I
Oar Write Ut Today
Advertising
are
REASONABLE____
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
2 NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (IitImI mMJ fta praznikov).
ZA J6 — NA LETO NAD 368 IZDAJ
Teleplione: CHclse* 3-1242
»Jilrrnl ma Strond (lan Matter September Zlat. IJHIH at the Post Office at New York. N- under Act of Congreaa of Alarrb 3rd. 1879.
No. 188. — Stev, 188.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 12, 1940- PONEDELJEK, 12. AVGUSTA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVII1
400 AEROPLANOV NAD ANGLIJO
We raj Nemčija
Na 300 milj dolgem obrežju se bije največja zračna bitka v zgodovini
Produkcija v polnem razmahu
Zaenkrat je mogoče na leto izdelat i 1 0 tisoč 800 letal. — Komisija za oboroževanje je podala ugodno poročilo o svojih dosedanjih uspehih.
•st« hi Anglija in , merili »»voje moči v največji zračni bitki v zgodovini. Velikanska borba se je pričela že zgo«laj zjutraj in je bila končana jtoziio «večer. l>a- ' lies zjutraj se je zopet pričela. j
Bitka >e bije nad 'JUO milj WiJliani s Knndseu, pro-dolgiui obrežjem, na vzhodu indukcijski vodja ,lamdno juku Anglije.,
Kot vedno, pa si jniročila o
izidu bitke nasprotujejo.
vonja nar»Nin<> o-
j hromibuc komisije, je rekel, »la
je zaenkrat mogeče »v Z«lruže-
. v. ... . . . . nili državah prodneirati 10 ti-Angiezi trdijo, da je bilo ob VIMl , , , . .	,
V , . . .. . • , . sov N>0 letal na leto ter da »veeer. ko le bila Jitka se v t	. • , .
.	..	.. i bo fpnliodiije leto
teku, izstreljenih M> ucmskiu :, .. ... •• lw. -
.	J	, ... [produkcija na 18 tixn
acroplanov, >ami pa «la so ti 11	.... . .	i
1	J Komisija je objavila podro-
I M k t kil P* liti II J » f Vsilili	] .. '
Vesti od vsepovsod
se
] ki veča I a letal.
\ Komunizem prepovedan v Švici
izgubili Jf» in da škoda ni velika.
{►ovxroeenia Ravno tako
.	... ... i Švicarska vlada je prepo bno }M»rorilo o svojih doseda ^^ y>n ko|miIlisti(,Ilo jn
pravijo Angleži, da sc njihove "f'	k« b,1;» anarhistično pro,mga»do. Pre-
izgube nikakor ne morejo	Zi,d0V0IJStV0tl, povedan«. je tudi širiti ideje
■Wi'jalimydftnilriwi aenčki-1 i.__afjem-	... |bt\wega konumihtiencp vodilni izgubami.
Poglavitni cilj nemških na
in odobravanjem.
Armad na in mornariška na i ročila pre«lstavljaj<» vrednost
itelja Tr<K*kesra. Onega, ki se
cilje jo
proti tej odredbi pregreši, bolela ječe, po-
__.....il plačati še
l"»lno paro. kdaj bodo ] vi>„ko ,lt.mmio
pa« lov je bila bojna luka Port-11^ ''»^"»v dohirjev. To-1 ,o ohswUn nj| trj ,t. land ob južnem obrežju Angli-V"""' »»/»Janice jih izvr-	h(> pa |llora
*e pa zaenkrat še ne j
| izvršena, ve.
Knmlseii je rek«'l: —
— Za zdaj izdelamo približno devetsto letal na mesec. J>o mesei*a januarja bo narasla produkcija na tisoč petsto letal, nakar se bo večala od nie-seea do meseca.
Xa vprašanje, če bo iiio^m'j do jeseni izdelati vojaške o-pretne za 4<HI ti-oč mož, je »nl-vrnil Kutidseti: — (V mislite
V nekaterih švicarskih kantonih je bilo komunistično vdejstvovanje že prej pri povedana, zvezna prepoved >e pa tiče vse švicarske republike.
Vladno glasilo piše: — Komunisti s.» |Hi>tali -zadnji čas precej objestni. Posluževati so se začeli že prav zarotniških metod.
Sedemdeestletnica
južnem obrežju je in Dover ter konvoj 70 la-1 dij ob izlivu Temze.
Pre«lito pa so sc sovražni ae-n»plani s|»opadIi, so nemški letaki skušali uničiti Italonc, iz katerih visi žično obrambno o-mrežje nad Angleško olialo ter <»koli mest in zla>ti okoli Lon-doua.
Poles? teija, «la so angleški acroplani (»dbijali nemške n:i-pade, so tudi poleteli nad razne iHMirškc kraje in jih Imuii-hardrrali. Zlasti pa so Angleži tako učinkujoče bomtiardirali otok Guernsey v H«»kav>kem prelivu, da so ga Xemei morali opustiti k«it letalsko <i-jm>ri «če.
Vojno pristanišče baje uničeno
Xeiin*i j mm lajajo drugačno poročilo »» veliki zračni bitki.
V boj je bil«» ,i>oslauih na«l -UMI 1 industriji tis«M*- v<i"- in v to- j aer«»planov, rnh-enili j«* )»ilo »vaniali z;i «»ro<ije in stroje is Santosu, Brcziliji
tisoč več.
Kdwarvl R. Stettinius, ki mu i je poverjeno nadzorstvo nad airovinami, s]H»ničil. da bo
Nacijsko časopisje v Mehiki
ni
SI
treba
V Mehiki >ta začela izhajati dva časopisa "Ser" in " Kvoluciouki drzno širita nacijske ideje.
"Ser" piše na,primer: — Nemške zmage predstavijajo j ^ i)anes ; odločilen |M»raz za ameriško trgovino. Amerikaiiei, ki se boje nemške invazije, obračajo svoje pogle«le v smer proti Mehiki, ki jo smatrajo za naravno pot zavojevanja.
V OBRAMBNI INDUSTRIJI NE BO ŠTRAJKOV
Tako že vsaj trdi delavska tajnica, ki pravi, da je blagobit naroda vzvišen nad pravicami posameznika. — 9 miljonov več delavcev zaposlenih kot pred semimi leti.
Xa letni konvenciji državne delavske federacije v Massachusetts je govorila delavska tajnica Frances Perkins ter rekla, da se mora ameriški na-rod v teh resnih časih za vet lati dejstva, da je dobrobit naroda prvi pogoj ter da je visoko vzvišen nad pravicami p«>-sanieznika.
— Kakor leta 1917, — je rekla Miss Perkins, — >e bavi tudi letos dežela z mogočnim (.braiivbniiM načrtom, t«»«la raz-
NOVI KUBANSKI PREDSEDNIK
■— Ali bodo (»hranjene dobrine, ki jih je delavstvo dobilo q mm l Xc\v Deal on r' — se je delavska tajnica vprašala in takole odgovorila na t«j vprašanje :
— V.»akdo v vladi, od predsednika Roo-evelta «h>li, da te pridobitve ni>o le pri«lo-j bitve <lelavca, pa<" pa cel«-ga j naroda.
Xadalje j«* izjavila dclavskri lika je, da so leta 1917 veliki tajnica, da .-*«• j<- število z.ipo-štrajki pretresali deželo, do-|sh*nih osel» izza meseca marca čim se nam v sedanjem času 19'-'I povečalo za devet milijonov. Takrat so znašale po to-
v«h- bati te nevarno ma namreč delav-vse tiste pravice, ki jih
s tem uniforme, čevlje in pe-1 Načelnik Knrppovih tovarn, rilo, vam moram pritrditi. Idr. Kmjifi von Bohh*u, ki ž-* Sidney llillman, ki zastopa let vtxli znano Krupp<i\o v predsednikovi obrambni ko- podjetj«' v Essenu, je prazno-| nii>iji delavstvo,, je rekel, da val t<» dni sedemdeseto oblet-i nad so tisoč delavetv vežba nico svojega rojstva. Pretlno v svojem poslu in «la IkhIo šia je -prevzel vodstvo nad tovar-
Delavstvo bo plačalo
Hene Belin, ki je v Petaino-vem kabinetu minister za in-du.-trijaluo pnulukcijo, je odpravil v Franciji 40 urni de-lovnik. V l»o«loče l>odo morali delati francoski delavci za i-s t o plačo po ."il ur tedensko.
st vo
je skušalo pred triindvajseti mi leti s pomočjo štrajkov iz-vojevati. I>anes so delavske linije priznane, in delavci delajo pod ugodnejšimi pogoji.
v.'imah delavske plače 72 milijonov <»!>7 tisoč dolarjev, 'ločim znašajo danes lSf> milijonov I4."*> ti-oč dolarjev. Z razširjenjem obrambnega proirr.i-Tna se bodo teilenske plače še znatno povečale.
Polkovnik Fulgeneio Bali>i;t, ki je bil pred kratkim I/ < voljen za predsednika Ki «
Io«ja določa registracijo v-c!i moških, starih od Lil «1 * * ; leta. Takih moških je v Zdn ženili »Iržavah približno il\lt . najst milijonov. I/. Idi naj • I žilo izžrebano potrebno ~t«-^ i. . ¥ .	j Do«hičib vojakov,
splošnega glasovanja ,odloči, če je za obvezno i Malonev pa pre«llag.i. naj i
-knšala vlada dobiti v m ka i mesecih čimvečje število | t > stovolj«'ev, kateri na j bi inn-'i
Debata v senatu
Senator Wheeler zahteva, naj narod potom j
pdloči
vojaško službo ali ne.
naročila kaj gladko izjMui rok.
V holjcdelnicah j<' zajnisle-nill -to ti«Mv' več delav<-ev kot jih bilo leta 19.'S7, v letalski
nami jo bil v matski služIli.
nemški diplo-
Ameriška rušilca v
89 angleških aero]>lan«»v, Xelii-ci pa so jih izgubili samo 17. Po n »čilo iz Bc*rlina j»ravi. da j«* bila skoro vsaka la«lja vj Portlandu uničena; znatna škoda j«* bila jMtvzročeua na obrežju, tri ladje v konvoju so bile ]>otopljene, mnogo pa jih je hilo iMRŠkodovanih.
Angleška ailmiralitcta naznanja, <ia je bil nekje v Severnem Atlantiku torjM-diran in potopljen traiW|»ortiii pamik Ali KI Kibir, ki je vozil H*R> vojakov, o«l katerih jih je u-tonilo 1JU. t Kl kml in kam je
v«rzil iwtniik, l»oro<do ne na-
.1 VT , . . ■ »•. transi]K>rtii"jra znanja. Najbrze pa je ml na I 1
jM»ti iz Kana«le v Anglijo.
treba v Braziliji preurediti n«*ko ž«'leznišk«i pr<»g«». s čimer 1h» olajšana doViava mangana, ki je prt-j>otrt4xn zji izdelovanj«* jekla.
Komisija je razpravljala z iu«lustrijo o načrtih glede u-m«»tuega izdel«»vanja gumija, ki je v gotovih <»zirih. jmiscIhio pa za nekatere aeroplaiiske ilt-lc, dosti l»oljši kakor naravni gumi j.
Karl \V
brazilsko pristanišče Santos sta dospela iz Buenos Aires ameriška rušilca *4 Walker** iu ** \Viiiwright,\ Re«"eno je bilo, »la lM»>ta o« 1 plula v s«»boto pr«i ti severu.
Fisher, namestnik vo«litelja Kal-j pha Bud«ia. je s^ioročil, da j*: j storjeno vse potrebno za oja-_ _ . .	, .	• č«mje	mostov, nahajajo-
Frebivalstvo bezi IZ	ah ^ v m tisoč milj razsež
Gibrmltarjm	n«Mti cestnem omrežju. Mosto-
Xeko |K»ročilo iz I-iab«ine na vj b*«lo lahko vzslržali pre^rr. Portugalskem pravi, da se je j najtežjih tankov in to|Kn\ iz (tilintltarja iistdilo najmanj	—
civilnega <|»reJ»»valstva in jih je največ odšlo na |#ortu-gal-ki ot««k Ma«leiro.
Zadnji Amerikanci
Lz Kinlanja je te dni «m1|mi-t«»vah» 7<» ameriških državljanov. To so za«lnji Amerikanci, ki so bili na Danskem.
Poklali >o st* proti finskemu pristanišču Pet samo, kjer ImmIo čakali pamika. ki jih 1m» odve-del v Z«lružene «iržave.
Posledice potresa
Iz Istanbula |M»r«M*ajo, da zahteval potn»s, ki se je pojavil prejšnji teden »v Centralni Anatoli ji, iSH človeških žrtei*, »ločini j«' bilo težko p«»Šk»Mlo-vanih oseb. 9*J4 hiš j<* ]»o-]M»lnoma porušenih.
Število smrtnih žrtev je najbrž še večje, kajti doslej še niso prekopali vseh razvalin.
Ta je v teku ti veh let že »Irugi strahovit |M»tres, ki je ]M>vzr»M'il v eentraiueui delu Turčije veliko raz»lejanje.
senatu postaja «b*bata gie-<!»■ predloge, dol»M*-njnjoče Obvezno vojaško službo, o« d<» «lne «»stn-jša.
se ImmIo iMlprle oči iu bo po-dne znal ueobhoilnt» potrebo takega koraka.
Švicarski socijalisti za slogo
Švi<rar>ka xn-ijalisti
Samomor milijonarja
V Pasa«Ieni, ("al., se je v svojem stanovanju ustrelil v )M>koju živeči Hi\Tši ]>ittsbur-ški fabrikant Curtiss M. \Vil-leck.
Par treniitk«»v pr«-d smrtjo j je telefoniral svojemu služabniku, naj pride takoj k njemu. K»» je šel služabnik iz pritličja v ]»r\o nadstropje, je zjtslišal strel. <ros|MMlarja j«* našel v kopalni ka«!i s prestreljeno irla vo.
Pre«*«'jšnjo senzacijo je izzval v soboto senator Wheeler iz Montane, ki j«* o»II«m*-«»ii nasprotnik konškri|m'ije v mirnem času.
Po njegovem mnenju javnost nasprotuje predlogi, in zato l»i bilo najbolje, <*e bi bila dana zadeva na splošno glasovanje. T<» bi bilo si»-er prei-ej težavno, n;*|M>sler pa vemlarle iz-vedljivo.
— ('«• >o zag»»vorniki »obvezne vojaške sIužIh* mnenja, — je r«'k»-l Wlieeler, — »la je mogoče »*din»»U* na ta način rešiti dcm«»kra«*ijo, naj to vprašanje predlože na r< m I u. To bi bil »le-m»»kratski način, ki bi izp«Mlbil
Biirklev je proti kompromisom, ki so vključeni v nadomestni pre»ll«»gi demokratskega senatfirja Maloneva iz Con n«'«*t icuta.
Burke-Wa»ls\vorth«^\ a pre»l-
na me-«*«* nekaj več pač k»»» je pa »loločeno v \Va»l-\v<u t o vi predlogi. To bi bila naj • > Ša na«la. in prostovol jci I>1 trmnonia priglašnli. K«l : >.V v slučaju, »"•»' bi 7>ro-tovo! j.-. \ bilo «lovolj, naj bi ><• drž;i )N»služila konškripcije in dra?-ta.
Politična kampanja
Demokrat, podpredsed. kandidat pri Rooseveltu
V Jlvde Park, kjer se mudi pre*lsednik Hoo-ev» lt na krat-k«'m inldihu, je »losj>el |K>1 j*--delski tajnik 11. A. Wallace, ki j»* bil na demokratski konven
vs<» dvome. Predlagoin, naj pri cij v Chicagu imenovan za priluMlnjih volitvah nariMl glu- i jH*«lpre<lse»liiiškega kanditlata.
le kot svetovalec v kakšnem posebno kočiji eni trenutku.
C\v
Rooseveltovo inšpekcijsko potovanje
Kon«*i prejšnjega tc<lna -e je jMMlai predse«!nik lioo-» ..
let na inšpek«*ij.-ko jH^tovanjo.
,	- -i 11>	i- \ i	i - Ogletlal si bo razne tovarni- ill
rnn«4. »•♦' j»' za «rbvezm» vojaško Kazpravljala tnj-ta najbrž o , , • , , .
J * J	J	e! • i	latljedelnice v novoangle- ih
volilni kampanji m sestavila , . ,	,
.	- . X-	- I	»irziivah. ( e bo mu I .pri l i
tozadevne na«*rte. Navzo«- im> -,., ....	....
..	• . - . - -i t.	priliki kakšen politici n tr«»\or
tmli trgovinski tajnik Harry	*
ll«»pkins, ki j»* v Chi«-auru vo-
dil kampanjo za ponovno m»-
minaeijo prtnlsetlnika Ro»»^.»- W^illkie, Landon
vclta-	in Hoover
^Iii/.Im! ali ne.
I>ebata se l»o »lanes in mog >-

ves
STRAHOVIT TORNADO
Kot poročajo iz Georgetown, S. C., je včeraj rz tro-pičnih krajev pridivjal strahovit tornado, ki je dosegel hi-tro«t 75 milj na uro. Zelo je
bilo prizadeto zgodovinsko me--t«» Charleston, ki ima 75,(N>0 preb'rvalcev. Celo noč je Hib> mesto brez razsvetljave in uli-ee so bile preplavljene.
Glede človeških žrtev pa je -hiiio znano, da ste bili ubiti v Savannah dve osebi. Poznejše poročilo po radio pa naznanja, da je v Cliarlestownu bilo ubitih ali pa je utonilo 8 oseb.
Japonsko brodovje na
stranka je s posetmim manife-	vožnji
stom odstranila vse <»vire za	ul jat|M»uskcga <»t«»ka For-
združenje švicarskih	m«»>e jo <»lpul«» proti ve-
strank |kh1 vodstvom Švicar-	liko število jafioiokih trans-
ske zvezne vla«le.	|M»rtn:li in nojnib la»lij. T«»za-
Soeijalisti. ki so ]»redstav-	de\~no poročilo je <h»s|ie!o iz
Ijali najmočnejšo posamezno	Manile, in v njeni je rečeno:
stranko v jioslanski arfximici,	— Kam »«► od plule j;t|N»nske
so sle«lili s tem zgledu drugih	]a«lje, se zaenkrat š«» ne ve, u-
strank. Po njihovem innetipi	«ril»anja so j>a naslethija: Ja-
je Sioga ine<l strankami naj-	)x>nci nameravajo zavz e t i
večje važnosti za obrambo Švi-	Hong Kong; mogoče so na-
ce pred zunanjimi nevarnostmi ter za za jamčenje močne in u-spešne demokracije.
menjeni proti francoski Indo-Kini, kjer hoeeoj preprečiti transport potrebščin in muni-
ttMlen nadaljevala. Zaenkrat gre senatorjem pre»i-vseui za vprašanje, če Združenim »Iržavam preti nevarnost napa«1a ali ne.
Senator Barklev iz Kentuc-kyja, vmlitelj »btnokratov v a t u. j** micn.ia, »la Im» |»«»>le-»li<*a «l»4»at«' tigiNlna z;» za go v«»mike kon-krii*-ij»». Xaro»!u
ne ve

»•ij«* na Kitaj^k«»: nič čudnega bi ne bil«, «'-e bi izrabili kakšno ugodn«> prilik«» t«*r se j»ola-stili Jicrfamlske Vzhodne In«li-
l
Japonski politiki vse to za-nikujejo, ni«o pa zanikali dejstva, da je brodovje odplulo.
T»» Im» izza konvencij«' /.♦• j
•	Iruiji sestanek ol*>h vmliteljtr!
•	b*mokratske stranke. !V> pr-vem sestanku j»» bilo objavljeno, da Wallace n«* Im> prej jm»-
v volilno lM»r?M». dokler! ne }*** imel svojega ^»rejnine-ar;i «r»»v«»ra. T»» -e zg«Mlil(» mese«*a avgusta v nj«kg*»veni rojstnem m»*-tu v »lržavi I»»wi.
\Ven«IelI L. Willkie stavil g«»vor. ki g:i Ihi yra ImmIo v njegovem ; kraju formalno olrvesti
j«« ze -«•-imel, ko n ►j-tnem da
Iso ^a republikanci im» imv.-i i z;i pre«lse<liiiškej5a kamiidata.
Pri ho« In ji te« len )»* \\ iii ki»' |M»svetoval z A. M. I^mdtv nom, ki je bil r«-piri»!ikan- i pr«*»Ue«lniški kandidat leta Predsednik j«' "voj«-ča-no iz- HKW, ter bo najbrž obi»kal tn-javil. »la mu niw'-rti za narodno Jdi bivš«'ir:i pre«lsednika
obram#>«» ne IxmIo pn^ali «l«»>ti «"asa za vdejst vo van je v pred-se«lniški kampanji. Xajbrž bo
vra. ki je nekje v Montaui na počitnicah.
Svoj sprejemni g»>vor bo i
celo za«levo i»repustil pol jedel- mel 17. avgusta v mestu KI-skemu tajniku ter bo nastopil i wood, Ind,
"QLXS NAROD 3l" — Hew YoiE
Monday, August 12f 1940

SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
fi==
GLAS NARODA
99
(Tuci
ROPU)
hy Bitwh Puillililin Company, (A Corpormdon). it; J. Lmnhi, Sec. — Place of buslneea of the of Above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T.
47th Year
""'n Naroda** la laeoed every day except Sundays and holidays. Subscription Yearly HL—. Advertisement on Agreement.
2a celo leto velja list sa Ameriko In Kanado 96.—; ta pol leta $3.—; aa četrt leta $lAO. — Za New York aa celo leto 97.—; sa pol leta 93.60. Za Inozemstvo sa celo leto »7.—; sa pol leta 93.50.
-GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
NARODA," SIC WEST 18th STREET, NEW YORK. M. ¥. Telephone: CHelsea S—1242
POM A GAJ TE nam IZBOLJŠATI
LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
HITLER REORGANIZIRA
Dasi Adoif Hitleh še ni diktiral končnih mirovnih pogojev, pa že dve leti organizira novo Evropo.
Po nacijskih nazorih je " velika misel, najpisana na pra-porjih nenuškth vojakov" uničenje starih narodnih držav, kajti naciji so uverjeni, da so ecLnole narodi, kot je naprimer nemški narod, zmožni plemens kega razvoja in imajo pravico obstajati.
V novi Evropi jie ho igrala nutbene vloge narodnost, pač pa pleme, in v novi Evropi bo uveljavljen nacijski gospodarski si -"tem.
iS pomočjo .smoteruega gospodarstva in nadomestnih (erzatz> izdelkov je Nemčija do izbruha vojne zadostila vsem svojim potrebam. Manjkalo ji je Je premoga in cinka. In še nečesa niso mogli naciji zadovoljivo rešiti: težkega vprašanja prehrane.
Ker je bila Neatfčija odvisna od importiranih živil, je imela .vedno težave s plačevanjem.
Nemška vlada je mnogo žrtvovala, da bi povečala produkcijo rži, "krompirja in sladkorne pese za 60 ali pa že vsaj za 40 odst. Toda ni se je pos rečilo. Produkcija je padala, Majhni kmetje so pridelovali tisto, kar jim je prineslo največ zaslužka. Le na (mehaniziranih kolektivnih farmah je bila produkcija »večja.
Nemčiji manjka masti, mleka, (piva, kave in čaja. Nemški kemiki skušajo iiznajti kakšno nealkoholno nadomestilo za pivo, kajti Evropa bo letos* pridelala le malo ječmena.
Ko mi naciji osvajali državo za državo, ni Nemčija zaplenila le vseh zalog, da zadostno opremi nacijski vojni stroj, pač je,pa tudi svoje go^spodars tvo prilagodila splošnemu evropskemu gos«f»odarstvu.
Poročila iz zasedenih dežel jasno dokazujejo, da nameravajo naciji uničiti v njih vso industrijo ter jih izjprementi v (poljedelske pokrajine. Poljskim Židom so zaplenili premoženje,'poljskim veleposestnikom pa zemljo ter s tem ugladili pot kolektivnemu-poljedelstvu na Poljskem.
Na Češkem ni več velike tekstilne industrije. Vse stroje so naciji odvedli v Nemčijo. Češki kmetje pridelujejo večinoma le sladkorno peso.
Na isti »način bo uničena tudi francoska industrija. — Francoski tovarniški delavec bo moral obdelovati zemljo.
<e se posreči Hitlerju zavzeti Evropo, bo sčasoma Evropa v gospodarskem pogledu sliča Združenim državam.
Poru rje in Porenje, kjer so velike zaloge premoga, bo novi Evropi to, kar je Združenim državam okolica Pittsbur-gha, Chieaga i«n Youngstowna.
Industrija bo dobivala železno rudo iz Lorenske, Luk-senVburške in Švedske, kovine ipa iz Balkana, Norveške in Španske. Te dežele bodo industriji to, kar so Ameriki Masa-bn, premogovna okrožja Pennsylvanije in na kovinah bogate zapadne države.
- Moko oziroma pšenico bodo dobivali prebivalci s francoskih in romunskih ipolj, sladkorno peso iz Češke in Nizozemske, krompir iz Poljske. Te dežele bodo novi Evropi to, kar je Združenim državam Srednji zapad.
Toda Hitlerjevi Evropi bo še vedno manjkalo maščob, krme, olja in bakra.
Naciji iipa j o, da bo Združeni Evropi mogoče (pripraviti druge kontinente k sodelovanju, kajti Hitlerjevo združenje Evrope se povsem ,razlikuje od združenja, čigar posledica so današnje narodne države.
Na temelju plemena, ne narodnosti, bo skušal Hitler reorganizirati svet. Njegovi načrti so vsekakor nekaj posebnega, toda od načrta na paipirju do v resnici t ve je največkrat dolga in naporna pot.
Nemci .ao si«er dokazali, da znajo z orožjem marsikaj doseči. V uničevanju so neprekosljivi mojstri, 'd oči m jim obnova ne bo šla tako lahko in gladko izpod rok.
Že zdaj streme ipo sodelovanju z drugimi kontinenti. Zrn sodelovanje je treba (medsebojnega zaupanja, kdo naj pa zaupa človeku—vtem slučaju Hitlerji*—ki je sproti prelomil vsako dano obljubo?
Senator Nye in predsednik
Republikanski senator Nye iz North Dakote je po radio o-stro kritiziral zunanjo politiko predsednika Roosevelta.
Ta politika; — je rekel, — nas bo pahnila v vojno, še
predno bomo na vojno priprav ljeni. Sedanji načrti glede obvezne vojaške službe bodo dosti pripomogli k uvel javi jen ju diktature v Združenih državah.
Iz Jugoslavije
Žalostno posledica pravdanja.
V Varaždin Bregu je policijski stražnik ustrelil 52-letnega Martina Radišiča. Rajni Ra-dišič s.? je s svojim isosodoni pravda I zaradi motenja posesti, pa je pravdo izgubil. Seveda ne je pritožil in je tudi pri višjem sr: lišču izgulbil. Zabredel je zaradi ogromnih pravdnih stroškov v dolgove in pred 3 leti je prišlo njegovo posestvo na javno draižbo. Hišo in vso posest je ktiipi.1: ni gov brat, ki je pustil, da je njegov brat še naprej ostal v hiši in obdeloval polje. Martin pa je slabo vodil gospodarstvo, poleg lega pa je še začel krasti in je bil obsojen. Njegov brat era je svaril, ko pa je vidri, da Martin noče spametovati, je prosil sodišče, da del ozira brata. Te dni se je v Varaznih Breg podala sodna komisija ob asistenci policijske «traže. Ko jo komisija prišla do hiše, je Martin zaklenil vrata in ni nikogar pustil notri.
Stražnik je iliotel s silo odpreti vrata, v tem hipu pa je pridrvel iz hiše Martin, s sekiro v roki in je navalil na .stražnika. Ker je bil stražnik v smrtni nevarnosti. je streljal in zadel Martina v trebuh Martin je kmalu nato izdihnil. Sodišče jo uvedlo preiskavo, da so ugotovi, č.<* jo bil stražnik res upravičen streljati.
Strahovit zločin na Hrvatskem Posavju.
'Minulo jo že par tednov, odkar so jo zgodil v vasii Ručah, nedaleč od Siska zločin, o katerem še vedno razpravlja prebiva! tvo vsega gornjega hrvatskega Posavja. O zločinu do-slej ni bilo dovol jeno poročati v interesu preiskave. Ni še jasno, ali <gro za roparski umor
IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite sa še danes!
Velikost 9 M x 14 H i oče v
48 velikih strani;
32 barmnlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-znapenih ;
Zanimivi svetovni dogodki.
Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV POIJNKE ME1>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSlJite svoto v znamkah po 3 oz. po '2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite s atlasom in ko ga Izpolnite in pogljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
216 WEST lftth STREET NRW YORK, N. 1.
-------- - . _ " j., .
______J.
ali za maščevanje. V noči od 4. na 5. maja so neznanci potrkali na vrata bogatega 80-letnoga posestnika Pavla Mag jeri-ča. ki je živel s 70 letno ženo Marijo. Otrok nista ime .1,a, zato nta životarila sama zase in baje prihranila precej denarja. Ljudje so govorili, da imata gotovino shranjeno v hiši. Zjutraj po zločinu so sosedje našli grozen prizor; soba jo bila ohriizgana s krvjo, ob mizi je ležala s presekano lo-banjo Mjagjericeva žena Marija. Nedaleč od nje je ležal Maigjerio, ki je še kazal znake življenja in so ga prepeljali v ibe.lnišnico v Sisku, kjer pa je po treh dneh izdiihnil, ne da bi bi.I mogel prej kaj izpovedati o zločincih. Orožniki so aretirali nekatere njnne sorodnike, predvsem nekega Ivana Hrvojiča. ki jo nekaj čaea živel pri Magjeričih in so ga smatrali za dediča, vendar ga jo stari Magjerie nedavno pognal iz hišo, ker se je slaho obnašal. Preiskavo vodi okrožno sokK-Ščo v Zagrdbu in se raziprava pričakuje z ogromnim zanimanjem.
Pobijanje nepismenosti.
(Te dni je zborovalo v Zagre-bru društvo ABC, ki po vseh hrvatskih krajih vodi borbo zoper nepi-menosti. V preteklem letu jo drutštvo pridobilo 4f>f> prijateljev, ki so k tisočakom odkupili zlati znak kluba. Med prvimi so bili dr. Maček, dr. Sifbašič in nadškof dr. Ste-piinac. Funkcionarji* so poročali, da se je zla>si v Bosni in Hercegovini minulo zimo kljub slabi letini in pomanjkanju petroleja živahno razvijal pokret s pisemskimi tečaji. Profesor Martinoviie. ki jo za pobijanje nepismenosti v Bo^nj in Hercegovini vložil mnogo truda, pravi, da je nekoč rekel bosan-rkim dekletoir*, naj pazijo ko-«;a si izberoza moža. 1 'Kaj vam bo lepota, če bo vaš možak bedak T * Te beseide so tako učinkovale, da so se mnogi fantje takoj vpisali v analfabetske tečaje. Doslej se je v Bosni in Hercegovini naučilo več kot 30,000 ljudi pisati in brati. Hrvati imajo- tudi že svoj roman ''Pismenost". Napisal ga je kmečki pisatelj Mi jo Stuipari-č. Roman )>odo zdaj natisnili v 10 tisoč izvodih.
Babjeveren župan.
"Vreme" beleži: — Pred nekaj dnevi je poslal neki kmetovalec. iz vaisi blizu Ru-rrte hlapca s konjem in plugom na njivo o rat. Preden je minila ura, so je hlapec vrnil. Brez konjev. In je potožil gospodarju: "Konta i sem oričel o-ra-ti, je že prišel' občinski re dar iti mi zapovedal, naj no or jem. Nato jo od vedel konje na občino. ." Kmtet se je nato podal na občino. Ida vidi, za kaj gre. In tam so nm vso reč zanimivo pojasnili. Lani 16. ma-la, na dan sv. Janeza Noiponm-ka, je posevke pobila toča. Župan je pobožen in 'haibjeveren mož, pa zapovedal. na i v bodoče na dan 16. maja nihče v tej občini ne orje, da ne bi spet
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.

STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 38 SU New York

Peter Zgaga
"BLACKEYE"
vsega pobila toča. Kmet je po tem pojasnilu sedel na voz in pognal v Rinilo, kjer je s pomočjo advokata vložil tožbo zoper babjevemega župana, ki ne dopulšča oranja v območju svoje oibcine na god sv. Janeza Netpomfuka.
Razbojnika stanapadla avtomobil zagrebškega industrij ca.
iDraon napad cestnih razboj-nikov je do živo! zagrebški in-duistrijec Emil Bachnmn pred lesenim nHwtoin, ki jdrži čez kanal Črna jo, nedaleč od slavonske vasi Gaje. Razbojnika sta položila čez moe?t deblo. Ko jo indu-strijee Baohnian moral ustaviti avto. v katerem je bila še njegova sop mira z 9-lotno hčerko in jo skušal odstraniti deblo, sta dva masikrana razbojnika skočila iz zajede prvi « puško, drugi s samokresom. Zahtevala sta denar. Ba'cvhman jima je izročil 650 din, kolikor je imel' uri sobi. Razbojnika pa sta se očitno nade jala večjega plena in sta vršila telesno preiskavo. Sredi preiskavo pa je industrijčeva soproga priti-o-nila na električno sireno avtomobila in ko je začela sirpna pretresljivo tuliti, isa se razbojnika ako prestrašila, da sta ja-drno poT>pgnila v gozd, nakar jo Baohnian ovtaranil oviro iti z vso silo zdirjal dalje po costj.
Goljufije in beg bivšega svečenika.
Bivši pravos/lani duhovnik Hran i slav Tomič je izvršil v Beogradu vrsto sleparij. Zato je bil o^bsojon od beograjskega okrožnega sodršea. Ko so ga izpustili, so Tivu postala tla v Beogradu prevroča, pa se je podal v Kruštvac. T>obio jo poznal ondotne razmero in se je zaČ-el domačim kimo-tom predstavljati kot politik, ki želi reševati siromašno ljudi prod posledicami slabo politiko brezvestnih oderuhov. Ustavil je ' * Jugoslovansko gospoda rsko zadrugo za kroidit, nabavo in proizvodnje" in jo samega sobe postavil za ravnatelja. Zbiral je deleže in izvršil vrsto novih sleparij. Te dni so ga v Krnševcu zaprli. Vrata so zaklenili z dvema ključavnicama
Ni dolgo tega, ko sem o tej nerodni bolezni — če se sploh sine imenovati bolezen — razpravljal na tem mestu, danes jo pa moram zopet omeniti.
No, pa saj to res ni bolezen, pač pa nekakšna poškodba, ki spravlja človeka v zadrego in je njegovim soljudem v zabavo in zasmeh.
Če bi bila poškodfba kje dru gje, bi se je dalo dosti lažje preboleti in pretrpeti. Pa je nesnaga baš v okoli oči zaren-tala svoj prostor.
Sleherni jo vidi in da slehernemu povod za neokusne pripombe in opazke.
Nerodno jo tudi, ker ima javnost priliko natančno opazovati njen razvoi.
( e imaš revmatizein ali plju-
in ipoLeg paznika je bil na stražo postavljen še orožnik. Toda Hranislav Tomič je bi,!' za vrati vedno na preži. V noči med 22. in 23. majem je izkoristil priliko, ko sta zasmrčala paznik in orožnik, da so jo izba vi I iz zapora, skočil preko visokega z i rhi na dovrišiču in pobegnil bog ve kam. Povzročil ie mnogo strahu po Kruševen, kjer jo že neka s j Časa pretil, da bo ■Siiiirtno obračunal z nokaten'-mri nasprotniki, čim pride zapora. .
Ležišča nafte na Vršcu.
17
V okolici Vršea ogromno količine
so odkrili podzemne
čnico, se lepo v postelji potiš in ti sama glava gleda izpod odeje.
Tisti, ki te pridejo obiskat, ne vidijo tvojih -nabreklih členkov, če imaš revmatizem, in te ne morejo po nosu presojati, do katere stopinje požene vročina toplomer, če ga vtakneš v usta ali kamorkoli.
Po obrazu si takorekoč normalen človek.
Black eye" ti pa kar kriči z obraza, češ, poglejte me, poglejte, kakšno je skupil moj nerodni gospodar!
Za moškega je "black eye" ravno tako usoden kot je naprimer v poletnem času usodna črna maroga na stegnu lepega dekleta.
Vsem je vidna ter daje povod najraličnejšiin osnovanim in neosnovanim ugibanjem.
"Black eye" ima še to slabo lastnost, da po zunanjosti natančno razodeva svojo sta-
l'Or^t.
Prvi dan je vijoličasto-črn. Drugega dne je že nekoliko rmenkasto navdahnjen, tretjega dne je pa tako rmenkasto zelen, kakor da bi kuščar in močeradka imela mladega v senci tvojega dostojanstvenega nosu.
Toda klobuk pred zdravniško znanostjo: napreduje, da je veselje. Zdravniška znanost je iznašla tudi sredstvo proti "black eyeu".
Doslej so priporočali položiti surov steak na oko in razne maže, pa ni vse skupaj dosti zaleglo. Prejšnji teden sem pa čital naslednje poročilo iz
slane vode, ki jo ceni jo na mili-U,/ .-V jardo hektolitrov. Strokovnja-p\»dnngtona : ki ,o Ugotovili, 'da leži pod zem-	„	/^k
ljo neizčrpna količina metana, j ^ :,e mo-oce ozdravitl m
izredno dobre kvalitete, saj j
odpraviti z novim vitaminom,
ima več kalorij kakor najbolj-,zimnimPod iniei,om pantotbe-ki —r— • nic kislina
(Si Rezijski premog. Mnoij-i znaki kažejo nn to, da podzemeljske plasti vsdbujejo hi<li večjo količino nafto, ("o T>f prodrli	do slane vode, bi
la<hko uredili v Vršiču izvrstno zdravilno kopališče. Slana voda namreč vsebuje, mnogo joda. Pripravljajo širokopotezno načrte, da 'bi Vršac preuredili v moderno zdravilišče.
Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju vojne.
DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
$ 2.30 $ 4.40 $ 6.56 $ 8.50 $10.25 $50.— $39.—
V DINARJIH
-	$ 5.00
-	$11.50
-	$17.—
-	$28.— - $55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V si cd razmer v Evropi ni mogoče t Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, tetnve* samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi ca vse drage evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: :>OTMllKI ODVILI! : t:
I
216 West 18th Street.
New To r k
I
V "Public Health reports** objavljajo dr. Floyd S. Daft in dr. W. K. H. SAo-rell, član narodnega inštituta, ter H. H. Babcock Jr. in T. H. Jukes, člana Calif orni jske u-niverze, da je ipanthotenic kislina nekakšen del vitamina B ter je dobra za uspešno delovanje adrenalov. Adrenali se imenujejo majhne žleze nad ledicami. Te žleze imajo v telesu poraibo karjmhidratov in kontrolirajo rast las.''
Če nista tega dobro razumela, ljubezniva čitateljica in dragi čtatelj, preči ta jta še enkrat ali dvakrat, potem mi pa v pismu sporočita, kaj to pomeni, kajti jaz pri najboljši volji ne morem razumeti.
Glede zdravila ne bom rekel ne tako ne tako, vem le, da se ga jaz ne boni posluževal, če mi usoda poleg vseh dobrot, ki mi jih je že naklonila, za zabel o nakloni še "black eye".
Ponosno ga bom nosil in se postavljal ž njim, pa naj pride od kjerkoli: od padca, trčenja ali ml area.
In če ,mi bodo prijatelji rekli:
—	Si ga iztaknil, kaj • Prav ti je, ker imaš tako dolg jezik, — bom ponižno rekel: — .Ta! Iztaknil sem ga.
Mogoče bodo pa tudi rekli:
—	Si se ga malo nacukal, kaj, pa te je treščilo
In ponižno pokorno jim bom odvrnil: — Da, nacukal sem se ga!
Kajti, če imaš "black eye", ti .ne kaže ugovarjati. Dobil si ga pač tako, kot pravijo ljudje, ki te vidijo ž njim, da si ga dobil.
Resnica, pa naj bo stokrat, hčerka božja, v takem slučaju nič ne zaleže.
Tako je kot pravijo drugi, ne pa tako kakor vež ti.


j i iil

"GLAS NAROD A*'-New York
Monday, August 12, 1940
SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY
AUPHJOXSE UArDET:
Nadaljevanje
Od tega dneva naprej so hi--midva sva toliko skrbela, >o le najine vojaške o|»eraeije zelo,trudila in kazala tolika neu-poencstavljene. Berlin bo za pnidljive Ijnbtizni do starea, da vzet, le šo malo potrpljenja j< s » mu ni vedrina niti za hip treba. ()<1 časa do časa, kadai |skalila. Do konca sem mu lali-► e je stari preveč dolgočasil,jk(» dobival belega kruha, sve-sva rnlu čitala sinovo pisino. se-|žega mesa. Bilo ga je naravno veda izmišlja no pismo, ker ni samo zanj. in nič ganijivejšega prišla nobena reč več v 1 'ariz r-i ne morete misliti, kakor so in je bi! MaeMahonov poboč-ibili delh.vi obedi, tako po lie-nik po Sedanu poslan z neko i dolžnem samogoltni. — Stari
nenisko trdnjavo. Toliko - i mislile, kako obupana je bila m-retiea bi\<z novic od očeta, veri oe, da je ujetnik, brez vsega, morda bolan, pa je bila prisil je-
j , bil na postelji m ado«ten in
kav-.Ti .je (lomi-lil, kako je imel tisti večer nenavadno liee. Bržčas naju je slišal. Midva sva -eveda govorila o Prusih, in starček je naislil na Francoze, na njih slavnostno vkorakanje, ki ira je že tako dolgo pričakoval. — MaeMahon bo prihajal po široki aveniji v cvetju, med fuirfaranji, (nj.iuov sin poleg maršala, on, stari pa bo na "balkonu, paradno oblečen, kakor
na-me/an, s pričkom pod lira-1 pri Lutzenu, ter bo pozdravljal 'o, poleg njega pa od poinanj-1 predrte zastavo in od smodnika nja nekoliko bleda vnukinja, ka črne orle.
Ždanov—Stalinov naslednik
k: mn je vodila roke. mu je da-
na, da si je izmišljala njegova j jala piti tn mni pomagala. da j< vesela pisma, ki -■•<• bita sicer malo kratka, kakor pač lahko piše vojak na bo jnem pol ju. ki kar naprej napreduje v o<vojk-no deželo. Včasih ji je pri-
lahkt jede! v>e ti.-te zabranje-ne jedi. Ko j starega k i razi rja poživil obed iti je ohčiril
l"bogi oče Jouve. Brez dvo-ioa -i je '.lomisijal, da ura hočejo zabraniti gledanje mimohoda naših čet, kor r;e boje. <la bi se ne razburil. Zato ni govoril
polno ugodje v topli sobi, zunaj1 -i	, . i.
. . z nikomer o tem, toda drugi •e pi^kal znu-ki sever m vrtin- , ,	, . , , ,. . »
,	..	- , ., i --	i-	• dan, ko so jonski bataljoni ho-
inanjkovalo mori m ni hilo iw m: mrzli ~in g ob okiii h — se ie . . , ... , , •	i-
1	. .	'. i ječe krennt po dolgi poti, ki
• n- mm! svojr i pohodov pro'i ,. , ,	. „„ m_
1. i vodi od vrat M a: lot oreti i u-severu m nama i stotie pnpo- . ..	, . „
.	:	. ' eiiiani. - ie okno tudi zgoraj
vedova o ne-rečnem umiku iz | ,-T i •.....-
.. .	. ...	.potiho odprlo in prikazal' ^e .jo
li-ii*"i ie, ko so ledi samo zmrz- , ,,	n	-i
,	... , ,	.,...,.	v	.... Ha balkonu polkovnik - si mom
ve elo p recitala <•!> po-telp n niene pn peccnee m konjsko , , .	i
j	ITI dolgo saolji . v vseli svojih
" . ,	, . zuuige-lavnih starih capah ne-
4k\ os, kaj -e i<» prav: mala; , ,	, .
.	. ... '	'kdanjega ki razi rja. Ne >e spra-
Koma smo psih.	• , t « *in, i;.
... .. . . . ,	, tu len;, kakšna -lina volja m
.Mislim.da ie vedela. Ar dva , -	i- i- 4..-.
. . ... ,	* r kakšen zi vi jen* ki utrip ga je
meseca ni jeijla drugega. Ko
ee'e tedne nobenih m vie. S a-rec se je vznemirjal in ni več spal. Pa j hitro prišlo novo pismo iz NVmčijc. ki nui ga j<'
zadrževala solze. Polkovnik sveto-poslušal, se razumno smehljal, odobraval, kritiziral, in namja razlagal bo j motne oel-stavke. A najlepši j bil v odgovorili, ki jih je pošil jal -inu:
"Ne pozabi nikoli, da si Fran-j cox," nui jo dejal: 44Bodi do teh siromakov plemenit. Ne de-' laj jin zasedbe pret ižke.'* — Sama priporočila brez konea, vsn polna divjih besed, kako naj se spoštuje lastnika, vljudno ri do žena; bil je to pravi zakonik o vojaški časti, ki naj ga uporabljajo zmago-vaVi. Primešal je še nekaj < -bi čajnih misli o politiki, o mirovnih pogojih, ki naj >e nalo-j že pr«-niagancem. Poveilati UK>ra<ny. da ni preveč zahteval.
p*Vojna odškodnina in nič dnigega. — Po čeiniu bi jim jemali dežele ? Ali >e lahko napravi francosko, kar je nemškega?"
To je narekoval z odločilnim gladom, in v b 'Sedali se mu jr čutilo tr>liko toplote, l 'ko lepa rodoljubna zvestoba, da je moralo človeka gan?ti, če ga je poslušal.
'Medtem časonii je obleganje napredovalo, fd'ia žal ne olilo-ganj<> Berlina. Bila je dol »a hudega mraza, obstreljevanja, naltizljiviili bolezni, 'ak< te. A
Andrej Ždanov nikakor ni hotel postati izvcušček kakor njegov oče. Hotel je višje Toda za učenje je primanjkovalo denarja. In tako je moral, kakor večina njegovih tovarišev, že mlad v tovarno in si kot tovarniški delavec služil kruh. Toda čeprav je mora! včasih delati tudi po 12 ur na dan, je vendar še -,!obil časa, da je čital; zlasti veliko se jo pečal z mlnrk«* i stično literaturo. Tako se mn je posrečilo, da se je precej i zob r ar/. M in da je v marsičem presegal svoje tovariše. Ko pa je izbruhnila svetovna vojna, je moral k vojakom in tu se šele prične njegovo (kio. Kot prepričan ko-m'uni*'t je takoj začel med vojaki s komunistično propagando, ki jo imela za cilj za
nja s Sov jet i jo ni«o uspela, pač pa da je uspel Hitler. Žda-. nov je namreč neprestano napadal Francijo in Anglijo v komunističnem tisku. Ker pa se nm je zdelo, da to še ni dovolj, je-napisal pismo, v katerem očita »britanski in francoski delegaciji., ki ^e tedaj pogajala v Moskvi, da uganja špijonaže in da hoče zanetiti v Sovjetiji 7>rot i revolucijo. Posledica tega je bila, da je nekaj dni pozneje So v jot i ja podpisala prijateljsko pogodbo z Nemčijo.
^Stalin ima Ždanova zelo rad in pravijo, da nikomlur toliko ne zaupa, kakor Zdanovu. Xa . plošno v moskovskih poučenih krogih smatrajo, da je Zdanov naslednik Stalina. Diplontati in zastopniki tiska ne prizade-- vajo, <la bi bili ž iimih v kar
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
CIGANKA
Povest o mladi risanki, ki so jo hoteli prodati je IKjlx-^nila.
cena 75c
se mu je bližalo okrevanj , je pr s-.-t jjjj;! naloga i>ri bolniku iz dneva v dan težja, '»trplo-i \> h njegovih čutev in udov. ki nam ji' dotlej toliko pomagala, je ponehava'a. Dvakrat ali trikrat je /i' p< -kočil ob strahot-
».pravil pokonci in tako opremil. (io'ovo je. da je stal tam za ograjo ves začuden, da so av ni je tako široki' in neme ter knice na hišah zaprto. Pariz je bil mračen kakor vojna bolnišnica, pov.so ' zasiave, ampak tako črnine, v-e bele z rdečimi
nem Meljan n iz vseh to-iiov ob*. ... .	v. , v , . , .
.. .r -i •	i ki i/i. nikicr i>a zrve du-se. ki hi
vratih Alail<;t in \i kel ko lovski pes na uho; morala sva -i izmisliti zadnjo Bazninovp zmago pod Berlinom in njej na čast salve pri Invalidskem domu. NVk! drugi dan. ko sva mu bila porinila posteljo k oknu. j<* zelo dobre videl narodne milico, ki je zbira a na cesti Velike voj-ke.,
4M\a"| pa te čete?" jo vprašal siromak in zatitom!
'Mih, kako slabo se drže!'" iVrugega ni bilo. ali vedela a. 'a morava biti rnlslej zelo j previdna. Po nesreči >va bila ] »ri *tiialo.
K«» som s(i iH'ki večer prikazal. ;"e planil otr« k ves zbegan k meni.
hiJutri vkorakajo." mi je vzklikni a.
.Te bila mar dedova solia odprla ! Resnica je, ko s(.m
hitela našim vojakom naproti.
!Za hip je š. lahko mislil, da so mu moti . . .
INe. tam spodaj na Slavoloku <c pojavilo zmešamo vrvenje, črna črta. ki je stopala v rastoči dan. Potem so je polagoma zableščala konica na šleinih, udarili *o ieiisk: bobenčki in pod Zvfizdnim lokom je ob tež-koni koraku oddelk v in žvono-ket-u mečev, zadonola zmaigo-;-lavna S« hnbcrtova koračnica.
'Tedaj je v/, otožne tišine na trgu Jekn il krik. strahoten krik: " Puške! — Puško! —
Piusi!" In štirje ulanci pred-.-traže so aliko videli, kako se je tam zgoraj na balkonu zaziba' velik starec, stresel z rekami in omahnil. Zdaj je bil polkovnik Jouve pač mrtev.
OTROCI BIVŠE AVSTRIJSKE CESARICE
pustil boj išče in ]»rišel z domačo državljansko vojsko. Ob oktoberski revoluciji »=e že pridruži z večjim vojaškim oddelkom komunistični akciji. Vodstvo komunistične stranko je na njega postalo pozorno in družb ga jo takoj pričelo uporabljati v propagandne s vrhe.
Leta 1910 ga je komunistično vodstvo poslalo v om£ko gu-bornijo, kjer jo bil Ždanov doma. Njegova naloga je bila, utrditi v toj pokrajini komunizem in ga organizirati. Zdanov je zaupno nalogo dobro opravil in deloval v Om^ku, v Tvoru in okolici nad tri leta. Tako vnet propagator jo bil, da si jo celo gla* pokvaril in od tedaj govori hripavo. .
SLeta 1922 j - bil posian v Xa-tlrinsk. kjer je prevzel vodstvo krajevnega so v jota. Xi bilo dolgo, že se je pojavil v Moskvi. Toda tokrat že kot zaupnik odločujočih vodilnih mož. iN edolgo pozneje je bil poslan j v Kijev, potem v Odeso, nato v Sialingrad in I ta 19ot> je bil izvoljen za predsednika lenin-grait-ke komunistične org.Wni-zacije. rPo leto je bilo za Zda-nova odločilno. Nekega dno je kar na svojo roko v leningrajskem parku imel velik zunanjepolitični govor, v katerem jo divje napadal sovražnike So-v jet o v in dokazoval, da j» Sovjetski Rusiji neobhodno potrebno, da zasede važne postojanke v baltiških državah in na Finskem. Na veliko p rešene čenjo Ždanov zaradi .svojega govora ni bil od IStalina pokaran, ampak celo pohvaljen.
Danes je Ždanov poleg Stalina najbolj svetla zvezda na bo-Ijševiškem nebu. Ždanov je šef tiska komunistične stranko, in jo obenem propagandni mi-ni*trr ter član naiožjega Stalinovega kabineta. Že dolgo govore, da je on tisti, ki vodi sovjetsko zunanjo politiko. On jo arhitekt. Moloto\ jo lo graditelj. Ždanov jo zelo izrazit in -truioen nasprotnik Francije in Anglije. Tega ni skrival niti tedaj, ko je Frači'a bila š< zaveznik Sovjeti ie. Žda novo delo ie, da v juniju lanskega leta francoska in angleška rx-gaja-
najboljših odnošajih ter ga vsi smatrajo, da je odločilni mož bodočnosti. .
Vrednost petrolejskih
Mehiška vlada je začela o-cenjevati lastnino, ki je bila leta 1938 zaplenjena raznim a-meriškim, angleškim in ho-landskim družbam Iv Mehiki.
Ivonupanijc pravijo, da jej lastnina vredna približno 400 milijonov dolarjev, dočim jo vlada mnenja, da znaša vrednost komaj nekaj nad 12 milijonov dolarjev.
Mehiška vlada bo plačala odškodnino na podlagi sivo jih cenitev.
Nekaj ohrok bi\nš<* avstrijske cesarice Žito je pred nekaj dne <\i prišlo v New York. Z love r« desno so: Rudolf, Adelajda, Sarlota in Karol Ludvik.
SVARILNI ZNAKI V ŽIVALSKEM SVETU.
Živali, ki živijo v družbah, so si razvilo najrazličnejše metode. da druga drugo v primera nevarnosti posvarijo. Co se bližamo :isičji jami. pred katero se igrajo mladiči, in nas tarka zavoha, zaslišimo votle j zvoke kakor udarce na majhen t boben. "Lisica je udarila z za-1-i njo nogo dvakrat po trdih tleh in že so mladiči izginili na varno. .
Podobno "svarilno službo" poznajo bobri, rim zasluti nevarnost, udari eden izmeti sia-rili samice v s ploskim repom po vodi in ta glas, ki so daleč širi, pripravi ostale živali do tega, la so takoj potopijo in pokrijejo v .svoje trdno podvodno zgradbo.
Azijski divji konji, ki -e pasejo v velikih čredah, si postavljajo isto tako stražo. To straže no premoti niti najbolj sočna trava, da bi pozabila na svojo nalo-go, temveč gloda neprenehoma pozorno na vso strani iu če so poka ž ^ kakšna nevarnost, se oglasi .- kratkim udarjanjem s kopitom j>o tleli in rezgetanjenv Opico so bol j no red koma tako previdne, vendar pa potujejo južnoafriške o-niee s prednjo stražo, ki glavno črede s h ri paving lajanj im opozori. naj se ustavi, če nekaj ni v rodu.
gsn	^niinrr'iifc:is irs^eRfrmjEsnaaKyaiBj iraciarni^nr:
asi
imajo ve
H

; *

.T
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DIMAS
I'isj»U.*lj sam pravi, <Ia je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva «*l»?r, kjer st" l><» igral kos življenja. In v tem slavnem nmia-iju se res igra velik kos sw-lo zanimivega življenja.
cena
SI.75
ROKOVNJACI IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Prwrwa-Tetmajer.
Zelo zanimiva povest o divjem lovcu <jrouilovgkem.
cena 75c
ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je jmleg Josipa Jurčiča nas najlHtljši |»ripo-vitlalni pisatelj, v tem romanu iK»pIsuje življenje in do-giMlko na gradu I»vor v dolini Krk»" na I»olenjskem. Roman Je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ I.—
GROFOV JAGER
Spisal Albin Hrovatin.
Povest iz domačih hribov, aii jKivest o grofoveui ja* gru Janezu Kresniku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Roman iz lovskega življenja.
cena $1.-
JARA GOSPODA
Spisal JANKO KERSNIK
Lepše izvesti. kc.t j«» Jara (iospoda, skoro ni mogoče najti.
cena $1.-
JARI JUNAKI
Spisal RADO MIRNIH
Knjiga vsehuje 1J kratkih, stucšuh jH>vesti in ho vsakemu v veliko razvedrilo iu zabavo.
cena $1.— JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ
Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta jtflo zanimiv.
SAMOSTANSKI LOVEC
Spisal L. Oanghofer.
(■anglioferja prištevajo nnnl najboljše s<siol»ne jii-Kitelje. —
Samostanski lovec je najin >1 j mojstersko njegovo delo.
cena $1.50
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev la pravzaprav oče pravilne slovenščine v t'»m svojni romanu živo in zaniialvo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIKKO JAVORNIK
Pisatelj v knjigi jmivc isto, kot pove naslov: srebal se j«» z |jn-dmi. iiu-tl katerimi so n«>katerl mrtvi, drugi š»> živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri neka-ti-rih tudi tra^ičiiH I*r«-d wru pa |N.|>isuje re;»iiir-no življenje meznih.
cena $ I.—•
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON /I PANČIČ
Najboljši in š»- živeči slovf-n-ski i»esiiik p«-l:ija s to zbirko zojwt nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ž<"iii Ani.
cena

cena
$1.
JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ
Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave Ijul»ezni nad velikimi ovirami iu nevarnostmi.
cena
S1.-
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JIRAČ
Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov iL. rudarjev.
cena
$1.—
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Straclmitz.
'/.ili, zanimiva j h »vest iz (lo-mačega življenja.
cena 75c MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovedu:k iu pisatelj je t'ankar, ki v tej knjigi iwi|K»v«luje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
V LIBIJSKI PUŠČAVI
SpisaJ A. Couan Doyle.
Z«-Io zanimiv roman, čtgnr dejanje se dogaja v Egiptu, v deželi bajnega Nila.
cena 50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO SORLI
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjini podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $1.—
ZNANCI
Spisal RAIHI MI/RNIK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam ozuačujc kot "Povesti iu orisi."
cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše doc«Nike na kmetih in j »osebno v gozdovih.
cena $1.25
cena
75c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago I>oljsk«"ga kralju Jr.na Sobleske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. imnI katero s«» toliko tri»eli tudi sl«>-veuski kraji.
cena $ 1.— OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj |M»pi-snje čudovit svet m«-d žarkostjo južnega solm-a iu *en<-o hladue severne noči.
cena $ I.—
ŽITO POGANJA
Spisal Rene Bazin.
Franeoski roman zelo na* |M>te vsebine.
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
Dejanje s<* vrši v letu 1757, ko so še Indijanci kraljevali v b>pi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek«,

»BEX B IT A D "A"-New Tot«
Monday, August 12, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
KRIVNOSTNI
tudeneCJ
Roman: Spisal P. Keller.
"36r
Poslovenil I. D.
» Posta! je boljše volje Vstal je in fee pretegnil. Kar naenkrat ga ni ver strpelo v topli sobi. Šol je na vrt in gl'oiboko zadihal. Moral je K sudeneu, ki je bil ljudem v usodo, po katerem bo f?edaj vendarle prišel do bogastva in svcbode.
Bil je tih, turoben jasenski večer, temno in žalo>tno je štrlelo kvi-ku drevje; <tudenee je pel svojo enolično pesni v tiho r«oč.. Glej — pri .studencu je stala ženska. Mirno, kakor senca.. Mogoče je bila senca Katrioe. Medena je streslo. Ko je pogleda-l bolj natančno, je spoznal staro Golobovko. Tedaj ga je izpreletel mraz.. Njegova smrtna sovražnica. Ce-ča išče pri studencu to jesensko noč? Čeniu se je smukala vodno okrog njegove hiše, ka'kor preteča nesreča?
Previdno je stopil k plotu. Bila je mrtvaška tišina; le studenec je žuiborel. Starka je počasi hodila okrog studenca. Ali je sploh bila pri pameti? Napoll glasno je govorila:
"Prinašaj dobrini v stiski pomoč — 'donašaj hudobnim r-mrtno noč."	i
Meden se je z grozo v srcu hotel umakniti. Tedaj pa se ;e starka obrnila proti njemu, se posmehljivo zasmejal a in rekla: "čreden, slišala sem te, ko si prišel. Vem, da si skrit za orcihom.. T>e stoj tam! Za orehom skrit si rtal z Jerasom tudi tedaj, ko je ležala Katriea mrtva pri studencu."
Odgovoril je hripavo: "Xe govori tako glasno. Pojdi *z menoj v hišo. Kar brž! Moram govoriti s teboj!" »Nekaj časa je molčala Nato je rekla: "Pridem. • Takoj, '~akaj me. Obračunala bova."
OBRAČUN.
"No, tukaj isettn!"
"Sedi." je reke! Meden vljudno. "Govoriti moram s teboj. Ničesar nimam proti tebi. Nasprotno. Peče me, ker vidim, tla si mi vedno tako sovražna. Stare, nesrečne zgoidibe mora č love k po tolika Idi h vendar enkrat pozabiti." Pokazala linu je zobe.
"'Rezika, veš, ttezika! Bila je dobro dekle, bila je moj edini otrok — všeč ti je ibila — nato pa smo jo potegniii iz ribnika — mnogo let bi lahko preteklo od teli časov,, mati ti tega ne bo pozabila, lopov ti! In sedaj čakam že vsa ta leta, se plazim okrog tvoje hiše in govorim svoje .-'tare reke proti tebi. In sedaj, Meden, roda j te iainam!"
' "Imaš me — kako me imaš?"
"Ali ne veš, kaj mi je pripovedoval Jeras?" "Jeras je kva-ač, širokoustnež, lažnivec, zloben človek. Njemu noben člove1: ne bo verjel, kaj šele sodnija!"
"No, bomo videli. Ali mu ne boš mpral zopet za to, kar ve, v torek dati tis<čaka?"
•"Tuti to veš?" je prestrašeno šepnil.
"Da, tudi to vem. Bil je pri meni in mi pokazal papirček za tisočak."
"O tat — ta--"	'
iNi mogel dokončati stavka..
"Da, vse vem. In sedaj — zal In je tedne se in bila zelo bclna. preveč bolna, da bi mogla iz popelje in kaj začeti. Toda sedaj zopet morem tnfalo čez prag. Sedaj jxjrjdcini v me*to irs te naznanim."
iStrmo je gledal v njo.
"Potem pride Čolnar iz zapora, vidva pa, ti in Jeras, prideta vanj."
•	"Jeras je tvoj prijatelj."
"O, ne ni moj prijatelj. Ničvreden človek je kakor *i! Ivupiia -sem za svoj zadnji denar žiganja zanj, zato imam sedaj vajino skrivnost!"
Medena je obšel smrten strah. Končno je rekel z blebeta jočim, p rose čim g'asom:
' "Prosim te — nikar mu> ne naznani — ne mogel bi v ječo — strašno je! Nekdanje dni si ibHa pri nas pestema, ko je bil moj dobri, rajnki oče še živ in ko sem bil jaz še majhen. Nisi hotela, da bi bil padel na tla, ko si me nosila na rokah. In tedaj bi bil padel ie na pe«ek aH pa trajno. A'i hočeš, da padem sedaj v pekel ječe?"
"Tedaj si bil še nedolžžen; potem pa si postal zločinec."
•	'"Vem — priznavam — toda prišlo je tako nad me — po-jagoma — najprej ♦i.sto s tvojo Rez i ko. Saj sem- je res imel rad____"
IStarka je zapihala.
/ — to ver.l'a"iPni! Kdo pa je ni imel raji? Toda ko jp prišlo z njo tako daleč, ko hi se bil moral' z ubogim dekletom oženiti. >i rekel, da se more bogat kmotskj sin poročiti }e z bogato kmetsko hčerko, no pa z ubogo deklo. In tako je ostal Reziki le še ribnik. Tedaj sem se peljala k advokatu. Hoteila sem, da bi te zaprli za mnogo, mnosro l*»t. Advokat je ln» prijazen, toda rekel je: Ljuba žena. za take zločine nimamo paragrafov. Dekliško čast lahko vsak svobodno in brez kazni skruni. Pel j i te »=e le nazaj donlov in potrpežljivo prenašajte svojo usodo, kakor jo mora pmnaišafi na stotisoče mater ;n očetov. — Zato. kar si ti tedaj storil, ko si pognal ubogo dekle v smrt, ni paragrafov, za to pa, kar jaz sedaj vem o'tebi, so.pa-ratgrafi. In sedaj prideš na vrsto. Saj nekaj tistega, kar si fltoril takrat, ti bo sedaj zaračunano."
Z očmi, ki -o žarele sovrašva, je starka glodala Medena, da ga je grozilo. Z ubitim, potegnjenim glasom, je rekel:
41 Da — ja® sem — malopriden — Jeras — je malopriden Pa tudi ti — starka — tudi ti si — malopridna!" Trdo irau jc odgovoril s:
"Vem. tudi jaz s<im malopridna. « Vsak človek, ki hlepi po maščevanju, je malopriden. Ni treba, da bi mi pravil to kak duhovnik, tudi kdo diugi ne, to si rečem sama. Postala «em malopridna, ker sem morala hlepeti po maščevanju. Ne morem drugaičn. Jutri te naznanim. ljudje pripovedujejo, dae-i vlil vislice, ko ste nekoč na Andrejev večer vlivali svinec. To je imelo svoj pomen. Na vislice sicer ne boš prišel, toda trn dolga leta v ječo. In sedaj pojdem."
Tedaj se je zasmejal. Zasmejal se je boLno za njo, da je obstala..	I < i
.1 .(Nadaljevanje prihodnjič.)
Delavske Vesti
KAPITALISTI NOČEJO SODELOVATI.
'Delavski voditelji čoJalje bolj uvidevajo, da bo moralo ameriško delavstvo pri zavr-šitvi narodnoobrambnega programa dosti več žrtvovati kakor pa kapitalisti. Boje se tudi, da bodo delavci prikrajšani pri -vejill težko oriiborjenih pravicah.
V Pittsburghu je Phillip Murray.podpredsedni k CIO izjavil, da industrija I ni vodite lji ne sodelujejo pri narodno-obrambnem programln, ter je pozval vlado, naj konškribira narodno bogastvo ter naj po rili zaposli vse produktivne možnosti. potrebne za obrambo.
Dejal jo, da neka velika kor-poracija ni hotela investirati niti enega centa za povečanje produkcije tankov, dokler ji ni [dala vlada na razpolago de-jnarja, povečala tovarne in za-] jamčila dobičkov.
[Robert ,T. AVatt.modanrodni zastopnik Ameriške delavske federacija. je rekel, da narodno obranVbni program ne bo pri-krajšal delavcev pri njihovih pravicah.
DELAVCEV JE DOVOLJ.
Voditelji organiziranega delavstva vztrajno zatrjujejo, da je v Združenih državah dovolj delavcev na razpolago.
'" American Federationist'' piše:
'"Kapitalisti se. izgovarjajo, da manjka delavcev, posebno izvežbanih. S tem hočejo doseči. da bi jim ne bilo trefoa j)la-čati niti centa več za nadurno drlo, dasi Page and Hour postava izrecno določa poldrugo plačo za overtime.
'"Na razpolago so poroči'a 1200 zveznih delavskih posredovalnic v 43 državah. Pri njih se priglasilo za delo 4,100.000 delavcev.
*'Mod temi jih je 1.700,000 izvežbanih in napol izvežbanih. 1.100.000 neizve/.banih ter 1,-500.000 profesionalcev, poljedelcev in služabnikov. .
HARRINGT0N0V0 POROČILO.
ICol. F. C. Harrington, AVPA komisar, je _-iporočil:
•"Nad 2.500,000 izvežbanih in deloma izvežbanih delavcev de .'a pri WPA oziroma je vložilo prošnjo za delo. Vse te ljudi bi se dalo uspešno porabiti v obrambnih i n! ki s t r i j a h."
BOEINGOVI DELAVCI ZAVRAČAJO PREMIRJE.
Navzlic vsem prizadevanjem za poravnavo se veča razkol med delavci in vodstvom velikih Boeirrgovih zrakoplovnih tovarn.
Po mnenju unijskih vodite-Ijev je stavka neizogibna.
iNova kriza se je pojavila, ko je unija zavrnila Boeingo-vo "končno ponu<lbo". Koni-panija je skupila za nedoločen čas podaljšati desetdnevno premirje, ki je bilo sklenjeno prejšnji teden. Unija j>e predlog odločno zavrnila.
Pri Boeingu je zaposlenih 16500 delavcev.
'Boeingove tovarne so živ-Ijenske varnosti za narodno-obranVbni program. Spor se je pojavil, ker je kompanija skušala znižati mezde, da«i (dobiva od dne do dne večja naročila.
OVERTIME DOVOLJEN V LADJEDELNICAH.
(Mornariški ta.inik Knox je dal danes vsem ladjedelnicam dovoljenje, da smejo zaposliti svoje delavce več kot po 40 ur na teden. Overtime bo seveda boljej <pvačan. Predno je dal Knox tozadevno dovoljenje, ise je posvetoval' s Sidneyem Hill-manoml, zastopnikom delavstva v predsednikovi obrambni komisiji.	«
FORD JE NAPOVEDAL "VOJNO" UNIJI.
Delavski urad je obtožil Ford Motor Co. v Dallas, Tex. da je vodila "vojno" proti .'t roko vnem u organiziranju svo jih delavcev. Unijsko delavnost skušala preprečiti z uporabo nasilja.
Obtožba se tiče v splošnem vseh Fordovih tovarn v Združenih državah.
UNIJA IZKLJUČILA KOMUNISTE. .
V New Yorku je Building Service Kmplovees International unija, ki pripada Ameriški •delanj ki federaciji, izključila iz svoje srede vse nacije, fašiste in komuniste. Že prejšnji toden je bi'o izključenih 21 članov zaradi komunistične delavnosti.
Tozadevna seja se je vršila povsem mirno. Iz dvorane je bil epoden le. en član, ki je skušal ugovarjati sklepu večine.
Vojna v Sredozemlju
Angleško zračno ministrstvo naznanja, tla angleški letalci neprestano napadajo italjan-sko vojaštvo ijk> celi setveni i Afriki. V Libiji so bombardirali taborišča in motorne transporte. Italjanska armada, ki
je korakala skozi Karrin prelaz v angleški Somaliji proti Berbcri, je bilo bombardirana.
Tudi Italjani poročajo o zračnih napadih v Somaliji ter pravijo, da je armada zasedla prelaza Karrin in Godajere.
HESS NAPOVEDUJE UNIČENJE ANGLIJE
Hitlerjev namestnik kot nacijski voditelj Rudolf lless je včeraj go»vor"l v Koncertni dvorani na Dunaju ter med drugim rekel:
"Prišel je slednjič trenutek, ko bo tre>ba pobrisati mizo ni zlomiti vojaško silo Anglije in uničiti celo njeno cesarstvo."
Govoreč na naslov AVinstona Churchilla, je rekel Hess:
"Nemški pregovor pravi: kdor noče slišati, mora čutiti. Vi, v imenu Anglije niste hoteli poslušati fuehrerjevili mirovnih besed. Zato bo Anglija prejela odgovor. Žele, ko bo Anglija .potlačena k tlom, bo svet imel pravi mir."
Glede nemških zračnih na-
padov na Anglijo jc rekel:
"Kar sedaj Anglija ol*čuti, je šele pokušanja. Anglija se bo še čudila, kaj more nemški narod storiti, kadar bodo vse njegove sil«* obrnjene v vojno proti sami Angliji."
Avtomobilska produkcija
Po cenitvah Automobile Manufacturers Association so ameriške tovarne v pr*vih sedmih mesecih tekočega leta izdelale 2 milijona 77t> tisoč 740 avtomobilov. V primeri s prvimi sedmimi meseci lanskega leta se je produkcija povečala za celih dvaindvjaset odstotkov. Samo meseca julija so izdelale tovarne 2.'»7 tisoč 300 avtomobilov, torej devet odstotkov več kakor lanskega julija.
Gonja proti komunistom
Iz Los Angeles poročajo, da je sklenil okrajni pravdnik Burton Fitts nastopiti proti komunistom na podlagi državne postave, naperjene proti kriminalnemu sindikalizmu.
— Zdi se mi, da se jc približal čas, — je dejal, — ko j.« t roba rakrinkati tol]*> od Moskve kontroliranih in financiranih uničevalcev.
Predno je podal to svojo iz-javo, je veleporota, ki preiskuje komunistično delavnost, obložila |k*t oseb umora unijske-ura voditelja Johna K. Rileva.
Riley je bil umorjen pred petimi leti. Imena obtožencev niso bila objavljena, toda zdi s -, da je med njimi neki Brittaiu Webster, ki je že precej časa zaprt Nekega drugega moškega so na prošnjo okrajnega pravdnika aretirali Honolulu.
Med pričami, ki jili je zaslišala veleporota, je bil tudi Charles F. North iz Seattle. North in Riley sta skušala pred petimi leti izključiti iz 1 unije vse komuniste.
Novi Veliki Zemljevidi
Zbirka novih zemljevidov, čije sestava velja
$300?000.—, kaže svet, kakoršen je danes in Vam pomaga razumevati zgodovinske poteze
diktatorstev in demokracij.
Posebne zanimivosti
TABELE:
Potovanja odkritij in raziskovanj.
Sončni sestav.
Velikosti in globočina morja in jezer.
Največja jezera in otoki.
Najdaljše reke in prekopi.
Najvišje gore — najvi-višji slapovi.
Razdalja zračnih prog med mesti.
DIAGRAMI:
Predeli zemlje.
Značaj krajev na zemlji.
Poglavitne vere na svetu.
Seznam ver v Združenih državah.
ZA V KANADO
$3.—
SESTAVLJEN S
POSEBNIM
OZIROM NA
SEDANJI
POLITIČNI
POLOŽAJ
VELIKOST
KNJIGE 9V2 X 12 in.
Z VSAKIM NAROČILOM POŠLJEMO BREZPLAČNO
KNJIGO
IN ASI KRAJI
ki vsebuje
8 7 SLIK
v bakroti-
sku
na
fi-
nem papirju.
48 STRANI ZEMLJEVIDOV TUJIH DEŽEL
48 STRANI ZEMLJEVIDOV DRŽAV
ZEMLJEVID VSAKE KANADSKE PROVINCE
VSI ZEMLJEVIDI V BARVAH ZAZNAMOVANIH JE NAD 35,000 KRAJEV
Skupaj 160 strani
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
VEZAVA TRPEŽNA IN UMETNIŠKO IZDELANA

Jl