našim delovnim ljudem v letošnji jeseni prijetne počitnice, in to po zelo znižanih cenah. V lepo, moderno urejenih hotelih so komfortno opremljene sobe z mrzlo in toplo vodo. Priznana domača kuhinja bo zadovoljila slehernega obiskovalca. V vseh hotelih so na opravi vse zaščitne mere. To pa bo vsekakor lep uspeh. TRIDESET TISOČ BESED NA DAN Alj ste že kdaj razmišljali o tem, koliko besed izgovori povprečno vsak izmed nas v enem dnevu. Seveda, vsi ne govorimo enako veliko. Med nami je veliko takih, ki so tx> prirodi preveč zgovorni, medtem ko drugi niso. Mnogi j>a so tudi primorani. da zaradi svojega poklica govore mnogo več kot drugi. To so na primer profesorji, učitelji, advokati, nekateri trgovci itd. Toda, če ne pripadate niti enemu teh poklicev, in če se štejete. da niste najbolj zgovorni, takrat se lahko reče, da izgovorite dnevno okoli 30.000 besed. Mogoče se vam bo zdelo to število previsoko. Po-služimo se Tudi Milenca in medo sta bila na morju, t naj večja potniška ladja »Jngosla vija« razpolago odlična vipavska in istrska vina, v zadnjem če« pa tudi dolenjška in bizeljs ka. Cene dnevnemu, penzionu so znižane in veljajo že od 600 dinarjev dalje. Vodstvo hotela »Helios« se je odločBo, da sprejema v oskrbo organizirane skupine sindikalnih podružnic dbtero-nih kolektivov, ustanov, kmetijskih zadrug in podobno. Sindikalnim izletom se nudi še poseben popast. Ne bi W5o napačno, če bi naši delovni ljudje sprejeli ponudbo, saj bi imeli delovni kolektivi zasavskega okraja tedaj zagotovljen v izkoriščen j e celoten hotel s približno 40 sobani. Pohitite to jesen v Portorož! Sedaj je seooraa grordja, ki se dobi po 30 do 40 dinarjev kg. Glede pojasnil se obrnite na vse poslovalnice »-Putufcae ali pa neposredno na Upravo hotela »Helios« v FtortorcA*. Sončna energija za domačo uporabo Scheveningen V naslednjih desetih letih ho sončna energija našla široko uporabo ▼ industriji in gospodinjstvu vročega Uzbekistana. Eksperimentalna heliotehnlčna baza Akademije znanosti ZSSR v Taškentu izdeluje in raziskuje različne sončne naprave. Zelo preprosta in praktična po svoji konstrukciji je kuhinja, v kateri se s pomočjo sončne toplote more pripraviti kosilo treh jedi. Sončno kuhinjo so že preizkusili in industrija bo začela s serijsko proizvodnjo. Ob preizkušnji je pokazal odlične rezultate tudi sončni kotel za segrevanje vode in helio tuš. Tudi te naprave bodo sedaj izdelovali za široko potrošnjo. Absolvent energetske fakultete Kiič Kata jev je opravil zanimive poskuse na eksperimentalni heliolehnični bazi. Končal Je diplomsko delo o raziskovanju sončne energije za pridobi-'• nnje nizkih temperatur. Del njegovega diplomskega dela je posvečen vprašanju izdelave sončnega hladilnika za gaapo- dinjstvo. Ta naprava ima, zelo preprosto konstrukcijo, je zelo ekonomična in bo naletela na veliko povpraševanje zlasti pri prebivalstvu srednjeazijskih republik, kjer imajo mnogo sončnih dni. Kdo ve, kam se je HUERTO LOPEZ V OBJEMU ZEŽŽAEG4 PE KCjt ROMAN 2jr Priredil Vlado Pečar »Ne govori tako. Pomisli, kaj bi počeli brez njega.« »Meni ne more pomagati, oslepel bom.« Komaj sem ga s si'lo dvignil od gomile. Poiskal sem polkovnika Loosa in ga prosil, naj ga vzame v svoj šotor, ker mu je potreben stalen nadzor. Obljubil je to storiti. Zjutraj je Ariosta zmanjkalo. Domislil sem se Alemanovega groba in se z velikim lovcem odpravil tja. Ariosto je ležal prek njega — mrtev. Potem sem izvedel, da mu je dr. Vega dajal zoper bolečine morfij. Najbrž si ga je sam injiciral in podlegel preveliki dozi Zagrebli smo ga poleg dr. Alemana. Zadeva mi ni hotela iz glave. Poiskal sem dr. Vego. »Zakaj si mu dal toliko morfija?« »Bil je na koncu s svojimi živci,« je odgovoril preprosto. »Ali veš, kaj ga je napotilo v smrt?« »Vem, Slepota.« »Koliko ampul morfija imaš še v. apoteki?« Dr. Vega se je nasmehnil. »Koliko?... Ce lahko preneseš resnico, ti jo povem: niti ene.« ' Njegova novica me je osupnila. Hotel sem vzrojiti. Potrošil je ves morfij za Ariosta, za nas pa ni ostalo ničesar. Tedaj pa je dr. Vega položil roko na moje rame in tiho dejal: »Lopez, stara sablja, . razumi me in poglej resniči v oči. Ariosto je bil slabič, bal sem se, da bi njegovo kričanje in stokanje zrahljalo živce tudi nam ostalim. Moral sem to storiti.« Pokimal sem — toda gorje nam, če bi se tako namerilo, da bi zboleli in čutili peklenske bolečine! Naša apoteka je bila domala prazna. Zgrozil sem se ob tej misli in prosil doktorja Vego, da o tem ne črhne nikomur besedice. »Prav to sem te hotel prositi mi pomolil roko. »Niti polkovniku Loosu?« »Niti njemu.« je odgovoril dr. Vega in Kar nas je bilo zdravih, smo se zvečer zbrali ob ognju, kjer je veliki lovec pripovedoval svoje dogodivščine. Indijancev se nismo bali, ker so nas pustili pri miru, odkar smo jih napadli z dinamitom in raketami. »S poglavarjem plemena Huinahi sva bila velika prijatelja,« je začel veliki lovec. »Njegovo pleme je bilo še dokaj miroljubno in ni napadalo belcev. Zato pa so bili v neprestani vojni s sosednjimi Kinaji. Nekoč smo lovili tapirje. Zasledovali smo jih ves dan. Medtem sta prišla v vas dva ubegla kaznjenca. Huinahi so ju prijazno sprejeli. Se istega dne so jih napadli Kinaji. Sredi borbe sta Portugalca zažgala kolibe. Vojščaki so začeli bežati v džunglo, kjer so jih čakali noži Kinajev. Vas je pogorela do tal. Kinaji so ugrabili vse žene, ki so ostale žive, in jih odvlekli s seboj. — Takrat smo se vrnili z lova. Poglavar je na pepelu svoje vasi prisegel, da bo v bodoče ubil vsakega tujca, najsi bo Indijanec ali belec. Samo mene je izvzel. Cez nekaj dni smo napadli Kinaje. Čeprav smo bili v manjšini, smo vdrli v vas. Huinahi so koprneli po maščevanju. Naposled so Ki-naji pobili večino, ujetnic in se umaknili v džunglo. Bilo nas je premalo, da bi jih obkolili in zato so mnogi ušli. Pleme Huinahi šteje danes samo še nekaj desetin ljudi. Mislim, da jih kmalu ne bo več.« • Veliki lovec je utihnil. Zastrmel se je v džunglo. »Divjake je šele beli človek pokvaril,« se je oglasil za nami lovec Olavo. > »Olavo ima prav,« je pritrdil Ortega. »Vendar ga ni beli človek naučil ljudožerstva,« je Ironično pripomnil dr. Vega. »To ne,« je dejal Olavo. »Ubiianja in ljudožerstva jih je naučila džungla, hudobije in sovraštva pa beli človek.« Pomol- čal je. Maohado je vrgel na ogenj dračje. Plamen je prwke-tajoč vzplapolal proti nebu in oblil naše obraze z rumeno svetlobo. »Ukujali ne počenjajo takih zločinov kot plemena ofc> Amazonki, Orinoku ali drugih obljudenih rfikah. Se sedaj vidim bledi obraz zločinca. Davno je od tega. Delal sem na neki haciendi blizu Tabatkige. S Pavlo sva zbirala prihranke, da se poročiva ln kupiva majhno posestvo. Končno je' napočil srečni dan. Z okrašenimi čolni smo se peljali po Amazonki • navzgor k tabatinškemu patru Lorenzu, da naju poroči. Toda Ta-batinge nisva uzrla. Sredi poti so nas napadli Indijanci neznanega plemena, ki so se priklatili iz džungle, vodil pa jih je belec. Dobro sem si ga zapomnil. Obkolili so nas s splovi in začeli pobijati. V vrvežu, ki jc nastal na reki, je skočil belec v moj čoln, zgrabil Pavlo in hotel z njo pobegniti na splav. V tesnem čolnu sva se spoprijela, dokler mi ni hud udarec vzel zavesti. Prebudila sta me voda in dušenje. Nedaleč vstran so Indijanci pobijali moje poslednje prijatelje. Začel sem plavati proti obali. Kljub onemoglosti, ki mi je težila ude, me je strah pred smrtjo držal na površju. .Sefior, nikar se na trudi. Bliža se ti krokodil!1 se je zakrohotal beli poglavar. Za menoj je plaval aligator. Napel sem vse moči in dosegel obalo. Na drugem bregu sem videl, kako je prek ramen visokega belca visel sveženj, kar naj bi bila moja nevesta Pavla. Pogoltnila jih je džungla. Vrnil sem se na haciendo. Bil sem priljubljen delovodja, zato so delavci sklenili, da bodo šli z menoj v džunglo. Toda ni bilo več potrebno. Amazonka je naplavila njeno golo truplo. Ob njem sem prisegel maščevanje. Toda delavci sedaj niso hoteli več z menoj. Poiskal sem ljudi, ki se ne bojijo džungle. Pridružil sem se pira,gozdnim lovcem-Petkrat sem se podal v džunglo ob gornjem toku, Amazonke, toda vselej zaman. O belem poglavarju ni bilo nobene sledi-Toda iskal ga bom, dokler ga ne najdem jli ne preminem sam-Prav tja zdaj gremo, v globino tiste dežele, kamor je izgini belec. Nihče ni še prodrl tf-k« .oi-v,«’-,, t-or-nt ne bo zaman.« *