bkíjs «Ml atdtU ta FROSVETA LÍTO-TÜ* GLASILO SLdVElWlCEHWARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški 11 •617 8. An. OfflM of Pub)ic«tlo« i M67 South UwmieW Am Telephone, Rook ««II 4M4. STEV.—NUMBER 806 Sodnljska prepoved ni omajala rudarjevi Rrniterski rudarji so jih rajati. —Stav kar jt «Me po bratsko podporo med seboj. IMtsburgh, Ps--Sodnijajca prepoved, ki jo je izdal sodnik Langham proti rudarjem v Ros-siterju in ki prepoveduje pike-tiranje in podpiranje rudarjev, otežkočuje boj rudarjev sa človeške razmere, ni ga pa odjavila. Sodnijske pepovetfi niso nikdar veliko pomenile za rudarje v tem okolišču. Ko so premogovni podjetniki pričeli odpirati premogovnike v Rossiterju in njegovem okolišču, so izposlova-!i sodnijske prepovedi, ki so rudarjem prepovedovale, da ne smejo vstopiti v neunijska sela ¡n poizkusiti organizirati neorganiziranih rudarjev. Rudasji v Rossiterju in bližnjih premogovnikih so se zbrali in so od* korakali v številu pet sto v bližnja sela in povzročili, da so rudarji pustili delo. Premogovnik Frands, ki je nasproti Rossiterja, so organizirali rudarji iz Rossiterja in danes dele svojo borno podporo z njimi. Ogrska cerkev je igrala veliko vlogo v tej stavki. Ob šestih zjutraj je zapel zvon v cerkvenem stolpu. Ob četrt na sedem je bilo že zbranih okoli tri sto rudarjev, njih žen in otrok. Takrat so zapeli. To J® bil tudi čas, ko so prihajali stavkokasi. To se je zgodilo tudi popoldne ob štirih. Ako so stavkokaei Neve aretacije colo-radskih stavkarjev Civilni "tajetniki" ugrabili čez sto radarjev v dveh navalih v Trinidadu. Denver, Cok>. — Meščanski "čuječni odbor," ki se je organiziral v Trinidadu, je v sredo iz vršil dva navala na glavni stan organizacije I. W. W. v omenjenem kraju. V unijski dvorani je bilo čez sto stavkujočih rudarjev in vsi so bili aretirani. Naval je bil izvršen na pretvezo lokalnega zdravstvenega komisarja, ki je dejal, da rudarji krše postavo, ker spe v dvorsni. Aretirane rudarje so stlačili v celice okrajne ječe. prihajali petesi is premocovni» lat Je bil izvršen v šest in pol . .. _ __... •»» jak«. aftjl M i ■! lin fill UTÍM ra, HO rimar Ji TUuT pen (X0!Jv , uanjeva ou nmov Tjizyjm časa, dokler ni zadnji stavkoksz prišel iz premogovnika. Drugi dan so aretirali 86 pevcev. Načelnik oddelka državne policije je prišel k mlademu tajniku rudarske lokalne organizacije in zahteval od njega, da preneha petje. Mladi tajnik je pa načelniku odgovoril: "V teh hudih in slabih časih potrebujemo vero, da nas tolaži." Kasneje je prišla sodnijska prepoved. Stavkokazi so lahko vse prenesli, niso pa mogli slikati petja stavkujočih rudarjev, njih žen in otrok. Ko se je vršila obravnava pred sodiščem zaradi sodnijske prepovedi, je kompanijski odvetnik naštel pesmi, ki jih ne prenesejo stavkokazi. Ena iz-mod teh pričenja "Mi zmagujemo," druga "Zmaga je odvisna od vas" itd. Najbolj je pa pretresla stav-kokaze znana ameriška himna "Nearer My God to Thoe." Ta j»' baje tako učinkovala nánje, 'la so se kar tresli, posebno takrat, kadar so odhajali v pre-wo^ovnik. Bila je seveda po-Krrlmica. Stavkokazi so sedeli okoli uho-ila v premogovnik in čakali, da «e spuste v njega, nakrat je po hribu zadonela pogreb nica. Ts-hat ho se stavkokazi spominjs- ovojih tovarišev, ki so jih ne-«li ven iz premogovnike pobite "o Novem letu. Aplikacije se dobe na postajah za novince. ■ israja "etrovstovao" godbo. New York. — I>eon Teremln, mladi profesor na flzikotehnlč-nem inatitutu v Leningradu, je te dni dospel v Ameriko z novim godbenim sparatom. ki ga je sam Iznašel, Teremln je svojo iznajdbo demonstriral zadnji pondeljek v hotelu Baltimore. Poatavil as je pred aparat, ki je podoben modificiranemu radio-transmltorju In mahnil z desni co sem In tja. Takoj so prišli Iz aparata zvoki, ki so padali ali ae dvigali kakor se je premikala roka. Teremln je razložil, da godba prihaja iz zraka, pravzaprav Is "etrovnih valov." ki JWi dela roka. Teremln pojde tudi v Chl-cafo*kjer bo nadaljeval demonstracije svoje zanimive Iznajd- i mm ionu ton$EK Kurjači ao zahtevali dolar povl. šanja aa daa*~l>riznsnlh jim »je pa bilo le 85 centov. Denver, Cela,—Razsodišče za kurjače na zapadnih železnicah je izreklo, da ae povišs dnevna mezda za kurjače potniških vlakov za trideset centov na dan. za druge kurjače pa za 35 centov. Razsodišča se je dne 5. decembra razšlo! češ, da se ne more eediniti. Organizacija kur-jačev je poseglaiV zadevo In zahtevala, -veško pametjo. Načrt novega ceataega sistema v Chiragu. Ohlcsgo. — Zupsn Thompson je v sredo poročal, da meatnl inženirji, ki so pod njegovo direkcijo, izdelujejo načrt novega uličnega sistema, ki ima rešiti problem aedanje gneče na ce-rtah. V načrtu so dvokrovne ulice. Spodnje ulice, odprte na vrhu, bodo za električne železnice In lahke av4omoblle, gornja ulice pa za truka in druga počasna voclla. Hodniki za pasan-te bodo ob atraneh obeh krovov In na križiščih bodo hodniki zgrajeni v obliki mostov, tako da ne pridejo peaentl nikjer dotiko S avti In vlaki. Stroški tega sistema ae pokrijejo s posebnimi davki, ki se raztegnejo za dvajset let. Vmm ta Coluvbus, O., 20. dec. — John Terramo Je y sredo ustrelil avo-jo ženo. Predno je k vršil umor, je objSl svoje otroke. Par minut pozitfsje Si je pognsl kroglo v srce. viidutrlji aa I Fraaeeskem aa mnie Od leta 1912 ao aa pomnožile sa osemdeset odstotkov__Priporoča se pomnoftltev števila nadaornikov. Pariš. Francija.—Nesreče v industriji na Francoakem ao ae pomnožile od leta 1912 za osemdeset odstotkov. Izkoriščanje delavcev postaja tudi na Fran-coskem intenzivnejše in Človeško Življenje je vedno manj vredno, kolikor se spopolnjuje Industrijska produkcija. Zsto je splošni delsvskl svet priporočil, da se število tovarniških nadzornikov poviša. V delavski splošni svet so Izvoljeni podjetniki ln delsvel. / Dslje je ta svet priporočil, ds v vsaki tovsrnl leži knjigs, v katero lahko vsak delavec zapiše svoje misli, ksko se dossše večjs In boljša zaščita delavcev proti nevarnoatim, ki ogrolajo delavce v tovarnah. Tudi v CehoslovsklJI nimsjo preveč tovarniških nadzornikov. Tudi v tej državi pride na vsakih 9,160 delavcev en nadzornik. Velika Britanija nima veliko nesrSč v industriji, dasiravno je zelo razvita v Industriji. V letu 1926 Je ponesrečilo vseh delavcev 140,000. Tu je vštetih tudi osem sto smrtnih nesreč. ftoHMilJa aapelaila vm zvtzm )•&• Kongres mora davalltl novih jelt gradnjo riteta nt samo v Industrijah, bankah in na farmah, marveč tudi v zveznih jsčah. Vse Ječs so polne ljudi, In prišla Jo po-treba, da zvezna vlada poveča sedanje ječe In zgradi nova. U-rsdni krogi ns tajs, da Js prohl-bleljs nsjveč pripomogla k napredku prebivalstva v Jsčah; ker ps ni upanjs, ds bi btio pro-hlbicijs tako kmslu konec, Js trebs skrbeti, ds ne zmsnjka zaporov zs državljsne. V deželi so tri f vezne jetnlš-nice, ki Imsjo skupsj 3776 celic, tods v teh je dsnes stlačenih 7,371 grešnikov — več kot dvs ns csllco. Poleg tegs je preko 11,000 zveznih Jetnikov v držsv-nih In okrajnih ječsh, katere si 4e morsls zvezns vlsds Izposoditi, ker nima dovolj svojih prostorov. V letu 1927 Js bilo 18,-617 oseb obsojenih v zapor radi kršitve Volsteadovegs zakona; povprečno je vssk grešnik dobil 139 dni zspora. Kongres lx> torej |x«vsn še te dni, ds dovoli neksj milijonov dolsrjev zs grsdnjo novih, velikih Ječ, ki so silno potrebne zs svobodne držsvljsne smeriške. UMORIL MUfcA, DA PREPREČI SPRAVO. ('hirata. — Joseph Spsrscel-lo je stanovsl pri Georgt Um-perakosu, lastniku restavracije na vogalu Wood in l*ke ceste, Umperakosova žena, ki Je živela več meaecev ločena od moža, se Je v sredo vračala ns njegov dom, ds se syrsvl z nJim. To Je pa ujezilo Hparacella, je začel prepir z Umprrakosom. kateremu Je sledilo streljanje, v kale-rem je bil Umperakos ubit. Nato Je morilec vrgel ubitega na cesto in pobegnil z neko B***i* Smlth, ki je prisostvovala stre-Ijsnju. Predno Je morilec pobegnil, je šel še v svojo sobo In uničil vsa pisma, listine In fotografije, da uniči slad za seboj. POUSKA SOCIALISTIČNA STRANKA MOTI VOJKI Stranka Izreka avoje aimpatlje II t vinski demokraciji, bojujoči as proti mllltarlatičnl diktaturi—Ureka ae proti vojni In obsoja propagando pustolovcev. Curth. ftvlca.—Poljski socialistični list "Robotnik" s dne 23. decembra tega leta je priobčil resolucijo, ki pokazuja, da je delo socialistične stranke precej pripomoglo, da J a polegel vojni šunder," ki naj bi zapletel Polj-sko in Litvo v vojno. Ta resolucija se glasi: "Centralna skaskutlvs js vse-la na znanje poročilo strankine eksakutive glede korakov, ki so bil! pod vzet i glede poljako-litvin-skega vprašanja. Centralna ek-sékutlva Israka v Imsnu poljske socialistične stranke nsjtoploj-ho simpatijo litvlnski demokraciji. ki le bojuje proti vojaški diktaturi Woldemarasa in Pla-chswicsiuss. Obenem izjavlja svoje prsprlčsnje, da litvlnski dslavci tsvojujsjo odločilno zmago." Obenem lsjavlju centralna ek-sekutiva sledeče: "V sporazumu z resolucijami raznih strankinih kongresov in konfereno, ki so se Izjavili proti izravnssju mednsrodnlh sporov s vojnimi sredstvi, nsglsšs poljska sodalističns stranka svoja stališča proti reševanju poljsko-litvinskegs spora i orožjem, kakor tud) proti oboroftenl Intor-vendji Poljske v domačo litvln-ska zadeve. Poljska socialistična stranka smstra, da js sdlno pravilen nsmen poljskega dr-žavnlštvs, da se med obems deželama odpravi vojno stanje, ki je po nazoru litvinske vlade obstojalo nekaj let In se ustsnove diplomstičnl in gospodsrskl stiki med obems dešelsms. Ns ta način bo Izvršsno največje delo v prid splošnega miru. "('oljsks socialistična stranka absolutno obsoja propagando pustolovcev, ki skušajo Javno mite-njs spreobrniti v vojno razpoloženje, In propagando malih neodgovornih skupin, ksterlm nsčelujojo v obmejnih distrlk-tlh zemljiščni possstnlkl, ki stavijo svo»je egoističns interese nad držsvne. Centralna eksakutive apelira na strankine organizacije in na ves delsvski razred, da se vpira taki propagandi." NA DfLAVCE PREŽE PO VHOD NEVARNOSTI, Oder ae je podrl. — Dvs delavca gel poSkodbam komaj po prihodu v bolnišnico. e ( hicsiro. III. —2elezosUvbin-ska delavca E. Erlckson in Edward Anderson sta popravljala jekleno ogrodje nadullčne železnice na Van Burenovi cesti. Stala ifta ns odru, kakšnih dvajset čevljev od tal, ko Je oder brez vsakega svarilnega znamenja odnehal In se sesedel. Delavca sta padk na ulico. Oba so |>re. |ie|jall v bolnišnico. K. Krtckson Je takoj umrl. ko so ga oddali 'v bolnišnico. Ed-ward Anderson si Je \m zlomil roko in nogo, PevodflK v Aagiljl in Kreaciji. l/ondon. 29. dec. — Anglija, katero so snaženl viharji zadnji tedan pokrili s tako debelim snegom. kakršnega ie nI bilo 50 let, , Je zdel dobila toplo vreme in —— I »neg se Je začel tajati. To pa Je Velik požar uničil trgovine. ! ,,r|n,.M|„ ,||no nevarnost povod-New Yerii. — Velik požar je nji. Reka Thames zelo narašča četrtek zjutraj uničil 6-nad In nekateri kraji so že pud vodo. — Enaka situacija Je v Franciji, kjer Je že sedem oseb utonilo. Vae reke v severni Franciji in Belgiji naraščajo In se razlivajo (»o nižinah. stropno poslopje Butler Bros. v New York i*. Ogenj Je naatal v pritličju in se hitro razširil na druga nadstropja- ftkoda Je velika. S kaagraea zaaaetve-aftev Genetik napoveduje nadčloveka, katerega ss na prime nobena bolezen In ki bo Imel poljubno velikost. NsshvlUe, Tenn. — Dr.. Cla-renoe C. Little, predsednik mi-chiganske univerze in znani genetik, je na letnem zborovanju Ameriške asociacij* za pov-«digo znanosti napovedal nov človeški rod, ki bo proat vsake bolezni ln nakaze. Govornik jo dejal, da ,je pot do bodočih "nadljudi" že odprta. V teku so mnogi genetičnl eksperimenti in splošns sshteva je, da veda omeji In kontrolira Človeške nestvo-re. Razlakovsnja in poskusi zadnjih par let so pokazali, da bo prejallalsj mogoče znsnstveno ugotoviti vzroke fizičnih in mentalnih defektov, nsksr bodo rs-šeni problemi človaških alabi-čev, Znanstvena vsgoja pred In po rojstvu ustvsrl ljudi, katerih se ne prime nobena bolezen, kt bodo zrastll do poljubne velikosti, ki bodo poljubno rodovitni aH sterHnl ln katerim se že v nsprej določi stopnjs mental-nostl. fyadelJo bo možno kontrolirati razmerje mad spoloma ln zatreti že v semsnu vse ns-, ljube mentalne podedovsinostl. .I)r, R. Bennett Besn, profssor anatomija na virglnij»ki u nI ver-zl, je poročal, da največji ljudje so mogoči v smernem imdnebjs«, V centralni, Afriki ln drugih teritorijih na ekvstorju, kjsr js nsjhujša vročina In nsjmanj živil, so najmanjši ljudje. > tfrofesor Knight Duniap t Jomts Hopkins univerze js pobijal teorijo, da se slsbs navada utrdijo s neprestanim ponavljanjem Istih, On Je mnenja« da se take rtsvsde odpravijo, čs Jih človek prostovoljno ln namenoma ponavlja. Na prlmst grize« njs nohtov sli trebljenje noss ss lahko odpravi, Čs človek neksj časa nalašč to dela s namenom, da se iznabl te navade. Dunlap je povedal, da Js s to mstodo odpravil nekatera svoje nspaks v plssvl. Uradna Isjavs oglednike olajšuje fantov zločin. Deklica je a- m ris veled atrahs. <\xm Angelam t al. — William E. Hickman je v'aredo zvečer priznal Jat nlčarJems ,ds js pred enim letom povnsgs! pri umoru Iskarnsrjs Ivy Thomssa v Paaa-deni blizu I/m Angeleaa. Thomas Je bil najden ustreljen na božični večer 1926. Vse Ukanje morilca* Je bilo brez uspeha. Hickman Je zdaj Izpovedal, da sta on in Wllloughby Hunt, mlad fant iz Alhambre, Cal., ubila Thomasa. Hunt Je ie aretiran. Uradno poročilo okrajnega kirurga, drja. Fradericka Wagner-ja, ki Je preiskal razkosano truplo ParkerJeve deklice, Je nekoliko olajšalo Hlckmanov (toloSaj. Wagner |ioroča, d» Je )H> vseh znamenjih, ki Jih Je našel na vratu deklice, umrla prej od strahu kakor od zadrgnenja s brisačo, Hickman Je Izpovedal, da Je deklico zadavil z brisačo, hakar je njeno truplo razselul v kopalnici. Dr. Wagner Je mnenja, da Ja otrok umrl takoj Čim se Je zločlnec dotaknil njenega vrstu. » Poiar v vojaškem skladlSča. Wsshington. D. C., U. dec. — V Vojaškem skladišču na Boli-ing polju blizu Waahingtona Js v torek popoldne Izbruhnil požar, ki je uničil raznega .blaga v vrednosti $600,000. V skladišču so bile shranjene vojaška uniforme in zrakoptovbne potrebščine. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. PROSVE pst Islss Chicago 9BJÜ0. 4rž*ve (Isvm Cletro p M as M SMS ss prt te08veta ^■ll -THE EN LIGHTEN M EU T* ef aMMM M« Subscription: United Stetes < ■ ChicsfO $7 JO, «ad foreign wmlü^mk UM por TID I« Pate« v oklepaja a. pr. (Noe. 80-1W7) polog STAVKA RUDARJEV V COLORADU SE TRAJA rnmmmtmm^m^am NajMJ kritttan trcnotek Je MdaJ. PAP 8 V S.3L4 mmtmm^^ßU^m obsojen Aa devetdeset dni zapora »radi "potepuštva." Proti obsodbi je M vlažen priziv. - Na glavnem stanu rudarske organizacij« v Trinida-du je policija aretirala 63 oseb. Te aretacije govore dosti razumljiv jezik, kaj premogovni gospodarji nameravajo doseči s temi nepostav-nimi aretacijami. mBMmmm ' Tako je, kakor da se je kapitalistično dnevno časopisje dogovorilo. Vesti o stavki rudarjev so kar izginile čez noč iz kolon tega časopisja, kakor da je stavka izravnana. Le tupasem ie kakšna vest zaide v to časopisje. Najbrž jo je načelnik tistega departmenta spregledal, v katerega področje je spadala, ko je list odhajal v stroj. Za to pa najini vest izgine v prihodnji dnevni nakladi in nastane molk, kot da se ni ničesar zgodilo na stavkovnem polju v Coloradu. ^ Kapitalistični dnevniki imajo zdaj na roki veliko gradiva, da krmijo z njim po senzaciji hlastajoča čitate-lje. Hickmanov zločin v Los Angelesu, CaL, je za to časopisje pravi zlat rudnik, katerega črpajo na vs* načine, tako da Človeku, ki ni vajen iundromanov prihaja slabo in se mu obrača želodec, ako je primoran čitati protislovja, Id so jih zmaiili skupaj ftmokavzarji na tako neroden način, da misli, da so jih sestavili ljudje, ki imajo eno kolesce preveč ali pa premalo v-giavL ^ Stavka v Coloradu ni končana. Pred industrijsko komisijo se vrši zaslišanje o pritožbah rudarjev. Za premogovne kompanije je to zaslišanje zelo neprijetno. Naj rajše bi videle, da bi ga sploh ne bilo. PH tem zaslišanju se izve marsikatera resnica, ki kolje premogovne podjetnike v oči. To nam nekoliko pove, zakaj kapitalistično dnevno časopisje, ki je zelo gostobesedno o zločinu v Los Angelesu, nima prostora v svojih kolonah za poročanje o dogodkih pred industrijsko komisijo države Colorado. Premogovni podjetniki so mislili, da bodo pred komisijo zadostovale njih izjave ali pa izjave njih odvetnikov, in da bo zaslišanje v nekaj dneh ali v enem tednu končano. Temu pa ni tako. Komisija je odredila, da se morajo nji od strani kompanij predložiti overovljene kopije o izplačilu mesde, dohodninskega davka in o ocenjeni vrednosti njih possstev. Komisija jim je dala trideset dni časa, da se kompanije preskrbe s potrebnimi kopijami in jih pred lože komisiji. Zaslišanje se pa nadaljuje. To seveda ni kompanijam všeč. Kratke vesti poročajo, da se policijski pogoni na stavkujoče rudarje še vedno prirejajo. Pri takin pogonih se aretirajo rudarji na debelo in brez vzroka. Poli dja jih obdrži v zaporih, ne da bi jih odvedla pred sodnika, da jih zasliši. Taki pogoni in aretacije imajo tudi svoj namen. To povedo protesti stavkarjev proti pogonom. Rudarji, ki so v zaporih, ne morejo nastopiti kot priče pred industrijsko komisijo, ako jim oblaatl ne dovolijo, da so izpuščeni na svobodo pod poroštvom. Za rudarje pomeni taktika premogovnih gospodarjev oslab-Ijenje njih blagajne, kajti sodnijska postopanja za oprostitev rudarjev po znani proceduri "habeas corpus*' pa stanejo denar. Obenem taka taktika ovira tudi zaslišanje pwd industrijsko komisijo v Denverju. Podjetnikom je pa veliko ležeče na tem, da se priče ne zaslišijo. Vse to pokazuje, da je «edaj položaj za rudarje v Coloradu najbolj kritičen in da ravno sedaj potrebujejo največ podpore. Ce komisija zasliši rudarje, bo morala prejalislej podati svoj izrek na podlagi dognanih faktov pred njo. Ako se podjetnikom posreči uspešno ovirati zadišanje rudarjev, tedaj bodo pred komisijo le izpovedi kompsnijskih podrepnikov in advokatov. V tem slučaju ni pričakovati ugodnega uspeha za rudarje. Da ss kat takega ne zgodi, potrebujejo rudarji v Coloradu finančno in moralno |>omoč delavstva. Kako policija postopa proti rudarjem, naj služi samo nekaj dogodkov v dokaz. Milica je aretirala Frank Pal-merja, poročevalca Federaliziranega tiska, na shodu farmarjev in hi/niamaaov v Longmontu. Odvedli so ga zapor v (»N-elejru. Proti nJemu ni bilo dvignjene nobene obtožnice Odvetnik Unije za ameriške civilne svobodšči ne je sanj uvedel proceduro, da se izpusti it zapora. J. B. Child« je bt Izpuščen is zapora v Walaenburgu, a je bil takoj aretira«, ko se je prikazal v dvorani organizacija I. W. W. friftdN so ga v Denver in Um je bil Pa. — Kavno po e-nem letu mučne bolezni je dne 16. t. m. preminul moj brat Frank Hrt bar v starosti 40 let To žalostno vest felim sporočiti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Umrl je v driavni bolnišnici v White Ha venu, Pa. Po*rafe ae je vrtil dne 10. decembra na pokopališče v Pringle Hilju, Ps. Pokojni je bil zvesti član društva št 204 SNPJ v Luzernu mnogo let. Zapušča v Ameriki ženo in petero nepreakrbljenih otrok v starosti od IS mesecev do 14 let. V starem kraju zapušča S sester. Kot brat pokojnega se na tem mestu najlepše zahvaljujem vsem, Id so als obiskovali v njegovi težki bolezni v bolnici, in vsem, ki so nam pomagali pri mrtvaškem odru ter nas tolažili. Najlepša hvala društvu št 804 SNPJ za kraani venec, kakor tudi družini Ofakovi. Najlepša hvala tudi vsem ostalim, ki so nflft* na kakršenkoli način po-mofii in pokojnega 'spremili k večnemu počitku. . Počivaj v miru, dragi brat in lahka naj ti bo ameriška gruda. Ostal nam boš vedno v spominu. — Žalujoči ostali: Frančiška Hribar, soproga; Frank, John, Viktor, Ludwig in Frančiška, otroci, ter Joseph Hribar, brat. V Luzernu, Pa., dne 28. dec. 1J>27. ali v eno politično organizacijo, pa bi vsaj toliko m da bi vsaj bolj skupno in slot no nastanili proti največjim iz koriščevalccm delavstva. Edino z združenimi delavskimi močmi U si prUMUtf boljše, življenje na tem svetu. Na drugi svet, alf nebesa, pe bi naj šli duhovniki in kapitalieti Najbolje, da bi se enkrat podalo tudi duhovniki in kapitaliste v pekel na tem svetu in steer: v premogove rove, rudokope, železoUvame itd.: da bi vssj okusili kar učijo. De bi ae vas to uresničilo, je treba da si v prihodnjem letu sežejo v roke vsi delavci. Voditelji, kateri želijo, da bi se delavci šc nadalje sovražili in biH razdvojeni na šest političnih organizacij naj bi ee jfh vrglo iz stranke, ker največ so krivi kričači. da imamo toliko političnih organizacij. Kapitalist! ae zado voljno smejejo. ■ Dajmo si roke in bodimo zs skupnost v prihodnjim letu 1928, ker drugače se lahko pripeti, da bomo tako daleč prišli, kot je sedaj v Italiji Tudi v Coloradu in drugod, kjer so pre-mogarji ia drugi delavci na stavki, ni veliko bolje. Z delavskim pozdravom! Andrew Sprogar, glidati ne marajo. Slabo so nas □čili; same o peklu in hudiču ter o Boga. Boljše bi bilo, da i učili v resnici* koristne stvari. Toda kapitalizem ne dovoljuje tega in cerkve so v testi zvezi z njim. H koncu mojega dopisa: Ze-im vae glavnim uradnikom nar Nove eto in tudi vsem čitateljere Pro- Pretl kričečem. * . 0 Eliasbeth, N. J. — Imamo prav dobre agitatorje, kajne? 100% . kričaških komunistov, klerikalcev, socialistov itd. To so takšni, ki obljubijo vse hi podpišejo vse za denar in v slučaju delavske borbe za isboij šanje delavskih razmer bodo nistlli delavce na cedilu in zbežali v druge kraje. Ne dajo pa nič, kadar je v resnici treba kaj dati ali pomagati vsaj indirekt-no. Tedaj rajši delujejo proti delavskim interesom in dajo $f$ največjemu nasprotniku delavstva — Rockefellerju in njegovim židovskim milijonarakim bratcem. Pogovor treh delavcev: Prvi delavec, (Socialističnih idej, predlaga, da se denar organizacije naloži na delavako banko. Drugi delavec in nečlan organizacije, komunist, protipredlaga in 9benem tudi zakriči, da je že pobesni v bisago U in U delavski bankir. Tretji, de-lavski-klerikalski kričeč, podpira komunistični protipredlog. Drugi slični pogovor: Prvi dela vse, komunist in klerikalec: "Ali bi vaji bila volja pomagati z majhno vsoto pramogarskim stavkarjem, ki so v nujni potre-bi, ker so jih neusmiljeni bankirski premogarsk! židje vrgli ven is stanovanj in jim dali mrzlo cesto, kot božično darilo, in sedaj potrebujejo denarne pomoči T Napačen k<*nunist, klerikalec ali socialist bo rekel: "Kje imaš dovoljenje za nabira-nje?" Obenem bo rekel: "Naj da podporna organizacija SNPJ 160.000, jaz ne dam nič. Zakaj bi al drugi žepe flikali z mojim denarjemP Dokler bomo imeli takšnega prepričanja delavce med komunisti. socialisti in klerikalci, s peč ni potreba misliti na boljše Moja edina želja je, da bi letu 1928 vse delavske 'mase politično se združile v eno In skupno delovale sa Izboljšanje delav. stva vsega sveta. Kričeči, kateri ne spadajo k nobeni političn delavski organizaciji, pa naj delujejo sa izboljšanje delav-stva in ia «druženje vsega de-lavstva ali pe naj bodo tiho, če nočejo, da bi al delavstvo opomoglo. da vsaj ne bodo škodo, vali dobrim In koristnim Mejam sa delavstvo. Srečno novo let 1928 želim vsemu delavstvu Pa da bi v resnici prišlo tudi se delavstvo vsega in ne semo sa bogatine; da b čas, ko se bodo sdružil Glas |s Mavaega saaatorija. Hamburg, Pa. — Želim sporo-člti rojakom, da sem v tukajšnjem državnem sanatoriju že 9 mesecev. Četudi je tukaj vseh vrst narodnosti bolnikov, sem sam Slovenec. Menda so Slovenci najbolj t/den narod. Tukaj je bil JO tednov Slovenec John Nagllč, Notranjec kot jaz. On se nahaja sedaj v Jolmstow nu, Pa.. Zelo mi je dolg čas po njem, ker jej>il tako družaben in kratkočasi. Veliko sva s< pomenila o nfših starih časih kaj sva bila nekdaj in kaj sva sedaj. Vprašal Je zdravnika, kaj mi sli, če bo osdraVil ali ne? Zdravnik je dejal,, • perji so ušli. U svoje * je usmrtil. Chicago. - Wchard Ca»£ , jtL Poior prti pristljtRi- immi ".h ■fci^iiiiir* uran iupioibjiii i ZDRAVSTVO Poljudna o higijeai In skrbi m adravje. 30. decembra. = RUDARJEM v Oni so v tem oziru áe slabši, ka- rtzt »SrcBOZI ZOPET brezposelnost. (Iivirao.) bljana, 5. dec. — Ni še še polegla ona razburjenost \ slovenskimi rudarji, ki je leta 1926, ko je največ-Idarska družba v Sloveniji, boveljska Premogdkop-dražba odpustila skoraj po-, od svojih zaposlenih ru-,v v Trbovljah, Hrastniku, ;;rju in drugod. Zopet se je burjenost pojavila in to tega, ker je omenjena _ omejila s 1. decembrom ¿¡k v svojih rudokopih. slovenskim rudarjem v do-ini postopajo prav tako, kot bil ničvredno blago, kot bi 1 biti zgolj samo orodje ka-stov. Nihče ne pomisli, kaj ie lahko pripeti, če zavlada vljah, Zagorju ali ostalih trijskih krajih lakota po-a vsled brezposelnosti, ubogega rudarja ne skrbi ne va, ki bi to v i>rvi vrsti mo-in ne privatni podjetniki, m je samo pred očmi svoj k, ki ga morajo dobiti na delovnega ljudstva. 1. decembrom je sedaj no nad dva tisoč sloven-rudarjev brez posla. Kriv-} temu leži, kakor se je infor-vaš dopisnik, v tem, ker država razpisala novo licita-za dobavo premoga držav-železnicam in s 1. decem-i ustavila vse dobave od Inikov, takd da rudniki dane sprejemajo nič več naro-od svojega najboljšega in večjega odjemalca—države. Privatna naročila posamezni-v so v primeri z onimi naro-države jako mala. Za to ni nič čudno, če je Trbovljaka ogokopna družba omejila o v svojih rudnikih, ker so tudi njena skladišča dovolj na in dobro založena 8 pre-om. To rudniško podjetje j izjavlja, da je bilo prisi-delo v rudnikih ustaviti, lajo še v Trbovljah, Zagorju, ijhenburgu in Laškem, ali v v ju in v Hrastniku je delo lnoma ustavljeno, dokler lada zopet ne bo naroČila prologa za svoje železnice pri Tr-oveljski premogokopni družbi. Vsled delne obustave dela v udnikih je nastalo med rudarji ilno razburjenje. Saj tudi ni uda. To omejevanje dela v udokopih se je pričelo baŠ na imo in pred prazniki in ljudje ■bijo denar, da si morejo ku-»ti potrebne hrane in obleke, f rudarskih revirjih se vrše se-Unki med rudarji, ki prav za nv ne vedo, kaj da bi storili. ^ omejitev dela v rudnikih je Hila tako nepričakovano, da ni f na njo nihče pripravljen. Tu-1 Pogajanja v Beogradu, ki se vrše med železniško upra- 0 in prometnim ministrom ter Ktopniki Trboveljske premočne družbe gredo počasi. Wava noče naročiti več premo- 1 od TPD, ker zahteva ta druž-l'(,a znaAa njen profit viaoke ■ot«'. Driavna uprava skuia *jiti svoje izdatke in hoče za 'cem-neKa ponudnika za pre-j?*- Privatni podjetniki trbo-WjKk<' premogokopne družbe 1 n< r P7. i k »m «*m b no*t« Napredna misel napreduje v Sloveniji in tudi socialistične vrste so vedno gostejše. Občinske volitve v Sloveniji pe dokazujejo, da prihajajo Slovenci zopet v normalne politične razmere. Klerikalizmu pa — hvala bogu —v iS zmanjkuje taL upeas v občini <>-4. decembra je bil izvoljen župan v občini Celje- okolica. Poročali smo že, da so v tej občini zelo napredovali naši sodrugi, ter da se je socialistična misel v tej občini zelo o-brajtala. Ta občina je zelo važna, ker je tudi po prebivalstvu ena izmed najmočnejših občin v Sloveniji, zlasti pa na Štajerskem. Za to tudi ni čudno, da so se meščanske stranke s vso vnemo vrgle na agitacijo, da dobe to občino v svoje roke. Posebno so se trudili klerikalci, pa tudi liberalci seveda niso prav nič zaostajali v tekmovanju. Rezultat tega takmovanja je bil za meščanske stranke precej nepričakovan, kajti socialisti so napredovali tako, da meščanske stranke niso na to računale. Za to sta obe najmočnejši meščanski stranki nastopili pri volitvi za župana tej občini skupno proti delavskim interesom in zastopnikom delavskega razreda socialistični stranki. Meščanski kandidat za župana, klerikalec je dobil 24 glasov, sodrug Hrastnik pa osem glasov. Takoj je oil s pomočjo meščanstva izvoljen za župana klerikalec, gospod Alojzij Mihelčič. Socialistična stranka v tej občini je potisnjena v opozicijo. Vendar pa je pričakovati, da bo s svojo pozitivno kritiko znala zainteresirati vse delavske in delno tudi kmetske kroge, ki prebivajo v tej občini fo čet čas prevzeti sama občino v svoje roke, in delati tako, da bo služila interesom delavskega in ne meščanskega razreda. Občina Ormož v mariborski oblasti je padla pri občinskih volitvah dne 4. decembra v napredne liberalne roke. Liberalcev je sedaj v novem občinskem svetu 11, klerikalcev pa samo 6. S temi volitvami je bila dana klerikatpi politiki jako resna klofuta. SKRIVNOST RAKA — MORILCA ČLOVEŠTVA. Npvo raskrltje o velikih sleparijah ministrskega blagajnika Stepiča. Početkom meseca oktobra se je pred beograjskim kazenskim senatom vršila razprava proti bivšemu blagšajniku notranjega ministrstva 8imeonu Stepiču, ki je poneveril državni denar v znesku 1,640,000 Din. Prsd preiskovalnim sodnikom je Stepič izjavil, da bo v opravičilo ovitkov na glavni razpravi z originalnimi dokumenti in s pobotnicami dokazal svojo nedolžnost. Stepič je vztrajal pri tem svojem zagotovilu tudi na razpravi in njegovi zagovorniki so sodišču res predložili Stepičeve dokumente. Kazenski senat je bil prinporan razpravo odgoditi, ker je smatral, da poneverjena vsota ni točno ugotovljena. Vsi akti z originalnimi dokumenti so bili vrnjeni preiskovalnemu sodniku z nalogo, da skupno z glavno kontrolo izpopolni preiskavo. Preiskovalni sodnik je torej preiskavo obnovil. Kmalu pa je dognal Čisto nove momente. Našel je, da so Stepičevi obrambni dokumenti, ki jih je predložil sodišču falzlfikati. Stepič je iz finančnega ministrstva ukrsdel pobotnico za 100,000 Din, ki so bili nakazani za stroške pri pogrebu pokojnegs kralja Petra, nadalje je pri glavni državni blagajni opusti navedbo 50,000 Din in seveda te vsote vobČe ni vrnil in tudi ni za njo dobil pobotnico. 81eparsko početje bivšega blagajnika notranjega ministrstva Simeona Stepiča je s tem še bolj razkrinkano. Kasacijs Je predvčerajšnjim vrnila po pregledu vse akte preiskovalnemu sodniku in tekom dobrega tedna se bo vršila ponovna razprava, pri kateri se bo veliki slepar Stepič moral zagovarjati poleg dosedanjih dellktov tudi za zločin po paragrafih 111 in 118 s. k. z. Zadružna banka v LJubljani je podsljisls emisijski rok za a-meriike Interesente do preklica Iz zaloge Sindikata večinskih delnic se bodo lahko ie dodelile delnice. Naj se tozadevno obrnejo na Fr. Taucharja v Chicago, ki bo dal v tem oziru vsa poješ-nlia. * Nesreča prt del«. — Zidsr Fran Crnsgoj, ki je bil zsposlen pri zgrsdbi meščsnake šole v Tr-bovljah. je padel z visoke» stavbnega odra na betonska tla ter se težko poškodoval na glavi. Po prvi zdrsvniikl pomoči so ga takoj s prvhn vlakom odprtja« v ljubljansko bolnico, kjer pa je podlegel težkim V poslednjih letih se je znatno razširilo znanje o bistvu in o značilnih posebnostih raka, bolezni, o katerih je nedvomno slišal vsak bralec, če je k sreči ne pozna iz lastne okolice. Vzlic vnetemu raziskavanju in očitnemu napredku v spoznavanju in celo zdravljenju raka, pa nam znanost Še vedno ne more odgovoriti na poslednja vprašanja. Znano je, da se rak pojavlja v posebnem obolenju tkanja; bistvene razl^e med rakovim in normalnim .tkanjem pa še vedno ne poznamo. Rak ni nalezljiv tako kot bolezni, ki se širijo z bolezenskimi bacili; ne poanamo nikakega določenega, specifičnega povzročitelja. Nekateri raziskovalci so sicer našli v. rakovih oteklinah najrazličnejša bakterije, vendar se ni še nobenemu posrečilo» da bi z njimi tako dokazal njih neposredno zvezo z nastankom raka, kakor je to dokazano n. pr. pri obolenju za logarjem ali da-vic<^ Sicer so nekateri nemški znanstveniki, t bakterijami povzročili otekline, kakor jih vidi-mo pri raku, vendar se to razlaga tako, d»'baktqgije s strupi, ki jih izločajo, vplivajo dražilno na tanje in povzroče oteklino t pri raku pa lahko izzovejo oteklino kakšni drugi, od bakterij neodvisni strupi. Tudi druga, tako zvana serološka in imunitetna raziskavanja niso potrdila domneve, da bi rak nastal pod vplivom kakega od zunaj v telo za nešenega povzročitelja. V poslednjem času se, čedalje bolj uveljavlja druga domneva da je namreč rak v zvezi z zapletenim in zelo važnim proce-Hory v Človeškem telesu, ki se I-menuje presnova snovi (Stoffwechsel). Dognano je, da kažejo stanlce rakove oteknne drugačno, svojevrstno presnovo. Znano je, da vsaka stanica, ki naj izvršuje svoje Žlvljenske funkcije, zahteva svoje hranivo. Normalna stanica rabi za vzdržavanje kisik, sladkor, soli in beljakovine; da pa fo snovi lahko eprej-me vase in predela za lastno u-porabo, producira stanica tako rekoč las teh želodčni sok, fer-mente, ki prekvasijo hranivo in ga store primernim za ohranjevanje oziroma obnavljanje sta-ničnega življenja. Stanica rakove otekline pa ima, da se tako izrazimo, botan, pokvarjen želodec, to se pravi: ona .lahko živi delj časa brez kisika, če le dobiva na razpolago dovolj sladkorja. Izloča pa zelo močne, po vsej verjetnosti Štrupene in izprijene fermente, ki napadejo bližnje tkanje in povzroče naposled tež ko obolenje, Posrečilo se Je izpeljsti zani miv poskus,'ki govori v prid pravkar omOnJenl domnevi: Z vbrizganjem ombrijevega, iz tkanja iztisnjenega soka, ki se mu je primešalo nekoliko arse-nlka, Indola ali katrana, so se povzročile pri kurah prave rakove otekline. In ne samo to: celo Izven telesa, v tako zvani rea genčnl steklenici so se s posebnimi metodami vzgojile na zdravem embrijonalnem tkanju dodatkom omenjenih strupov rakove stanice. Ko so Jih bili vcepili živalim, so zbolele za rakom, ki Je povzročil smrt. TI poizkusi so v toliko važni, ker prepričevalno govore zoper ponekod še vedno se vzdržujočo domnevo, da pri raku vendarle gre za motnje v presnovi. Tukaj pa smo res Že na skrajni meji našega dosedanjega znanja. Vprašujemo se: Zakaj, odkod te motnje v presnovi snovi t Ali so te motnje že same na sebi povzročitelj raka, ali pa so še posledles, učinek ne-znanega vzroka? Ali povzročs bolezen lokalna ali pe sploins motnja presnove ? Ne glede na to nas tanlma tudi vprašanj* ali se ti nenormal ni pojavi r rafcevi eetkl samo po kakovosti ali le pe količini rasli ktijsjo od pojavov r cel tel; ali gre za lastnost, ki pridobi popisi neme na novo, al pa je bila doslej le prikrita In se je razvila t bolezensko obliko pod vpiivoaAekrlnekoli poškod- be in podobnega povoda? Zanimivo je, da ima normalno zarod-ovo tkanje skoraj enako» presnovo kakor rakovo tkanje. Nemara tedaj rak pod vplivom kake posebne pbškodbe (morebiti tako, da posamezne celice sprejmejo preveč ar senika in se tako poškodujejo), vrne celicam preji-nje embrijonalne lastnosti, tako da se zopet začne nekdanja rast, saj je poglavitna značilnost raka prav v tem, fia jame tkanje rasti in se nenormalno iiritl. Vel strokovnjaki si neumorno prizadevajo, da bi dokončno pojasnili in razčistili problem, ki smo se ga pravkar dotaknili. Seveda se pri proučevanju teh končnih problemov raka ne pozablja nujnost zdravljenja za rakom obolelih ljudi. Najnovejše zdravilne metode se ie precej gibljojo v smeri nove domneve, da je namreč rak bolezen presnove snovi. Zdravljenje ima tedaj namen, da skuia izpeljati presnovo rakovih stanle v preji nje, normalne meje — to se ie doslhdob Žal ni posrečilo — ali pa se skuša iikoristit! motnja v tem amlslu, da se do skrajnosti pojača, s Čimer rakova celica sama umrje. Z znanim Insulinom se je n. pr. skušala popraviti sladkorna presnova snovi, tako da se je telesu odtegnilo kar naj več sladkorja in so otoklins izgubile svoje najvafnejio hrani vo. Dalje so se delali polakusl da bi se rakovim stanicam na ta način preprečil dotok kisika, da po se živali, ki so rabila za po» iikuse, postavila za nekaj ur pllnovako zmes, ki je bila brel kisika. Na ta način so hoteli ra-ove stanlce izstradati. Poizkusi pa so imeli le delen uspeh; o-tekllne so oslabele, niso pa popolnoma izginile. Dokaj povolj ns uspehe zaznamujejo poizkusi, ki so so izvrševali v poalednjem času v Berlinu. Za rakom obolele iivali so bila v ueliksm jeklenem kotlu izpoetavljene čietsmu listku pod povedanim tlakom (1 i/i—a atmosferi). Te poiskuse e narekovala Izkuioja, da rakove stanlce pod povišanim kialko-vim tlakom preje umrjejo nogo normalne s tanke. Seveda je 4o velik korak od poizkusov s živalmi do zdravljenja človeka. Pretgodaj bi bilo, če bi se hoteli udajatl optimizmu 8lednja metoda Je zahtevala pr. 1900 za rakom obolelih miši ozdravljenih pa Jih Je bilo ko-maj 86. Boj zoper raka Je tedaj vrlo teUk in naporen. Nadejati so Jo e, da se bo kmalu rasvozljal problem, kaj Je prav za prav bietvo raka; tako bo tudi iskanje zdravilnih sredetov olajšano. Za sedaj Je svetovati čim prejšnjo o-peraeijo, obsevanje s Roentge-novimi žarki In radijem. S tem metodami se Jo ie dosegel na začetnih stopnjah razmeroma lep uspeh. — Po dr. H. Laserju Ignotus. partment naprosil, naj ne priobči več takih oglasov, ker gre za goljufijo, Jih ta dnevnik vendarle še dnevno priobčUJe. Delavski Apartment newyor-l <*>UuflJe v slučaju izključenih Ške države Je tekom zadnjega so morda najbolj pip- eta odkril ipnogo slučajev orga- vsehprevar, lznaj- nlziranega V izkorišča van j a lno-d®nl^v «^nJem času na račun zemcev in tujefrodcev sploh. Po Prl^ljen^evth prihrankov. V ne-zakonu države New York je dr- 7m P°»*bn«K lučaju, s kate-lavni department upravičen za- rlmt ^ ičititi vsakogar proti goljufijam p*[1tw®nt l™l opravljati, se j« n nečednim poslom. 10 1 vulkan «.a^i «JH nt kak način poizvedeti m ime Najbolj nečedni posli pa «»o , rr. .. «... oni, ki se uganjajo v zvezi s pri > inotomc*v' V*drUxi\h na B1U» seljevanjem, naturalizacijo in kompenzacijami v slučaju ne Islandu, in za ime in naslov njihovih sorodnikov. Ko se jim Je ; :Z Idolo, da bo pridržani inotemec zgode. Department sodi, da so . , 71... —... bill Inoiemcl.y drtavl New York ^"^"'^..g. "í''..^ tekom minóles, let. Ogoljufani "XSSmmJlí^ u kakih »280.000 mil Poe^J.- : ',5^, ^0 ".^! '- nj. priMljmtiklh ».trokovnJ* ¡££2?ÄSES!'^„Ä krtu» iÄ ln t*1"1 nim ^ HSSti*9^p® vsoto za njegovo "pomoč." voljonje za enoletno blvarije v Združenih državah, potem pa "Strokovnjaki" niso seveda storili prav ničesar za izpustitev i- spremeniti nmkonitei bivanj^,v L^^^^Si S^JSS^i^ur^i Inik k™,u '«P^n, 'n obetali di, da morejo postiti n^turali- ^ p]AČi]u htkaJ, kar bi ee priskrbeti državljanske papirje ^ m|iU( dt w , p^^,, brez ozira rna to, da-11 «rosiisc Hnloill, nM-vlJ na lmmiu, odgovarja predpisom ali Ima po- ^ * /judm^ kičrtijo, da'm kl M ^^ M Urokovnjakl v'vprašanjih, ki se naturaiizaciio. tlfetf» tujerodcev. Kadar Imate . «J^ kak problem, kl Je v zveal a da naturalizacijo, da v Združene dAavs, Je kompenzacijo ali sdravjmi, obr- s nos ta v« n. Vsakdo, kl m obr- K nMVft ñprignM. ^ nf ob,M l' ganizacij«. Tudi če vam te ne, rir üTlaTst ín^v Lnt' ntpot,Jo M P^o pot In vam ieUrJI, k sf ,py.ti o prav mast- ra«|oilJo, kaj se da in kaj se ne ü! Sííf o JJ!?ktuu h, , U¿;Jih ^ napraviti. Ne potroiitl pa ve-R00' PHM,Jen1141i[ otrokov. |Ik|h yi0t Mko 2 £ ^'r dobite zaatonj ali prati zmerne- 9180 na račun u trud, da prido- mu fUg# bi dovoljenje za začasni prihod ___ dotičnega sorodnika. Ta "trud" MfM ^ ni bogvekaj. florodnlk pride in HMsml je pripuščen za dobo šest mese- g^ v »tMlie «»• cev, kar je r»e; kar "^n^ sdravljlv. Na seji plinskega IJuJe. Po prateku te ^' •^ osrednjegs odbora u proučeva-kovnjak obvesti dotlčnika, da nJt |n pobjj^j, rftkt j, treba «sprosi xa udonjak dr. W. Cramer poročal voljenje. IK)tlčnik bi bil lihkoL niJn0veJšlh uspehih za rešlUv to sam storil, aH on tega ne ve. vprašanje bolezni raka. Cramer in plača "strokovnjaku" nada j- j9 ugotovll| da ^ pP, ^ujanju nih 1180 za ponoyno dovoi enje; ta ^ po|ttf lokalnih faktor-kl se razmeroma ahko dobi. Pri Jtv na tu4« ukim. tem se "strokovnjak" seveda ba- j,. ^^ ^ -||vaIU| ,n iUt|. ha, češ, br» njegovega posre-l^^ dokazujejo, da obstoja ras-dovanja ne bi bilo šlo. ufiim »prejemljlvnot za feo bole- Po pretoku enega leto se do-1 zon, kakor tudi raslidnl odpor stlkrat godi, da bi inosemoo tu- proti tej boleznf. Potom oepije-kaj še naprsj'ostal In zaslužil, nja in prenosa na živilih se vi-'Utrokovnjak" mu svetuje, naj di, da je mogoče dvigniti odpor-ostane; za 9180 ali 9800 bo lega-1 nost tsless proti raku. Najvai-llziral'njegovo nspostsvno bivs- nsjšs pa Js najti mstodo, kl bi njs. Nsvsdno mu svstujs, naj si omogočala, da ss ta bolsaen spo-epremenl ime, potem mu Izda zna v začetnem itadlu,, v kale-potrdilo rta njegovo pravo Ime, rom Jo rak po najnovejših ugo-v katerem potrjuje prejem do* Itovltvah popolnoma ozdravljiv, narja in Jamči, da bo njegov Ozdravljenje raka ovira namreč n«postavni prihod napravil sa-ldejetvo, da rak v početnem šta-konitlm. (>n seveda ne stori nil,ldiju ne povzroča bolečin. Ce bi ker ničesar tis mora storiti. Ako I na primer vnetje slepiča v popa se priseljenec kasneje pritoži, četnem itadiju ne povzročalo nI-mu "strokovnjak" povs. naj Is kakih bolsčln, bi bilo tako vnst-bo kar tih^L kajti drugače ga Je prav tako nevarno kakor rak. utegnejo saMčitl in deportlrsti. I Naloga znanstvenikov it pfak-Potrdile nI nič vredno, saj pri- tičnega staliiča ne lo«l v tem, da seljenec se/bo dvakrat premi- se bolezen prouči, temveč, da se sili, predno bi tožil za ispiačani najde zanesljiv način čim preji-denar, kajti v slučaju pravde M nje diagnose raka. se Iznailo, da Je prilel nepoatav. Amerika m posojilo Rimi ji. no in bi bil deportiran. Sovjetska Rusija jo razpravija- Imamo tudi nekoliko podjetij, la za poeojllo 40 milijonov dolar-kl so celo inkorporirana In kl po- Jev s ameriško bančno firmo slujejo na isti način. Obračajo so Parquhar, kar ni bilo po volji zlasti na tujerodr« onih dežel, wsahingtonski vladi. Hedaj je kjer je kvot* tako mala, da nI u- pa iz ruskih Hstov raz videti, da pati na brzl prihod v kvoti. Na- se je situacija Izpramenlla In Iz svetujejo zresni prihod na leto amerlikega državnega urada Je dni, kasneje pe da bodo storil! prllto poročilo, da Amerika ni-potrebno, da'bivanje poetane za-Ima nič proti zasebnemu poeojllu konKo. "Strokovnjaki" dosti- Rusiji v svrho financiranja a-krat privedejo priseljence v Ka- merlikegs blagovnega nskups. nado ali Mejiiko, Jih vtihotapijo V diplomatskih krogih ss tol-čss mejo in prepustijo potem nji- mnči to poročilo kot prvi korak hov! usodi, potem ko so od so- U. 0. A. ns zbližsnju obeh | " rodnlkov dobili mestno plsčllo zs I kth republik (U. S. A in to delo. Take "priseljence" naj- ske Rusije). Amerika demo ns tisoče izmed onih, ki vsod priložnosti, de svoj jih deponirajo vssko leto. Od dobro Investira. Ne etrail junije 1926 do Junljs 1*27 je pri- niti i»red drUvo, kl Je — seljenlšks oblast deportirals čer stare dolžnike nekdanje Rusije 12,000 inoz*ncev, ki so ttepo. | ksr križ naredila, stavnim potom prišli v Združene države • Neki veliki newyorški dnevnik, kl se Isdaja tudi na An fie-ikem. ja le prkibčll oglas nekaterih takih goljufov. Dnsl gs je Angleški humor. Učitelji "Ce vklim na ceetl človeka, kl pretepa osla In ga pokaram, naj ne tolče nedolžnega žlvinčeta, Je to Jiakšna čednost?" — "Bratovska ljubezen," odvrne učenee. | Se sns angleška. V šoli ihod zgodovinsko uro. Učitelj: "Billy, kje Je bil Nelson ubftr — "Na Trafalgar Squaru, gospod učitelj." — "Res T Wellington Je bil potemtakem ubit na Wator-loojskem kolodvoru?" — "Ne, gospod učitelj, to Je bil pa Napoleon T* e Predstojniki "Vedno In vedno opažam, da ste, kadar me nI v u-radu, največjo lenoba med vsem osobjem ?"• e Pred plesne esaoae. Ker Je pričakovati, da bodo tudi letos plašna dvornnš prenapolnjene, je priporočljivo pred pteaom do-me nekoliko trenirati na škat IJah za mik» __ V kleti ee je sbeeiL • Chicago. — Victor l^rsen, 671« S. Maplewood ave., ae Je v *nredo i/ veči-r oliesil v k Ml svojega stanovanja. Mrtvega je našla njegova žena v četrtek zjutraj, newyoriki drtsvni delsvski de- n »nffi Anton Cehov: V tujini Posestnik Kamiiev sedi v nedeljo opoldne dom* v obednici zrn razkoino obloženo mixo in | polagoma lajtrkuje. Poleg nje- j ga aedi pri mizi snažen gladko-obrit atarček, Francoz ror. flem-pun. To Sempun je bi nekoč | pri Karolievu vzgbjitelj in je poučeval deco v obnašanju, dobri izgovarjavi in pleau. Pozneje, ko so otroci Kamiieva odrasli in postali poročniki, j* batai Sempun kot nekakšna guver-nantka moškega spola pri hiši. Dolžnosti bivšega vzgojitelja niso težavne. Mora ae doetojno oblačiti, prijetno dišati, poslušati prazno besedičenje Kamlše-ve, jesti, piti, ^etl — In drute-ga menda nič. Za vae to pa dobiva hrano, atanovanje in neopredeljeno plačo. Kamišev Je in pri tem beeedl-či kot po navadi. — Tristo vragovi — kolne poseetnik in al briše solze, ki mu jih Je izvabila gorčica, na debelo namazana na koau gnjati, — Uf! V glavo in v vse sklepe mi Je vdarilo. Tista yaša fran-coeka gorčice ne bl t učinkovala tako, pa če bi Jo pojedel četo skodelico. . — Nekateri imajo radi francosko, drugi pa rusko, — izjavi Sampun skromno. < — Nihče nima rad francoske razen Francozov samih. Francoz pa tudi poje vae, kar mu daš: kuščarja, podgano, še ščurka, brr! Vam naprimer ta-le gnjat nI po godu, ker je ruska, če bi vem pe kdo ponudil pečeno steklo in dejeL da je to francoeke jed, pe bl ga takoj je-U grizti in žvečit^ Po vašem je vse slabo, kar je ruskega. — Tega nisem reketr — Vse, kar je ruskega, je slabo, francosko pe — se tre šoli! Po vašem sploh ni lepše dežele na svetu od Francije, po mojem pe — no, kaj pa je pravzaprav Francija, odkrito povedano? Košček zemlje! Pošlji tja našega ispravnlka (politični uradnik), čez mesec dni bo ze-proeil za premestitev, češ, da se Še obrniti ne more. Vašo Francijo se lahko v celoti prepotuje v enem dnevu, pri nas se pa voziš in nikjer ni ne konca ne kraja .. . — Da, monsieur, Rusija j p ogromna zemlja. — Sej to je ravno! Po vašem sploh ni boljših ljudi od Francozov. Učen, pameten narodi Civilizacije! Sej ne rečem, Francozi ao vsi učeni, olikani ... to je res . . . Francoz si ne bi nikdar dovolil neotesanosti: dami bo pravočasno ponudil stol, rakov ne bo jedel z vilicami, na tla ne bo pljuval Je pač tako u-stvarjen, nima tiste žilice v sebi! Ne morem vam prav povedati, no, kako bi že to izrazil, Francozu nedoataje nečesa takega . . i nečesa ... (pri teh be-sedeh tleska a prsti) . . . juri-dičnega Spominjam se, čital sem nekje, Vaša pamet je pridobljena iz knjig, dočim je nam pamet prirojena. Ce bi Rusa izobrazili v vedah, mu Še vaši profesorji ne bi bili kos. < — Mogoče —- je skoro nehote dejal Sampun. v — Nič mogoče — gotovo 1 Nikar se ne mrdajte, resnico govorim. Ruski razum — je iznajdljiv! Samo to je, ne dajo mu, da bi ae razvijal, in pa bahati ae ne zna. Odkrije kaj novega, pa polomi, ali pa da otrokom za igračo. Francoz pa odkrije kakšno malenkost in že razkriči to po celem a vetu. Oni dan je izdelal kočijaž Jona iz lesa možlčka: če ga potegneš za nitko, pa napravi nedostojno kretnjo ... Pa se Jona prav nič ne baba s tem. Sploh ... Francozi mi niso všeč. Ne mislim vas, ampak . .. tako splošno .. Nenraven narod! Na zunaj «o FJJÖSVETÄ1 -Bede Mernik: HČI 8R0FABUGAJA (Dalja.) Ko jim Je pošle slivovka, so se odpravljali pijani cigani spet. Nekateri ao lezli po vseh štirih v šatore. Med njimi je bil tudi pleaa-lec nelepe Kali. Blebetal je nerazumne zloget poizkušal vriakati in ae grohotal, ker se mu Je zdelo Jako smešno, da je vedno na tleh! Srečno se je prekobacal preko marsikatere ovire, vendar ni doeegel cilja svojega trudapolnega popotovanja: zaspal je na trdi zemlji pod milim nebom. "Omar, pojdi z mano!" je velela Cirikli in ga odvedle pred jamadarja. Tesno je prihajalo dečku okoli srca. "Angar, poslušaj! Omar nam hoče uiti." •Kaj?" je tarohnel napol pijani moft in zaškripal z zobmi. Strogo In sovražno je pogledal dečka. Omar Je ves zatrepetal ob tem irepem, zlobnem pokledu vdrtih oči in nagnil glavo. "Nagovarjal je 8onakaja, naj mu pomaga ubežati." "Ni ree!" Je viknil Sonakaj. j "Molči!" se je sadri. oče. 'Tako, Omar? Le čakaj!" Segel Je po široki nož za pasom. Omar je zavrisnil obupno. "Odpuetlte mi, saj ne bom bežal!" je prosil deček. Usmilite ee!" "Pusti ga, očeT je kričal Sonakaj in objel kolone razjerjenege moža. Prestrašena Kali je zajokala naglaa. V smrtnem strahu se je izpulil dečko ciganki is rok, šdirjal is šatora k priklenjenemu Bfediju In se zgrudil poleg živali. Rasljučeni jamader je drevil se nJim — toda obstal je pred medvedom. Is bllftnjlh šatorov ao prihajali radovedneži. "Puetl dečka!" Je prosila tudi Cirikli, ki se je bala neareče. "Ukazala sem Hanru, naj etraii do jutra. Bodi pemeten! Jutri dobimo »•togo denarja. Vrnimo ae v šator, povem ti ¡IvkaJ važnega!" Medved je vatel, preteče renčal in kazal avoje strahovito zobovje; iz odprtega žrela se je kadila gosta para. Drgetaje je gledal Omar ciganov nož, ki se Je lesketal v mesečini. Nekaj trenotkov je poatal razkačeni poglavar prod medvedom. Ni ae upal poizkusiti z mogočnim varihom Omarjevlm, Prekllnjaje in godrnjaje je odšel z ženo v šator in ae zavalil na kup cunj. Sonekej in njegova sestra «ta izginila v aoaednjem šatoru. ker sta ne bala očeta. Cirikli je zagnala Omarju kožuh. Fant je ihtel tiho in božal medveda. Rfendi se je pomiril in zopet lepi pod gaber. Razburjeni Omar dolgo ni mogel »spati. Mesec Je obsevsl tihe šstore; njih okajeno platno Je trepetalo v nočni sapi. Kakor nežne luči, brleče v vetru nad «lobokjm morjem, so migljale zvesde v tajlnstvenih daljavah na temno-višnjevem n*hu. Skozi dolino je žudbrel atu-denec, spodaj je močno Aumola Boana. Gori v pragosdu ao skovikali majhni balkanski ako-virji in lajali liajakt. "CuJ, Angar r Je df jala zgovorna Cirikli. "A, kaj! Eaapen sem " "Omer se ne bi nikdar prav pociganil." "Pueti me I" je mrmral jamader in obrnil glavo v znak. de ae mu ne ljubi več poalušatL "Zdaj sva seme —" "Ali hočeš klepeti res vso noč? Vrag vse-mi Omarja in še tebe T . >,No, no. Poelušaj me le še malo! Govorila bom o cekinih." Lakomen. kakor val cigani. Je dvignil An-, gar glavo. ' "Jutri, to ae pravi, še danes prodamo dečka paši v Magiaju. "Dečke! Dečka!" Je godrnjel jamader. Mln ako apoena tvoj paša, da Je Omer deklice?" "Pe naj naj al Jo ItgoJI sa svoj harem!" 20. Dolgo so speli eiganf v tihi dolini. Noč je bila meglena in Jako hladna- Ko •ta oživela oba tabora, Je solnee že .obsevalo smreke ned skalovjem, da so gorele v zlatoze-lenem ognju. Po travniku so frčale in cvVčale jesenske kobilice med onemoglimi cvetlicami, oparjenimi od morllne slane. Po zajtrku Je Angarjeva tolpa podrla šatore ter natovorila drogove, plahte pa drobnja-vo na konje In osle- Matere so si oprtale svoje dojenčke, zavite v stare plenice in biaage; drobno in svetlo eo lukali mallči izza materinih tilnikov. Z velikim vriščem in hrupom so ee odhajale! poslovili od Namirjeve čete in se domenili, da počakajd rojake v Sarajevu. Po Jako slabi In ozki stezi so se pomikeli počasi drug za drugim v fcladni vlažni senci ttlrne goščave. Tintam Je priviralo solnee izza meglene koprene — in kresneje se je kazala bajnopisana prašuma umiraje, nego v plahem cvetju sva^ujoče pomladi. Nekatera žene so jahale; majhni konji in osli so stopali s kratkimi, opreznimi koraki in venomer eo zvonili njih zvonci. Preko ateee Je ležalo mnogo starih trohlih debel in delalo popotnikom dosti ovire. V niiavi se je pasla megla; kakor temni otoki so gledali gozdatt vrhovi Is alvobelega morja. Enakomerno so grultle mnogoštevilne divje grlice, včaei pe se je oglasil rumenoglav detel in pobobnal po duplini. Ko so dospeli v Maglaj, je moral medved Bfendi takoj pokazati svojo umetnost. Od vseh koncev In krajev so vreli radovedni Me-glajani skupaj; slasti deca, mohamedanska in krščanska, so se gnetli za cigani in plaho1 ob« čudovall zdaj strašnega medveda, zdaj njegovega malege vodnika Omarja. Obenem pe se je zbralo okoli gostov tudi sila mnogo gtanlh psov, ki so izzivalno lajali na ciganska ščeneta in na medveda. , "Zapodite pse!" ao proaili cigani in pomagali odganjati nadležne živali. "Pleši, pleši, medvede!" je klicni Omar a pojočim glasom in venomer gledal zverini v oči. Sonakaj je udarjal na tamburin. Pokorno ae je postavil Bfendi na zadnje noge in prestopal v krogu. VČasi je tudi malce poskočil fti proseče sklepel mogočni šapi pred glavo. Nekateri gledalci so se smejali kosmatemu umetniku, večini pa se Je hudo smilil njegov šibki mladi krotilec, ki je moral opravljati tako nevarno službo. "Ah. siromak mali — da plane zver nanj in ga raztrga! Zakaj ne vodi medveda oni črni lenuh." Grdo so gledali Angarja. Jamader je si-, cer umikal pogled, vendar se ni doeti brigal za neprijazne opazke; po davišnji rakiji ta. je mučila žeja In bolela glava. Od vseh strani so prinašali Omarju aadja in janjetine, mu tlačil! darila «a paa in v biaago. Pa tudi Sonakaj in Bfendi ata žela obilo ispodbudnega priznanje in medved je veaelo in kaj naglo pohruatel marsikatero sladko hruško. ^ Malone polovica ciganov ae je poisgubila ob leaenih kočah. Moški ao ae ponujali za podkovače, žtvinozdravnike in poiekušel! ba-ranteti a tovorno živino; ienake ao prodajale posušena liaičje Jetra kot laborno vraštvo zoper Jetiko. lisičjo mest zoper ušeene boleeni in rdeč-kaato pijačo, ki vnema atraatno ljubeaen; ve-deževale so le kristjanom, zakaj koran strogo prepoveduje prerokovanje; val pa eo beračili in — gledali, kje bi ee delo kaj dobrega ukraetl. Tako so ae pomikali po krivih, oekih uličicah med vrtovi do pokopališče in lične moAeje, krite a svinčenimi pločami. Izza vsak ogalov •o lajali neugnani pei. Kar Je prihMel grdo-gled grajski aluga in ae poetavi! neznano ošabno pred cigane. "Pobeiit*ae!" Je kričal, kakor bi bil prvi goepod v Bosni. "Juauf paše želi mir v Magiaju. Na polje!" i J J ¿e nekam ljudem podobni, živijo pe kot pel . . . Vzemimo na primer, zakon. Pri nas je tako: oženiš se, pa se držiš žene in — konec besedi, pri vas pa vrag vedi, kako je ta reč.. Mož sedi ves den v kavarni, žena pa na-vabi polno hišo Francozov in pleše ž njimi kankan. — To ni ree — je planil Sampun, ki se ni mogel več obvladati: — V Franciji je družinski princip visoko v časti. — Saj poznamo ta princip! Sram vas bodi, da ga branite. Ciato nepristransko vam povem: svinje so, prave pravcate svinje .. . Nemcem moramo biti hvaležni, da so jih, pobijali . . . Zares, hvaležni jim moramo biti . . . Bog jim daj zdravje .. . — Ce je tako, monsieur — pravi Francoz, ki je s plamteči-mi očmi skočil pokonci, — potem pa ree ne razumem, zakaj me še držite v službi, če sovražite Francoze? — Kam pa naj vas denem? — Odslovite me in jaz odpotujem v Francijo. — Ka-aj ? Kdo vas bo pa pu stil v Francijo? 8aj vi ste vendar Izdali avojo domovino. En krat vam je Napoleon velik človek, drugič zopet Gambetta . Sam vrag se spoznaj v vas! Monsieur! jjravi Sampun francoski ter stiska in mečka servijeto v rokah. — Moj največji sovražni)^ ne bi mogel bolj žaliti mojega čustvovanja kot ste to storii vi. Med nama je vse končano! In Francoz tragično zakrili z rekami, položi epodrtmo servijeto na mizo ter doetojanatveno odide. Tri ure kasneje je izmenjala služinčad namizno pdsodo in podaje obed. Kamišev sedi sam sa mizo. Ko je izpil čašico žganja, se mu hoče klepetati. Kramljal bl r*d, pa nima poslušal ca . . . 1 — Kaj ix>čne Alf4ns Ljudovi-kovič?vpraša lakaja. — Svoje stvari spravi^ kovčeg. — Meša se mu, Bog mi je priča! —.jfrravi Kamišev in gre k Francozu. Samptu^ sedi v svoji sobi na tleh ter z drgetajočimi rokami spravlje v kovčeg perilo, puhteče steklenice, molitvenike, naramnice, ovratnike. Vsa njegova dostdjfra postava, kovčeg, postelja in miza izdajajo ženski okus. Iz velikih, modrih oči mu kapljajo debele solze v kovčeg. — Kam pa vi? ga vpraša Kamišev, potem ko ga je nekaj časa ogledoval. Francoz molči. — Odpotovati hočete? nadaljuje Kamišev. ¿L No pravK kakor veste . . . Zadrževati vas ne smem . . . Samo to se mi zdi čudno, keko mislite potovati brez potnega lieta? Zares se vam čudim! Saj vendar veste, da sem izgubil vaš potni list. Nekam sem ga vtaknil med papirje in izgubil se je. Pri nas pa je strogo, kar se tiče potnih lietov. Se pet veret daleč ne pridete, pe vas pograbijo. Sampun dvigne glavo in neverno gleda Kamiševa. Da, da . . . Boste «e videli! Na obrazu vam bodo brali da nimate potnega lieta in takoj vaa bodo vprašali: Kdo pa ate, gospod? AJfons Sampun! poznamo mi takele Alfonze Sam-pune. Le izvolite Z nami, ne poj demo daleč! — vi se šalite! — Cemu bi se šalil? Prav treba mi je! Samo, da mi ne boste potem jedlkoveli In pisarili pisma. Niti e prstom ne zmig-nem, ko vas bodo «uklenjenega vodili todi mimo! Sampun akoči pokonci ter začne ves bled, s široko odprtimi očmi, korakati po sobi. — Kaj počnete s menoj — govori in se v obupu grabi sa glavo. Bole moj! Prokleta naj bo tiata ura, ko mi je prišla pogubna miool zapuatki domovino. — No. no, no ... se j sem ae semo pošalil — pravi Kamišev s mehkejšim glaeom. — Čuden človek ate, le šele ne razumete! Vaako besedo sameritet — Dragi moj l—vzklika Sampun. le napol pomirjen. — Prida eem priklenjen ne Rueljet na vae In vale otroke .. . Zepustiti vae bl ml bilo 1 pek vsaka vaša beseda mi reže v srce! — Bh, čudak vi! Kaj vara je treba biti užaljenim, če zabavljam na Francoze? Kam pa pridemo, če bi bil vsakdo užaljen, ki ga ozmerjam? Na najemniku Lazarju Isakiču se vzgleduj-te ... Kaj mu vse ne prerečem, z Židom, z garjevcem, s svinjo ga naženem, zla sam ga ... pa vam ni razžaljen! — Ampak to je pasja duša! Za kopejko bi storil vsako niz-kotnost! — No, no, no — že prav! Poj-diva obedovat! Vse je pobotano! Sampun si potrese z moko svoje objokano lice in gre s Kamišev om v jedilnico. Prvo jed povžijeta molče, pri drugi se že zopet začenja ista komedija in trpljenje Sampuna nima ne kon ca ne kraja. MAIIAÄMIlfl BATAHl NAKUvRIM nM.UK! PETEK, 30. DECE] da ta (Nov. 80-271 P°~ Ponovite *Jo da vem Ako lieta ne te, Je mogoče vetaviJen, ker nI bR plačan. Ako Je veš Uet plačan in ga ne prejmete, Je mogoče vstavljen vsled napačnega pilite nem dopieuieo in navedite atari ia novi naaiov. .. |n«U zastopniki ee val društveni tajniki in dragi zaatopni-ki, pri katerih lahko ŽENITVENA PONUDBA. Sameka Slovenka, čiste pro-Šiostl, plemenitih mišljenj, z a-kademsko izobrazbo, vajena gospodinjstva in trgoVine različnih strok. 2eli radi pomanjkanja znanja a tem potom znanja s samskim Slovencem, globoko« srčne izobrazbe, , radi poznejše ženitve. Samo resne ponudbe je poslati pod "Slovenka," 2667 S. Lawndale A ve., Chicago, 111. — (Adv.) ' Naročnina za celo leto Je $6.00 in za pol leta pa $100. Člani S. N. P. J. doplačajo 94.80 sa leto, se pol leta $2.40. Ze meeto Chicago in Cfcero I leto $7.10, pol leta $3.75, sa člene $6.30. Za Evropo stane za pel leta $4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo semo 50c Mladinski Uet starte sa celo leto $1.20., Naročnico lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO * # "PROSVETA" F 2657 & Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. POZOR, ČEVLJARJI! Na prodaj je zelo dobra 20 let idoča čevljarnica opravljena z modernimi električnimi stroji. Dosti dela skozi vse leto. Samo ena čevljarnica v mestu. Ugodna prilika za človeka, ki bi hotel napraviti denar. Več se poizve pri: John Terria, P. O. Box 258, Monon, Ind. , —(Adv.) Telefon Cadillac 0437 Tal. na don Empire 8775 IVAN A. MAROHNIC Attorney at Law (ODVETNIK) Oovori slovensko 1129-1131 Pival Nat'l Baak Bid*. Woodward Avenue and Cadillac Square, DETROIT, MICH. Naročite Mladinski Usl, najboljši mesečnik sa vensko mladino! POJASNILO DRU< TAJNIKOM IN Pofti, UEM RAZNIH naznj pošljete listu „ ta kakorftnekoli naznanil/ hvale o smrti, tedaj vselej te v pismu, ali felite čan oglas ali kot na\ Ako Je priobčeno kot vest, ee izpusti Iz bne zahvale in im meznikov, ter ae tako priobči brezplačno. hočete imeti priobčeno___ raznih imen in drugih stu pa to oglas, za katerega plačati, to velje za člane U člane. Nadalje velja lato t razne prireditve, veselice itd. VaeleJ Je treba ali hočete imeti plačan samo navadno časnikarsko tudi v takem slučaju navadno vest, naredi bolj na kratko in sel važnejši del. Ce pa da naj bo plačan priobči vae, kar zahtev tako velja za vaa draga nila, če ee koga Išče, ponudbe, prodaje, itd. lake stvari se mora v< dati, da naj bo to oglaa, krat naj se isti priobči ia dete zanj plačali. To p dajem radi tega, ker je konvencije, da ae poten mo val, društva, člani, ki in apravništvo lista, da to upoštevate In se . ravnate. — Filip Godina^ vitdj. Agitirajte u "Prosvc KNJIŽEVNA «TKA S. N.M. ■ * m. m ■ a k ZDRAVLJENJE SOLANIH NOO Odprta raa^aUa^aopsta Mk li ae 'lahko sdratljo Senn med vašim delom. Pilite po bresplašno knji-tieo "Kako sdrariti bobe noge." Opišite val stečaj boieanl. A. C. 1434 Grase Bar Av. NAROČITE SI KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI/ a ; a n i a ; a ia a a a M AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjiga, obsega 68Ž strani, trdo vezana, vredna svoje oene, stane. J9 JI Slovenske-Angleška 81ovatea—celo poučna in lahko n» omljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom ranih koristnih informacij, stane ssmo.......................JIH Zakon IMogsugiJo tqinrfl naravne sskone in splošni razvoj, knjige is katere samorete črpati mnogo naukov za teleeno in duševno dobro.^..^........................JL" Pater Hskveatan—V Kabareta zanimiva povest is Itf-ljenja ameriških frančiškanov, in došivljaji rojaka, tovrstno spopoinjena s ilffcsial------------------ILM ZaJedelrU^reenlčna povest in prava flnstiecijs doslej ikri-tega dela življenja slovenskih delavcev v Ameriki.J1.7» Jlsuale Higgine kresna povest, ki Jo Js spisal ilovW ameriški pisatelj Upton Sinclair, poelovenil pe Ins Molek ............................................................JU§ 268 strani mehko Zapisnik 8. redne kooveadje & N. P. J. niiii.i»....ww.M..M......... MHfMonicaw—drama v treh dejanjih s prologom is epilogom—mehko vezana, stane samo.................Ä "Informator^—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.~selo priporočljiva sa flsae—etens semo. JOi KNJIŽEVNA MATICA ČLN.P.J. 2687 So. Lawadala Ave, Chksfs, OL 8 Tiskarna S.N.P.J. i SPREJEMA VSA V ' TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vratmee, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijako ddo prve vrite. Vm pojasnila d*je voditvo tMkarne S. N. P. J. PRINTERY 2067-59 Saw Lawadala Avaaoa [CHICAGO, ILL. TAM SB DOBE NA 2ELjO TUDI VSA USTMENA POJASNILA tx-zminz: